Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 145. tz™* Ljubljane 8 vin.
v Milani v tem, 21 nnoa 1912.
Leto XL.
ss Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6-50 za en шевео „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 18'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejoman mesečno K 1*70
; Inserat!:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat ......10 „
za vočkrat primerim popust.
Poslano in rekL notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja::
твак dan, izvzemšl nedelje ta praznike, ob 5. url popoldne.
KS" Urednifitvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		P	olitičen list za slovenski naro	d	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. T£q Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 28.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega i strani. S prilogo »Naša Gospodinja«.
Državni zbor.
D u u a j, 26. junija Brambni zakon.
Sinoči je trajala seja do enajste ure. V razpravi je bil drugi del brambnega zakona, Govorili so socialni demokratje Winarsky, Leuthner, Haber-mann in Resel, češka agrarca F r e s 1 in E x n e r. Češki agrarec P r o š e k je utemeljeval vrsto resolucij, ki so jih sestavili kmečki zastopniki, ki so člani brambnega odseka. Resolucije izražajo razne želje, na katere naj se vojaška uprava ozira v izvršilni naredbi k za-kanu. Vnenemški poslanec Iro je napadal razne stranke, posebno nemške, češ da hočejo, oziroma puste armado po-slovaniti. Sumničil je tudi Slovence, češ, da imajo tajne zveze s Srbijo. Slovenski poslanci so ga odločno zavračali.
Poslanec Jarc
je sinoči kot zadnji govornik izvajal:
Kljub pritisku vlade, ki se je izvršil pod vplivom ogrskih razmer, je sklepanje o vojni reformi dejanje ljudskega parlamenta, ki mu je bilo pridržano, da je dvignil vojno moč države na stopinjo, kakršno zahteva njeno stališče kot velevlast. Saj ni nobena tajnost, da delajo znano sile na to, da bi zbližale Nemčijo in Rusijo in izolirale Avstrijo. Naš parlament rešuje brambno reformo s svobodno voljo, ogrski jo je rešil s pomočjo policije. Najbolj tragično pa je, da v ogrskem parlamentu tisti narod ni bil zakonito zastopan, ki je za Avstrijo že toliko žrtvoval in od katerega se zahtevajo zopet zlasti z ozirom ina štiriletno službo v mornarici nove žrtve — to so Hrvatje — v ogrskem parlamentu ni bil niti zakonito zastopan pri razpravi. Vzrok temu so seveda imperialistiške tendence Madjarov, sokriv pa je tudi avstrijski parlament v preteklosti.
Razmere na Hrvaškem gredo stop-njema naprej. Kljub temu je ostalo ljudstvo mirno. Dobrodošel je bil zato Lukacsu in Čuvaju atentat blaznega mladeniča. Ž njim jc dana krasna prilika s pomočjo lahko dostopnih državnih pravdnikov in preiskovalnih sodnikov konstruirati veleizdajniški proces. Brutalni feldvebel se jc izpremc-
LISTEK.
Vffll Li, POSOD.
Angleško napisal Bret Harte. — Poslovenil Jaklič.
(Konec.)
Eden izmed naročnikov je čakal 'dolgo časa v ekspediciji; hotel je govoriti z Van Lijem, kateri se jc bil skril v mojo spalnico. Pripovedoval jc jezen, s solzami v očeh. Ob petih ga je zbudil grozen ropot. Prestrašen jc skočil s postelje. Naenkrat se jc prikazal izvod lista »Severna zvezda«, v obliki indijskega bata. Priletel jc skozi okno, opisal v sobi strahovito kroge, preobrnil luč, zadel otroka v brado, njega, naročnika pa udaril ob čelo in končno zbežal skozi okno in nazadnje padel prav nedolžno na dvorišče.
Cel dan so prinašali v ekspedicijo papirnate krogle, ki naj bi bile predstavljale jutranjo izdajo »Severne zvezde«. Ogorčenost jc bila obča. lzboren članek o »Virih blagostanja za Hum-boldov okraj«, katerega sem bil napisal dan preje in od katerega sem pričakoval, da bode izboljšal trgovske zveze za prihodnje leto in da. bo izšel San Erancisko popolnoma uničen iz tega
nil v krvi žejnega tirana. Govornik opiše obširneje vsa grozodejstva, ki jih uganja Čuvaj! Preganjanje nezrele mladine sega celo v Dalmacijo. Dokazati je pač treba, da obstoji velesrbska zarota, magari tudi s pomočjo ljudi a la Nastič.
Kaj naj bi storila z ozirom na te razmere naša delegacija. Vlada in parlament sta izjavila, da obsojata razmere tam doli, da jih smatrata za nevarne državi. Ali naj razbijemo parlament, edino torišče, kjer moremo povzdigniti svoj glas za pravice hrvatskega naroda? Ali si naj sami z obstrukcijo iz-bijemo iz rok edino orožje, ki ga imamo in prikličemo vlado § 14.! Ravno mali narodi rabijo močen ljudski parlament! Sicer je pa gotovo, da anomalija med sestavo avstrijskega in ogrskega parlamenta ne more dalje obstati. Madjarski oligarhi so se obdržali samo za trenotje na vodi.
Hrvatski narod se je v teh dneh težkih izkušenj obnašal občudovanja vredno, obnašal kot kulturen narod. Saj dobro ve, da je boj za politične pravice samo pretveza za gospodarski boj. Vedno bolj odmeva klic: tengere mag-yar, k morju Mažar! Nesrečna nagod-ba iz leta 1868. jc financielno prodala Hrvate Mažarom. Ogrska gre gospodarsko pot navzgor, Hrvatska navzdol. Mažar nc polaga Hrvatom nobenih računov, koliko znaša davek iz Hrvatske. O skupnih zadevah odločuje samo pe-štanski parlament! Govorniki v saboru so dokazali, da je imela Ogrska v svojem državnem gospodarstvu v letih 1890 do 1900 237 milijonov kron presežka, Hrvatska — 65 milijonov kron primanjkljaja. To ni čudno, saj je Mažar v 30 letih porabil 170 milijonov hrvaškega denarja, da zida ogrske železnice, da regulira ogrske reke itd. Vsled nejasnosti pogodbe iz 1. 1868. je ugrabil Mažar Reko, od tod diktira Primorcem svoje ribiško pravo. Železnice so se zidale, kakor jc bilo Mažaru prav. Izognile so se cvetočim mestom kakor Bakar in Senj na korist Reki. Želez-ničarska pragmatika jc šla za tem, da pomažari vse železniško osobje, za katero rastejo mažarske šole kakor gobe iz tal. Ogrska pospešuje industrijo samo na Reki, drugod nc. Pri konzulatih ne znajo hrvatski. Zato so izseljenci izgubili v banki Zotti 20 milijonov denarja.
Gospodarska odvisnost Hrvatske, to je vzrok in smoter mažarskega bo-
gospodarskega boja, je sedaj prav lepo splaval po vodi.
Slednjič se jc določilo, da se bode Van Li prihodnje tri tedne uporabil v tiskarni in da bode prijel lc za mehanično delo. Pri tem je razvil nenavadno izurjenost in kmalu si je pridobil naklonjenost vseh faktorjev in stavcev. Naučil sc je hitro in korektno staviti, pri čemer mu jc zelo dobro služila izurjenost njegovih prstov. Neznanje jezika je povečalo njegovo mehanično napenjanje — pri čemer jc hotel dokazati stavek, da je slab stavec oni, ki gleda na zmiscl manuskripta. Stavil je z isto skrbnostjo dolge stavke, ki so jih napisali njegovi tovariši v zasmeh, kot kratke stavke z za sramovanjem: »Van Li je satanov otrok« ali »Van Li je mongolski pes«.
Kmalu sc je tudi naučil maščevati sc nad svojimi zasledovalci. Spominjam se neke šale, katera mi je naredila mnogo sitnosti. Naš faktor sc je pisal Webster. Bilo je ob času političnega boja in polkovnik Starbottlc je imel navdušen govor, katerega je prinesla »Severna zvezda« neokrajšanega. Na nekem mestu jc dejal polkovnik Starbottlc: »Ponavljam besede božanskega \Vebsterja —.« Tukaj so sledile besede, katere sem pozabil. Slučaj jc hotel, da je ,Van Li spoznal po končani korekturi
ja. Avstrija tega nc more mirno gledati, če se količkaj zaveda resnice, ki jo je izrekel Napoleon Metternichu leta 1810., da jc namreč Ilirija najvažnejša dežela Avstrije. Avstrijske vlade so žal to pozabile, zato je Dunaj postal na Hrvatskem zloglasno ime.
