Izdaja Britanska obveščevalna služba. — Cena mesečno za tuzemstvo 2 S, v inozemstvo 5 S. — Posamezna številka 55 grošev. Leto VI CELOVEC 14. aprila 1950 Številka 15 VIHAR OKROG TRSTA Na Veliki četrtek je imel beograjski dopisnik lista ,,Times“ razgovor z maršalom Titom. Razgovarjal se je z njim o zunanjepolitičnem in notranjepolitičnem položaju Jugoslavije. Dopisnik je obiskal maršala Tita v neki močno zastraženi vili v predmestju Beograda, v kateri Tito. seda j stalno živi. Dopisnik „Timesa“ piše o tem razgovoru: „Ob slivovki in turški kavi je postal najin razgovor kmalu popolnoma neprisiljen. Ko sem Tita vprašal o sedanjem svetovnopolitičnem položaju in o možnostih ureditve spornih vprašanj med. Vzhodom in Zahodom, je ta odgovoril: „Ne verjamem v kako neposredno vojno nevarnost. Z dobro voljo na obeh straneh bi se bilo mogoče izogniti vojne; volja za to obstoja, ker se vsi zavedajo posledic nove vojne. Razen tega tudi ne vidim nobenega vzroka, zakaj bi do vojne prišlo. Reg je, da gre z mirovno pogodbo z Avstrijo in Nemčijo le počasi in z največjimi težavami naprej, toda ta mrzla vojna lahko traja le še eno ali dve leti. Nekega dne se mora končati. Verjetnejše se mi zdi, da bo končana mrzla vojna na miren način, ne pa z vojnimi sredstvi, ker je mir cenejši.“ Na vprašanje, če bo mogoče Sovjetska zveza, ki je sedaj tako oddaljena od Lemnizma, po njegovem mnenju spremenila svojo smer politike, je Tito izjavil: „Zunanjepohtični položaj Sovjetske zveze je postal v zadnjih letih slabši in tako ne more iti več naprej. Jugoslavija je šla po svoji poti, ki ni ista kot ona Sovjetske zveze. Gospodarsko so si naši sistemi podobni, toda na področju od-nošajev na zunaj in v bodočemu razvoju socialističnega sistema imamo mi drugačno mišljenje. Tudi notranjepolitično rešujemo vprašanja drugače, ne tako teoretično, bolj praktično. Naš sistem je bolj prožen, prikrojen vsakokratnim razmeram, bolj človečanski. Zunanjepolitično smatramo sodelovanje za potrebno, nočemo pa dati nikomur pravice, da bi se vmešaval v zadeve drugega." Maršal Tito je za tem povdaril, da je imela Jugoslavija v zadnjem času manj težkoč z Zapadom kakor pa z Vzhodom. „Humanizacija“ režima ne zavisi le od Jugoslavije, temveč tudi od drugih držav in od elementov, ki delajo težave v notranjosti. Na Zapadu često smatrajo gotove ukrepe jugoslovanske vlade za nečloveške. Toda prej je treba vedeti, če in v koliko so ti elementi, kot n. pr. tisti, ki so med vojno sodelovali z Nemci, našli že pot k ljudski državi. Številne kolaboraterje, ki so bili obsojeni na deset ah dvanajst let ječe, so že izpustih in jih še stalno izpuščajo, toda pomilostiti ni mogoče onih ljudi, katerih pomilostitev bi prebivalstvo razburila, kakor tudi ni mogoče izpustiti vojnih zločincev. Izvedba petletke napreduje, vendar so nekateri gospodarski sektorji zaradi blokade Rominforma zaostah za name- Mnenje Zapada New Yorški „Times“ piše: „Dvomljivo je, če moreta Vehka Britanija in Združene države ukreniti kaj koristnega, kar bi pomagalo razčistiti spor glede Trsta.“ V svojem uvodniku pod naslovom „Potegovanje za Trst“ objavlja list popis položaja v Trstu, kjer piše: „Vedno je nerodno držati v rokah vajeti dveh konj, ki vlečeta vsak na svojo stran. Združene države in Vehka Britanija sta v takem nesrečnem položaju glede Italije in Jugoslavije. Amerika in Britanija sta pred dvema letoma več ah manj pristali na to, da bi celo tržaško svobodno ozemlje morala (Nadaljevanje na 2. strani) ravano in potrebno zmogljivostjo. Posojila iz Zapada so naša bremena nekoliko olajšala, ta posojila še zdaleka niso zadostna. Tito je označil izglede za tesnejše od-nošaje z Italijo kot dobre. Sodelovanje z Itahjo se mora ustvariti v blagor obeh držav. Tržaško vprašanje je treba rešiti tako, da bo obema omogočeno sodelovanje, vendar pa to vprašanje ni sedaj velikega pomena. „Imamo partizanske izkušnje...“ Dopisnik je vprašal Tita, kako je z vsiljenjem kominformistov v vrste jugoslovanske komunistične stranke in če ne obstoja nevarnost oboroženega podtalnega gibanja proti vladi. Tito je v svojem odgovoru opozoril na to, da so zbrah Jugoslovani v 20 letih velike izkušnje v partizanski vojni ter poznajo sredstva in načine te vrste vojskovanja odlično. Kominformu zvestih danes v jugoslovanski komunistični stranki ni več. „Tako lahko ne bom še umri.. Maršal Tito je z glasnim smehom odgovoril na vprašanje dopisnika, kakšen položaj bi nastal, če bi on ne bil iz katerega koli vzroka naenkrat več jugoslovanski ministrski predsednik. „Ne verjamem, da bom tako lahko umrl, toda tudi, če bi se to zgodilo, bi Jugoslavija zaradi tega ne razpadla. Pri nas ni oporoke in dednega nasledstva, toda na tisoče jih je, ki morejo prevzeti vodstvo državnih poslov. Nimam pravice izbrati naslednika, kajti mož, ki je danes dober, mogoče jutri ne bo več. S tem ho čem reči, da jaz nisem začetek in konec vsega.“ Italija lahteva Tnt Na vehko soboto je imel itahjanski zunanji minister grof Sforza na „Zavodu za proučevanje mednarodnih vprašanj“ v Milanu govor, zaradi katerega je naenkrat spet vprašanje usode Trsta postalo vprašanje mednarodne politike. Na ta govor italijanskega zunanjega ministra so prinesli jugoslovanski časopisi ostro pisane članke, na itahjanski strani pa so na te članke odgovorih v zmerni obliki. Sam maršal Tito je v posebnem razgovoru govoril v spravljivih besedah. Zunanji minister grof Sforza je v svojem govoru naslovil na maršala Tita, kot predstavnika Jugoslavije, predlog, naj „pokoplje vojno nevarnost med Itahjo in Jugoslavijo“. Nadalje je predlagal Sforza, naj bi se pričela med Itahjo in Jugoslavijo pogajanja za sklenitev zelo obširnega sporazuma, ki naj bi zagotovil Jugoslaviji neodvisnost tako od Sovjetske zveze kakor tudi od Združenih držav ameriških. Tak itahjansko-jugo-slovanski sporazum bi bil vehke važnosti za vso Evropo. Jugoslavija naj bi pričela z Itahjo najpreje pogajanja o bodočnosti Trsta. Pri tem bi morala Jugoslavija pristati na priključitev celotnega tržaškega ozemlja k Italiji, torej tudi onega dela tržaškega ozemlja, ki ga imajo sedaj zasedenega jugoslovanske čete. Sforza je naglašal, da se še do sedaj pri UNO (Združeni narodi) niso mogh sporazumeti o imenovanju guvernerja za svobodno tržaško ozemlje. Dejal je nadalje, da bosta mogoče nekega dne postavljeni tako Itahja kakor tudi Jugoslavija pred dejstvo, da se bosta morah skupno boriti proti zavojevanju od zunaj. Koristi obeh držav so torej skupne in je zaradi tega sporazum med obema državama toliko bolj nujen. Ako je v mirovni pogodbi z Italijo prišlo do ustanovitve samostojne tržaške države, se je to zgodilo samo zaradi tega, ker je takrat zagovarjala Sovjetska zveza še jugoslovanske zahteve po Trstu. Nikdar pa zaradi