20. številka. Ljubljana, v soboto 25. januvarja. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan ivefter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje so od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih nlicah 5t. 12. Dpravnistvn naj Be blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V IJiililjuiil 25. januvarja. Pri konferencah na Dunaj i so se dogovorili, da se uvede kurijatni sistem v češkem deželnem zboru. Ker se je podoben sistem že tudi za nas Slovence priporočal kot nekako nadomestilo za zje-dinjeno Slovenijo, ne bode odveč, če danes nekoliko spregovorimo o tej stvari. Pravo za pravo imamo kurijatni sistem že sedaj v deželnih zborih, samo da je omejen le na volitve nekaterih odsekov, po največ kronovinah le na volitev deželnega odbora. V deželnih zborih je kurija zastopnikov kmetskih občin, kurija zastopnikov mest in trgov oziroma industrijskih krajev in kurija zastopnikov veleposestva. V klubu teh kurij voli po jednega ali pa dva zastopnika v deželni odbor in po jednega namestnika, skupni deželni zbor pa izbere potem še toliko članov v deželni odbor, kolikor jih jedna kurija. Navadno te kurije neso povsem organizovane, vsaj pri nas na Kranjskem ne, na Češkem se pa nam dozdeva, da so te kurije boljo organizovane, da si izbirajo celo svoje predsednike. Po sklepih na Dunajskih konferencah bi se kurije na Češkem nekoliko prestrojile in bi se jim dal obširnejši delokrog. Kurija veleposestnikov bi se obdržala, namesto drugih dveh kurij bi se pa osnovali kurija čeških in kurija nemških zastopnikov. Te kurije bi imele potem odločevati pred vsem o zadevah, ki se tičejo narodnostnega vprašanja. Vsak tak zakon bi veljal za vsprejet, če bi zanj se dobila vočina v vseh kurijab. Naprava ta utegne v teoriji biti dobra, toda drugo vprašanje je, kako se bode obnesla v praksi. Vprašanje ob uvedenji narodnih kurij ni novo. Dokler so v Pragi imeli Nemci večino v deželnem zboru, so se Čehi potegovali za narodne kurije, Nemci pa neso hoteli nič slišati o njib. Ko so pa Čebi prišli na krmilo, se je pa stvar preobrnila. Nemci so se jeli za take kurije potegovati, čehi pa neso hoteli nič čuti o njib. Ne da se tajiti, da ima taka naprava svoje dobre sirani, jako dobro defenzivno sredstvo za varstvo narodnosti proti napadom s strani druge narodnosti je, če ima po- LISTEK. Nedeljsko pismo. Pretekle dni bil je na dnevnem redu Dimitrij Agrenjev Slavjanskij s svojim čudesnim pevskim zborom, kateremu na vesoljnem svetu ni jednacega. Prvi koncert njegov bil je na Dunaji, uspeh pa v moralnem in gmotnem oziru velikansk, nepričakovan. Nihče bi ne bil mislil, da bodo ruski pevci na Dunaji, kjer veje protiruska sapa in je vse že „a priori" protivno vsacemu slovanskemu pojavu, s tako globokim efektom prodrli. A glej čuda! Slav-janskega prvi koncert vrgel je nad šest tisoč goldinarjev in vsi Dunajski kritiki, na čelu njim slavni in sploSno priznani Ed. Hanslick bili so polni laBkave hvale o fenomenalnem tem zboru. Slovanska pesem praznovala je v naši prestolnici velik triumf, in bili so nemški listi, ki so pisali: Mislili smo, da smo mi v glasbi že na vrhunci, sedaj so nam pa Rusi pokazali, da se nam je še marsikaj učiti. Razkrili so nam bogati vrelec čudovitih svojih narodnih pesmij, oni stoprav so nam pokazali, kaj je mešan zbor. Na Dunaji bil je uspeli epohalen, vse je bilo Boglasno v iskreni in odkritosrčni, ker zasluženi slednja narodnost v deželnem zboru večino in bi hotela kratiti pravice prvi narodnosti. Na drugej strani pa utegnejo kurije biti velika ovira razvoju narodnostij in sploh uspešnemu delovanju deželnih zborov. Naj kaka narodnost zase še tako opravičeno kaj zahteva, jej lahko druga stranka Že iz same hudomušnosti njeno zahtevo zavrže. Posledica takega postopanja je pa seveda vedno večje nasprotje mej strankami, ki škoduje uspešnemu delovanju deželnih zborov. Vedeti treba, da narodne zadeve večkrat duhove hudo razburijo in se vselej vse ne pretresa s treznim razumom. Tudi se utegnejo pojaviti nas« protja, katera neso nepremagljiva, a jo za to treba pogajanj mej k ur i jam i, s čemer bi se zopet čas zgubljal, kateri deželnim zborom itak ni v obilnoj meri odločen za zborovanje. Pri tacih pogajanjih je pa navadno tisti na boljem, kdor je bolj brez-oziren in energičen, kar so nas že poučile skupne razmere z Ogersko, ko se more vse tako zgoditi, kot žele gospodje v Budimpešti. Bojimo se, da bi se tudi pogajanja mej kurijami, končavale navadno le Nemcem v koriht. Iz povedanega je razvidno, da take kurije utegnejo le tam biti koristne, kjer že obe narodnosti uživati jednake pravice, kar pa navadno v meševitih deželah v Avstriji. Pa še nekaj druzega nau/ ue ugaja. Sklepi pri teh konferencah storili so pač prav tako, kakor je želel Taaffe. Pod sedanjo vlado so namreč nastopili zlati časi za plemenitnike. V državnih slnž-bah hitro uspevajo in povsod drugod se nanje jako ozira. Baš v tem zmislu so se tudi pribrojile kurije na Dunajskih konferencah. Veleposestnikom so se dale nenavadne predpravice. Lahko bodo torej oprovrgli vsak sklep drugih kurij. Ker pa pleme-nitniki navadno nemajo dosti za ostalo prebivalstvo, se je bati, da bodo to pravico zlorabili, saj jih je še mnogo mej njimi, ki mislijo da se začenja človek še le pri baronu. Mej veleposestniki vlada navadno Slovanom ne baš prijazen duh in bi zatorej tudi njih posredovanje mej drugima kurijama za Slovane ne bilo baš koristno. Deželni maršali in glavarji se jemljo tudi navadno iz visocega plemstva in ti gospodje bodo odločevali, spada li taka pohvali. Ruski zbor je ob lepem zelenem Dunavu tako izredno prijal, da je moral Slavjanskij prvim štirim koncertom dodati še petega in šeBtega. Na Dunaji šest ruskih koncertov skoro zaporedoma, to je izvestno najboljše spričevalo za fundamentalno silo slovanske narodne glasbe. Prečitavši prve ocene o Slavjanskega koncertih v časopisih Dunajskih, bil sem v resnici radoveden, kako bodo rusko pevsko društvo vsprejel i v glavnem mestu ob zeleni Muri, v Gradci, ki se uekako koketno ponaša kot „die allerdeutscheste Stadt", kjer pa v istiui javno mnenje delajo raznovrstni in jako zagrizeni penzijonisti. Uprav presenečen sem bil, ko je „Tagespost" prinesla izredno prijazno, seveda tudi dobro plačano reklamo o Slavjanskega