Slovenci glasujemo za brambno reformo, ker vemo, da je bodočnost Avstrije odvisna od njene moči, bodočnost Jugoslovanov pa od močne Avstrije. Parlament avstrijski pa naj nc izgubi izpred oči hrvatskih razmer, dokler tam ne zavladala zopet postava in red! (Živahno pritrjevanje.)
Danes so govorili še tirolski posl. Bat tisti za olajšave izseljencem, N i e d r i s t za kra jše orožne vajo, K 1 o f a č, goriški poslanec U s s a i, E x n e r, D c 1 u g a n in soc. demokrat L i e b e r m a n n. Utemeljevali so svoje predloge, katere pa je večina po vrsti odklonila. Do 3. ure so se vršila glasovanja. Načrt brambnega zakona je obveljal tudi v tretjem branju z dve-tritjinsko večino brez vsake izpremembe. Nafo se je pričela razprava o načrtu zakona za deželno b r a m b o. Seja bode trajala pozno v noč.
Dnevni red.
Opoldne so se zbrali zastopniki klubov, da se dogovore o dnevnem redu za bodoče seje. Zbornični predsednik dr. S y 1 v e s t e r in minister baron H e i n o 1 d sta prigovarjala, naj bi zbornica, če mogoče, že jutri rešila p r o r ač u n s k i p r o v i z o r i j, da more stopiti v veljavo že s 1. julijem in ne nastane »ex lex«. Ker pa je v soboto praznik, so zahtevali češki zastopniki, z ozirom na pričetek sokolskih slavnosti v Pragi, da že v petek ne hode seje. Temu so se uprli soc. demokratje, češ, da se zbornica tudi ne ozira na »Delavski praznik« 1. maja. Ker sc niso mogli zediniti, predlaga dr. Syl-vester, naj bi se glasovanje o zakonu za deželno hrambo vršilo vsaj žc jutri ob 10. uri dopoldne. Potem naj bi zbornica že jutri do noči rešila proračunski provizorij in sama odločila, ali naj je v petek seja. Prihodnji teden v ponedeljek in torek bi zbornica mogla rešiti vojaški kazenski red. Nadaljnc točke dnevnega reda do konca zasedanja bodo načelniki pozneje določili.
Iz odsekov.
Odsek za službeno pragmatiko je v današnji seji ugibal, kako bi si pomagal iz zagate, v katero je
ime svojega največjega zasmehovalca in naravno je verjel, da je govor o njem. Ko je bilo vse stavljeno, se je Wcbster odstranil; Van Li jc porabil priliko, vzel stavek ven in potisnil temu prila-godečo se lanko ploščo s kitajskimi črkami. V stavku je bilo prav jasno izraženo sovraštvo proti svojim predpostavljenim in nezmožnost faktorja Webstra.
Naslednje jutro je izšel polkovnikov govor, kjer pove božanski Webster svojo modrost v popolnoma nerazumljivi kitajščini. Jezo polkovnika Star-lettlona so komaj ukrotili. Še danes vidim tega odličneža hoditi po moji pisarni in zahtevati preklic.
»Toda, moj dragi,« sem ga vprašal, »ali hočete s svojim podpisom prevzeti odgovornost za trditev, da John Web-ster ni nikdar kaj takega rekel? Ali morete trditi, da eden izmed toliko Websterjcv ni znal kitajsko? Ali nam morete preskrbeti prestavo tega citata in s svojo častno besedo trditi, da blaženi John Webster ni nikdar t^ga rekel? 'Г tem slučaju, moj ljubi, dam natisniti vaš preklic.«
Polkovnik lega seveda ni bil zmožen in je zapustil redakcijo zelo ogorčeno.
Wcbster, faktor, ni spreje! Ie zadeve tako ostro. Povedalo sc mu ni ni-
zabrcdel s svojo demagogijo ali lovom na volivce. Sedaj uvidijo ti lovci, da so pili na medvedovo kožo, preden so ujeli medveda. Finančni odsek ni rešil fin. načrta, s katerim bi država mogla pokriti višje stroške. Dalje je baron II e i n o 1 d izjavil v imenu vlade, da bode tudi v gosposki zbornici zastopal znano stališče glede posameznih izprememb načrta. Danes sta tudi srednja stranka in levica gosposke zbornice izrazili največje pomisleke proti nekaterim sklepom poslanske zbornice. Vse kaže, da bode gosposka zbornica premenila dotične sklepe in da pride uradna službena pragmatika šele v jeseni v posl. zbornici zopet na. dnevni red. Sedaj bi bila večina odsekova pripravljena sprejeti vse vladne zahteve, da bi službena pragmatika stopila že s 1. julijem v veljavo. Zgodilo se je to, kar smo napovedovali. Patentovani »prijatelji uradnikov« so nesramno napadali hrvatsko-slovenski klub, ker je v njegovem imenu tovariš dr. Korošec vzdrževal in zagovarjal prvotno besedilo načrta. Sedaj pa so osramočeni pred vso javnostjo.
Proračunski odsek je danes sprejel načrt pogodbe s podonavsko družbo. Češki radikalci so se odločno upirali tej pogodbi in podpori Lloyda in dalmatinlski parobrodni družbi. S tem so hoteli prisiliti zastopnike južnih dežel, da glasujejo za nadaljevanje vodnih cest. V današnji seji je poslanec dr. Korošec nasproti mladočeškemu poslancu M a S t al ki dal razumeti, da mladočeška stranka, ki šteje sedaj samo 17 poslancev, ne more zahtevati, da bi se ji pokorile razne druge večje stranke. Dunajski liberalec Friedmann zakliče vmes: »Saj je tudi vaša stranka majhna.« (Slovensko-hrvatski klub šteje 27 članov. Op. poroč.). Dr. Korošec: »Tako velika seveda ni, kakor zveza dunajskih liberalnih poslancev.« — Splošna veselost. Poslanec F r i c d m a n, Ilock. Kuranda, Neumann, dr. Ofner in Ben-ker so namreč parlamentarni divjaki, ki ne pripadajo nobenemu klubu. Ko-nečno je odsek sprejel pogodbo s podonavsko družbo.
Svobodomiselci pred sodiščem.
Včeraj dopoldne se je moral zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodiščem bivši lastnik »Jutra«, Milan Plut, obložen poneverbe. Lansko jesen
česar o tem, da je več kot 700 kitajskih peračev pokupilo dotično številko. Opazil je samo to, da se je naslednjega dne spustil Van Li v hihitanje in da ga je moral šele z nekaterimi udarci pripraviti k zavesti. Teden nato sem poklical Van Lija k sebi.
»Van,« sem rekel osorno, »povej mi, kako se glasi v angleškem jeziku oni izrek, ki ga je nekoč ob neki slovesnosti baje izpregovoril moj rojak, bogovom enaki Webster.«
Van Li me jc ostro pogledal. Komaj opazijivo svetlikanje se je začrtalo v njegovih temnih očeh. Končno je dejal mirno in dostojanstveno:
»Wishtel Wehster — reči: Kitajci sc delati iz mene neumen. Kitajci delali mene zabitega.« Nisem imel povoda dvomiti.
Bojim se, da sem dosedaj označil samo eno stran Van Lijevcga značaja, in ne najboljšo. Sam mi jc pravil, kakšno žalostno življenje da ima za seboj. Otročjih let ni poznal, očeta in matere ni nikdar poznal, čarovnik Van izredil ga je. Prvih sedem let sc je moral vedno kazati pri vratolomnostih radovednemu občinstvu. Njegove lovarišice so bile laži in lopovščine in učil se jc ljudi vedno kolikor mogoče zapeljevati od luči. Če bi bil imel več časa za premišljevanje, bi bil postal skeptik, nato
[e namreč ran j ko »Jutro« napadalo češko sirkarno, ki je po Slovenskem raz-pečavala vžigalice s trobojnimi napisi; vsletl tega jo poslala tovarna »Jutru« 270 K z namenom, da preneha »Jutro« z napadi. Tovarna jc naročila, naj »Jutro« nakaže 250 K za narodno ali dobrodelne namene, 20 K pa si naj obdrži kot naročnino na list. List »Jutro« je objavil, da jc 250 K poslal »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi«, ki pa denarja ni prejelo. Zaprti tržni nadzornik Ribnikar jc za zadevo zvedel, spisal ovadbo proti Plutu na državno pravdništvo. Podpisal jo je uslužbenec »Učiteljske tiskarne« Korene, in tako je stvar prišla pred deželno sodišče.
