iflal » koristi diUv- o t io opravičeni do kar produclrtio. Thia paper i« d«vot«d to tho int«re«t« ol tho working oI*m. Worker« aro entitled to oil what thov produco. Kutarao m imoi4-oIhi maiutr, Oac. 6, I1WT, »t lk« poni «Mi« »t Chleafn III. ander tb« Act of C»B(r«M of March Ird,IH7W Ottin: 4008 V. 31. Str., Chin(i, III. Delavci vseh dežela, združite se!' PAZITI 1 n» «lavlIUo v <>klep»|,i ki naha|a pol«.* vi* lega naalova. prilepljenega «pod«) ali ,0_«v na ovitku. Ako (371) !• it« vilka tedni vam a prihodn|o itovilko natega liota po točo naročnina, Prool-mo t ponovit« to tako|. Stcv. Nemčiji in v Italiji so patrioti hrepeneli po narodnem zedinjenju; v Avstriji so se napredni elementi bojevali za ustavo; Poljaki so se pripravlja li ua nov boj za osvoboditev; razvijajoči se kapitalizem je izzival vedno več delavskih bojev. V vsakem dogodku, ki je bil v zvezi s temi struja mi, so pa politično-žurnalistični žreci videli roko internaeionale. Razume se, tla so bile vse te kombinacije nezmiselne. Internaciouala je vršila svoje delt» popolnoma javno in ni bila v resnici nič tlruzega, kakor to. kar je hotela biti j>o svoji prvi izjavi. Sla je za tem, tla zbliža delavske organizacije v posameznih deželah in v Evropi sploh. V tem oziru je imela dosti uspeha, če se meri z merilom tedanjih razmer. Da je imela tudi nekaj vpliva na evropsko politiko, se ne more tajiti, ali to je bila moralna posledica njenega obstanka in narašča jočih delavskih organizacij, nikakor pa je plod kakšnega zarotništva, katerega ni bilo nikdar v njenih vrstah. O njeni materialni sili ni mogoče nič natančnega povedati. Znano je pač, da so ji pripadala društva na Angleškem, Francoskem, v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, llolandiji, Italiji, Španiji, Švici, na Danskem, Portugalskem in Poljskem, pozneje tudi v Zedinjenih državah in v Avstraliji. Koliko jih je bilo in koliko članov so štelavpa ni mogoče dognati. Seveda so obstojala tudi delavska društva, ki niso pripadala internacionali. Najvažnejše delt» so opravljali njeni kongresi. Teh je bilo v Evropi šest, in sicer: Leta 1H66. v Ženevi v Švici otl ¡11. avgusta do septembra; 1. 1H67. v Lausanni v Švici od 2. do septembra ; I. 1H6H. v Bruslju v Belgiji otl 6 do 1,1. septembra : v Emška depeša v drugi izdaji. Znano je, kako prebrisano je Bismark I 1M70. h tem, »la je "redigiral", po domače falsificiral glasovito depešo iz Kmsa, preprečil poravnavo s Francijo in izsilil vojno. Pokojni Licbknecht, oče sedanjega poslanca drja. Lichkneehta, je razkril vso zadevo v nemškem državnem zboru in v posebni brošuri, in vlada ni mogla ovreči njegovih dokazov. Nekaj podobnega je sedaj storila nemška vlada, ki «vrača vho krivdo za sedanjo vojno na druge, medtem ko postaja od dne do dne jasneje, da so bili glavni zločinci resnično na Dunaji iu v Berlinu, tla ao avstrijski Sufti provoeirali Srbijo sporazumno s pruskimi gavnerji in tla sta 44 ča stitljivi" Franc Jožef ter "junaški" Viljem prava glavarja razbojniške in požigalske tolpo, ki je hotela to klanje. Mi smo leta in leta opazovali, kaj j*1 uga ujala oficialna Avstrija, videli smo, kako je zna hala grmado, ki se je morala prejalislej vžgati, poznali smo vso njeno vojno hujskarijo, pa smo od prvega trenotka vedeli, tla je bil atentat v Sa- I, 1*69. temina ; I. 1872. septembra ; I. 1*7.1 tembra. Število delegatov le po šestdevet do sto. Baslu v Švici otl 5, do 11. sep v llagu na llolaudsketu tul 2. «lo 7. v ženevi V Švici otl H. do l.