tega ni bilo med štirimi velesilami kakega dvoma o italijanskem značaju Trsta. Zaradi tega so tudi tri velesile marca leta 1948 dale izjavo, v kateri predlagajo, da se vse tržaško ozemlje priključi k Italiji. Tudi v slučaju, da bi sedaj še Sovjetska zveza bila za tako rešitev tržaškega vprašanja, bi bila Itahja zato, da se to vprašanje uredi v sporazumu, naravnost med Itahjo in Jugoslavijo. Tak sporazum naj bi obsegal tudi popravo jugo-slovansko-italijanske meje in to v korist obmejnega prebivalstva. Tak sporazum pa bi tudi obsegal določila o svobodnem delu tržaškega pristanišča, ki naj bi ga priznala Itahja Jugoslaviji. Ta Sporazum naj bi pozneje spopolnila določila o železniškem prometu, o carinah in o šolstvu. Jugoslavija odgovaija To je v glavnem besedilo govora ita-hjanskega zunanjega ministra. Na ta govor je še na vehko soboto zavzel odklonilno stališče jugoslovanski poročevalni urad „TANJUG“, ki pravi, da ima Italija zavojevalne namene in da poizkuša ustrahovati Jugoslavijo. Uradno glasilo jugoslovanske komunistične stranke, „Borba", pa očita italijanskemu zunanjemu ministru zahrbtnost in hinavščino. „Že mirovna pogodba“, piše „Borba“, „je prizadejala Jugoslaviji vehko krivico, ker je po tej pogodbi del jugoslovanskega ozemlja ostal izven Jugoslavije. Ker je sedanje svobodno tržaško ozemlje v resnici sestavni del jugoslovanskega ozemlja, je bila že usta- novitev samostojne tržaške države vehka ugoditev Italiji. Zato ni mogoče pričakovati, da bi sedaj Jugoslavija pristala na priključitev tega ozemlja Italiji.“ Na te napade je odgovoril takoj na velikonočni pondeljek itahjanski zunanji minister grof sforza, ki je dejal: „Ako govori „Borba" o hinavščini in zahrbtnosti, pomeni to, da se v Beogradu še vedno nekateri ne zavedajo vehke I resnosti mojega predloga. Ako je jugoslovanskim odločilnim osebnostim v resnici kaj na neodvisnosti njihove dežele — in o tem ne dvomim — bi morah pristati na moje predloge.“ In uniietilia Iveia? V torek, dne 11. aprila je nato sprejel itahjanski zunanji minister sovjetskega poslanika v Rimu Kostiljeva in se je z njim razgovarjal 40 minut. To je bil po mnogih letih prvi sprejem sovjetskega poslanika pri itahjanski vladi po zuna- njem ministru. Pohtični krogi sodijo, da je pri tem razgovoru predlagal itahjanski zunanji minister sovjetskemu poslaniku, naj bi tudi Sovjetska zveza pristala na priključitev tržaškega ozemlja k Italiji. Nevarnost komunizma Komunisti so iz mnogih razlogov nedvomna in resna nevarnost za demokracijo. Predvsem zato, ker je njihov program popolnoma protidemokratičen, o čemur ne more biti nobenega dvoma. Za nje niso demokratični običaji ničesar drugega, kot preživeh meščanski duh, preostanek nečesa, kar je za njih kot tudi druge duhovne vrednote popolnoma nerazumljivo in kar po njihovem mnenju prinaša le škodo bodoči namišljeni komunistični družbi. Njihova politika na svetu se ne sra,. muje posluževati se nobenih sredstev, od zarote do odkrite izdaje, in je usmerjena izključno v hujskanje k državljanski vojni, ker lahko najdejo pristaše le v zmedeni družbi, v prevratu vrednot. Prav dobro znajo hliniti dovršeno demokratično prepričanje ter s tem pro-nikniti v svobodne ustanove, ki vladajo v državi, se jih polastiti in jih postaviti pod svoje nadzorstvo — vse to v cilju, da lahko izkoristijo vlado za razširjanje in utrjevanje politike Sovjetske zveze. Že njihov način boja v demokratičnem tekmovanju je protidemokratičen. Ne dovoljujejo volivcem nikake svobodne izbire, temveč določijo že vnaprej svojega predstavnika v demokratični ustanovi, kateremu ukažejo delati za določen program, od katerega se nikakor ne sme oddaljiti. Organizirani so V celicah, v katerih najdemo vse komuniste, ki se dobijo tudi v demokratičnih državah. Delovanje teh celic obstoja v izvajanju naročil osrednjega odbora, to je centralnega komiteja komunistične stranke (CK, KP), ki prejema smernic od pohtbiroja in od njegovega voditelja, to je od diktatorja Stalina samega. Z drugimi besedami, pohtična linija komunistov v določeni državi ni v nika-ki zvezi s tolmačenjem položaja v tej državi, in ne skuša reševati vprašanj, ki tarejo državo, temveč je le izvajanje ukazov in navodil komunistične stranke, ki nima drugega namena kot vzpostaviti svojo vlado nad .vso državo in jo postaviti v službo interesov Sovjetske zveze. Člani demokratičnih organizacij često ne spoznajo stvarnih namenov komunistov in si prazadevajo, včasih v dobri veri in odkrito prepričani, da pomagajo svoji domovini, izvajati svojo politiko po načrtu, ki so jim ga predložili komunisti. Demokracija je v določenem smislu pred komunisti brez moči, ker trpi pojav vsake pohtične ideje. Komunisti se ne pomišljajo poslužiti se te svobode, ki jo lahko dovoljuje le demokracija, in voditi akcijo, ki stremi za uničenjem ravno one svobode, ki jim je omogočila obstoj. Tako lahko brutalno prisilijo vlado, pri kateri so udeleženi, da vodi komunistično politiko ah pa da odstopi. Kadar ne moremo prepričati članov kake organizacije z logiko, pametjo in stvarnostjo dejstev, da je potrebno spremeniti glede določenega programa mnenje, ker morajo pač ti člani ubogati ukaze inozemske organizacije, postanejo ti člani dokončna nevarnost za demokracijo. To pa je primer komunistov v Ameriki in v drugih državah. Komunisti poskušajo povsodi s spletko, goljufijo, prevaro in izpačenjem dejstev tako trdno povezati demokratične ustanove in njihove člane na Sovjetsko zvezo, da bi ti državljani v primeru vojne morah izdati v korist Sovjetske zveze svojo lastno državo. To je smoter komunistov v Franciji, Italiji, Grčiji, Angliji, Združenih državah in drugih deželah. Iz teh razlogov so torej komunisti vehka nevarnost za demokracijo. Moramo jim zato preprečiti uničevanje svobodnih ustanov, paziti na nje in jih izolirati (A. Philip Randolpn) Komentarji Eno leto Atlantske pogodbe Londonski „Times“ se v posebnem članku z naslovom „Zahodna obramba“ spominja obletnice podpisa severnoatlantskega sporazuma. List pripominja, da je minulo danes eno leto, odkar je bila sklenjena pogodba, da pa doslej še ni imela otipljivih uspehov. Nato člankar nadaljuje: „Čeprav sporazum še ni rodil vidnih sadov, je vendar že opravičil svoj obstoj. Neizpodbitno dejstvo, da so Združene države, najmočnejša sila na svetu, Kanada, Velika Britanija in devet svobodnih evropskih držav skupno izjavilo, da bodo imele vsak napad na katero koli izmed njih za napad na vse, je nedvomno okrepilo položaj v zahodni Evropi. Narodi še nimajo pravega občutka o varnosti. Žele imeti več orožja in več izvežbanih vojakov. Italija in Francija imata še vedno veliko opravka z močnimi komunističnimi napadi znotraj svojih meja. Zato ne more nihče dvomiti, da bi v teh državah, ki