Slovenski Štajer hoče samoupravo. Velepoinembna je bila nedelja dne 13. t. m. Kdor bo pisal zgodovino bojev štajerskih Slovencev, bo gotovo zadel ob ta mejnik v našem razvoju in ga bo moral primerno označiti. Bila je res lepa nedelja, in S. K. Z. jo je lahko vesela, kajti takih vspehov, kot jih je dosegla, ni mogla pričakovati. S. K. Z. je poslala v deželno zbornico trdno vrstb odločnih mož, kateri se ne dajo primerjati *z zastopniki prejšnjih časov. Ti poslanci so kot pravi zastopniki slovenskega Stajerja čutili neznosnost razmer, v katerih živi ljudstvo, ki jim je odkazalo ta odlična zaupna mesta, in so zapriceli zgodovinsko važni boj za enakopravnost Slovencev v zeleni ,,Stajerski. Nemška javnost, navajena naše pohlevnosti in potrpežljivosti, je bila osupnjena. Zdelo se jim je neverjetno, da bi to hlapčevsko ljudstvo, ki je vedno tako mirno in hladno prenašalo nemško nadvlado, hotelo imeti kakili pravic. V svoji kratkovidnosti so se tolažili s tera, da nastop naših poslancev ni povzročilo ljudstvo, ampak samo vrofiekrvnost nekaterih narodnih prenapetnežev. A motili so se silno. Motili so se takb, da Se^MaPff^oTeio^e^o-T^^ ložaja in zavzeti razmeroma primerno stališče. Spodnještajersko ljudstvo jih je pač s svojim odločnim nastopom zadnjo nedeljo popolnoma iznenadilo in z enim mahljajem dokazalo lažnjivost in neresničnost vseh »jibovih trditev. Vse to je prišlo v najširšo javnost in povzročilo preobrat v naziranju vseh pošteno mislecih. Kako pa sedaj ? Tisoči in tisoči zavednih volilcev so se odločno izrekli za obstrukcijo slovenskiK poslancev, dokler se korenito ne spremeni krivični način vladanja nestrp* ne nemške večine. Zadnja nedelja je gotovim krogom, ki se navadno odlikujejo po brezprimerni -Kagrizenosti, pač gotovo dokazala, kako so vsa njihova zagovarjanja in doslodno tudi vsi njihovi zaključki nepra- vilni in neumestni, in jih na podlagi suhih dejstev prepričala, da stoji vse slovensko spodnještajersko ljudstvo, bolj kakor kdaj prej, enotno in združeno za svojimi poslanci. Tako stoje razmere in ni6 drugače. Vsa zavijanja in slepljenja nemških listov nič ne pomagajo in ne morejo na stvari sami nič spremeniti. Neizprosno dejstvo, slavna gospodujoča nemška večina, je: Slovensko štajersko ljudstvo zahteva radi mnogobrojnih krivic, s katerimi ga je osrečevala in ga še osrecuje nasilna nemška vetina, popolno samoupravo za Sp. Štajer. Ako je goiovim ljudem prav ali ne, to je nujna zahteva našega ljudstva in dosledno tudi naših poslancev, in s tem mora vsakdo računati. Da se preko slovenskega ljudstva ne gre na- dnevni red, tega bržkone najveeji zarukanec ne bo mislil, zato je pač treba računati z geslom: Pro6 od Gradca! Ljutoiner. Vaupoticevi prostori natlaeeno polni. Pristaši Kmečke zveze in tudi pristaši drugih strank so pri- hiteli iz celega Murskega polja na shod. Zborovanje je vodil kmet Kardinar iz Krapja. Deželni poslanec dr. Korošec je izvajal: Posla- li ste nas v Gradec, da delamo za gospodarske, narodne in prosvouie težnje slovenskega ljudslva. Ne da bi molčaii, &te nas volili, ampak, da bi govorili; ne da^ bi krsvice mitm sprejcmali-, anipak da bi jih! pogumno odbijali, ne da bi napade voljno trpeli, am- pak da jili brezobzirno zavračarno. V Gradec nismo šli moledovat, ampak zahtevat. Kadarkoli so hoteli Nemci nam škodovati, sino povzdignili svoj gias. In to so skušali velikokrat. Nemška večina je prepojena od brezmejno strastnega sovraštva proti vsemu, kar je slovenskega. In v tem sovraštvu ne razločuje ve6, kaj je nujno potrebno in kaj je samo koristno. Bednim je odrekala podpore, za