družbi in zelo radoveden sem bil, kakšna bode kritika po završenem prvem koncertu. In ta kritika bila je zares zanimiva! Dunaj postavil se je v tem oziru ne dosti objektivno, velikomestno stališče, Gradec je pa „urbi et orbi" pokazal, da mu je nizko obzorje, da še ni otreael se malomestnih povojev. V „Tagesposti" je sicer C. M. v. Savenau jako pohvalno pisal o Slavjanskega prvem koncertu, kritikoval pa tudi samega sebe, kajti C. M. v. Savenau, ki sluje v Gradci kot izreden veščak na glasbenem polji, kateri ima stvar pred narodne kurije ali ne, kakor v državnem zboru odločuje predsednik, je li treba za predlog dvetretjinske večine ali ne. Od takih odločitev je mnogo zavisno in bode vedno v rokah za slovan-stvo ne baš vnetih mož. Iz povedanega je razvidno, da kurij po receptu Dunajskih konferenc Slovenci na Štajerskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem nemamo baš posebno želeti, če bi je bilo tudi lahko moč doseči, kar pa ni, ker bi o tem vprašanji odločevale nam nasprotne večine dotičnih deželnih zborov. Ložje bode doseči ob ugodnem čaBu zjedi-njeno Slovenijo, ker bode o njej odločal državni zbor. Protest zoper izločitev Celja iz Celjskega okraja. Deželni zbor štajerski je v svoji seji dne 19. novembra 1889 sklenil, da naj se mesto Celje loči iz zaveze okrajnega zastopa in da naj ta postava stopi v moč z dnem, ko se razglasi, da se tako ustreže nemudoma želji nemških Celjskih mestnih gospodov, ki so pri volitvi v okrajni zastop propali, vsled cesar je okrajni zastop postal njim zopern do dna njih nemškega srca. Kakor je čitateljem »Slov. Naroda" znano, so se zoper to neosnovano željo nemških Celjanov po stavili jako odločno že poslanci slovenski v deželnem zboru Štajerskem. Pa nemška večina ustregla je srčnej želji Celjanov, ter sklenila zakon za izločitev Celja iz okrajnega zastopa Celjskega. Sedaj je pa tudi okrajni zastop Celjski v svoji seji dne 20. januvarja 1890 sklenil izjavo proti temu sklepu deželnega zbora na c. kr. namestni-štvo, v kateri izjavi poudarja okrajni zastop sledeče: Sklep se je storil samo na temelji jako površne prošnje, katero je vložil slavni mestni zastop Celjski, akoravno bi se menda spodobilo zaslišati preje tudi sam okrajui zastop, v katerega spadajo tudi vse kmetske občine Celjskega okraja, ki so gotovo bistveno zadete v tem vprašanji. Račun o dohodkih in stroških preteklega leta 1888. kaže, daje bilo vtem letu dohodkov s 25% pri-kladami na direktne davke vred . 42.407 gld. 53 kr. stroškov pa.......41 182 „ 09 , glavno besedo v glasilu v „Stempfergasse", skrpal je vso svojo oceno iz Hanslickove kritike v „N. Fr. Presse", deloma iz „Presse" in pa iz „Pester Lloydau. Bil je pri tem poslu tako natančen, da si ni izposodil samo posamičnib fraz, ampak kar cele stavke. Taka je nemška temeljitost! Zaradi tega mu je drugi koncert tudi delal preglavico. Ker se ni več mogel ravnati »nach be-kannten Mustern", imel je zanj le kacih osem vrst, dasiravno je ruska pevska družba v drugem koncertu ponavljala samo jedno točko, sicer pa stopila a čisto novim vsporedom na oder. Pravi muzik bil bi o novem programu že vedel povedati kaj, kdor se zanaša na drugih kritikov ocen*?, pa previdno molči, saj ve, zakaj. Marsikoga mikalo je v nemški Gradec, a mu ni bilo dano. Zato je vsem dobro došla in bila z iskrenim naudušenjem vsprejeta vest, da bode Slavjanskij tudi v beli Ljubljani koncertoval, da bodemo tudi mi imeli glasbeni užitek, kakeršnega v nas še ni bilo. Koncertoval bode v redutni dvorani in divili se bodemo narodne ruske pesmi krasnim akordom na istem mestu, kjer je še pred malo časom imelo svoj šotor razpet — nemško gledališče. Iz redutne dvorane umaknilo se je nemško gledališče v kazinsko restavracijo, a prišlo jo z Med njimi znašajo stroški za zdržavanje cest, za cestnike in za delavce >/ gld. . 10 233 gld 14 kr. šolske doklade 7% .... 982G „ 67 „ stroški za uravnavo Savinje . . 4 271 „ 60 „ Že iz teh številk je razvidno, da so bremena našega okrajnega okraja prav velika, posebno stroški za okrajne ceste, od katerih se največi del združuje ravno v mestu Celji, tako da ima Celje od teb cest največ dobička, ali pa vsaj toliko dobička, kakor katerikoli trg ali vas v tem okraji. Po vsej pravici morajo torej vsi ti stroški tudi ostati v kupni, to je, mesto Celje bode moralo od teh stroškov vselej doplačevati nanj spadajoči del; pa tudi administracija teh cest pouzročuje stroškov, ki so izraženi v plači tajnika, v najemnini in drugih stroških za pisarno, v potnih stroških i. t. d. Okrajni zastop daje tudi štipendije in različne podpore, ki so celemu okraju z mestom vred na korist. Opozarjamo, da je celo prejšnji slavni okrajni zastop dovolil podvzetnikoma pl. Lapp-u in Klemen-sievicz-u za zidanje železnice Celje-Velenje znesek po............ 40.000 gld. o kateri obljubi se sedaj sicer ne izreče, se li še bode zmatrala za obstoječo, pa na noben način ne bi mogel sedanji okrajni zaslop, ako bi bilo od njega ločeno Celjsko mesto, na sebe vzeti tako velikanskega dolga, če bi sedaj mesto Celje brez vsake uredbe naravnih m postavnih vkupnih razmer se izpustilo iz okrajne zaveze. Opozorujemo le na točko 3. deželne postave od 17. decembra 1874., št. 31. drž. zak. iz leta 1875., po katerem se morajo pri vsakem razdru-ženji jedne občine v več občin, preje nego se izreče ločitev, natanko vrediti vsa vprašauja v prejšnjem vkupnem premoženji in o vkupnih bremenih, katera načela morajo veljati seveda tudi, če se hoče ločiti jedna občina iz okraja. Jednaka načela so tudi izražena v § 20. deželnega reda o priliki, ko so vse dolžnosti prejšnjih stanov prešle na deželni zbor in v katerem je tudi določno izraženo ono načelo zaradi izločitve okrajev. Namenjeno pretrganje zveze med okrajem in Celjsko mestno občino bi pouzročilo kaotične zmešnjave in prepire. Celjsko mesto je vložilo prošnjo za izločitev od okraja le zato, ker je takozvana nemško liberalna stranka pri zadnji volitvi v okrajni zastop ostala v manjšini, in slavni deželni zbor to spre-vidivši, bi moral po našem menenji že principijelno zavrniti prošnjo *, ker pa je ni zavrnil, pričakujemo od visoke vlade, da bode spoznala nevarnost, katera leži v prizadevanji, da stranka, katera pri volitvi ostane v manjšini, hoče izstopiti in razrušiti