Obtoženec Milan Plut, rojen 5. oktobra 1881 v Gradacu, stanuje sedaj v Ljubljani, Poljanska cesta št. 5, je izpovedal, da se ne čuti krivega. V začetku septembra lanskega leta so pričele prihajati v »Jutru« notice proti omenjeni češki tovarni vžigalic. V začetku oktobra pa jc prejelo »Jutro« od te tovarne 270 K. Denar je prevzela »Jutrova« knjigovodkinja, ki ga je o tej stvari obvestila. Ukazal je, naj sc denar vknjiži v »Jutrovc« knjige, češ, da bo že določil, kam naj se odpošlje. Medtem pa jc bilo »Jutro« 15. oktobra izročeno prisilni upravi učitelja Widra. Žc prej mu je svetoval urednik »Jutra« V. Zalar, naj denar odpošlje »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi«. Ovadbo proti njemu jc spisal Ribnikar, ki sicer ni imel poguma, voditi v listih polemiko proti njemu. Čutil se ni obvezanega, plačati ta denar, ker bi ga morala plačati prisilna uprava. Vendar pa je pozneje osebno poslal ta denar omenjenemu društvu v Prago. Ko jc prevzel upravo »Jutra« prisilni upravitelj Wider, sicer ni bilo v blagajni 250 K, pač pa jc imel toliko denarja naloženega v poštni hranilnici. Prisilni upravitelj Wider je prevzel samo denar v gotovini, ni pa prevzel denarja v poštni hranilnici, ker je mencla na to pozabil.
Nato so se zaprisegle priče. Kot priča pozvani urednik Zalar se jc zaprisegi protivil. Senatni predsednik Vedernjak ga jc zavrnil: »Vem, da ste brezverec, toda prisegli boste.« — Zalar: »Bom, toda brez teh ceremonij.« — Predsednik: »Prisegli boste kakor vsi drugi, če ne, boste pa zaprti!« — Zastopnik državnega pravdništva: »Jaz ne reflektiram na njegovo prisego.« — Predsednik: »Dobro, če državni pravdnik ne zahteva vaše prisege, vas ne bomo zaprisegli; toda zapomnite si, da drugič nc boste delali pred sodiščem takih mesarij!«
Priča Angela Pegan je bila blagaj-ničarka pri »Jutru«. Omenjeni denar je sprejela v denarnem pismu. Po naročilu Pluta je vknjižila 250 K med dohodke, 20 K pa med naročnino.
Priča Viktorija Grebene, bivša upravitel jica »Jutra«, je izpovedala, da je dal Plut 200 K »Jutrovemu« uredniku V. Jelencu, ko je šel na Dunaj. Plut je bil pač v vednih denarnih stiskah in je porabil za to denar, ki ga je imel na razpolago.
Priča Vilomil Jelenec izpove, da mu je Peganova pokazala ono češko pismo in ji ga je raztolmačil. Plutu pa je rekel Jelenec: »Za najboljši dobro-
cinik in končno modrijan. Tako je pa postal revež, dobrovoljen porednež.
Ne vem, če jc bil o veri kaj poučen. Sicer je pa bil zelo praznoveren. Vedno je nosil pri sebi malega malika iz porcelana, katerega je poljuboval in zasmehoval. Za občo kitajsko nadlogo v tatvini in laži brez posebnega vzroka je bil prepameten. In vse, kar jc delal in česar se je lotil, sc jc zgodilo c razumom.
Pripomniti je treba, da je bil zelo občutljiv, čeprav ni nikoli tega pokazal; prepričan sem pa, da jc ohranil do onih, ki so mu izkazovali kaj dobrega, svojo privrženost. Bil je zvest in navihan. Samo enkrat, in to šele takrat, ko so ga že dolgo časa dražili, sem zapazil na njem znak upornosti. Vzel sem ga navadno, ko sera ponoči zapustil uredništvo, seboj na dom, da bi nesel še v tiskarno, če bi sc česa domislil, predno bi list izšel. Nekoč sem pisal dolgo v noč. Kasno po tem, ko sem ga navadno odpustil, sem bil popolnoma pozabil nanj: ko je tako sedel pri vratih in čakal, sem naenkrat začul glas, ki se jc glasil zelo otožno in dejal:
»Chy Li.«
Začudeno sem se ozrl.
»Kaj praviš?«
»Jaz reči Chy Li.«
»Kaj je to?« sem vprašal nepotr-
pežljivo.
»Vi reči ,John dela !«
»No?«
»Vi reči ,zclo dolgi John'.« »No?«
delni namen porabiš denar, ako ga ob-držiš zase.« Rekel je to pa zaradi tega, ker je smatral poslani denar kot nekak »Schweigegeld«.
Priča Viktor Zalar je vprašal Pluta, kam da bo dal poslani denar. Plut je rekel, da nc ve, nakar mu jo Zalar svetoval, naj' ga pošlje »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi«. Ker je medtem prišla nad »Jutro« prisilna uprava, je dal v »Jutro« notico, da sc je denar odposlal omenjenemu društvu, I o pa jc storil zaradi tega, da hi opozoril onega, ki je imel dolžnost, naj denar odpošlje. Po njegovem mnenju bi morala denar poslati prisilna uprava.
Priča Karel Wider, učitelj, je bil 15. oktobra 1912 imenovan od sodišča za prisilnega upravitelja »Jutra«. Ko je prevzel upravo, jc bilo v blagajni 34 vinarjev. Kot upravitelj je imel nalog, da vodi dohodke in izdatke, pokrije davke cclo za tri leta nazaj. Eventualni preostanek pa bi dobila »Učiteljska tiskarna« in Slavoj Škerlj, ki sc jc pridružil prisilni upravi. Pozabil pa je prevzeti v prisilno upravo denar v poštni hranilnici, kjer ga je bilo menda 200 do 300 K.
Nato se jc prebrala izpovedba Pavla Česnika, potnika češke tovarne vžigalic. Ko so brali napade v »Jutru«, jc tovarna mislila, da stori najbolje, ako pošljejo »Jutru« 270 K, in sicer 20 K za naročnino in 250 K za narodne ali dobrodelne namene. Naenkrat pa je prišlo na ravnatelja tovarne pismo praškega podpornega društva, kaj jc z denarjem, ker ga še ni prejelo od »Jutra«. Češnik je potbval v Trst, kjer pa mu je Plut povedal isto, kot pred razpravo.
Državni pravdnik dr. Neuberger je vprašal Pluta: »Zakaj vas pa je Ribnikar o v a d i 1?« — Plut: »Zgolj vsled osebnega sovraštva.« — Dr. Neuberger: »Saj sta bila prijatelja, nc?« — Plut: »Nikdar.« — Predsednik: »No, vsaj od začetka.« — Plut: »Nikdar, on sc je meni le vsilil.«
Po kratkem govoru državnega pravdnika se jc zagovarjal Plut, da se čuti zaradi cele zadeve ves čas popolnoma nedolžnega, in to tudi takrat, ko se mu je žugalo: Ako ne boš utihnil, te bomo pa naznanili. Da ni plačal, ga je prehitela prisilna uprava, ki bi morala poslati denar v Prago. Pozneje pa je poslal »Podpornemu društvu« v Prago denar sam, akoravno se ni čutil dolžnega, ker »ni hotel, da bi se govorilo, da je hotelo »Jutro« koga oškodovati gmotno«.