nemška napadaina društva je metala denar pri oknu ven, za nemške Ijudi je imela večina vse, za sloven- sko Ijudstvo mnogokrat le grde psovke. Najmirnejšemu človeku je morala ob takih do- godkih zavreti kri, in le oni, ki nimajo niti krvi niti easti več v sebi, so po časnikih zamogli obsojati na- še odbijanje nernške brezstidnosti. Na višek drznosti pa se je povspela nemška ve- čina takrat, ko jo prinesla zakonski predlog, s kate- rim je hotela dobiti v svoje roke deželni šolski svet in nam ugrabiti še par slovenskih okrajnih šolskih svetov; ko je hotela nasilnim potom oropati slovensko občino za kos naše zemlje; in ko je vsemu temu na vrh hotela s spi-eraembo opravilnika nain nadeti še nagobčnik, da bi morali mirno gledati, kako reže nemška večina z nGiismiljeno roko rane na telesu slovenskega Ijudstva, tedaj je bila mera polna. Tega slovenski posianci nisino mogli dopustiti, to bi bilo proti vsemu naSernu naziranju, to se je vstavljalo našemu prepričanju. Vsled tega smo prijeli za deželni voz ter rekli: Ne boste peljali naprej, dokler ne odstopite od nakan, s katerimi hočete sedaj slovensko Ijudstvo tako po zlofiinsko oškodovati. In danes slojimo vsi poslanci pred svojimi volilci. Danes ue prosimo za zaupanje, ampak danes vprašaino ljudstvo mirno in hladno: Ali nam zaupa ali ne? Ali odobmje naš boj? Ali hoče iti-z nami v tem boju? Z nami tudi v slučaju, da bi posamezniki trpeli šlcodo ? Z aami do trenotka," da si izvojujemo za Sp. Štajer pravieo, odločevati sami o naših potrebah in željah. Navzoei &o z viharnim odobravanjem pokazali, da hočejo vstrajati ob strani slovenskih poslancev do skrajnosti. j/rcklo se je Slovenskemu klubu popolno in neomejeno zaupanje, ter se odobrila njih taktika. Gornja Radgona. Po raui maši smo se zbrali v sobi bralnega društva na, zborovanje. Videli smo med zljorovalci najuglednejše može našega okraja, naed njirni tadi naeelnika okrajnega zastopa gospoda A. Terstenjaka. Shodu ,je predsedoval naš vrli kmet gospod J. Pelcl. # Deželni poslanec dr. Korošec je v daljšem govoru ppisoval, s kakimi nameni so šli naši poslanci v deželno zbornico in kako so tam našli pri nemški veeini vedne ovire, v zadnjem času pa je večina nastojjila naravnost napadalno proti Slovencem. Poslanci. da branijo obstoj in 6ast svojega naroda, so morali nastopiti z obstrukcijo. Danes so pred narodom, da izvejo njegovo sodbo. Zborovalci so z navdušenjem odobrili nastop slovenskih poslancev v Gradcu ter jim izrekajo svoje popolno zaupanje. St. Peter jirl Mariboru. Po rani maSi se je do 200 mož zbralo v šoli. kjer je gospod župnik Strakl s pozdravom na mnotroštevilne navzoee otvoril zborovanie. Mesto gospoda deZelnega odbornika RobiCa, ki je bil vsled težke bolezni svoje soproge zadržan, jfl poročal gospod prolesor dr. Hohnjec V poljudnih besedah jje poslušalcem raztolmačil 4M)jem obstrukcije in pogoje, ptod katerimi je dovoljen . iv. Ł• m jim izrekli neomejeno zaupanj6. Pojavilo se je silno ogorčenje nad namero vlade, zvišati davek na vino; poslanec je n>tem oziru dal pojasnila, ki so zadovoljila zborovalce. Buren odmev je nafila misel, najdeželačrtanih 200.000 kron 2 a prenovitev vinogradov postavi v proračun kol, podporoza zadružno razpečavanjevina. Na poslanoe b. K. A. so se ponavljali živabni ,,ŽivioB-klici. St. nj v Slov. goricah. Včflrai dne 13. februarja jo velika množica uaSih volilcev prihitela na shod S. K. Z. Domača župniia je bila po svojih krepkih možeh dobro zastopana. Prihiteli so na shod tudi iz Svifiine, Jarenine, St. Jakoba, Kungote, da celo \/. Spielfelda in daljnega bv. Križa