dotično na podlagi k o u s t i t u c i o n a 1 i z m a osnovano korporacijo! — Ako Be takim prizadevanjem manjšine u s t r e ž e , bi to rušenje državnih korporacij z časom moralo v nevarnost spraviti organizacijo države same. O vsem drugem opozarjamo na izjave, katere so storili o tem predmetu deželni poslanci in kmetske »kupine našega okraja v deželnem zboru izjavljamo, da se popolnoma strinjamo z nazori, katere so oni izrazili v visoki deželni zbornici. Politični razgled. Notranji' se udeležili sleparij pri starej „Comptoir d'Escompte" in bakrenem polomu, ki je bil z omenjenim zavodom v zvezi. Finančni minister priznava, da bi bilo opravičeno, da bi se b takimi sleparji Btrogo postopalo, a misli, da bi sodo je postopanje za osobf, ki so merodajne na finančnem poprišči, utegnilo imeti slabe posledice. Zatorej je on iz oportunističnih razlogov proti sodnjemu postopanju Pravosodnji minister je pa izjavil, da ne odstopi od svojega predloga, na kar se je finančui minister izjavil, da bode dal ostavko. NcniNk i državni zbor je zavrgel one določbe zakona proti socijalistom, ki se tičejo iztiranja, vsprejel je pa določbo, da zakon velja na nedoločen čas. Vlada s takim izidom gotovo ni zadovoljna, kaiti minister Herfurth se je bil izjavil, da se vlada pravici iztiranja odreči ne more. Za iztiranje bili so le konservativci, narodni liberalci so pa v tej zadevi proti vladi glasovali. V njih imenu se je bil izjavil poslanec Buhi, da zmatrajo iztiranje celo za škodljivo, ker se s tem zanaša socijalizem iz mest na kmete. Zatorej bi nikakor ne mogli dovoliti, da se da vladi taka pravica na nedoločen čas. — V novem državnem zboru pride ta zakon z nova na vrsto, a najbrž tudi tedaj ne bode vlada prodrla s svojimi zahtevami. Nova vlada nori ugaluka je razpustila parlament, ker v njem ni imela večine Novi zbornici snideta se dne 19. aprila. Kdaj da bodo volitve, še ni določeno. Pri tej priliki omenimo naj nekaj o strankah na Portugalskem. Vseh strank je pet: progresisti, katerej stranki je pripadala vlada, ki je odstopila; rogeueratorji, katerej pripada sedanja vlada; dinastična levica; privrženci svobodne trgovine in nazadnje republičani. Vladali sta do sedaj le prvi dve stranki. Progresisti so nastali 1. 1876. iz združenja tedanje zgodovinske in regeneratorične stranke. Vodja regeneratorjev je sedanji ministerski predsednik Serpa Pimentel, dinastične levice bivši minister Barjona Freitas, privržencev svobodne trgovine bivši minister Tomaž Ribeiro. Mej progresisti in regeneratorji ni velicih načelnih nasprotstev, temveč le osobna; dinastična levica je pa sestavljena iz nekaterih politikov, ki so se ločili od regeneratorjev. Republikanska stranka pa nema nobenega vodjo, njej na čelu je direktorij, voljen iz zastopnikov raznih skupin. Ta stranka je delavna in mej njenimi pristaši ni mejsobojnih nasprotstev, samo manjka jej pravih voditeljev; poslednje je uzrok, da ni doBegla večjih uspehov. Dopi si. Iz Illlsllnja na Štajerskem 23. januvarja. [Izv. dop] Redko slovesnost, tri zlate poroke na isti dan, praznovali so 19. t. m. Mi-slinjski delavci Gfrere, Čepelnik in Osonjkar. Na čast tem starčkom in njih soprogam napravila se je na predvečer pod vodstvom g. Jaklina baklada z izvrstno godbo. Na slavoloku je lepo okrašen napis: „Vse se veseli srečnega dneva — Glas: Zlate poroke tri! daleč odmeva!" vabil občinstvo k cerkvenemu opravilu, kamor so šli tudi častitljivi jubilauti z ronogobrojnimi svati. Po zanimivem govoru g. župnika F. Klavžarja čuli smo z začujenjem, Dalje v prilogi. 1PC dežja pod kap. Kazinska restavracija je večini Nemcev in nemškutarjev res bližja, nego li redutna dvorana, a zaradi tega je obisk vedno jednako slab. Le malo obiskovalcev mrgoli ob predstavah v steklenem salonu, za kar bi nam utegnila Dunajska igralka Albrecht biti najbolj klasična priča. Rečena dama angažovala se je v Ljubljano v trdnej veri, da se tu vsa dežela nemškega mleka in medu kar cedi. Sklenila je pogodbo „auf Thei-Iung" in zavezala se, da plača 200 gld. globe ravnatelju Freundu, ako jo o pravem času ne bode. Igralka držala je zaradi globe svojo pogodbo vestno, prišla v Ljubljano, tudi jako dobro igrala, a gmotni efekt bil skoro pod ničlo. Prvi večer dobila je tri goldinarje in nekaj soldov, drugi večer malo nad šest goldinarjev in tako naprej. In s temi dohodki naj bi pokrila vožnjo z Dunaja v Ljubljano in nazaj, stanovanje in hrano, ter garderobo ? V Ljubljani v raznih enketah sicer straši neki megleni „Theatervereina, ki hoče glede gledališča vedno imeti prvo besedo in katerega mnogi gospodje prav po nepotrebnem le preradi poslušajo. Kje tiči sedaj „Theaterverein", ki bi nam celo „Zvezdcu rad ugonobil? Kje je sedaj njih ljubezen do umetnosti ? Kje so nemški pokrovitelji iu meceni gledališča? Izginili so kakor kafra, denarja zdi se jim škoda in nemški glumači jednako teuko piskajo, kakor lani. Nemški živelj v Ljubijani jim ne more podajati vsakdanjega kruha. Tak je položaj ! Iz koncertne dvorane in gledališča dovoljen je tudi skok v kavarno, kjer se včasih o poznih urah razvija stoprav pravo ponočno Življenje in mnogokrat poskuša sreča z onimi pisanimi podobami, ki jim v navadnem življenji pravimo — kvarte! O kvartali ima narod mnogo prisiovic Naj-navadneji sta: „Pijanci in kvartoperci ne bodo videli nebeškega kraljestva" in pa: „Kvarta dobro greje, slabo gvanta". Poslednji pregovor ni imel popolnega pomeua za dva gospoda, ki sta nedavno igrala v neki Ljubljanski kavarni „piquctu. Bila sta oba prav elegantno oblečena, vender pa jih je igra ugrela in začela sta se naposled, kakor bi se Ljubljanski reklo pričkati. Letele so besede sem-tertja in spor se dlje Časa ni mogel rešiti. Tedaj se je nekemu „kotuarju", ki je zadej za igralcema prav po ceni pasel dolgočasno svojo radovednost, zazdel pravi trenotek, uložiti svojo tehtno besedo. OglaBil se je torej in posegel vmes, češ: „Gospod L, ima prav!" „Komaru, ki blebeče nikomur ni ljub in najbolje bi bilo, ko bi znani Andjel tudi za takšno golazen izumil kak prekmorski prašek. Zatorej tudi naš komar s svojo salamonsko, ali pa tudi „sala-mensko" sodbo ni žel lovorik. Igralec proti kate- remu se je bil neprevidni „komar" tako odločno izrekel, pogledal ga je namreč pisano izpod čela ter mu potem prav odločno rekel: V Ljubljani je navada, da „komarji" le tedaj govore, kadar jih kdo praša!" Tak ukor na javnem mestu razburil bi še tako pohlevnega .komarja". Tudi nuš junak Čutil je trn v srci Šel je torej h kavarnarju ter prašal tudi druge goste, kdo je dotični gospod, ki ga je tako prievrknil. Ker pa menda ni dobil pravega odgovora, a bi bil vender želel zadoščenja svojemu „komarskemu" porazu, vrne se k igralni mizi, ter reče gospodu, ki ga je bil poprej tako trdo .zavrnil. „Jaz sem N. N. in sem vam na razpolaganje!" Na te glasno izgovorjene besede nastala je splošna senzacija, vse je mislilo: dvoboj je neizogiben, kri bode tekla. Tako apostrofovani igralec pa je btvar drugače zasukal. Ustal je popolnoma miren in predstavlja-jočemu se mu „komarjuu zasolil: „Jaz pa sem J. J. in ne potrebujem razpolaganja vašega!