Senat je nato sklenil, da se Milan Plut oprosti obtožbe, ker je sodišče mnenja, da Plut ni imel namena po-neveriti denarja, kar kaže dejstvo, da je bil denar pravilno vknjižen in da je za časa prisilnega upravitelja razpola-pal Plut v poštni hranilnici z nad 300 kronami ter bi lahko denar odposlal takoj, ko bi določil, kam.
URADNIŠKE PREDLOGE V GOSPOSKI ZBORNICI.
Z Dunaja se poroča, da stranke gosposke zbornice niso voljne sprejeti uradniške predloge v tisti obliki, v kateri jih je odobrila poslanska zbornica. Predloge so zato nakazali podoclscku, ki bo sklepe poslanske zbornico tako
»No — Chy Li, vseeno.«
Razumel sem ga dobro- »Chy Li« pomenja toliko kot »Lahko noč«. Hotel jc iti domov. Pomrmral sem nekaj in delal naprej.
Nekaj minut kasneje je zelo oprezno zadrsal z lesenimi čevlji.
Stal jc čisto pri vratih.
»Vi ne reči Chy Li?«
»Ne,« sem odgovoril ostro.
»Vi velik debel tepec! Vse eno!«
S to predrznostjo na jeziku je stekel. Naslednje jutro jc bil zopet tako navihan in uren kot poprej.
Govoril sem o njegovi poštenosti. Spominjam se pa dveh slučajev, katera sta njegovo poštenost precej omajala. Rad bi bil jedel sveža jajca, da bi imel nekaj izpremembe pri težki hrani. Vedel sem, da so Vanovi rojaki dobri perotninarji in obrnil sem se nanj. Oskrboval me je vsak dan z za-željenimi svežimi jajci. Branil pa se je sprejeti denar; dejal je, da jih mož ne prodaja. Nekaj čudnega, kajti takrat so bila sveža jajca silno draga.
Neko jutro jc prišel moj sosed For-ster ravno k zajutreku in pri tej priliki mi je pravil o svoji smoli. Njegove kokoši so naenkrat prenehale nest i ali pa nesejo jajča v grmovju. Van Li je bil ravno navzoč v sobi; zagrnil sc je v svojo navadno molčanje. Šele ko je moj sosed odšel, sc jc pričel veselo hibe tat i.
»Forster kokoške — iVan Li kokoške — vse eno!«
izpraneniI, da bo gosposka zbornica sprejela vladno predlogo in tako izpre-menjen operat vrnila poslanski zbornici, ki se bo morala še enkrat pečati s celo predlogo. To suho poročilo dokazuje, kako da so imeli poslanci naše stranko prav, ki so se zavzeli za to, da se da uradništvu hitro, kar mu gre in kar mu jc mogoče dati. Demagogi, ki so vso stvar zmešali, bodo jeseni veliko kričali in se — vklonili gosposki zbornici.
AVSTRIJSKO ZRAČNO BRODOVJE.
Na Dunaju se je ustanovil veliki osrednji odbor za ustanovitev avstrijskega zračnega brodovja. Zborovanja sta sc udeležila tudi ministra Heinold in Georgi. Za predsednika je bil izvoljen knez Maks Egon Fiirstenberg, podpredsednika sta zbornični predsednik dr. Sylvester in dunajski župan dr. Neumayer. Heinold jc pozdravil zbor in izjavil, da pristopijo vsi ministri,, ker gre za podjetje, ki bo eminentno državi koristilo. Vedno bolj se izpo-znava, da le zanesljivo oboroževanje jamči za trajen mir, zato sc mora tudi gojiti najmlajše orožje, moč v zraku. — O avstrijskih aviatikih se jc zelo pohvalno izjavil francoski aviatik Garros, ki osobito občuduje nadporočnika Blaschkeja. Rekel je o njem: »Kaj takega še nisem videl, tudi pri nas na Francoskem ne. Kar dela, je naravnost presenetljivo, neverjetno. In njegov aparat! Ta je skrivnost. Avstrijcem morem le čestitati. S takimi aparati in s takimi piloti bodo kmalu Avstrijci na čelu vseh drugih držav glede na aviatiko.«
KOMPROMIS MED POLJAKI IN RUSINI.
Gališki namestnik dr. Bobrzinski in deželni maršal grof Goluchowski delata na kompromis med Rusini in Poljaki. Zdaj nasprotuje le šc vsepolj-ska stranka.
RUSKA MOBILIZACIJA NA KAV-KAZU.
01) turški meji na Kavkazu stoji 300.000 ruskih vojakov. V kratkem se armada pomnoži še za 100.000 mož.
VSTAJA V ALBANIJI.
Turčija ne more več utajiti dejstva, da se ne upirajo proti Turčiji samo Albanci, marveč da odrekavajo pokorščino celo vojaki, ki so zbrani zato, da bi potlačili albansko vstajo. Iz Carigrada poročajo, da je pobegnilo žc 200 albanskih vojakov, med njimi tudi stotnik Tajar hej, ki je pisal vojaškemu poveljstvu, da albanski vojaki ne dezertira-jo zato, ker ne ljubijo domovine, ampak zato, ker hočejo strmoglaviti go-spodstvo mladoturškega odbora. Zeki paša je poizkušal begunce pregovoriti, da bi sc vrnili, a ga niso ubogali, marveč so ostali v gorah. Posadka v Mo-nastiru je izjavila, da beguncev ne bo zasledovala. Posadka v Gibi4. je ustavila vojake, ki so bili odposlani proti albansk. vstašem. Boje se, da odpovedo pokorščino tudi tisti trije bataljoni, ki so jih odposlali proti Albancem. Vse vojaške posadke, tudi solunska, so z vlado skrajno nezadovoljne. Turški vojni minister Mahmud Šcfket bej jc izjavil, da se je 19 pobeglih vojakov vrnilo in da so je uprlo 12 častnikov in 71 mož. Častniki so vojake zapeljali,
Drug slučaj ni bil več nedolžen in pokazal je njegovo častilakomnost. Večkrat so izostajala pisma in Van Li-ju so bile moje pritožbe o kasnem dostavljanju pošiljatev dobro znane.
Ko sem stopil neko jutro v pisarno, sem našel mizo polno pisem, katera so bila očito ravnokar prinešena iz pošte. Ali prav malokatero pismo je bilo name naslovljeno. Obrnil sem sc k Van Liju, ki jih je vestno stražil in pričakoval jc z veliko notranjo za-dovoljnostjo moje pohvale. V moje začudenje jc pokazal na prazno poštno torbo v kotu.
»Poštar reči: Nobeno pismo, John, nobeno pismo, John. Poštar lagati. Poštar hud mož. Pismo ponoči vzeti jaz!«
K sreči je bilo še zgodaj v jutro. Poštarji še niso raznašali. Hitel sem na pošto in Van Lijev drzen napad na pošto Združenih držav jc bil konečno odpuščen. Moral sem pač kupiti novo poštno torbo in vse je ostalo tajno.
Malega pogančka sem imel zelo rad in skoro bi ga bil vzel seboj v San Francisko. Toda menil sem, da bi mu sprememba kraja nc napravila veselja. Poznal sem njegov strah pred velikimi, obljudenimi ulicami. Če je moral v mesto, je napravil vselej velik ovinek po predmestjih. Ravnotako je imel velik strah pred angleško-kitaj-sko šolo, kamor sem ga hotel pošiljati.
Dolgo sem čakal na priliko, da hi dal Van Lija v kako dobro šolo in konečno jc prišel v šolo nekega kitajskega misijonarja.
češ, da namerava Turčija neki velevlasti prodati evropsko Turčijo. Upornike bodo strogo kaznovali. (Če jih dobe.) Albanskih vstašev je vso polno raztresenih po okolici Peči. Poroča so o napadih. Ko je šlo več kmetov v Mo-nastir, so streljali vstaši na nje v bližini vasi Lisolan. En mož in en otrok sta bila ustreljena, pri vasi Sleptski je bil tudi en kmet umorjen. Pri Gorici jc spal v vojaškem taboru častnik Zia efendi. Dva pešca in en desetnik so vdrli v njegov šotor in ga ustrelili. Morilci so pobegnili.
DEMONSTRACIJA ANGLEŠKIH SUFRAGETK.