nad Mariborom. Predsedoval je shodu vrli obcinski svetovaleo Sentiliski gospod Freiham, podpredsednik pa ie bil g. Serbinek iz Svičine. . . Poslanec R o š k a r je v nad uro trajajoeem. navdušenem govoru predočeval zborovalcem polozaj slavenske deželnozborske delegacije v Gradcu. iežavno staliSfie imajo naši poslanci. Zagrizena nemško-liberalna vefiina je hotela z nasilnostjo m z raznimi nage Ijudstvo uni6ujo6imi predlogi, iakorekoo ssadati smrten udarec ne samo slovenskemu narodu, ampak tudi slovenskemu kmetu Gospod poslanec je na kratko poročal tudi o svojem delovanju v državnera zboni Zborovalci so zelo pazno sledih porocilu pn; ljubljenega poslanca, ter so z ogorčenimi medklioi dali duška svoji nevolji nad nestrpn(.stjo nomsko-Iiberalne veSine' v deželnem zboru. ^Govoru je sledilo dolcotrajno navdušeno odobravanje. , Z veseljem so zborovalci tudi enoglasno sprejeli resolucije, s katerimi odohravajo obstrukcijo naših noslancev v deželnem zboru, zahtevajo samoupravo zu Spodnji Stajor (burni klici: ,,Pro6 od Gradca!- , ter izrekajo Slov. klubu in Sc posebej poslancn Rohkanu neomajano zaupanje. „ .,..,, Ze dolgo se ni noben shod v St. ll]u tako krasno obnesel. Meja je govorila: MPro6 od Gradca!" Sv. Jakob v Slov. gor. Z največjo pazljivostjo so dne 19. lebruarja poslušalci, natlaceni v Peklarjevih gostilniških prostorih sledili krasnim izvajanjem g. drž. in dež. posl. RoSkarja, ki je razlapal o svojem in svojih tov. delovanju, posebno o različnih predlogih, ki jih ]6 stavil v deželni zbornici. Pojasnil je, kako je nembka .večina skrbela le za zgornji in srednji Stajer, pre- co, pravico m pcfct&Tiost/Tuai najDoij ttivji Daroarski narodi je imajo vee. Pomislijo naj samo neim»ki ,,gospodie divjaki", kakšno bi oni zatulili, 6e bi bih blovenoi v večiai in. bi tako ravnali z Nemci, kakor sedaj oni z nami, priBli s takimi predlogi, kakorSne so prinesli sedaj oni! Vse psovke bi porabili, nebo in nekel bi klicali na poraoe, Slovence bi proglasih za I,ol1 divio !n neomikane, kakor so ljudožrci v sredi Afrike. Tn vendar s a m i delajo tako! Le ostudna hinavSCina in skrajna popafienost more tako poCenjanje zagovarjati. Cuj, ,,Slajerc"! Ce bi imeli Slovenci na Stajerskem le desetino tega, kar iraajo Nemci kot maniSina na Ceškem, bi bilo morebiti drugace. In vendar oni tam obstfuirajo. In vlada se poteguje na Ceškem na vse kriplje za-Nemce, na btajerskem pa Slovence, namesto da bi nas podpirala m bramla proti krivioam nemSkih liberaloev, gre z njiini roko v roki. To je slavna ,,nepristranost" Bienerthove vlade! Plui taki vladi! Mi zahtevamo, da sino povsod, :, fte samo pri plačcvanju davkov, enakopravm! Da pa j bodo Nemci labko imeli mir, mi pa tudi, naj nam do- , io prostost. Ne bomo odnehali, -dokler se ne bo to zgodilo, dokler ne bomo dosegli samouprave z a S 1 o v e n s k i S t a ] e r! To naj si * Sprejele so se sledeče resoluoije: 1. ZahUvamo premembo lovske postave v smislu, da se proglasi zajec za škodljivca; 2. k nameravani postavi o vodnem pravu ugotarjamo zoper naslavljanje novih uradnikov za vodno rarstvo, ker je že itak zadosti uradnikov; 3. na pivo se naj le naloži višji davek, ugovarjamo pa zoper zvišanje deželnih doklad; 4. odobravaino pogtunni nastop slovenskih posl. t štajtrskem deželnem zboru in zahtevamo, da tudi zanaprej vstrajno branijo pravice in koristi slovensb«ga ljudstva; . 5. zahtevamo poldnevni pouk v ljudski Soh; 6. zahtevamo zavarovanje za starost in onemoglost, pa tako, da bo vsak za sebe plačeval, ne pa za druge, in naj bi sc začelo zavarovanje z 20. letom starosti, ier naj se že s 60. letom dobiva za^arovalno podporo. 