* Te besede vzbudile ao toliko veselost, da jo je vročekrvni duelant hitro odkuril, spoznavši, da kdor se poslednji smeje, se najdalje smeje, a da on kot ponesrečen komar nikakor ni mej onimi, ki se smejo. s. Priloga „Slovenskemn Narodn" St 20 25. jannvarja 1890. da s« dočakali srečni zaročenci že 53, 5f> in 57 zakonskih let. Po dovršenem ceikvenem obredu povrnili smo se v dvorano na gostovanje, pri katerem nas je bito blizu 100 Bvatov in katero je trajalo skoro do belega dne. Pri tej zabavi svirulu nam je izvrstna godba in čuli smo mnogo primernih napitmc. Uprav ganljivo pa je bilo, ko so se zavitih ludi itatoza* ročenei in s plesom potrdili, kako srečni so čutijo ta dan, katerega so doživeli v trdnem zdravji in popolnoma krepki Zlatoporočenci bi bili že pred 3, G., 7. liti lahko praznovali svoje zlate poroke, a sami neso tega hoteli. Sedaj pa smo dobili novega ravnatelja g. ScbiffermUlIerju, ki je zapuščeno fužino oživil a tudi opisano slavnost uprizoril. Hvala mu, kakor tudi g. Franji Jaklinovi, rojeni Jermanovi za napis nad Mislinjsko cesto Živela gospa Jaklinova in njen gospod soprog! M. K. Iz Bolzana- Orle«- a mi Tirolukeiu 22. januvarja. (Izv. dnp.) Med klimatičnimi topli cami avstrijskimi se sme Bolzao - Gries na prvem mesu imenovati in sicer zaradi lepe in prijetne lege, zdravega zraka in posebno zarad južnega, toplega podnebja. Proti večeru, severu in vzhodo - severu obdajajo visoke gore ta prijazni kraj in ga mrzlih, ostrih vetrov branijo; proti jugu pa je kotlu podobna do lina odprta tako, da se oživljajoči šolnini žarki celi dan v njo upirajo in pouzročujejo, da toplota že meseca januvarja opoludoe in popnludne dostikrat 15 stopinj Reaumer jevih dosega. Na južnem podnožji Guučnegore se razprostirajo prijazni, le,»o obdelat}! vinogradi, med njimi pa stoj i jo lepi hoteli, vile in gradov', za prebiva lišča domačim in tujim topliškim gostom. Lepih, vedno zelenih parkov in promenad tudi ni pomanjkanja Dne 16. t. m. se je pripeljala semkaj njena cesarska visokost cesaričinja vdova Štefanija in prebiva s spremstvom, grofiojo Sylva-Turouca, gro-finjo Chotek in grofom Bellegardom v „Villa Habs-burg". Posebno omeniti mi je krasnega zavoda, ki se je pred kratkem v Bolzanu blizu kolodvora pod imenom: Caffee Restaurant „Zum Walther von der Vogelweide" otvoril. Od zvunaj je pogled na lepo v renuissančnnn slogu zgrajeno poslopje izredno krasen. Arhitektonika in dekoratura sta si roke podali in naredili pod vodstvom naših rojakov bratov gg. Kampoš, vrlih Slovencev s Slatine na Spodnjem Štajerskem, poslopje, katero zaradi zunanje in znotranje lepote, umetnosti in praktične prijetnosti zaslužuje, da bi v Petrogradu ali v Parizu stalo. Tukaj kratek popis: Nad impozantnim portalom je krasen balkon, ki ga dva od kamna izklesana atlanta držita na plečih. Med atlanti je od kararskega marmora izklesana Favnova glava. Lepota kavarniškega salona je pa nad vse krasna. Strop oruamentiilie.no in dekorativno bogato okrašen, stoji na železnih stebrih in malolistno-ze-lenih pilastrih. Stene so v živih oljnatih bojah naslikane in kažejo lepe pokrajine in znamenite do-godke iz življenja nemškega pesnika „Walther von der Vogehveide". Sredi kavarne sta dva vedno tekoča studenca, okinčana z vedno zelenimi tropič-nimi rastlinami. Poleg kavarne je še salon za gospe, igralni salon in salon za pušenje. Po letu je na razpolaganje lep restavracijski vrt, pod kavarno, v suterenu pa še velik prostor, kjer prostejši ljudje dobro jed in pijačo po uižji ceni dobivajo. Vsi prostori so izvrstno ventilovani, lepo razsvetljeni in po zimi na ruski način, z zračno kurjavo razgreti. Jedi in pijače so izvrstne in v primeru ne drage, postrežba prijazna, kakor se pri gg. posestnikih, omikanih Slovencih samo po sebi umeje. Slovencem pa, ki Bolzan-Gries obiščejo, priporočamo, da si ogledajo te krasne prostore, v ka terih bodo izvrstno postreženi. M. Planinski. Domače stvari. — (Knez Lobkovic) naznanil je, da je Nj. vel. cesar Fr. Jožef dovolil ustanovljenje češke akademije. Predsednik češkega deželnega zborn naznanil je v predvcerajšnej seji to dovoljenje. Nato stavil se bode predlog za primeren prostor akademiji češkej, baj*'- bodo v novem muzeji. — (Umrl) je v četrtek v Zagrebu g. Franjo Žigovič-Pretočki, podkancelar bivšo hrvatske in dalmatinske dvorne pisarne, umirovljen dvorni svetnik i. t. d. v 7G. letu dobe svoje. Bratje Hrvatje izgubili so ž njim izredno odličnega moža, ki se je glede narodnega preporoda stekel veliko zaslug. — (Umrl) je dani s na svoji grajščini Čem-šenik pri Domžalah baron Carl Codelli Fahnenfeld umirovljeni deželne sodnije svetnik 83 let star. Ranjki je bil brat umrlega Anton baron Godelli-ja, bivšega prvega deželnega glavarja Kranjskega, in gospodar majorata Codelli jevega. Ž njim izmrla je Kranjska panoga Codelli je v in ostane le še Go-riška. Majorat preide sedaj na sina nj< gove hčere, ki je bila omožena z umrlim baronom Tauffererjem, častnikom v mornarici — (O g os p. dr. J. Fonu) došla nam je vesela vest, da se mu zdravje stalno boljša in se sme upati, da bode skoro popolnoma ozdravel. — („0 e s t e r r e i e h - U n g a r n in VVortund Bi ld" prevzel bode kot naslednik dvornemu svet niku pl. Weilenu vseučiliščni profesor za zgodovino dr. pl. Z e i s b e r g. — (Slovensko gledališč B,) V nedeljo dne 2G. t. m. predstavljala se bode: „0«enj ni igrača." Veseloigra v treh dejanjih. Spisal G. Put-tilz. Poslovenil J C i m p e t m a