zdaj počasi pričenjata zaupati, vladal obup in zastoj, če ne. bi pred letom dni druge Atlantske države objavile tega opozorila. V toliko je Atlantski sporazum že igral važno vlogo. Zahodna Evropa pa je s svojo industrijsko močjo in s svojo visoko tehnično usposobljenostjo še vedno največji plen, ki je dosegljiv komunistom. Če bi sovjetski voditelji dobili to področje pod svoj vpliv, bi imeli na razpolago vire, ki jih sedaj nimajo, — za razvoj Kitajske ter za učinkovito gospodarstvo in politično delo po vsej Južni Aziji. Dokler je zahodna Evropa svobodna, dokler ima možnost ter je odločena, da razvija svojo gospodarsko moč, lahko z Združenimi državami in narodi britanske državne skupnosti, pošilja azijskim in afriškim narodom dobrine in tehnično pomoč, ki jo potrebujejo. Uspeh atlantskega obrambnega sporazuma bo — prav tako uspeh načrta za medsebojno gospodarsko pomoč — neposredno vplival na pretežni del sveta. Bilo bi nespametno, če bi sedaj precenjevali atlantski sporazum. Še bolj nespametno pa bi bilo, če bi ne upoštevali bojazni Francozov in drugih, ki žive na zahodnem robu zagodovinskih poti, po katerih napadalci vdirajo v Evropo. Ti trdijo, da Sovjetska zveza, če bi se odločila za napad, računa na to, da bi zasedla zahodno Evropo in jo obdržala v svojih rokah in sicer tako, da bi z atomskimi bombami in drugim močnim orožjem uničila izkrcevalna pristanišča v Veliki Britaniji in Združenih državah ter tako onemogočila stari način osvobojenja.“ Nato govori „Times“ o obrambnem načrtu, ki so ga odobrili v Haagu in pravi, da je brez primere. Potem nadaljuje: Če bo dejansko možno doseči vzporejeno izdelavo in izenačenje opreme, bo obrambni načrt ogromno pridobil na učinkovitosti. Hkrati pa moramo pripomniti, da bo njegov uspeh odvisen tudi od težkih in dragih naporov vsake evropske države. Nekatere bodo morale izdati več denarja in bolj poskrbeti za obrambo. Načrt bo napredoval samo v toliko, v kolikor bodo posamezne vlade zmožne prispevati zanj. Združene države bodo veliko lažje sodelovale pri tem, ko bodo evropske države pokazale, da žrtvujejo vse, kar morejo, za to skupno stvar. Potrebni sta učinkovitost in pripravljenost v obrambi, če hočemo, da bo Atlantski sporazum dosegel svoj namen, to se pravi, da postane ne le sredstvo za ohromitev napada, če bi ta prišel, temveč mora izpolniti tudi drugo, sedanjo in še nujnejšo nalogo, da namreč odstrani strah pred napadom, ki danes visi nad zahodno Evropo ter preprečuje nastanek političnega zaupanja in razvoj gospodarske obnove. Sporazum kot tak je neločljivi del celotnega ustroja, ki smo ga ustvarili po drugi svetovni vojni za gospodarsko in politično sodelovanje Zahoda. Mussolinijev duh „New York Times“ razpravlja o razvoju novega fašizma v Italiji. „Mussohni — piše list — je v svojem članku o fašizmu v Treccanijevi enciklopediji ošabno napisal, da je to stoletje stoletje fašizma. To je bilo v onih dneh, ko je bil sovjetski komunizem še slaboten in se je Hitler povzpenjal na oblast. V nekem smislu je imel prav, a le zato, ker je v fašizmu vtelesil totalitarno obliko države, ki je politična novost in kuga XX. stoletja. Dokler iščejo ljudje v vsemogočni državi odgovor na zmedo in revščino teh težkih let, je fašizem gotovo nevaren. Naš dopisnik iz Rima poroča, da neo-fašizem dviga glavo v Italiji, čeprav je še mnogo preslaboten, da bi mogel ogrožati sedanji režim. Na položaj je treba skrbno paziti. V Italiji so vpraša- nje fašistov dobro rešili, deloma s pomočjo prirojenega zdravega političnega duha, po prvih zmagah nad njimi ob koncu vojne. S čiščenjem bivših fašistov je vlada onemogočila ustanovitev razreda, ki bi v prvi vrsti skušal preobrniti sedanji red in zopet postaviti na oblast fašizem. Današnje novo fašistično gibanje pogreša močnih vodite- ljev. Čudno je, da prihajajo neofašisti prav iz vrst mladine, ki fašizma ne pozna. Nekatere pa silijo v to njihov nacionalizem, antikomunizem in bajke o Mussoliniju. Tako si je fašizem pridobil velik del zaslombe v ljudstvu v letih od 1919 do 1922. Vsi demokratični režimi, tudi mi, morajo paziti, da ne bodo zadeli v pečine fašizma s tem, ko se skušajo izogniti pečinam komunizma. Oba sta namreč enako nevarna. Velikonočna poslanica lond. „Timesa“ Londonski dnevnik „Times" poudarja v svoji velikonočni poslanici vpliv, ki sta ga imela Kristusovo žovljenje in njegov nauk na Evropo in njeno omiko. „Times*1 piše: Grška filozofija, rimsko pravo, renesansa, humanizem, racionalizem osemnajstega stoletja, romanticizem devetnajstega stoletja in znanstveni determinizem dvajsetega stoletja so nedvomno vtisnili trajni pečat evropskemu mišljenju in naziranju. Vse to drži, toda, če smo pošteni in pravični, moramo reči, da brez krščanstva sploh ne bomo mogli govoriti o evropskem mišljenju in evropski omiki. Vsa gori navedena gibanja so bila z izjemo grškega modroslovja v veliM meri odtenki, ki sta jih obhkovala krščanska misel in krščanski nauk. Cerkev je bila stoletja in stoletja težišče in središče evropskega kulturnega umsko-duhovnega življenja. Modri možje, tudi taki. katerim ne more nihče očitati posebnega pristranskega nagnjenja do cerkve, vidijo danes v njej edino silo, ki more združiti razkrajajočo se omi- ko. Tudi s čisto posvetnega vidika je prav, da se spominjamo in obhajamo tisti veliki mejnik v zgodovini krščanstva, ki je tako pomemben, da bo dejansko živel skozi vse veke. Za verne pa je veliki petek ne glede na njegov dogmatični pomen spomin na plemenito muče-ništvo. Dan, na katerega po vsem svetu obhajajo obletnico križanja, praznujejo velike množice širom sveta kot slovesen spominski dan in praznik. Pomen, k: ga pripisujejo krščanski verniki križanju, izhaja iz njihove vere, da je velikemu petku sledila velika pedelja, dan vstajenja. Tukaj se pota vernikov in posvetnih idealistov ločijo. „Times“ nato razglablja o pomenu križanja in vstajenja in ga zaključuje z naslednjimi besedami: „Klic velikega petka, ki nam pravi, da je svet zavrgel dobro in se je odločil za zlo, je splošni klic današnjih časov. Tudi današnji čas je zavrgel dobro in se je odločil za zlo. Klic velike noči — da se lahko svet odreši s pomočjo sil, ki so izven njega, je klic, ki ga ne moremo in ne smemo prezreti. InmistriHka pioizyoänp ie dokaz Avstrijske otumue Uprava za gospodarsko sodelovanje je izdala te dni poročilo o uspehu avstrijske obnove. V poročilu izjavlja, da je dokaz za avstrijski napredek po Marshallovem načrtu avstrijska industrijska proizvodnja, ki se je v 24 mesecih dvignila od 52,1% na 114,2%, torej povečala za 62.1%. Nadalje navaja ECA, da dokazuje nedavno odprti dunajski velesejem, na katerem je 2300 tovarnarjev razstavilo svoje blago, da zavzema Avstrija svoj nekdanji položaj kot važno evropsko