\ sep- ila teh kongresih je znaša Meti njimi so bile pač naj boljše glave tedanjega socialističnega gibanja in najvplivnejši voditelji organiziranega delavstva vseh dežel. Otl ustanovitve je stal Kari Mar* na čelu in njegova beseda j»' največ zalegla Kongresi internaeionale so se bavili z vsemi vprašanji, ki jih poraja razmerje meti kapitalom iz delavstvom; na razpravo so prihajale stavke it* vse z njimi spojene zadeve, ureditev, delovnega časa, določitev minimalnih plač, žensko iu o-troško tlelo, zadružništvo in njih pomen za de-luvstvo, strokovne organizacije, direktno obdavčenje in odprava ¡ndirektnih davkov, oboroževanje iu razoroženje, stalne vojske in milica, brezposelnost in sredstva proti njej, stroji in njih vpliv na delavsko življenje, delitev tlela v moderni industriji, funkcije države, javne službe, pro-metiia sredstva, kazensko pravo in delavske pravice, delavstvo in vojna, zemljiške posestne pravice iu njih reforma, podedovali!« pravica, pod-poroištvo med delavstvom in ureditev kredita, de-lavska politična akcija i. t. «I. O ureditvi delovnega časa je sklenil prvi kongres v Ženevi sledečo resolucijo: 44 Zakonito znižanje delovnega časa je prvi pogoj, brez katerega ostanejo vsi nadaljni poizkusi za zboljšanje položaja delavskega razreda in za njega osvoboditev brezuspešni. Tako znižanje je potrebno, «la se vrne telesna eneržija in zdravje delavskemu razredu, to se pravi velikemu telesu \s«kega naroda. Nič. manj ni potrebno, tla se vrne delavcem možnost duševnega razvoja, družabnega občevanja, socialnega in političnega delovanja. Zato predlaga kongres, da naj bo osem ui meja tlelovnika. To omejitev ^ zahtevajo že splošno delavci Zedinjenih držav v Ameriki, in glas kongresa jo povzdigne do splošne zahteve delavskega razreda vsega sveta." Sploh so bile resolucije teh kongresov. zanimive. Iz njih je spoznati, tla ni prezrla internaciouala nobenega vprašanja, ki je bilo važno za delavstvo; vsa taka vprašanja so se temeljito preiskovala in presojala s strogo znanstvenega stališča. Marksistični duh se je opažal v vsem delovanju internaeionale. Na vsak način so imeli kongresi internaeionale več kakor teoretičen pomen, «lasi otl njih iti bilo mogot'e pričakovati direktne pozitivne akcije Za to je bila delavska organizacija sploh še premlada in preslaba, zlasti pa je bila .sila interuaci onale še premajhna. V njej s.* je moralo |h.plavit ut> koncentrirati duševno tlelo delavskega razreda. Vprašanja, h katerimi so m* bavili njeni kongresi, so tlajala organizacijam iu delavskemu časopisju, ki se je polagoma začelo razvijati, bogate snovi za preučavanje in spoznavanje socialnih problemov. Med največje zasluge internaeionale spada ta, tla se je delavstvo odvrnilo otl vsakovrstnih teoretično lepih, ali praktično nemogočih, v oblakih plavajočih utopij, in se postavilo na realna tla. Prenehale so konstrukcije bodoče družbe na papirju, ki so jih porajale lepe želje posameznikov, in delavstvo je začelo proučevati socialne zakone in njih smeri. Praktične posledice