n n. Ulo^o so v rokah prvih močij, vrhu tega bodo v tej igri nove dekoracije, zatorej se je nadejati prijetnega večera — Prihodnja predstava bode v nedeljo dne 2. februvarja. Igrala se bode izven predplačila in z znižano ustopnino burku s petjem „Danes bomo tiči". — (Ludo vi k Grilc,) akademični slikar v Ljubljani, razstavil je v prodajalnici Kollmana na Mestnem trgu umetniško pogojen portret znanega tukajšnjega meščana. Dasi smo pohvalno ocenili že dokaj slik imenovanega umetnika, vender nam je s tem portretom znova dana prilika izraziti popolno priznanje, bodisi glede kolorita, kakor tudi vernega posnetka in le želeti bi bilo, da bi ga podpiralo občinstvo z mnogimi naročili, zlasti pa častita du hovščina in ne oddajala naročil za cerkve manj zmožnim tujcem, kakor se je to nedavno dogodilo. „Svoji k svojim!" — (Občni zbor „Bolniškega in podpornega društva pomoč ni h uradnikov za Kranjsko") vršil se bode dne 1. februvarja t. 1. ob '/a8. uri zvečer v VVeberjevi restavraciji, Židovske ulice št. 2, s sledečim vsporedom: 1. Načelnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora (7 članov). 6. Volitev 3 računskih preglednikov. 7. Posvetovanje in ukrepanje o predlogu glede prenaredbe društvenih pravil. 8. Eventuvalni predlogi. — („Slavčeva maškarada"), ki bode pustno nedeljo, dne 16. februvarja v prostorih čitalnične restavracije, obeta tudi letos , kakor prejšnja leta, biti jako zanimiva in unjmnogobroj-neje obiskana. Kakor čujemo, ukrepa odbor 8 pomočjo pomnoženega odbora vse potr« bno, da ne bode nedostajalo najživahneje zabave iu da bodemo imeli priliko, na „Slavčevi maškaradi" opazovati mnogo krasnih mask in lepih skupin. Vabila pričela se bodo razpošiljati takoj v začetku bodočega meseca. Natančneje bodemo še poročali. — Dne 2. februvarja priredi „Slavec" v Koslerjevi pivarni plesni vence k. — (O pokojnega Josipa L i p o 1 d a pogrebu) se nam piše, da je bil veličasten, Mozirje še ni videlo jednacega. Pogreba udeležilo se je duhovno in posvetno razumništvo. Gosp. Jos. Je raj, častni kanonik Žalski vodil sprevod, Gornjegrajski dekan je imel izvrstno žalno prepoved. Vsa gasilna društva iz Savinjske doline bila so poluoštevilno zastopana, kmetov pa je bilo toliko, kakor na največjem cerkvenem shodu. Pogreb je pokazal, kako občo spoštovan in priljubljen je bil pokojnik. — (Pri mesečne j obravnavi zdravnikov kranjskih) razpravljalo se bode prihodnjo sredo dno 29. prosinca o influenzi. Razpravljanje utegne biti vsakemu prav zanimivo. — (Influenza) na Dunaj! ponehuje. 1. de cembra zbolelo je za njo 2978 osob in število obolelih je vedno naraščalo. 10. t. m. bolnih je bilo 3569 osob, od 10. t. m. pomanjšalo le je do 18. t. m. število na 3384 osob. —• (Na Ljubljanskem Gradu) so na dvorišču kaznilnico vjeli divjega mačka, kateri je le dolgo časa strašil kure v obližji Ljubljanskega grada. Po noči obiskal je vse kurnike, ki so bili na prostem Barve sivkaste, kože gladke in svitle je res uprav krasna Žival. Dolg je skoro meter in tehta 2' a kilo, — (Iz Celja) se nam piše: Pred 3 leti bil je posestnik Apat iz Braslovč obsojen zaradi roparskega umora pred tukajšnjo porotno sodnijo v dosmrtno ječo. Sedaj, ko vže 3 leta sedi v ječi, zalotili so krivca v \Veitzu; Apat je bil torej po nedolžnem obsojen. Dokazov direktnih zoper Apata ni bilo, ampak samo indicije, ker so takrat pravili, da je to jt den najlepših dokazov po indiciji h, žal, da je spravil n ed o 1 ž n e ga v ječo. — (Iz Celovca) se nam piše dne 24. t. m.: „ Obljubil sem Vam, da Vam bodem o svojem času o izidu pravde grofice Vay poročal. Danes rešim svojo dano besedo ter Vam naznanjam, da so rafinovano žensko, ki je lansko jesen spravila ves Celovec iz ravnotežja in postala široko na okrog znana osoba, izpustili iz zapora tukajšnje deželne sodnije z opazko, da ni pri pravi pameti. Zblaznelce pošiljajo po drugih krajih navadno v blaznico, da je ozdravijo; a ta madjarska slepariea ima že posebno srečo. Podala se bode, kakor se čuje, v Pešto, in čez nekaj let bodemo jo morda zopet videli hoditi v moškej opravi ob Vrbskem jezeru, ker jej ob tej veliki luži baje najbolj ugaja. Sodišče nabralo je sicer veliko gradiva in spisalo se je mnogo jako zanimivih zapisnikov, a konečne obravnave vender le ne bode in tisti, ki so se trudili, že koj prve dni zagotoviti si sedeže v sodiški dvorani, se sedaj kesajo svoje radovedne prenaglosti. Rodbini Engelhartovej bode s tem, da se je stvar na tak način rešila, gotovo najbolj vslreženo; kajti mnogo bode ostalo tajnega, kar bi se sicer raznašalo po svetu." — (J a kob Gantai) iz Stare vasi, občine Žiri, okraj Logatec, gozdni delavec pri Darovaru usmrtil je po noči od 17. ua 18. dan januvarja v kolibi svojega tovariša Lovrenca Podobnika iz Ota-leža pri Cerknem na Tolminskem, zaradi tega, ker je poslednji vzel od gospodarja po dvakrat 1 gld. na njegovo ime, pa mu ni hotel tega povrniti. Gantar priznaje, da je umoril I\ dobnika iz osvete in da je pazil, kedaj bode Podobnik zaspal in ko se je to zgodilo, udaril ga je dvakrat z ušesom sekirnem po glavi, tako, da je precej mrtev obležal. Po dovršenem zlodejstvu pripovedoval je Gantar svojim tovarišem, daje usmrtil Podobnika, a ti mu neso hoteli verjeti, dokler ni po nasvetu Josipa Plešnerju prisegel, da ga je z besedami: „Pri moj duši, da sem ga." Jakob Gantar odveden je kr. sodišči v Požego. — (V II rušo v k i,) politični okraj Kamnik, vršila se je dne 1. t. m. volitev v srenjsko sveto-valatvo. Županom izvoljen je zemljak Anton Košir, odbornikoma Aleksander Grošelj iz Kostanja in Gregor II ribar iz Prapreč. — (A kad. društvo „Slovenija na Dunaji) priredi v torek 28. t. m. svojo šesto redno sejo s sledečim vsporedom; 1. Čitanje zapisnika zadnje seje, 2. Poročilo odborovo, 3. Slučajnosti. Lokal: Schmidtleitners Restauration, VII. Lerchen-feldstrasse 45. Slovanski gostje dobro došli! — (V Lancovem)pri Radovljici bil je dne 5. t. m. izvoljen občinskim predstojnikom Anton S i ■ 11 11 s t i. • i ■ s i ■ i i i t /, posestnik na Žagi; odborniki: Fran Olifčič iz Brda, Fran Zupan iz Kolnic, Rok Boh i ne c iz Gorenje Lipnice in Fran Zupane c na Žagi. — (Goriška ljudska posojilnica) imela je v letu preteklem 94.517 gld. 45 kr. Hranilnih ulog bilo je 47.404 gld, 57 kr., deležev pa 1388 s 13.880 gld. Čisti dobiček znaša 1514 gld. 45 kr., od katerega so plača ravnateljstvu 5°/0, društve-nikom 5% dividenda, 807 gld. 03 kr. pa priloži reservnemu zakladu. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Praga 24. januvarja. V deželnem zboru predlagali Mladočehi premembo zakona ob okrajnih zastopih v tem zmislu, kakor je na Tirolskem in Štajerskem. Cetinje 24. januarja. Knez črnogorski podelil pravoslavnemu škofu Kneževiću v Zadru veliki križ Danilovega reda z zvezdo. Berolin 24. januarja. „Reichsanzeiger" : Cesar podelil dosedanjemu srbskemu poslaniku v Berolinu, Krlsticu, kronin red prve vrste. London 24. januarja. Admiralitetski tajnik, 1'oivvood, na/naml v s\ ojom govoru v BlftCkpOOhl, da M bod« M»gk>ka VOJH» mornarica do 1894 leta pomnožila za 1(51 novih ladij. London k2f>. januvarja. Državni podtajnik PergnssoD }e včeraj na banketu r Kil -marnockn v svojem govoru izjavil: Portugalska zahteva, da S6 preponiO upi'cišanji' mej njo iu Anglijo predloži razsodišču, je neosnovana, ker nasprotuje Iterolinski pogodbi. Madrid 25. jannvarja. Zbornica vspre-jela s 143 proti 31 glasom prvi član zakonskega načrta, s katerim se bode uvela splošna volilna pravica. lAazne vesti. * (Misel, daje potrebno ustanovljati državne tiskarne) za izdelovanje vrednostn h znamk in papirjev, se je jako omajala Iz kakega vzroka, razvidi lahko vsakdo. Država ni varna pred nepoštenimi uradniki. Če se takemu nepoštencu posreči odnesti z vrednostnimi papirji pete in jih spra viti v denarji, trpi država škodo, mej tem ko mora zasebna tiskarna položiti kavcijo in garautovati za vsacega svojega uradniku, preden dobi tako dovoljenje. Pri premeni od 190 milijonov zemljiščnib obligacij, petodstutuih, zgodilo se je baje velikansko ponarejenje. V budimskej državni tiskarni tiskalo se je namreč 45 milijonov obligacij s taloni vred, a izdalo se je neki teb obligacij dokaj več, kar se je sedaj pri i/plačevanji kuponov odkrilo, ker je več kupon-v imelo isto številko naznačeno. Alije temu ki i v tisk, ali goljufija?! Vlada — molči. * (S r e d u j e a tu e r i k a n s k e) ljudovlade Hou-duia, Nicaragua, dosta Rica, San Salvador in Gua-temala sklenile so mej sabo za deset let zvezo, da se razširi mej ljudstvom i v najnižje sloje civilizacija. Vseh pet držav ima splošni zakon in mej petimi predsedniki voli se po srečkanji eden, kteri nastopa za eno leto vse države na zunaj Potem se srečka mej oBtalimi štirimi, potem mej ostalimi tremi i. t d. tako da se v petih letih vsi zvrste. Pri prepirih razsojujejo posebni sodniki. * (Zakladnica grških carjev.) Nekaj delavcev delalo iu kopalo je v zakladnici /raven Ha gije Sofije. Tu dokopali so do kamenenih vrat. Precej je zapovedal sultan jiosebni komisiji odpreti vratu in prišli so v nizko, a zelo proHtrano klet, katera je bila še z zakladi od časa vzetja Carigrada napolnjeni). Koliko je njih skupna vrednost, o tem Turki seveda molče. Alej zakladi, katerih neka; so že prenesti v cesarsko palačo, imenitna je zbirka kneževBkega orožja cesarja Konstantina Paleologa. * (Os o d na j) omota.) V Karlovci obolela je nekej rodbini hčerka. Da ne pomore zlu, pošlje muti k učitelju po ricinovo olje, katerega je ravnokar prinesel iz mesta Mati da hčerki žlico olja, a tedaj pa zakriči deva, jame se zvijati in čez štiri ure izdahne. Tjčitel) dal je v naglici mesto ricino vega olja koncentrirane karbolne kisline, in nevede je mati hčer zastrupila * (Kolera v Perziji.) V liainadanu in oko lici gospodari Ae vedno kolera, zaradi tega so po-ostrei.e naredbe proti prevažanji živalij in ljudi'. * (Najhitreje smrt) provzročl brez dvojbe elelektrični aparat, katerega je iznašel inžener Brown v Nevv Yorku Poskušali so moč električno na 450 funtov težkem biku. Vspeh bil je povoljen in komaj zadet od električnega toka zgrudil se je že mrtev na tla. Domneva se, da ni čutil uikakih bolečin. * (Pošto so okrali) mej tem ko je čakala pri Susih krutih vlaka V/eli so neznani lopovi denarna pisma, vredna 1500 gld. Rekomandirana pisma našle so se bli/u postaje na poljskoj stezi — Ravno tako se ne ve za lopove, ki so ukrali srebern in zlat denar v Kihtiinu Samo, da je vsota veliko večja, znaša neki 100.000 gld Id W— -l . !,,<»- poldu", 1>UUHJ, aieslo. Kckr 118-20 dne 25. januvarja t. I. (Izvirno telegrarično poročilo včeraj Papirna renta.....gld Srebrna reutti.....„ Zlata renta......„ 5°/(, marčna renta .... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne ako je.....„ London........ „ Srebro........ „ Napol......... „ C. kr. cekini...... „ Nemško marke.....„ 4°/0 državno srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/,,....... Ogerska papirna renta 5°/0...... Dunava reg. srećke 5°/0 . . . 1U0 gld. Zemlj. obč. avstr. 4",7U zlati zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Itudolfove srečko..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Tramui\vay društ. velj. 170 gld. a. v.. . . Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja, za udeležitev pri pogrebu ranjce tete, kakor tudi za darovane krasne vence zahvaljuje se 88) rodbina Simonetti. PRI KATARU sapnih organov, kašlji, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na O LAVNO 8KLAOKTI Mri najčistije lužns ki se ralu uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (15—3) Ima miloraztoplfivi, osvežujoči in pomirujofil lipliT, posebno pospešuje razslizonje ter je v takih slučajih poznana kot dobro zdravilo. Na najnovejši in najboljši način • 1083-7' ustavlja brej vi ikih ^ ločin ter opravlja plonibo-vanja in vse sobne oporimij*', — odstranuje x«»bnc bolečin« z UBuartetijem živca ♦ zobozdravnik A. Paichel, # poleg tiradeokega čevljarskega) mostu, 1. nadstropje. ■eiolmUf ilovevškega In nenikege jesika, i dobriad spričevali, ViiJ> j « ; km m I nI. <> I V |>iitilii j nI nii,, r. im"sii • 111 III h I ;«_;<• m Anton Ditricli, (67—3) IrgOTOi v l»<»«tojini li. hI. HO. Natakarski in markerski ples. Uatopnice za ta ples, ki bod« dne 6. februvarja t. L prodajaj i f*e proti poUtuanju vabila v restavracijah hotelov pri ..Slonu" in pri ..Malini in v kavarnah pri „Slonu" in pri „Valvazorji". P. n. gospodje, ki bi morda po zmoti ne dobili vabila, obrnejo naj se zaradi t.'ua do člana odbora v restavraciji hotela pri „Slonu*. Z velespoStovanjem (62—9) plesni ocitor. vsprojiiie