tržišče. V zadnjem letu se je avstrijski izvoz skoraj podvojil; avstrijski premogovniki so povečali svojo produkcijo s pomočjo modernih strojev in tehnike za približno 50 odstotkov; proizvodnja električne sile se je od leta 1946 do 1949 povečala za 68 odstotkov. Pristojni vladni krogi napovedujejo, da bodo do leta 1952 z novimi hidroelektričnimi napravami, katere bodo zgradili z pomočjo ECA protivrednostnih fondov, povečali proizvodnjo te sile za nadaljnih 60 odstotkov. Protivrednostni sklad Marshallovega načrta pomaga tudi z obnövo, moderniziranjem in prezidavanjem povečati tujski promet. Poljedelska proizvodnja je v letu 1949 dosegla povojni rekord, izgiedi za 1950 napovedujejo po izjavi ECA rekordno letino. Kmetijski strokovnjaki upajo, da bodo avstrijske kmetije v letu 1952 pridelale 80 odstotkov potrebne hrane. Minister Taucher, načelnik avstrijskega vladnega ERP osrednjega urada, je izjavil: „Lotiti se moramo vprašanj uravnovešanja plačilne bilance. To bomo najlažje dosegli s tem, da pomagamo industriji povečati naš izvoz in da znižamo potrebe za uvoz. Odstraniti moramo trgovinske zapreke med posameznimi državami čimprej mogoče in ustvariti obsežno enotno tržišče za vse proizvodnike." Clyde N. King, načelnik posebnega odposlanstva uprave za gospodarsko sodelovanje za Avstrijo, je izjavil, da avstrijski cilj dela za postopno ureditev in neodvisnost zahodnoevropskega gospodarstva „ni nedosegljiv“ smoter. Evropa tako dolgo ne bo varna pred novimi vojnami, pred grožnjo sovjetskega komunizma ali pred političnim in gospodarskim razpadom, dokler ne bo celokupno gospodarstvo slonelo na trdnih temeljih.“ IRO IŠČE SREDSTVA ZA NADALJ-NO PODPORO BEGUNCEV Mednarodna begunska organizacija IRO išče nujno sredstva za nadaljno pomoč tisočem razseljenih oseb po evropskih taboriščih po 30. juniju, ko bo sedanji program pomoči za večino beguncev prenehal. Generalni svet organizacije IRO je pooblastil generalnega ravnatelja Donalda Kingsleya, da zaprosi zavezniške visoke komisarje v Nemčiji za sredstva v nemških markah. Če bo IRO prisiljena zapreti večino svojih taborišč 30. junija, tedaj bi po poročilu morala odstraniti skoraj 25.000 razseljenih oseb, za katere je že v teku postopek za nasehtev ali repatriacijo. K tem je treba prišteti še 18.000 drugih primerov. Celotno število beguncev pa bi bilo približno 241.000. IRO je zaprosila nova sredstva, s katerimi bi lahko po 30. juniju podpirala vse begunce, ki so sedaj v taboriščih in ki bodo verjetno našli nove domove v prekomorskih deželah pred 31. marcem 1951. Po prejšnjem sklepu generalnega sveta preneha IRO skrbeti in vzdrževati begunce 30. junija. Izjemo tvorijo tiste razseljene osebe, ki bodo takrat že v postopku za nasehtev v novi domovini ali za repatriacijo. V tem postopku je približno 25.000 ljudi. V januarju je IRO preselila 16.318 beguncev, v avgustu 1949 pa 33,050 oseb; to je bilo največje število preseljenih oseb v enem mesecu. Po letu 1947 je bilo nameščenih po raznih državah več kot 700.000 beguncev. Funkcionarji Združenih držav so obvestili IRO, da morajo ameriški denarni prispevki tej organizaciji prenehati 31. marca 1951. MARKSIZEM—LENINIZEM NA UNIVERZI V BUKAREŠTI Kako veliko važnost polagajo komunisti v Romuniji na komunistično znanost, se. vidi iz predpisov za izpite na matematični in fizični fakulteti univerze v Bukarešti. Končni izpit kandidatov te fakultete se deli na dva dela. Predmet prvega dela izpita je osnova marksizma ali leninizma. Predmet drugega dela izpita pa je predmet, v katerem se je dijak specializiral, to je fizika ali matematika. PRVE POŠILJKE OROŽJA V torek, dne 11. aprila je pripeljala prva ameriška ladja orožje iz Amerike v smislu določil severno atlantske pogodbe. Ladja je pristala v Neaplju v Italiji in je pripeljala 319 ton orožja. Z razkladanjem je pričelo takoj 74 delavcev in so vse orožje brez vsakih ovir raztovorili. — Komunistična stranka je zaradi tega razglasila za naslednji dan osemurno splošno stavko, kar pa seveda ni preprečilo raztovarjanje orožja. URADNE OBJAVE Urad koroške deželne vlade sporoča, da bo v bodoče razglašala deželna vlada kakor tudi njej podrejeni oddelki in pa okrajna glavarstva vse uradne objave izključno v uradnem listu „Klagenfurter Zeitung“. Urad deželne vlade na to posebej opozarja vse one, ki se za take objave zanimajo, ker teh objav verjetno ne bodo mogli dobiti v celoti v drugih dnevnih časopisih. Za veljavnost vseh odredb in sporočil deželne vlade in njej podrejenih oddelkov ter okrajnih glavarstev bo merodajen dan objave v uradnem listu „Klagenfurter Zeitung". K prednjemu sporočilu deželne vlade dostavljamo, da izhaja list „Klagenfurter Zeitung“ s prilogo „Uradni list“ vsak teden in stane mesečno 3 šilinge. SPREMEMBA V JUGOSLOVANSKI VLADI Dne 11. aprila so v Beogradu uradno objavili, da je opuščenih šest ministrstev, med njimi kmetijsko, gozdno, trgovinsko in ministrstvo za javna dela. Mesto teh ministrstev je ustanovljenih 5 odsekov in en strokovni odbor. Kakšen namen ima taka preosnova vlade, poročila še ne povedo. Mfleafa Zapada (Nadaljevanje s 1. strani) dobiti Italija. S tem bi bila deloma popravljena pomota, ki smo jo leto preje zagrešili z ustvaritvijo takoimenovane „mednarodne zone,“ ki ni imela nikdar najmanjše možnosti obstoja, poleg tega je bil ta pristanek namenjen, da pomaga zmagati nekomunistom pri italijanskih volitvah aprila 1. 1948. One spomladi pa je maršal Tito prelomil odnošaje s Kominformom in od lanskega poletja smo mu skušali pomagati v borbi proti Moskvi. Maršal Tito-je bil vedno jasen in neuklonljiv v svoji odločnosti, da se drži vzhodnega dela svobodnega tržaškega ozemlja, ki je znan v prvi vrsti kot jugoslovansko ozemlje po svojih prebivalcih in po svoji zgodovini. Sedanje težave, kot vse kaže, so nastale iz Titove želje, da povdari svojo neodvisnost od zapadnih demokracij prav tako kakor od Moskve. Na drugi strani pa vse kaže, da hočejo Italijani izsiliti odločitev v trenotku, ko mislijo da je Tito preko ušes zaposlen z borbo proti Kominformu in ne bo imel časa braniti z vso silo svojih koristi v Trstu. Članek zaključuje: „Trst je kotel vrele vode in kot vse kaže, bo to tudi ostal. Sprijazniti se moramo s tem in pa z dejstvom, da moramo držati vojno pod po-krivalko; vedno moramo biti pripravljeni, da posežemo vmes in položaj malo ohladimo, kadarkoli je potrebno.