1 Laški trg. Shod je uspel zares velicastno. Velika dvorana pivnice je bila natlačeno polna. Izvajanja so vsi od> braTali ter izrekli poslancem zaupanje. Prišli so tudi liberalci, a se zadržali mirno. Govoril je poslanec B i * o k. Sprejele so se sledeče resolucije: 1. Zborovalci na shodu v Laškem dne 13. febr. popolnoma odobravajo pogumni nastop poslancev S. K. Z. v štajerskem deželnem zboru, jim izrekajo popolno zaupanje in zahtevajo, da tudi zanaprej vstrah no feranijo pravice in koristi slovenskega ljudstva ; 2. zahtovajo premembo lovske postave v teni sraislu, da se prog'asi zajca za škodljivca; 3. drevosa iz deželnih drevesnic naj se oddajo poscstnikom po znižanih cenah, revnim pa zastonj; 4. da se pouk v ljudski šoli uredi v prid kme6kemu ljudstvu, ter so zniža obveznost obiskovanja od 6. do 12. leta, prostovoljni obisk pa naj ostane do 14. Ieta. ZreCe. Shod v Zrečah krasno uspel. Volilci so poslancu Novaku burno pritrjevali. Vsi odobrujejo nastop svojih poslancev. Konjice. _ Shod dež. poslanca g. N o v a k a je bil preteklo nedeljo dobro obiskan. Z navdušenjem so volilci sprejeli njegovo poročilo, ter njemu fcakor vsem drugim poslancem S. K. Z. zagotovili popolno zaupanje, s prošnjo, naj vstrajajo na tej poti v boju za praTioe slovenskoga spodnještajerskega Ijudstva. Sv. Urban prl Ptuju. V nedeijo, dne 13. svečana zjutraj po rani sv. maži je imel naš vrli poslanec g. Ant. M e š k o v goštilni J. M., dobro obiskan shod. GovoriT je v jedrnatih besedah in orisal pošteno delovanje naših poslaneev v deželnom zboru v Gradcu. Večina nemških po slancev, ki nam na, slovenskem Stajerju bodisi v narodnem ali gospodarskem oziru ne privošcijo niti drobtinice, zahteva od nas v svoji nadutosti vedno nomh davkov in doklad. Zato boj ji. Izreklo se je zaupanje poslancu S. K. Z. Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo, dno 13. t. m. popoldne je tukaj posL Meško poročttl o cielovanju slovenske delegacije v Stajerskem deželnem zboru. Shoda se je udeležilo aavzlia neugodnemu vremenu nad 200 ljudi; predsedoval je predscdnik našega izobrazevalnega društva g. Matija Tikvič. G. poslanec je razlagal, kako so sp naši poslanoi v Gradcu potegovali za slov. kmečko Ijudstvo, in kaj jih je naposled nagnilo, da so posegli p© obsstrukciji iu s tem preprečili nadaljno delova« nje deželnega zbora. Neradi so poprijeli za to orožje, ali i»i šlo drugače. Nemci so mislili, da bodo strli ob strukoijo, pa ni Slo. Vrste naših mož niso mogli pro dreli, in tako je prišlo naposled do tega, kar nam j« žg anano, da se je namreč zasedanje deželnega zbo ra odgodilo. Slovenski poslanci so s svojo vstrajnostJo zmagali, to jim priznavajo celo nasprotniki, in kar je trezno mislečib Nemcev, tudi njihovo taktiko odobravajo, vsaj indirektno, ceprav si naravnost ne upajo lega povedaii. — Tako nekako je izvajal poslanee Meško. Kmet.je so bili veseli, ko so videli, kako se njihovi stanovski tovariši, katero so lansko leto poslali v Gradec zastopat naše težnje, zvesto borijo za naše pravice. Zato se je g. Koser v imenu navzofiih zahvalil g. poslancu za govor in predlagal, da S8 poslanoem S. K. Z. izreče zaupanje, kar je bilo brez ncovora enoglasno sprejeto. Naši poslanoi, tako je dejal g. Koscr, naj ne odjenjajo, ampak naj vstrajajo na potu, katerega so nastopili, pokažejo naj naKprotnikom, da nismo manj vredni, ampak še vec, kakor oni. In to je res; kakor je poslanec Meško dejal, mi Nemcem ne kratimo njihovih pravic, ampak želimo samo pravico na svojih tleh, oni pa tam, kjer so v manjšini, tcrjajo tolerantnost, kjer so pa y vecini, jo odrekajo drugim. Smarje prl Jelšah. Gospod poslanec Vrefiko je v obširnem in teme!]