v svojo pisarno (4B—3) notar Fran Strašek v Loži. Vsak dan sveže pustne krofe priporoča (18—3) J. F6derl-a sadna pekarna v I .j ii 1»l|n ii i. i ii <■»'•> vo lallou. Knnntinnnmmnnnnnnn Zobozdravnik AVGUST SCHWEIGER or»>ui ueprekONlfiva PoriNUa plomlia, priznana od avtoritet za najboljšo, zobem jednako barve ter nadomesti " svojej trajnosti zlato plombo. I KK***KKttl*IKK*ttttXKK Ženitna ponudba. J Posestnik na deželi išče si tovaršico za življenje, ne čez 25 let staro, z nekaj premoženjem. — Pisma, če je možno, s fotografijami, vsprejema upravništvo tega lista pod „Rodbinska sreča". (64—i) A. KORSIKA lihniu |iroiliijulnica: Tržažka cesta 10 polog c. kr. (rtnvno to-Imine tovarno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija \ LJubljani. Poddružnica: Šelcnlturgove ulico li vig-u-vib c. kr. poŠt. iu telegraf, uradu. Priporoča se p. n. občiiiBtvu za izdelovanje Mvežih Nopkov in v«u«ev m trakovi in napisi. Ima veliko salogO trakov mnogovratne bazo in barv; ravno tako ima vedno narejene »i>ke vence, kakor tudi Makardove veuce in bukete, vse v naj novejših taHonih. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po poŠti aa bitro in po ceni ivrld. Potem priporoča svojo bogato zalogo uinogovr.ttnib -trluili iu ilriizili Hi'iiien, pravili in dobro kalilnih, riiHtliu (evetie) v laneih in izdeluje Htvnri v njegCVO stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila. Z odličnim spoštovanjem (39—7) ALOJZIJ KORSIKA. (U28-8) Kdor dvomi katero izmej mnogih napovedanih zdravil za bolezen njegovo najbolje ugaja, piše naj takoj dopisnico na Richterjevo zalogo v Lipsiji in zahteva ilustrovano knjigo „Krankent'reund". Pri-tiskanc zahvale dokazujejo, da jih je na tisoče ne le izognilo so' nepotrebnih denarnih izdaj, temveč naSlo zaželeno zdravje, ko so se ravnali po dobrih svetih te male knjige. Pofiljo se zastonj. OOOI C IE3.. n. Uaojava ai alav. občinstvu naznaniti, da sva §»«• -vzeln po smrti najinega očeta, gospoda IE"lr©.xič:iš3ea. G-rac-o-l-na. mizarstvo v Goronji Šiški poleg Žsiberta. Kot mnogoletna delavca v delarni ranjc Ka očet;i trudila se bodeva, da obraniva dosedauje zaupanje s poštenim blagom in nizkimi conami. (43-2) Viktor in Frančišek Graul. s ilustrovan ki k01. k ha xa leto 1890. Uredil, izdal in založil ^rag-otiia. HriTsar. Dobiva se v „Mrodnl 'lisi*urni** in v ttukvuniHli J. ii ouliui-■evi in M. <»erl»er-jevi v Ljubljani. Naroča ne pa lahko v vseh buk varnah. ~~ Cena 45 kr., po posti 50 kr. :™~ Viebina: Popoten kaletidarij, koledar, kateremu so pridojana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarsko bifie. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjskol Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Kusalk. Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Iioulanger. Orijentalska železnica itd. Smešnice. — Naznanila. ■■H Dlitfra in grofova pomoć boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše *t9 da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, jo uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Besov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želuuci, pri prcnapolnj.'nji želodca z jedrni, :aslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravi j a kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tejfa svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano lju0 lcr-., « Hteklouici 1 £rlnih «iti. Ta knjiga ob—ga na tt<> straneh velikog* formata S# aMKralk kompozicij rnzlienc- vrHte, mej kojimi je mnogo gliiNoi irwl* i Ii sklu-«■«■!». — Knjiga je pos-. < •■'•ena >j< ^imimi VInoćuiimIvu Ml* Ol.l I. ter seniore zmatrati za najdovršenejšo puhliktoljo jjlasovitega skladatelja našega. Dobiva se Jeilino |»ri iiienl za - k! kr. za poštnino m—14) J. E. Milic-a tintama Za čiščenje in ohranjenje sveže tee. Arnioa-Glyoorin-cvct, najboljši pripomoček proti trdi, ra:'.pokani in hrapavi ko?,i, ohranja jo svezo in ozdravlja; v kositar, zavitku a 35 kr. Glveerln-ovet, v lončkih a 25 kr. Vazeliae, bel in rumen, od lO kr. višje C reme-celeste, od 10 kr. naprej. Pariški prašek za gospo, bol in rosa, najbolj sloveča in najbolj fina pndra; v Skatljicah h 40 in 5(> kr. Čistilna voda za obličje, zanesljiv pripomoček zoper pego na obrazu, žol- tino, masnlčke in kožine spuščajo, 1 stoki. 70 kr. Dr. Fr. Longiolovo brezovo mazilo, da se koža nežna ohrani. 1 stekl. 70 kr. Crlycorin-mllo in Glycerln-vijolično milo, odlikuje se po čistosti, stalni vonjavi in najbolje upliva na kožo; komad po 10 ~~>, 05, 40 kr. Spelk-milo, prav priljubljeno v obranilo sveže in čiste kože pri gospodih, a 35 kr. Deželna lekarna ,,pri Mariji Pomagaj" I-i tj. d, obrite a Greoel-a, v Ljubljani, Mestni Trg št. 11. (1053—7) Važno za* Ca kr. državne uradnike! CD O CD a CD a Podpisana tvrd k a se priporoča za lotožnjo »pomladno sezono po jako znižanih oenah, kakor tudi za oarejanje gala*- in službenih uniform za. o. kr. državne uradnike \»< najnovejšem predpisu, ravno tako Hvojo bogato zalogo predpisanih suknenih vrst, potem mečev, kupelj, kap i u klobukov po tovarniških oenah. J. M. POTOČNIK (24—3) V X>OIIia5H.lll.li, B CD *-i !=» CD o CD 0 CD Važno za c« kr. državne uradnike! St. 570. (56—8) Oklic dražbe premičnega blaga! C. kr. okrajno sodišče naznanja: V zmislu oporoke umrlega Blaža Len ček a dovoljuje se očitna dražba sodno na 1441 gld. 67 kr. cenjenega premakljivega blaga zapuščine gospoda Blaža Lenček a, bivšega župnika v Starem trgu pri Ložu, in sicer: govedi, svinj, sena, slame, žita, gospo-darstvenega orodja, hišne oprave itd. Za to določuje se dražbeni dan na 27. januvarja 1890 in sledeče dneve, vsakikrat od 9. do 12. ure pred iu od 2. do 5. ure popoludne v Starem trgu, s pristavkom, da se bodo stvari pri tej dražbi za vsako ceno in le za gotov denar oddale. O- olrraor3_o soc3_Išče ~vr DLjOztjl dne 23. januvarja 1890. C. kr. okrajni sodnik: Jesemig" m. p. Vspcsna sredstva za čiščenje in zboljšanje zraka y sobah. Kadilni papir, provzroCi izredno prijetno in vstraj no vonjavo. 