Londonske sufragetke so priredile demonstracijo in pobile veliko šip, da demonstrirajo, ker zaprte sufragetke, ki nočejo jesti, umetno prehranjajo. Ena sufragetka jo razbila s kladivom šipo nfr vratih zbornice, druge so pobile v nekem železniškem vlaku vse šipe in zrezale vse blazine. Kjer raz-bijejo šipe, puste listke, na katerih jo tiskano, da protestirajo, ker njih zaprte somišljenice umetno hranijo v. ječi.
IZKLJUČITEV POSLANCA V ANGLEŠKI ZBORNICI.
V angleški zbornici je predsednik enega poslanca izključil iz seje. Poslanec se je sam odstranil, dasi je le malo manjkalo, da ga niso iztirali. Angleška poslaniška zbornica ima zelo strog po-slovnik. Predsednik ima pravico, da pokliče poslanca k redu in mu vzame besedo. Zbornica pa tudi lahko sklene, da sc poslanec izključi iz ene ali iz več sej, da ga izključijo iz zbornice in da ga celo lahko puste zapreti. Socialista Lansburyja so izključili, ker je samo stisnil pest proti ministrskemu predsedniku in ker je razburljivo govoril,
CESAR VILJEM O POLOŽAJU.
Cesar Viljem je ob tekmi v Kiehl večkrat naglašal, da sodi zelo optimistično o mednarodnem položaju in da mir ni v nevarnosti.
Umrli briksenski knezoškof dr. Alten« wieseL
Dnevne novice.
•f Predsednik »Slov. Matice« kot slavnostni govornik. Preteklo nedeljo se jc odkrila na župnišču na Gradišču na Goriškem, kjer je pesnik Simon Gregorčič več let prebival, spominska plošča. K tej slavnosti sc je povabil kot slavnostni govornik predsednik »Slo-
Bil je pameten in otrokom prijazen duhovnik, ki jc imel velik interes nad dečkom in imel ž njim veliko potrpljenja. Stanovanje sem dobil dečku pri neki vdovi, katere hčerka je bila dve leti mlajša od Van Lija. To ljubko, nedolžno otročje dekletce je vzbudilo v Van Liju stran, katera je bila ostala dosedaj čisto neopažena. Vzbudila je njegovo moralno občutljivost, ki je cela leta zanemarjena in nerazvita spala v dečku.
Ti kratki meseci, polni svetlih obljub, ki se niso nikdar izpolnile, so bili gotovo najsrečnejši trenotki v življenju Van Lija. Spoštoval je svojo malo prijateljico z malikovavsko ljubeznijo, toda brez nedopustne nagajivosti. S sveto navdušenostjo je nosil njene knjige za njo v šolo — služba, katera je bila v vedni zvezi z nevarnostjo, da ne postane plen svojih malih kavkaških bratov. Delal ji je najraznovrstnejše igračke, rezal ji je iz pese in korenja najfantastičnejše cvetke, delal je čisto po naravi kokoške iz melon,'posebno pa se je odlikoval z pahljačami, papirnatimi zmaji in v izdelovanju oblek za punčke.
Zato mu je deklica prepevala, kazala mu tisoč malih ročnosti, katero pač znajo samo male punčke, podarila mu je rumen trak za-njegov mali šop, ker mu je ta najbolj pristojal k barvi in delala mu jc veselje, da je bila pozorna na stvari, v katerih je bil on mojster. Pripomniti moram, da je '/.boljšala tudi njegovo angleščino in da ga
venske Matice«, profesor 'dr. Fr. Ilešič. Vsi udeleženci so mislili, da bodo slišali od moža, ki predseduje prvemu književnemu zavodu na Slovenskem, res kaj temeljitega, dobrega, kako mar-kantno analizo pesnikovih del. Saj sc da o tem, mecl narodom najbolj poznanim ljudskem pesniku, toliko povedati! To bi smeli vsaj pričakovati ocl moža, ki hoče veljati med nami kot vodja slovenske književnosti. Ampak tisti, ki so se tega nadejali, niso prišli na svoj račun. Nekaj tako plehkega in praznega, pravijo udeleženci, da niso šo slišali. Zadnja »Gorica« piše, da »jc njegov govor vse razočaral, ker ni nič povedal«. Liberalna goriška »Soča«, ki jc drugače zelo zgovorna, je napisala sicer par besedi slavnostnega govora, pa tako, da se čisto jasno mod vrsticami bere, da je razočarana. Mi se seveda nc čudimo, ker profesorja Ilešiča čisto do pičice poznamo in vemo, da ne more on slovenskemu narodu drugega nuditi, kakor kopo bleščečih fraz! Političnih frazerjev smo se pri nas hvala Bogu že znebili, pač pa imamo v slovenski književnosti še nekaj frazerjev, ki pa nam čisto nič nc imponirajo, kvečjemu če imponirajo nezreli mladini toliko časa, da ne doraste.
+ Telovadba Orlov na Vrhniki. Udeležence opozarjamo na odhod vlakov. Posebni vlak odide iz Ljubljane ob 7. nri 15 minut zjutraj. Namenjen jc v prvi vrsti dolenjskim, kamniškim in okoličanskim odsekom. Navadni vlak odide ob 7. uri 35 minut pomnožen. S tem se odpeljejo gorenjski odseki, ki s prvim nimajo zveze.
+ Za oškodovane po toči. Poslanec Demšar je vložil nujni predlog za državno podporo po toči poškodovanim posestnikom v vaseh Voglje, Bu-kovica in Dražgoše, poslanec Hlad-n i k pa za posestnike iz Mokronoga, Št. Ruperta in okolice..
+ Redno vsak dan potegne kak šaljivec glasilo liberalnega učiteljstva »Dan«. Danes je potegnil nekdo »Dan« z »razporom« med dr. Šusteršičem in dr. Peganom. Tako »Dan« neprostovoljno skrbi za smeh in kratek čas, liberalni učitelji pa morajo vse to — drago plačevati.
—	Nesreča ali zločin? Ribič Franc Lukšič iz Irčje vasi je našel 26. t. m. v Krki utopljenca Miha Pibernika, zidarja iz Sv. Križa pri Kamniku. Pri utopljencu se ni ničesar drugega našlo kakor delavska knjižica. Pibernik je rojen 28. oktobra 1872 na Križu in je samski zidar. Leži v mrtvašnici v šmi-helu. Mesto, kjer je ribič utopljenca našel, je samo 75 cm globoko. Znakov kake sile na truplu ni opaziti, mogoče dokaže kaj več sodno raztelesenje.
—	Škandalozne razmere v dalmatinski deželni blaznici. Neverjetne stvari poroča o razmerah v dalmatinski deželni blaznici šibeniška »Hrvatska Riječ«. Prva bolniška strežnica jo prišla takorekoč naravnost iz javne hiše; bila je v bolnišnici, da se zdravi radi običajne gnusne bolezni in ocl tu je bila vzeta v službo v blaznico. Mecl bolniškimi strežniki so ljudje, ki so žo večkrat sedeli v koprski kaznilnici. En bolničar ima celo naslednjo zgodovino: Svojčas jc v isti blaznici nad neko
je spreobrnila ocl porcelanskega ma-lika. Paglavček je dobil naenkrat pojme o krščanski dobrotljivosti, ne da bi bil to spremembo pravzaprav opazil.
Obadva sta se čisto dobro razumela. Mala kristjanska punčka s svetlim zlatim križem okrog debelega, belega, malega vratu in rumeni poganček z ostudnim porcelanastim malikom, kateri je bil skrit v jopiču.
Dveh dni onega dogodkov polnega leta se more gotovo šc vsakdo spominjati, kdor je živel v San Frančišku. Ljudstvo je bilo znorelo in druhal jc napadla brez brambe pomilovanja vredne tujce, samo zato, ker so bili tujci iz drugega plemena, druge vere in druge polti in ker so delali za vsak denar, kateri se jim je ponudil. Nekateri so mislili spričo tega pogona, cla se bliža konec sveta.
V tem sem dobil pismo od IIop Singa, da ga naj nemudoma obiščem.