*itom govoni nošteval krivice, ki se gode od neraSke liberalne večme v deželnem zboru Slovencem v narodnem in gospodarskem oziru. Zborovalci so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjom in odobravali odločni in vstrajni nastop slovenskih poslancev. Predsednik shoda stavi sledečo resolucijo: I »Voliloi, zbrani na shodu S. K. Z. v Smarju pri Jelšah dne 13 februarja 1910 I odobravajo obštrukcijo slovenskih poslanoev ter | jim naročajo, da vstrajajo na tem stališču, dokler ne izvojujejo narodnih in gospodarskih zahtev spodnještajerskih Slovencev; izrekajo deželnima poslanoema gospodu Vrečku in gospodu Pišeku, in sploh vsem poslancem S. K. j Z. za njih onergiten nastop v deželnem zboru popolno zaupanje; javno protestirajo proti krivični vsenemški nadvladi in najodlocneje obsojajo njeno surovo psovanje slovenskih poslancev in slovenskega ljudstva; zahtevajo, da se upoštevajo zadeve slovenskih davkoplačevalcov, kakor tudi predlogi, katerft stavijo naši poslanci v deželnem zboru; ako pa nas in naših poslancev nočejo upoštevati, potem je naša parola: Proc od Gradca!, in zahievamo sainoupravo za Spodnji Stajer. Sv. JurlJ ob Taboru. Shoda, katerega je sklicala Slovenska kmečka zveza v Saviujski dolini, sta se izborno vršila. Pri Sv. Juriju ob Taboru se je po ranem svetem opravilu zbralo v cerkveni hiši do 250 zavednih kmetov-gospodarjev, ki so z vidnlm navdušenjem sledili besedam govornika, kateri je v vznešenih besedah razpravljal o delovanju slovenskih deželnih poslancev v Gradcu. Gospod deželni poslanec Terglav je pojasnil razloge, na podlagi katerih so bili primorani nastopiti pot obžtrukcije. Obrazložil je poslanec Terglav tudil okvirni Kakon za zvižanjo davka na pivo ter je povdarjal, da se je po temeljitein študiranju tega vprašanja odločil, glasovati rajši za davek na pivo, kakor pa da bi se zvišale doklade na zemljiški, hišnorazredni in obrtni davek, kar ao mu vsi zborovalci-hmeljarji soglasno odobravali. Predlagala so je nato resolucija, katera je bila « velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta, in ki Izreka poslancem S. K. Z. popolno zaupanje, ker so pričeli z obstrukcijo, in zahteva nadaljni možat nastop. PilštanJ. Političen sliod v nedeljo se je obnesel prav dobro. Zbranih je bilo do 200 mož in fantov iz Pilštanja, Prevorja in Zagorja, in tudi nekaj iz Kozjega. Govoril je deželnega glavarja namestnik dospod dr. J a n k o v i 8. Najprej si je prav pošteno privoščil hinavskoga ,,Stajerca", ki lažnjivo zagovarJa svoje nemške bratce in pravi, da so slovenski poslanci krivi, da se za ljudstvo ničesar ne doseže. Nato je g. poslaneo v dobro uro trajajoCem govoru v prav jedrnatih besedaL in na prav žalostnih vzgledih naslikal, kako se skrbi v Gradcu za Slovence, in kako se tam godi slovenskim poslancem. Z velikim ogorčenjem so navzoči poslušali vse vnebovpijoče krivice, ki se nam gode od strani nadutilj nemških nacionalcev v deželnem zboru. Vsi zborovalci so z navdušenjem odobravali odločen nastop naših vrlih poslanoov, in vsi so za to, da se boj nadaljuje do skrajnosti. Zelo -livahna je bila debata a nameravani novi Železnici, ki bi naj prerezala kozjanski okraj, in pa o novi cesti Crez Prevorje. Z velikiin odobravanjem so se enoglasno spre)ele od predsednika, g. dekana Tomažiča, predlagane resolucije, v katerih izrekajo zborovalci poslancem S. K. Z., posebno dr. Jankoviču, popolno zaupanje in odobravajo obstrnkcijo. Zahtevajo tudi cesto črez Prevorje.