“ Pogled v svet: Angl. mladinski krožki vplivajo na razvoj značaja mladine Več kot polovica angleških fantov in deklet tvorno sodeluje v raznih mladinskih ustanovah, ki obstojajo večinoma iz. „Mladinskih krožkov“. Ti krožki nudijo mladini, ki je deloma že zaposlena, brezplačna prijetna in nova razvedrila. Dejavnost mladinskih krožkov spremlja tudi naklonjenost starejših, ker nudijo krožki mladini koristno in zdravo zabavo v prostem časif. Zamisel mladinskih krožkov izvira iz prejšnjega stoletja, ko so v revnih četrtih angleških mest začeli ustanavljati prve krožke. Pobudo so dali zasebniki, ki jim je bila pri srcu splošna blaginja, blaginja verskih ustanov, javnih šol, univerz itd. Kasneje so se krožki združili v prostovoljne zveze in danes se dele na Narodno združenje dekliških in mešanih krožkov in na Narodno združenje fantovskih krožkov. Pri teh dveh ustanovah je včlanjenih približno 5000 krožkov (nekateri imajo mešano članstvo, drugi so krožki za fante ah za dekleta) , ki imajo skupno več kot 250.000 članov. Združenji skušata predvsem dvigniti raven krožkov. V ta namen izobražujeta voditelje, dajeta tehnične nasvete in osebje, podpirata prošnje krožkov za denarne prispevke in nudita razne druge olajšave. Krožki si po notranjem ustroju, ki je zelo prožen, niso enaki. Število posameznega članstva gre od kakega tucata do nekaj stotin. Krožki imajo različno upravo in tudi nimajo skupnega proračuna. Zaradi te samostojnosti se razvoj vsakega krožka lahko prilagodi potrebam mladine posameznih krajev. Udejstvovanje v krožkih obsega športne igre, telovadbo, plese, taborenja, gledališke in glasbene prireditve, predavanja in socialno dejavnost. S to pestro dejavnostjo skušajo zadostiti vsem stremljenjem mladine. Skrivnost uspeha kakega društva je v uspešnosti vodstva in v Veliki Britaniji si mnogo prizadevajo, da bi preskrbeli mladinskim skupinam strokovne voditelje. Izbirajo jih na vseh področjih, predvsem pa med učiteljstvom in socialnimi delavci, katere veže z mladimi delavci skupna osnova. Strokovna izobrazba voditeljev mladinskih krožkov lahko traja od 6 mesecev do 2 let in pol. V zadnjem primeru obsega tečaj na vseučilišču, po katerem dobijo obiskovalci diplomo o socialnih vedah. Plače voditeljev mladinskih krožkov, ki jih sicer še ni mogoče primerjati s plačami učiteljev, se stalno zboljšujejo. Za prostovoljne pomočnike, katere stalno vzpodbujajo, da se praktično udejstvujejo, prirejajo posebne večerne tečaje, ki se vrše ob sobotah in nedeljah. Od leta 1939 sodeluje pri teh prostovoljnih mladinskih ustanovah tudi vlada Vehke Britanije po ministrstvu za prosveto in krajevnih oblasteh. Podpira jih z denarnimi prispevki in nasveti, nima pa nad njimi nikakega nadzorstva. Pristop v krožke je prostovoljen. Odrasli po navadi odklanjajo vsako plačilo za delo, ki so ga opravih v krožkih. Tudi omenjeni narodni združenji mladinskih krožkov sta prostovoljni. Upravni krožki velikega krožka z okoli 570 člani znašajo 1300 funtov šterlingov na leto. Od tega zneska prispevajo krajevne oblasti 750 funtov šterlingov za plače določenega števila strokovnih izvedencev, ki prirejajo obrtne, telovadne in dramske tečaje in niso stalno zaposleni. Krožek ima 2 vo- (Piže: Pearl Jephcott, mladinska pisateljica) ditelja, ki sta stalno nameščena in prejemata polno plačo. Krožek razpolaga z vrtom, knjižnico, prostori za oddih in dvorano za razvedrila, kjer igrajo člani namizni tenis. Fantje in dekleta, ki delajo v bližini, lahko obedujejo v krožku, ki jim nudi poleg tega možnost za obiskovanje najrazličnejših tečajev. Ob koncu tedna prirejajo taborenje majhnih skupin. Drugi člani prebijejo nedelje na glavnem grofijskem sedežu mladinskih krožkov ali pa prisostvujejo pouku, ki se vrši v krajevnih krožkih; prisostvujeta pa tudi konferencam organizacijskega značaja med raznimi mladinskimi skupinami. Kdor ob nedeljah ne gre z doma, gre lahko na čaj v krožek in se udeležuje razpravljanj o zadevah, ki si jih je izbrala mladina; tako na primer: „Zakaj je potrebno delo?“, „Kaj je vzgoja“, „Krščanstvo“ itd. Krožek ima tudi majhno kapelico, kjer se vrše cerkvena opravila za mladino. Letna članarina krožka znaša 2 šilinga in 6 penijev, razen tega še 2 penija za vsak večer. Običajna tarifa manjših krožkov znaša približno 6 penijev na teden. Krožki z mešanim članstvom so vedno bolj priljubljeni. Dekliški in fantovski krožki pa prirejajo večkrat skupne zabave. Vsi krožki niso odprti vsak večer. Mnogi manjši krožki s 30 ali 40 člani so odprti samo enkrat ah dvakrat na teden. Čeprav je udejstvovanje krožkov različno, imajo vendar nekaj skupnega. Člani vodijo dnevne posle po odborih, ki so jih sami izvolili. Mladina si pridobi na ta način dragocena izkustva o demokratičnem vodstvu kake ustanove. Krožki seznanjajo svoje člane po navadi tudi z javnimi zadevami, kot na primer s skupnim obiskom krajevnega občinskega sveta, medtem ko dekleta lahko pomagajo v bolnišnicah. Druga prednost, ki jo nudijo krožki, je ta, da pospešujejo življenje v skupnosti, ki mnogokrat grenijo življenje dorascajocih. Sestanki in odbori pripravljajo pot za mednarodne konference kot je bila nedavna svetovna konferenca krščanske mladine, ki se je vršila v Oslu ah svetovni mladinski shod v Bruslju. Ta mednarodna srečanja nudijo najboljše priložnosti za zbližanje z mladino iz drugih držav. Udeležujejo se jih pa lahko samo tisti, ki so se izkazali za vredne z delovanjem v domačih ustanovah. Velik del dejavnosti krožkov je pripisati dejstvu, da zabava ni njihov edini namen. Fantje in dekleta jih ne obiskujejo toliko zaradi ugodnosti, ki jih nudijo, kolikor zaradi lastnih prispevkov, ki jih lahko dajo skupni dejavnosti. In dejansko je uspešnost krožkov odvisna od pobude vpisane mladine, pri kateri morajo vzbuditi zavest, da je potrebna in koristna. Na ta način lahko uspešno tekmuje pri modemih zabavah kot sta kinematograf ah pa drsanje. Brezpravnost v sovjetski Aziji Zelo malo odgovarja resnici izjava, ki jo večkrat ponavlja sovjetska komunistična propaganda in ki se glasi: „Samo v Sovjetski zvezi obstoja pravna enakost. Ljudstvo ni izpostavljeno nikakemu izkoriščanju, nikakemu suženjstvu zaradi narodnosti in nikaki rasni neenakosti. Zanesljivi podatki iz sovjetskih virov nam odkrivajo, kako so v sovjetskih republikah osrednje Azije narodne neruske skupine zapostavljene na gospodarskem področju. V repubhkah Uzbekistan, Tažikistan, Turkmenistan, Kazahstan in Kirgizija je prebivalstvo pretežno nerusko. Toda to prebivalstvo ne prevladuje v najvišjih področjih gospodarskega življenja, kakor bi to odgovarjalo njegovemu številu. Na tem področju prevladujejo številčno Rusi nad domačini. Upravna mesta in posebne službe pri ministrstvih zavzemajo Rusi. To izhaja jasno iz odstotka mest, ki so jih zavzemali domačini leta 1948 pri sledečih ministrstvih Kazahstana: Ministrstvo Odstotek Krajevna industrija 2.0 Javno zdravstvo 2.0 Lahka industrija 4.0 Tekstilna industrija 6,7 Občinsko gospodarstvo 7.9 Kmetijstvo 10.0 Državna kmetijska podjetja 11.7 Mesna in mlečna industrija 14.0 V Kirgiziji je stanje enako. Leta 1949 je odstotek posebnih mest pri ministrstvu za mlečno in mesno industrijo, ki so jih zavzemah Kirgizi, znašalo 16 odstotkov. Isto tako neznaten je odstotek mest, ki jih zavzemajo domačini pri mi- Viffodfr BAHNHOFLICHTSPIELE 14. VI.