Njegova prodajalna jc bila zaprta jn zastražena s policijo, da jo ubranijo pred morebitnim napadom poulične druhali. IIop Sing me je spustil skozi zabarikadirana vrata, pozdravil me z veliko odkrito prijaznostjo, samo malo resnejše kot drugače. Prijel me jc za roko in me odpeljal v pritličje in nato v klet. Bila jc slabo razsvetljena, a vendar sem opazil po tleh razgrnjen šal. Ko sem pristopil k njemu, je potegnil z naglico šal proč. Pred menoj je ležalo truplo — malega pogana Van Lija.
Mrtev, moji prijatelji, da, mrtev! Kamenjan do smrti na ulicah San Frančiška od druhali v. letu 18G9!
umobolno revlco Izvršil nenraven zločin ter zato nekaj tet odsedel v Kopru. Ko sc jc vrnil v Šibenik, je na javni cesti ubil človeka ter prišel zopet v Koper. Ko je odsedel tudi to kazen, je bil
—	zopet sprejet v dalmatinsko deželno blaznico kot bolniški strežnik! Kakšen duh sicer vlada med bolničarji tega zavoda, nam pa pove ta-le slučaj: Nedavno je umrla 9 letna hčerka bolničarja Baranoviča. Dekličina mati je kot verna žena naročila katoliški pogreb. Oče pa — socialist-anarhist skozi in skozi
—	jc ob pogrebu planil kakor zver, strgal z voza križ in vrgel krsto s truplom lastnega otroka ob zid! Seveda jo tudi z a -b i' a n i 1 duhovniku, cl a bi šel s pogrebom. K temu zverinskemu početju so ga spodbujali navzoči socialistični bratci in mu pohvalno vzklikali. Ne samo to, marveč dalmatinsko socialistično glasilo je te čine podivjane anarhistične duše tako vzneseno hvalilo, da je bilo zaplenjeno. Iz vsega tega je razvidno, da so razmere, ki vladajo v dalmatinski deželni blaznici, naravnost evropski škandal; razvidno pa tudi, kam vodijo nauki rdeče interna-cionalc.
—	Notarska vest. Justični minister je prestavil notarja dr. Antona Galle iz Logatca v Ljubljano.
—	Liberalna Zadružna tiskarna v Krškem bo na svojem občnem zboru predlagala likvidacijo.
—	Migljaji za počitniška potovanja. Z ozirom na izvenredno veliko osebno frekvenco, ki se opaža vsako leto ob začetku in koncu poletnih počitnic in ki prečesto provzroča neizogibno prenapolnjenje voz, zlasti pri brzovla-kih, se priporoča potujočemu občinstvu v interesu lastne udobnosti, da no nastopi potovanja ravno neposredno ob šolskem sklepu oziroma začetku. Pri ti priliki se opozarja tudi na to, cla se mora rezerviranje voznih oddelkov po zmislu § 15., odstavka 1, obratnega poslovnika med časom glavnega potovanja odkloniti, če temu nasprotujejo obratni ali prometni oziri. Obenem sc opozarja na to, da se mora povodom sokolskega kongresa, ki se vrši koncem tega meseca v Pragi, vsled prometa posebnih vlakov veliko število osebnih voz oddati iz tukajšnjega okraja, tako cla se bodo pri obilnem osebnem navalu ob dvojnem prazniku uporabljati po potrebi tudi opravljeni tovorni vozovi v svrho obvladanja lokalnega prometa.
Rožne slvari.
Bančni sluga ukradel 260.000 mark.
»Draždanska banka« v Draždanih je kakor navadno poslala v »Državno banko« po denar, ki bi ga imela izplačati v naslednjih urah. Šlo je za znesek dveh milijonov mark v zlatu, srebru in papirju. Ta znesek je šel dvignit sluga Brunning. Blagajnik, ki sam ni mogel prešteti denarja, je pustil, da so denar prešteli sluge, pri čemur so ti na zavitkih papirnatega denarja napravili znamenja, označujoča, da jo bila vsota prešteta in da se vjema. Nato jc zavitke zopet dobil blagajnik. Ko je bila vsa vsota v znesku dveh milijonov mark oddana pri blagajni, jc blagajnik zapazil, cla manjka 260.000 mark. Pri takoj uvedeni preiskavi se je ugotovilo, da je odsoten sluga Brunning. Ta jc pobegnil z ukradenim denarjem.
Samoumori v Varšavi. Od zadnje nedeljo se je v Varšavi 13 oseb ustrelilo. Policija je mnenja, da so bili samo-umorilci člani posebnega samoumoril-nega kluba.
40.000 za psa. Z Dunaja poročajo, da je pokojna princezinja Matilda Thurn-Taxis zapustila 40.000 K svoji kuharici pod pogojem, cla skrbi za njena psa, dokler no pogineta.
Svojo ženo ubil. Iz Lvova poročajo, da je v vasi Vulkan ubil neki kmet svojo ženo, ker je menda imela z njegovim bratom ljubavno razmerje. Morilec se je sam javil sodišču.
Bogata beračica. V Dubrovniku so v stanovanju beračice Kato Bojanovič našli pri hišni preiskavi 20.000 K denarja, ki si ga je priberačila.
Triletni morilec. V Szolnoku je neka ženska Ivana Makocsi vzela pred dnevi na rojo tri mesece starega otroka, kar je zbudilo ljubosumnost njenega triletnega sinčka. Ko je pred dnevi odšla Makocsijeva z doma, jc pustila oba otroka brez nadzorstva. Medtem pa je njen triletni sin ubil dojenca z nekim lesom. Proti neprevidni materi jc uvedeno kazensko postopanje.
Ljubljanske novice.
lj Poglobljenje Gruberjevega kanala. Stavbna tvrdka Czeczowiczka izjavlja, cla ni prekinilo del vsled diferenc z deželnim odborom. Delavce jc odpustila zato. ker bo skoraj dokončan prvi
del poglobljen ja.. 'tvrdka bo nadaljevala potom izključno z doli za poglobljenje in regulacijo Ljubljanice.
lj 35Ietni jubilej. Uradništvo glavne pošto v Ljubljani jc slavilo 26. t. m. redko slavlje. Najstarejša uradnica gospodična Marija Vrhovec jc praznovala 351ctni jubilej svojega službovanja. Gospod nadoskrbnik Štrukelj s zbranim uradništvom jc sprejel jubilant ko ob nastopu službo, jo peljal na njen s zelenjem in cvetjem okrašen prostor, nato prisrčno čestital in ji v priznanje za njeno marljivo in vestno službovanje izročil pohvalni dekret c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Takisto sta izrekli slavljenki iskrene čestitko: gdč. Pehani v imenu vseh zbranih ko-leginj in gdč. Pavlin kot zastopnica uradnic ljubljanskih poštnih filijalk ter ji izročile njih darila. Tem čestitkam so se tudi še pridružili navzoči gg. uradniki. Do solz ginjena se jo slavljen-ka opetovano zahvaljevala gosp. nad-oskrbniku in vsem zbranim.
lj Poštenjak. Včeraj je nek pivovar-niški zastopnik izročil svojemu hlapcu Karlu Vidicu 125 K denarja, katero bi imel oddati na pošti, česar pa ni storil, marveč jo neznano kam popihal.
lj Ponarejeni novci po 20 vinarjev krožijo zopet po mestu. Falzifikati so precej slični pravim novcem. Torej pozor!
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Glatz, dninar, 46 let. — Jurij Dolenec, mestni ubožec, 73 let. — Ivana Rakuž, žena mizarskega pomočnika, 59 let. — Marija Novak, hči tovarniškega delavca, dve leti.
lj Kranjska deželna vinarska zadruga ima danes vinsko poskušnjo ocl 5. do 9. ure zvečer pod kavarno »Evropa«.
KOLERA.
V Astrahanu, Saratovu in Nižjem Novgorodu so konstatirali slučaje kolere, ki so jo zanesle laclje po Volgi. Oblasti nameravajo vse obrežje Volge proglasiti za okuženo ter odposlati v okužene pokrajino zdravstvene komisije,. ki naj bi izvedle stroge kontu-mačne odredbe.
Telefonska in brzojavna poročila.
POSLANEC DON PRODAN OSTANE V HRVAŠKO-SLOVENSKEM KLUBU.
Dunaj, 27. junija. Poslanec don I v o P r o d a n je naznanil včeraj predsedniku Hrvaško-slovenskega kluba dr. Šusteršiču, da prekliče svoj izstop iz kluba. Tedaj ostane poslanec don Prodan še član Hrvaško-slovenskega kluba.