20 listov vzav. 10 kr Potponrrl so nasiplje na oglje ali na VTOCO železno plofiico. Skatljica 30 kr. Sobna dišava (parfum), razsiplje se po sobah, ima vonjavo raznovrstnih cvetic, steklenićica 70 kr. Esenca lz smrekovine, pronsrofii, ako se rassiplje po sobah, prijetno gozdno vonjavo. Steklenica 60 kr. Conlferen-spr it Bittnerjev, stekleni6ica 80 kr. V porabo za parfum o vanj o žepnih robcev, perila in obleke imam v zaiogi najfinejše francosko in angleške dišave v najrasnoTrstnejB ih cvetličnih vonjavah. Steklenice po 50 kr., 1 ^ld. in 2 gld. Vijolični prašek, prouzroči raztresen mej perilo, najprijetnejio vonjavo. V zavitkih a 15 kr. Saohetos za parfumovanje obleke, perila, rokavic in razne oprave, v mnogih vonjavah. Zavitek 10 kr. Deželna lekarna „pri Mariji Pomagaj" L U D O V I K A GREGEL-a, v Ljiibljanl, Mestni Trg št. 11. 10.") j 7483 ^Tapecirar J j in dekorater. J ANTON OBREZA t ? Ljubljani, Šelpnbunrove ulicfi it I, —v. .I4*«-«-ii-i»i-Ml«n llJ-i nI. -^f Tapecirar ^ in dekorater. 1 ^--------r priporoča okusr.o in trdno narejene ž i in iiire. mod roce na peresih, divane, stolp, otomane, garniture za salone, jedilne Milie in spalnice; dekoracije za sobe, ilvurane in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, jo pri-poznuno dobro in brezhibno, knr gotovo priča moja razstava v Rudolli-ii 11 in ii. in Ntnjim i oziram na nizke pa vnem resnim kupcem, da zahtevajo kar razpošiljam zastonj in franko. cene izven konkurence. — Priporočam moj ilnatrovani cenik in nzoree blaga, Št. 635 5. <10(J1-3) Ker je visoko c. kr. namestništvo z razglasom z dne 5. listopada t. L, št. 24.627, po tej mestnej občini zaprošeno preloženje tukaj obstoječih živinskih sejmov odobrilo, tako se bodo zdaj vršili v Cejji letni in odnosno živinski sejmi sledeče: Na prvi torek mesecev prosilICC (Janner), SVCČail (Februar), Illilli traven (April) in veliki traven (Mai) živinski in konjski sejmi; na srcStll<> soboto, potem dne 21. vinotoku (October) in 30. listopada (November) letni in ob jednem živinski in konjski sejmi. Pade na jeden teh dnevov nedelja ali praznik, tako se bode vršil semenj na prihodnji delavni dan. Kar se s tem v splošno znanje prijavi. V Mestni urad Celjski, dne 10. listopada 1889. Cesarski svetovalec in župan: Dr. Neckermann. V varstvo in ohranitev Dr. FIimI-ovh- untnu vod«, izvrstno sredstvo, ohranjuje zobe zdrave, oja- čuje zobno meso, zabranjuje gnilobo ter lajša bolečine; steklenica 60 kr. Anuterinina iiNtna \<»vu ustna vodu, steklenica 35 kr. I*»ich«»l-f etn usluu vodu, steklenica 1 gld. Ilr. lleider-j«- . zobu! prašek, najpriporočnejšo, najbolj zdravo in ceno čisti;o za zobe, s katerim so ohrani zobovje do visoke starosti zdravo. — .Škatljica 30 kr. Siiiieiin: zobni prusi-K, škutljica 30 kr. Kobna pasta. ouoiitoMuiegmn imenovana, jako priljubljeno in izvrstno čistilo /.a zobe in usta, v porcelanastih škatljicah a 60 kr. Zobmi piiHta I*o|»-ova, a 80 kr. Zobna pitNtn Sniis de llouleintird-ovt», a 88 in 70 kr. Zobna patsttt rlrllt riiii;iiii-n'.ii. a 1 gld. Zobna plmiilia I*op-oyn, s katero more vsakdo sam plombovati zobe, v kartonih a 1 gM. Odoutin, izvrstno sredstvo zoper zobobol, steklenica 10 kr. Zobne kapljice zoper najraznovratnejši zobobol, steklenica 30 kr. Caeliu (ustne kroj;ljiee), v škatljicah po 30 kr. Deželna lekarna „pri Mariji Pomagaj" HL.'CrnZJOTri^C^ G-BEČEL-a v Ljubljani, Mestni trg št. II. (1052—7) lOOOOOOOOOi 1.3 s Hi §i 1 kisla voda po natriju in litiju najbogatejša preskušeno zdravilno sredstvo proti mehur-nim boleznim, kamenu v mehurji, pro-tinu. dalje proti boleznim v že-lodci, mokril, ilolgotraj- »Vjfl^ nemu kataru dihal, ^g^Č* jEF&dS* zlatej žili in zlatenici. 6 .v\v>" . kS&Z**^ sadnimi šoki in Kot v****^-""^ okropčujočn pijača 7. vinom ali sladkorjem pomešana, je Radenska voda v obče priljubljenu. Kopališče Radensko Kn|. um. v slatini in v joklenicl ii [1 i i v.i po-mi I.m. ]iri: i mi mu, boločinuli mokril, i n .i 1.. I; r v 11 ■ i~ 11 . žon-hl.ih boleznih, ala- boitili i. t. d. Ntitnovnlisčc ceni. l'r«is|i, 1.1 (brezplačno) od rnv-lmtel JNtvit: ko* ]>iii iv, <• i: itiiiiKi- I,liru 1. i ii i .mik-in ItudeiiNka kisla voda, ob vznožji Slovenskih goric, ne zi&. menjati ■ Radgonsko, to je Radker»burger. Čeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender bo peni prav moćno, ako se % vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno "le prosto ali manj' trdno Bpojeno ogljikovo kislino, ki ho že pogubi in razkadi, kakor hitro so steklenica odmaSi. (264—41) Podpisani usoja at čestito občinstvo opozarjati na fin« *-» pustne krofe kateri se bodo dobivali ves p red pustni ea» vtmk dau pri podpisanem. _3) Tudi opozarjam na najfinejše« vsak dan »vete sladne pekarije. IOB ZALAZNIH na Starem trgru št. 21. Naznanjam uljudno, da sera odprl svojo odvetniško pisarno v Hlevem Utonfv v liiši gr- -A-^gna-sta, Luser-ja. Novo Mesto, 8redi januvarja 1890. (45-6) Dr. J. SCHEGULA. Gradec: Lekarna VendeNna pl. Trnkoczv ja, deželna lekarna, Sae.kstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri sv. Frančišku", (ob jednem kemična tovarn«), V., ITunds-thurmstraBso 113. (1035—7) Nepresegljivo za zobe je Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu", VIII., Joaefstadterstrasse J10. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, „prl liudec- kiju", III., Radet£kyplati! 17. I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepčeva-joče, zabranjuje gnjilobo lOb ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni zobni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepćevajoće tor obrannje zobe svetlo bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo. Za čas stavbe priporoča Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-i in III. Kastner-Ji v Ljubljani. Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izboru iu po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štorje /.a štokodorniije, drat in cveke, sainokolnice, vezi 7ai zidovje, traverze in stare železniške šiue za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (I)achpappe) in asfalt za tlak, kakoi* tudi lepo in močno narejena šte-(liina ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče y malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tuko se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. ('J—4) Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi bo dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Leugenfelder Gyps) za gnojenje polja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Drugotni llriiar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".