—117. IV. „Flucht von der Teufels« insei oder Die Rache des Grafen von Monte Christo“, (Beg iz hudičevih otokov, Maščevanje grofa Monte Christa), v nemščini. 18. IV.—20. IV. „Der große Walzer" Johann Strauß, (Veliki valček), v nemščini. 21. IV.—24. IV. „Tarzan und die Amazone“, (Tarzan in amaconka), v nemščini. — Predstave kot običajno. STADT-KINO 14. IV.—17. IV. „Adam und Evelyne", (v nemščini). 18. IV.—20. IV. „Scotland Yards seltsamster Fall“, (Najbolj čuden slučaj Scotland Yard-a). 21. IV.—24. IV. „Entführung in den Karai-ben", (Ugrabitev v Karaibih), barvan film. APOLLO-LICHTSPIELE, BELJAK Petek, 14. IV. do ponedeljka 17. IV. „ARTISTENBLUT“ (Artistovska kri) Film, poln uspehov, veseloigra v cir= kuškem okolju, z menjajočimi se artisti in krasnimi prizori. Glavni igralci: Hans Richter (dvojna vloga), Fritz Ode-mar, Hubert v. Mayerink. Torek, 18. IV. do četrtka, 20. IV. „HYÄNEN DER PRÄRIE“ (Prerijske hijene) Zgodba iz divjega zahoda, polna napetih prizorov in krasnih pokrajinskih slik. — Glavni igralci: William Elliott, John Carell, Albert Dekler, Vera Ral» stom, Virginia Grey. Petek, 21. IV. do ponedeljka, 24. IV. „MIT MUSIK DURCHS LEBEN“ (Z glasbo skozi življenje) Odlična življenjska slika s pretresljivo zgodbo. — Glavni igralci: Hans Olden, Ferdinand Maierhofer, . Erich Scholz, Franz Schafheitlin, Julia Janssen in dunajski slavčki. Začetek predstav dnevno ob 10., 12., 14., 16., 18. in 20. uri: . ELITE-FTLMBÜHNE, BELJAK __ Od petka, 14. IV. do ponedeljka 17. IV. „DIE FLUCHT AUS JAVA“ (Beg z Jave) Drama po Hilton-ovi povesti. Glavni igralci: Willy Eichberger, Gary Cooper, Saratne Day itd. Od torka, 18. IV. do četrtka 20. IV. „KONGO EXPRESS“ Postolovni velefilm z glavnimi igralci: Mariane Hoppe, Willy Birgel, Irene Deltke, Hermann Speelman’s. Petek, 21. IV. do ponedeljka 24. IV. „ICH MACH’ DICH GLÜCKLICH!" (Osrečim te!) Vendar enkrat zopet po dolgem času pravi Heinz Rühmann-Hertha Feiler» film! Osvežujoč film, poln različnih zapletljajev. Začetek predstav: ob delavnikih ob 16., 18.15 in 20. uri, ob nedeljah in praznikih tudi ob 14. uri. Kamera, filmi in plošče v bogati izbiri in najboljši kakovosti *x. Celovec-Klagenfurt Heiligengeistplatz i Vaše posnetke izdelujemo in dnevno po pošti razpošiljamo X fflZa naše gospodarje Snaga - Indi živalim linba Še danes dobimo — žal — tudi pri nas kmetovalce, ki mislijo, da je zadosti, ako živali pozimi skromno krmijo. Krmijo toliko, da žival zimo more preživeti in da daje še nekaj mleka. Da bi pa tudi skrbeli za snago in za čiščenje živali, to pa je že preveč. Ako bi se pa živinorejci zavedali, kakšno muko večkrat s tem povzročajo svojim živalim in ako bi se zavedali, kakšno škodo povzročajo s tem sebi in svojemu gospodarstvu, bi najbrž svoje ravnanje spremenili. Dokazano je namreč, da dnevno in pravilno snaženje s ščetjo ali krtačo zviša dnevno količino mleka, ki ga daje krava, za 1 liter. Snaženje kože vpliva namreč tako ugodno na presnavljanje' v telesu, da se vsled tega poviša tudi izločanje mleka. Snaženje torej ugodno vpliva na boljšo izrabo krme. — Zlasti še ugodno vpliva snaženje one živine, ki je bila na pašnikih, kjer je muha govejega obada ali zolja legla svoja jajčeca. Ko^nato ličinke tega zolja rastejo pod kožo in ko hočejo že kožo predreti, jih pri tem ovira vsakodnevno krtačenje goveje^kože. Vsled tega ličinke končno pod kožo poginejo in ne preluknjajo kože. Ščeti snažijo — čohalo muči Večkrat mislimo, da je pravilno in temeljito snaženje živali mogoče samo z uporabo ostrega česala ah čohala (štri-gel). Ravno obratno pa je resnica. Uporaba čohala za čiščenje dela kože, kjer niso prisušeni ostanki blata, je pravo mučenje živali. Čohalo uporabljamo zato le za čiščenje onih delov goveje kože in repa, kjer so prisušeni ostanki blata in pa zato, da čistimo z njim ščet. S preostrimi zobatimi čohali moremo raniti živali, zato jih moramo uporabljati le. previdno. — Ža snaženje goveje živine so najboljše krtače iz kratkih riževih korenin. Ščeti naj imajo jajčasto obliko (ovalno), da se čim bolj prilagodijo obliki roke. Ni zadosti, ako snažimo živali le enkrat ali dvakrat tedensko; pravilno je, ako snažimo živali vsaki dan, in to vso žival od glave pa do repa. Najboljše snažimo tako, da najpreje potegnemo s ščetjo proti rasti dlake, nato pa po rasti dlake, nakar potegnemo s ščetjo po čo-halu, da odstranimo nesnago s ščeti in jo ne prenašamo po ostalem delu telesne površine. Ni pa naša dolžnost, da skrbimo le za snaženje kože same, skrbeti moramo tudi za pravilno rast oroženelih delov kože, to je za rogove in za parklje. Rogovi so del kože Ko so živali živele še divje, je bilo rogovje gotovo potrebno živalim za obrambo. Rogovje je živalim tudi v okras. Danes pa rogovje nima navadno kakega gospodarskega pomena, z izjemo pri volih v onih krajih, kjer pritrjajo pri volovski vpregi jarem še na rogove. Zato tudi nima nikakega pravega smisla, ako poizkušamo spreminjati in oblikovati rast rogov. Najenostavnejše še uravnamo pri mladih živalih nepravilno raščen rog, ako ga zažagamo oziroma izpodre-žemo. Rog raste namreč proč od zaža-ganega mesta in proti narezanemu mestu. — Na rogovih moremo deloma ugotoviti tudi starost krav, ako računamo, da je imela od drugega ah tretjega leta naprej vsako leto po eno tele. Zato bi bilo nepravilno, ako bi poizkušali z iz-glajenjem vdrtin oziroma s popiljenjem nabreklin na rogu zabrisati znake za starost krave. fHedM ItfoviMt SANONIG nudi: DAMSKE JERSEY-OBLEKE od S 79.80 dalje BOJAK-VILLACH Welßbriachgasse 12 Pač pa preglejmo pozimi, vsekakor pa proti koncu zime, živalim rogove in odžagajmo preostre konice rogov, nato pa robove zaokrožimo z nožem ali s pilo. Ker pa pri mladih živalih rogovi hitro rastejo, so že po nekaj tednih konice spet ostre, da morejo živali z njimi povzročiti rane ljudem in živalim. Zato pri mladih živalih večkrat preglejmo rogove. Ako-odžagamo ostre konice rogov, ni prav nobene potrebe, da bi mislili na popolno odstranitev rogov, kar pa se pri nas tako zelo redko dogaja. Nega parkljev Zelo velikega pomena pri goveji živini je nega parkljev. Pri goveji živini, ki stoji vedno v hlevu, se parklji ne izrabijo zadosti; prekomerno se zato podaljšajo, zadobivajo zakiivljeno obliko, povzročajo s tem ne samo nepravilno stojo živali, ampak tudi velike bolečine Živah. Ker Živah stopajo vsled tega največ le na takozvanih blazinicah parklja, postane hod take živali negotov, daljše stanje pa žival tako utruja in ji povzroča take bolečine, da noče več pravilno in zadosti žreti in polagoma