CESAR PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU.
Dunaj, 27. junija. Danes se je pripeljal cesar pred ministrsko predsedstvo ter se je dolgo časa mudil pri grofu Sturgkhu.
DANAŠNJA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 27. junija. V današnji soji je zbornica v drugem in tretjem branju rešila predlogo o deželni brambi. Predlog dr. Grofia in Miklasa, naj bi bil službeni in poveljniški jezik pri deželni brambi oni, ki je tucli v skupni armadi, jc bil odklonjen z 277 glasovi proti 170 glasovom. Za Grofiov predlog so glasovali lc nemški nacionalci in nemški krščanski socialci. Ko jo dr. Adler glasoval proti predlogu dr. Gros-sa, so nemški nacionalci in nemški krščanski socialci kričali na socialne demokrate, ki so burno odgovarjali. Taki prizori so sc ponavljali, ko jc poslanec Pernerstorfer glasoval proti predlogu dr. Groba. Predlog posl. Klomencie-\vicza, naj bi oblasti dež. brambe občevale s prebivalstvom v jeziku, ki jc v deželi navaden, je bil odklonjen z 240 proti 168 glasovi. Proti temu predlogu so glasovali tudi Slovenci, kor je v deželah, v katerih prebivajo Slovenci, nemški jezik v deželi navaden jozik in bi tako slovenske stranke bile s svojimi zahtevami lahko odklonjene. Ta predlog je bil preveč nejasen in netočen, da bi Slovenci mogli zanj glasovati, ne da bi dosegli ravno nekaj nasprotnega, kar žele. Poslunec Mlcoch je predlagal, naj deželnobrambne oblasti občujejo s prebivalstvom v materinem jeziku prebivalstva. Ta predlog je bil z 225 proti 174 glasovi odklonjen. Za ta predlog so glasovali tudi Slovenci. S tem jc bila spccialna debata končana. Referent dr. Sommer jo predlagal, naj se predlogo takoj reši tucli v tretjem branju. Socialni demokrat Seitz je obsipal dj\ Grofia s pekočim za-smehom ter je rekel, da bo sedaj, ko je bil dr. Grofiov predlog odklonjen, nemško-narodna zveza morala v tretjem branju glasovati proti brambni predlogi. Dr. GroJI je protestiral proti napadom posl. Seitza, dejal je, da ne
rabi varuha !n šolmaštra in da ostane po pojasnilih ministra deželne brambe tudi če manjka besede o službenem in poveljniškem jeziku, vse pri starem in l>ri dosedanjih običajih. Nato je bila predloga o deželni brambi sprejeta tudi v tretjem branju. Zbornica je pričela razpravo o proračunskem provizoriju, katero skoro gotovo še danes konča.
NAU6NI MINISTER.
Dunaj, 27. junija. Naučni minister Ilussarek odpotuje danes v Prago, kjer obišče praške visoke šole in bo v soboto navzočen pri Palackega slavnosti v deželnem muzeju. Nato obišče pasijonske igre v Erlu.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 27. junija. Zasedanje ogrskega državnega zbora je bilo danes odgodono do 17. septembra. Demonstracijski dohod opozicije pred zbornico je bil danes tak, kot po navadi, dasi je opozicija izdala oklic za veliko demonstracijo pred odgodenjem. Splošno se je opažalo, cla se Justh današnje demonstracije ni udeležil.
GLAVNI UREDNIK »NARODNIH LISTOV« UMRL.
Praga, 27. junija. Danes jc tu umrl mladočeški deželni poslanec, glavni urednik »Narodnih Listov« Jožef A n y ž , star 61 let.
DOGODKI NA TURŠKEM.
Carigrad, 27. junija. Vladni krogi so radi dogodkov v Monastiru jako v skrbeh. Poveljnik v Carigradu se je s 150 vojaki odpeljal v Monastir, da postopa proti dezerterjem.
DEFRAVDANT NA BEGU.
Praga, 27. junija. Tajnik kneza Lobkoviea jc z 30.000 K pobegnil.
SAMOUMOR MORGANOVE HČERE.
London, 27. junija. Baronica Rei-nach, rojena Diana Morgan, je predsi-nočnjem skočila v kliniki v Regen-streetu z okna v drugem nadstropju na ulico in se ubila. Bila je stara 24 let ter je bolehala na nervoznosti. V Kanadi je bila lastnica velikih rudnikov srebra in svinca, ki jih jo dobila v last ocl svojega očeta milijarderja Morgana.
NESREČA NA FRANCOSKI OKLOP* NIČI.
Pariz, 27. junija. Na krovu francoske oklopnice »Jules Marchelet« se je strel iz topa prekmalu izprožil. En mornar je ubit, 23 mornarjev težko ranjenih. Tudi poveljujoči častnik je nevarno ranjen.
Pariz, 27. junija. Ocl ranjenih mornarjev je pet mornarjev tako ranjenih, da jim ne bo mogočo ohraniti življenja.
SLOVENEC V AMERIKI NA SMRT OBSOJEN.
Poročali smo žc o Slovencu Ribariču, da je bil obsojen v Ameriki na smrt. Sedaj poročajo iz Washingtona sledeče: 11. junija je bil obešen v kaznilnici v Washingtonu Slovenec Jan Ribarič, ki je lansko leto ustrelil Slovenca Novaka, njegovo ženo in sostanovalca Stanjoviča. Kakor smo že poročali, ie izvršil Ribarič ta svoj strašni čin v besni jezi, ker so vzeli Novakovi njegovo hči k sebi. Po eni verziji je zasledoval Ribarič svojo lastno hči z ljubezenskimi ponudbami ,drugi pa zopet trdijo, da jo je zavrgel, ker si je izbrala mladeniča, ki ni bil njemu po volji. Kratkomalo, hči je dobila zavetje pri Novakovih, kar je Ri-bariča tako ujezilo, da je nekega dne kupil samokres, šel v Novakovo hišo in tam ustrelil tri osebe. Hči mit jc še pravočasno ušla. Dan, predno je bil obešen, je prišla hči Antonija v njegovo celico, da se poslovi od njega. Ko ga je objela in poljubila, jo je Ribarič naenkrat prijel za vrat in začel daviti. Svoj namen bi menda dosegel in si obtežil vest z novim umorom, če ga ne bi jetnišnični pazniki pobili s koli na tla, da je moral izpustiti svojo žrtev. Umrl je potem na vislicah, ne da bi se skesal svojega strašnega zločina. Pred enim tednom se je navidez spravil s hčerjo, a najbrže se je hlinil, da bi imel potem lažje delo. Zares strašno!
Koroške novice.
k Ponesrečena romarica. Iz Zab«
niče poročajo: Dne 23. t. m. je našel na Florijanki neki pastir truplo ženske, ki se jc lani izgubila. Prišla je na Sv. Vi-šarje na rožnivonsko nedeljo. Ta dan pa jo močno snežilo, zato je zašla s prave poti in onemogla. Ležala je nedaleč od poti, in sicer na obrazu. Čudno, da je niso našle vojaške in orožni-ške patrulje, ker jo ložala na nekem travniku. Pokopali so jo 25. t. m. v Zabnicah.
Ljubljansko uradniško gospodar« sko društvo v likvidaciji naznanja, da
je zaprlo Novomeško podružnico, vsled česar se je Ljubljan^Ka zaloga pomnožila. Prodajala sc bo po skrajno nizkih cenah. .Več inserat.
ЦрдаЗјгј
vreleo. Olttalltaa iiuimr Ptjad* t oblino ogljikovo kislino. Poapcinje prebavo in Izmeno (novi.
Stjria
Ztlo koncentriran mttflolM-li* »r.lec, priporodlllv pri kro alineo ieiodinem kitara, мргпа, Brightovtb ledioah, vrnolSnlk otok linah. Jetrni trdinl datlol, (novotamona-kib bolexnlh,kataribdltulnih ortanor.
Donati
ZtrmllM vralM aalvoij« ratlln* l«o|« vrtta. Zlasti uporaben pri kroniinem drevesnem katarn, obstipa-cijl, inliSnlb kameni! trganju, iladkovai
Najmočnejši prirodni vrelec magnezijo-glauberske šoli.
gol	Zastopstvo ln glavna zaloga:
Kari Steiner, Celovec, Hoflmanng.