hujša. Da vse to preprečimo, moramo vsaj vsakih 5 ah 6 mesecev onim živalim, ki so stalno v hlevu, pregledati parklje; nato pa jih po potrebi tudi prirežemo. Ako parkljev pravilno ne negujemo, se more zgoditi, da nastane pri živali nekako drugi podplat. Med novim in starim podplatom pa je nato prostor, kjer se nabirajo razkrojeni in z gnojnico prepojeni deli stelje in blata. To pa je najprimernejša snov, kjer se morejo zadrževati in razvijati različne bolezenske khce. raznih kužnih bolezni. Že samo zaradi tega bi bilo potrebno večkrat pregledati parklje in jih tudi pravilno negovati. Kakor hitro zapazimo pri živalih, ki smo jih imeh dalje časa v hlevu, da težko in nepravilno hodijo, je to navadno znak, da parklji nišo v redu; takoj Pred malo več kot četrt stoletjem smo bili še na splošno prepričani, da je izmed vseh stanov še najbolj neodvisen kmet, kateremu tudi vojna ne more odvzeti zemlje. Morejo mu vojni dogodki njegovo stanovanjsko hišo in njegova gospodarska poslopja zravnati z zemljo, morejo mu tudi za nekaj let mogoče uničiti ali zmanjšati rodovitnost zemlje; v nekaj letih pa je vsa ta škoda spet popravljena in vsa nesreča pozabljena. Vsled revolucije leta 1917 v bivši carski Rusiji, ki je pripomogla v tej veliki državi boljševizmu, to je komunizmu do oblasti, pa so se razmere bistveno spremenile. Komunizem se namreč pri takozvani socializaciji vsega življenja ni ustavil pri obrti, trgovini in industriji, socializiral je tudi kmetijstvo. To je bilo sicer v novi sovjetski državi razmeroma lahko, ker tam kmet nikdar ni bil svoboden, bil je vedno odvisen. Le namesto odvisnosti od veleposestnikov je prišla odvisnost od države. Vsa zemlja je postala državna last, ustanovljena so bila velika državna posestva, takozvani sovhozi. Poleg teh pa so bile ustanovljene nekake vaške skupnosti, kjer so bili kmetje prisiljeni obdelovati po natančno določenih navodilih zemljo. Sami so imeli pravico do zasebne lastnine, ki je znašala nekako en hektar. To so takozvani kolhozi, to so kolektivna ah skupna gospodarstva na kmečkem podeželju. Druga svetovna vojna je prinesla znatno razširitev boljševiške oblasti na vso vzhodno in precejšen del srednje in južne Evrope. S tem pa je prišel iz Sovjetske zveze v te dele Evrope tudi politični, kulturni in prav posebej še gospodarski komunistični sestav ali sistem. BISTVO KOLHOZA Že dolgo danes ne obstoja nikak dvom več, da je eden ..glavnih in prven- jih je treba pregledati in pravilno prirezati. Zlasti je tudi važno, da večkrat pregledamo parklje pri plemenskih bikih. Slabi parklji so večkrat zlasti pri starejših plemenskih bikih vzrok, da bik noče plemeniti ali pa le slabo plemeni, vsako zaskočenje mu namreč povzroča velike bolečine v parkljih. Ako ima mogoče bik zelo slabe parklje, je včasih potrebno, da ga damo podkovati. Večkrat se zgodi, da je zelo težko pripraviti žival do tega, da pusti dvigniti zadnjo nogo. V tem slučaju navadno zadostuje, da nogo samo v biclju vpogne-mo in že je mogoče pravilno prirezati parklje. Vprežno gojevo živino, torej predvsem vole in posebej takrat, ako morajo hoditi po trdem cestnem tlaku, je treba podkovati. Pri tem pa se moramo zavedati, da je podplat parkljev navadno le 3 do 4 milimetre debel in so zato parklji seveda tudi mnogo bolj občutljivi kakor pa kopito pri konju. Podkovanje volov pa je potrebno zlasti pozimi, ker drugače na gladki cesti volom zelo lahko iz-podrsne. Vendar pa večkrat govejo vprežno živino tudi pozimi damo podkovati samo na prednjih nogah. Moramo pa seveda ravno tako, kakor pri podkovanju konj, tudi pri goveji vprežni živini pozimi dati opremiti podkve na parkljih z ozobci (Stollen). Podkve na parkljih moramo dati pregledati oziroma obnoviti vsaka dva meseca. Zlasti pa je treba velike skrbnosti pri podkovanju goveje vprežne živine, ki ima zelo pokončno stojo. Pri teh se namreč prstni deli mnogo bolj obrabijo in to povzroča večje bolečine v parkljih. Priporočljivo je, da take živali damo podkovati s kratkimi podkvami, ki so pritrjene na parkljih le z malim številom žebljev. Podkve morajo imeti obliko parkljev in morajo pokriti podplate v celoti. Samo široke podkve morejo namreč preprečiti, da ne čuti goveja vprežna živina pritiska vsakega zrna peska. Ako namreč podkve niso zadosti široke in ne pokrivajo vsega podplata, sicer žival bolj varno hodi, vendar pa samo nekaj časa, ker kmalu čuti vsak kamenček zlasti pa ostri pesek na cesti. stvenih načrtov komunizma, da likvidira ali konča samostojno in svobodno kmetstvo v vseh onih državah, kjer je prišel do oblasti. Komunizem hoče torej izvesti kolektivizacijo kmetijstva v vseh onih državah, ki so popolnoma odvisne od Sovjetske zveze in pa v Jugoslaviji. Glavni namen komunizma je pri tem, da spravi v svojo popolno odvisnost ne samo vse industrijske in obrtne delavce, ampak vse podeželsko prebivalstvo, ki je bilo do sedaj nekako neodvisno. Delni razlog kolektivizacije vsega kmetijstva je gotovo tudi v tem, ker je s tem v večji meri omogočena mehanizacija kmetijstva, torej večja in smo-trenejša uporaba kmetijskih strojev. To pa je le drugi razlog kolektivizacije kmetijstva. Pri delu v kolhoznih gospodarstvih v Sovjetski zvezi se je sicer večkrat izkazalo, da je bila gospodarsko škodljiva organizacija kolhoznih delavcev čisto po vojaško, v nekaterih brigadah pod poveljstvom postavljenega brigadirja. Vendar pa je ta način organizacije in ureditve kolhozov za državno vodstvo kolhozov tako velikega pomena, da je komunistični režim odklonil vedno vsak predlog ali celo poizkus, ki bi hotel dati posameznim članom kolhoza več svobode. Tak poizkus je hotel napraviti na primer glavni tajnik komunistične stranke v okrožju Kursk v Južni Rusiji. Tajnik komunistične stranke Doronin je namreč dvomil o sposobnosti postavljenih brigadirjev, ki ,,znajo samo ukazovati, nimajo pa nikakega kmetijskega znanja.“ Zato je Doronin razdelil velike kolhozne brigade v male delovne oddelke in je tudi močno zmanjšal oblast takozvanih kolhoznih predsednikov. Nove delovne skupine so štele le nekaj družin in dokazano je, da so te skupine zemljo boljše obdelale, da so bili pridelki večji, Kmet za železnim zastorom ŽEBLJI MEŠANI LOPATE ŽELEZNE GRABLJE POMOŽNE PALICE za sajenje ROČNE ŽAGE §. fM železo, kovine, slroji Celovec ■ Kiagenfurt, Salmstraße 7 Telefon 1486 ker so te male delovne skupine delale z nekakim večjim čutom odgovornosti. To vse pa ni bilo v smislu komunističnega strankarskega vodstva, obsodili so letos sredi januarja v glavnem komunističnem listu ,,Pravda“ tak način postopanja in tajnik Doronin je moral v pregnanstvo v Sibirijo. — Že pred njim je nekaj podobnega poizkušal med kolhozi v sibirski republiki sam član glavnega odbora boljševiške komunistične stranke, Andrejev. Pa tudi ta je bil prejšnji mesec prisiljen, da je preklical svoje „napake“, da jih je obžaloval in je moral priznati, da je za komunistično vodstvo glavno, da napravi iz samostojnih kmetov navadne poljedelske delavce. SVOBODNI KMET IZGINJA Pa tudi v vseh ostalih državah tako-zvane ljudske demokracije se dogaja nekaj podobnega, v vseh teh državah za takozvanim železnim zastorom izginjajo še zadnji ostanki svobodnega kmetijstva. Sicer navadno beremo ali pa slišimo iz teh dežel, da gre ves boj proti velikim kmetom ali proti veleposestnikom. Toda resničnih veleposestev in tudi velikih kmetov v teh deželah že zdavnaj ni več, ti so bili že likvidirani. Sicer pa tudi mi ne moremo zagovarjati veleposestev, ker je pravilno načelo, da naj bo zemlja last tistega, ki jo obdeluje. Zato naj bi tudi ne bilo kmečko posestvo mnogo večje, kakor pa ga je mogoče obdelati z uporabo kmetijskih strojev z lastno družino. Toda v deželah ljudske demokracije so šli mnogo dalje, tu gre za dokončno uničenje vseh pravih kmetov, torej kmetov, ki imajo okrog 20 hektarjev zemljiške posesti. Ti kmetje so najtrdnejši, to so takozvani „kulaki“ in te je treba čimprej uničiti. Vse te poizkušajo prisiliti, da pristopijo v takozvane skupne obdelovalne zadruge. Ko postanejo enkrat člani te zadruge, so izgubili svojo posest, postali so popolnoma odvisni in pod vodstvom od države imenovanih tajnikov in načelnikov zadrug jih je mogoče vključiti popolnoma v komunistični sistem. Načini, kako razlastiti kmete, kako jih napraviti popolnoma odvisne, so torej v vseh deželah za železnim zastorom skoraj popolnoma enaki, vsaj vsi izvirajo iz istega skupnega, to je komunističnega nauka. Razlika je v raznih državah le v tem, kako hitro hočejo doseči popolno kolektivizacijo kmetijstva. KOLHOZI NASTAJAJO Najbolj počasi, kakor za enkrat iz-gleda, napreduje kolektivizacija na Poljskem, sledi pa ji Češkoslovaška, kjer naj bi bila kolektivizacija izvedena do konca leta 1952. Nekaj podobnega je tudi na Madžarskem, kjer so odvzeli veleposestnikom okrog 3 in pol milijona katastralnih oralov zemlje; to je približno dva milijona hektarjev. To zemljo so razdelili na 650.000 kmetov in kmečkih delavcev, na vsakega so prišli torej nekako 3 hektarji zemlje. Popolnoma jasno je, da „kmetje“ s tako površino zemlje niso bili in niso sposobni samostojnega kmečkega življenja. Prisiljeni so bili torej, da so se vključili v skupne obdelovalne zadruge, ki pa v (Nadaljevanje na 6. strani) li!llllllllllilll!llllllllllllllllllll!llllll!!l!ll!l!:jillll!l||!l||!!lllllllil!lllll|||| DQSJJI Eöino zastopstvo In prodaja TdMSCHE BEL3AK- VALACH - HAUPTPIATZ Kmet za železnim zastorom pAtokutiU še 4^ kvalitetna znamka za naravno ■jlif *■ ČV '»JI 'CJr čiste proizvode sadnih sokov. PAGO - sladki mošti Specialno podjetje „Tekoče s a d j e-* PAGO - Sadni Soki «V V* jr ^r^. m» —■•-.j-r. n stas:»,* JAKOB PAGITZ PAGO - ledenosadni sok Celovec-Klagenfurt, Am Waagplatz 7 tel. 19-73 Interesenti zahtevajo breozbvezno cenike in prospekte fOTO SIUl ^eittykL&uxuiz © BELJAK • UiLlflCH Nov nailov: Ptsfiassa 3, • Tel. 49-36 Poročne in darilne slike zalegiiimarije. Izvrševanje ioloamaierskih del Preproge zavese linolej posteljnina in tekstilje BEUAK.V ILLACH Lederergasse 12, Ttl. 49-81 Elektromotorje ŠTEDILNIKE in ves material za instalacijo pri domači tvrdki mm kredu CELOVEC Kramergasse 11 — Tel. 21-73 ZA VSE NAMENE RtoivuadHia tokov Ut hocv PETER DE CILLIA FELDKIRCHEN - Telefon 73 in pri podružnici: Celovec-Klagenfurt, St.-VeiterStraße 35 - Tel. 28-38 'I lälüäw? rTisktj&Cari IA S M Z H Pridni otrok Mati: „Si že priden, Stanko, da nisi pomarančinih lupin razmetal okoli sebe. Ali si jih v žep vtaknil?“ Otrok: „Da, mamica, gospodu, ki je sedel zraven mene, sem jih vtaknil v žep.“ MALI OGLAS POROČITI SE ŽELI štiridesetletno dekle z nekaj premoženja s poštenim Slovencem od 40—47 let. — Samo resne ponudbe poslati na „Kor. Kroniko“ pod značko „Ljubezen“. spomlad blago za DAME IN GOSPODE tudi za najbolj razvajen okus AttUut heketuuUet Celovec-Klagenfurt, Karfreitstrasse 1- w CAS DENAR JEZO si lahko prihranite, če zahtevate od nas cenike, proračune in predvajanja. Dobavljamo električni material, motorje, dinamo in instalacijska sredstva. Sprejemamo naročila za elektro-instalacije, električna popravila vseh vrst in popravila radioaparatov. Posredujemo priložnostne nakupe rabljenih bencinskih motorjev. Napišite svoje želje na dopisnico in jo naslovite na: Šiiifz in SelinsdieU Celovec-Klagenfurt, Renngasse 5 : 1__________________________________________________________________________________ ~ ; SCHiLDER-BRISKER delavnica za moderne napise in plastične črke — svetlobna reklama, strešna reklama i. t. d., hišne številke, tablice in vratni napisi. CELOVEC-KLAGENFURT, Villacherring 19, tel. 39-4-26 Delavnica: Waitbnannsdorferstr. 2H ^ Olrohe spraviti v šolo... potem pa nakupovat—s tem se ponovi ubijanje glave s sestavo jedilnika. Kako bi bilo z dobrim pecivom? Za to dobite vedno nove ideje med recepti s slikanicami. V*- ICOnta BACKPULVER» j|||ll|« fOIO-EGKE Specialna trgovina za fotografske in kinomatografska priprave in predmete • izdelovanje slik • film i«* plošče brezplačni nasveti Celovec-Klagenfurt * Obstplatz 5 * Tel. 44-61 I Hllliililill dnevne ftoleetsciue gumbe, trakove, sukanec, svilo za šivanje, patentne zaponke, kroje kupite pri Celovec - Klagenfurt Burggasse STROJI za predelavo lesa, ORODJE strojno in ročno, GRADBENO IN POHIŠTVENO okovje, MOTORJI vseh vrst po orig. tovarniških cenah Situdlstk&Stcouss strokovno podjetje Beljak/Viilach, Gerbergasse 8, nasproti kina Apollo UGODNA PRILOŽNOST Ostanki blaga v bogati izbiri, res po ceni pri HtoiUto Celovec-Klagenfurt, Alter Platz 35 IZDELAVA SLIK HITRO IH DOBRO PRI F O I 0 > FI L N D HUBERT WANDERER DOMGASSE 4 C EL O V E C . H L A G E N f O R T Razpošiljanje po pošli VEDNO VELIKA IZBIRA ORIENTALSKIH IN PERZIJSKIH PREPROG, na roko vozlanih in žametnih (velonrnih) preprog ter tekačev. Blago za pohištvo, zavese, pregrinjala za mize in divane. Popusti za preprodajalce, hotele in gostilne. — Plačilne olajšave. — Dajemo v to stroko spadajoče nasvete za opremo sob, po želji tudi na licu mesta. I Strokovna trgovina za preproge, pohištveno blago in zavese DIR. JOSEF RADLMAYR BELJAK- VILLACH TRGOVINA NA DROBNO: POSTGASSE 3 TELEFON 47-67 - 4447 „Koroška Kronika“ izhaja vsak petek. — Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S. v inozemstvo 5 S. — Uredništvo Usta je v Celovcu Völkermarkter Ring ‘’S/I — Telefon 3460. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Tel. 3460 - Ust zaključen vsako sredo ob 12. uri. — Rokopisi se ne vračajo. - Mesečno naročnino je treba plačati naprej. — Tiska: Tiskarna „Carinthia" v Celovcu. •