Oddasta se takoj v WoUov! ulici St. 8 na ulico dve lepi
zračni sobi
druga poleg druge v prvem nadstropju s posebnim vhodom. Oddasta se takoj.	2025
Kupi se večja množina
črnih jagod
Naslov pove uprava lista pod štev. 3023.
2023
Za gostilničarje |

II
II
piano,
prvovrsten izdelek, kakor tudi govorilni aparati najnovejšega sistema za zasebnike se oddajo "tudi proti nizkemu mesečnemu odplačevanju. — Priporočila sc takoj dobro nagrade in sprejmo pod zelo ugodnimi pogoji delavni zastopniki. — Ponudbe pod „Avtomat 1967" na upravo .Slovenca«._1967
2 HP z dvojno prestavo. Model 1911/12
se lokoi proda. JOS. VESEL, Prešernova ui. 20.
Več 100 kg
svežih gozdnih jagod (Erdbeeren), se kupi takoj. Ponudbe z navedbo cene i. t. d. sc prosi na: S. Potnik, destilacija rastlinskik in sadnih cvetov Ljubljana, Slomškova ul. 27. Jagode se morajo dostaviti sveže, glede načina odpreme se dajo pismena navodila.	2011
Cen nakup
Ako se naznani, kaj se potrebuje, pošljem vsakemu ostanke dobre domače tkanine, kot: kanatase, oksforde, cefirc, platno, tkanine, delene, krizete, brisače, saten, pisano tkanino itd., franko po povzetjn
40—50 m I. kakovost K 17'— 40—50 m II. kakovost K 22'—
Fran Maršik, domači tkalec,
Češka Čerma, pošta Nackod, Češko.
Ш priložnost
£
2033
Hiša z lepim obdelanim vrtom in s trgovino z vinom in pivom na drobno in na debelo, se proda iz proste roke v Rožni dolini 218.
X X X
ХХХХХХХХХХХХХХХХ
se ceno proda. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 2041.	2041
Hiša (vila)
s trgovino in lepim vrtom, blizu cerkve, se proda oziroma da v najem. Ponudbe na upravo lista pod Sreča 2040.	2040

Razpis
službe mestnega stražnika.
Služba mestnega stražnika v Kamniku se razpisuje s plačo po dogovoru, prostim Stanovanjem in kurjavo.
Nastop službe takoj.	2029
Prednost imajo prosilci, ki so v tej službi že izvežbani. Lastnoročno pisane prošnje z izpričevalom o dosedanjem službovanju je vložiti pri županstvu
do 5. julija 1.1. Mestno županstvo Kamnik, dne 24. junija 1912.
Gremij trgovcev v Ljubljani
naznanja svojim članom, da bo	зозв
dne 30. t. m. sklep šolskega leta
z razstavo pismenih izdelkov učencev vseh razredov in z javno skušnjo
za učence III. letnika.	.
Razstava se otvori ob osmih zjutraj, zaključi pa ob enajstih dopoldne. javna skušnja bo trajala od osmih zjutraj do enajstih.
Vabim k skušnji vse člane gremija, osobito pa učne gospodarje in odbornike šolskega odseka.
Al. Lilleg, 1. r.
1804
Na prodaj
ie radi opustitve podjetja pod jako ugodnimi pogoji stanovanjska hiša štev. 75 v Zg. Šiški, nadalje stavbišča po nadrobni parcelaciji s poslopji na periitninarskem zavodu tvrdke «Krapš & Ditrich* v Zg. Šiški. Ponudbe se sprejemajo na prostovoljni
javni dražbi
dne 5. julija 1912 ob 9. uri dopoldne in nadaljevanje ob 3. url popoldne na licu mesta.
Parcelacijski načrt in natančnejši pogoji so na vpogled v pisarni c. kr. notarja g. Aleksandra Hudovernik v Ljubljani.
Razglas.
V konknrzni sklad Julija Brile j a, trgovca z barvami v Ljubljani, na Poljanski cesti št. 13 spadajoča zaloga blaga v inventurni vrednosti K 7187.75-je
brez jamstva konkurznega sklada za točnost inventure v celoti ponudbenim potom na prodaj.
Reflektanti se vabijo, da naj dopošljejo ponudbe in varščino v visokosti 20°/o inventurne vrednosti do
5. julija 1.1.
podpisanemu oskrbniku konkurza.
Oskrbništvo konkurza si pridržuje pravico ponudbe sprejeti aH odkloniti, ponudniki pa ostanejo do odločitve konkurznega oskrbništva vezani na ponudbe.
Po obvestilu o sprejemu ponudbe ima dotični ponudnik kupnino v treh dneh založiti pri oskrbniku konkurza in potem kupljeno zalogo v nadaljnih 5 dneh odstraniti.
Zapisnik o inventuri je na vpogled pri podpisanem oskrbniku konkurza.
V Ljubljani, dne 26. junija 1912.
2030
Dr. Albin Suyer,
odvetnik v Ljubljani, kot oskrbnik konkurza.
Domača tvrdka!
Domača tvrdka I
o
5
ca w -o o
iS
o
tm
m e
a to c
Priporočamo solidno tvrdko
modni salon
damskih in otroških slamnikov ter športnih čepic
vseh vrst
IT)anja Qetzl
Židovska ulica št 8 |
Cene brez konkurence. —
2056
Razglas.
Županstvo Bohinjska Bistrica daje na splošno vednost stanje vodovodnih stroškov, akoravno so vsi računi vsako leto skozi 14 dni javno v pogled pri županstvu med uradnimi urami razpoloženi.
Tvrdka Juhar iz Gradca je zgradila bistriški vodovod pod pogojem, da se ima ukloniti vsem naredbam in prednaredbam deželnega odbora.
Po izvršenem delu je tvrdka Juhar predložila prošnjo za kolavdacijo in račun vodovoda v znesku..........K 77547'75
Na dan kolavdacije vodovoda je zastopnik deželnega odbora blag.
gospod nadsvetnik Klinar znižal račune na.......K 75133"46
Glasom inventarskega zapisnika pri županstvu pod točko 21 dolguje podobčina bistriška občini kot nabrani denar za občinsko hišo; omenjeni denar se je pa pri zgradbi porabil za vodovod
v znesku....................K 20139-50
Na račun omenjenega dolga se je dne 27. julija 1911 naložilo v
tukajšnji hran. in posojilnici (glej obč. inventzap. pod točko 21/a) K 2500'-V proračun za podobčino bistriško za letošnje leto se je postavka postavila za................K 800' -
Koncem tega leta bo znašal zgoraj omenjeni dolg......K 16839-50
Na željo bistriških davkoplačevalcev sem pripravljen v občinski pisarni drage volje dohodke in stroške obširneje poročati.
V. Arh.
2039	župan.
Ш11Ш Н0П0 drUŠtVO v liEividaciji
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
2)o Б00!оznižane cene!
2)o 60°p znižane cene!
Vsled zatvoritve Novomeške podružnice se je ljubljanska zaloga pomnožila. — Velika izbira manufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga. — Cene brez primere nizke. 2034	Likvidacijski odbor.
Naznanilo.
Izdala konzorcij »Slovenca«,
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani,
Tomanova ulica, štev. 10, zraven „Narodnega doma" bode
= vpisovanje za I. razred v nedeljo, dne 30. Ma ==
dopoldne od pol 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. S seboj jc prinesti krstn ali rojstni list in zadnje šolsko oziroma obiskovalno izpričevalo.
Sprejemni izpiti bodo v soboto, 6. julija od 9. ure dalje.
Zunanji učenci se lahko tudi oismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu; morajo se pa potem pred izpitom osebno oglasiti v ravnateljevi pisarni.
Po odloku c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1891, štev. 2354, sc smejo učcnci, ki pripadajo po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah c. kr. okr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. Šolskega sveta. Dotični roditelj-naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje.
Ravnateljstvo c.kr. I. državne gimnazije.
1915	V Ljubljani, dne 15. junija 1912.
Odgovorni urednik' MIha MoSkerc.
Tisk: »EatoliSke TIskarne«.