tega preobrata so bile znatne. Strokovna društva so se množila in krepčala; gospodarski boji v posameznih deželah so dobivali realne cilje. Obenem pa se je delavstvo začelo zanimati tudi za politiko; v naprednejših deželah je zahtevalo popolnejšo demokracijo, v nazadnjaških so se pričeli boji za ustavnost, za volilno pravico, in marsikateri veliki politični Uspeh, ki ga je delavstvo «Ioseglo V sedanjih dneh, je bil že takrat cilj delavskih bojev, pripravlja jočih poznejšo zmago. V šestdesetih letih st> se avstrijski delavci že borili za splošno in enak«» volilno pravico; še le leta 1907. so razmere takti dozorele, da so jo mogli definitivno priboriti. Ali če s«- ne bi bil boj pričel že takrat, je naihrže še danes ne bi bilo. Tako je z mnogimi drugimi zadevami, iu te moramo imeti preti očmi, če hočemo pravično soditi tlelo in pomen prve internaeionale. ( Dalje prih.) rajev u le pretveza, če ^a niso tolovaji v dunajskem hotburgu sami naročili. In ko smo čitali ultimatum topoglavega Berchtolda. smo natančno vedeli, tla je na Dunaju sklenjena vojna Slutili smo, da se je to zgodilo sporazumno z VilJ eniovinii tolovaji, ker je bilo mnogo znamenj za to rokovnjaško zvezo. Ali dokazov ni smo imeli. Nt», /.tlaj prihajaj t> tudi «loka/i. Velikanska sleparija v Berlinu se razkriva. Tajnik angleške socialistične stranke sodrug II. \V. Lee je objavil v glasilu svoje stranke "Justice" članek, v katerem čitamo: "Zdaj postaja jasno, tla so p«» napovedi voj • nega stanja dne 31. julija držali nemški narod \ temi o tem. kar se je godilo, dokler ni podal kan celar dne 4. avgusta svoje izjave v nemškem državnem zboru. Dne 1. avgusta je Nemčija napovedala Rusiji vojno. To dejstvo se je še tisti večer naznanilo v Kotlanju (na Danskem) v Nemčiji pa ie le v torek, 4. avgusta. |n tedaj SO t«) spojili z izjavo, «la so Rusi in Francozi že prekoračili mejo. To je p«,stavilo stvar preti vsem na-rodom v tako luč, kakdr da je vojna nacionslen Klanje narodov v Evropi. Antverpen je padel. — Nemci ao mestu naložili 100 miljonov dolarjev kontribucije. — Bil-gijci so »e umaknili v Ostende. — Tja koraka nemška armada. — Na severnem Francoskem se nadaljuje boj. — Na vzhodu je videti položaj neizpremenjen. — Na jugu so črmogorci dosegli nekaj uspeha. — Ena ruska križarka je potopljena v Baltiškem, dve avstrijski torpe-dovki pa v jadranskem morju. — Zavezniki se pripravljajo na dolgo vojno. — Rumunski Kini j je umrl; prestol je zasedel njegov vnuk Ferdinand. — Italijanski zunanji minister di San Giuliani je na smrtni postelji. — V Avstriji so zopet odstavili pet generalov in jih na* domestili z drugimi. — Kolrra se razširja v Avstriji. — Vojaštvo strašno trpi zaradi — Zrakoplovci mečejo zopet bombe v Pariz. zime. Antwerpen padel. Najvažnejši vojni dogodek zadnjega tetina je kapitulacija belgijske trdnjave Antwerpen, kamor se je bila belgijska armada umaknila po padcu Bruslja. Nemci so oblegali Antwerpen in ga »ombanlirali s svojo težko oblegovalno artilerijo čez dva meseca. Začetkoma se je posadka dobro držala; ptxlvzela je tudi nekoliko izpadov proti oblegovalni armadi in se vsakokrat vrnila brez znatne škilile. Predzadnji teden ho bile zunanje utrdbe prve črte tako poškodovane,da so jih Belgijci morali zapustiti. Takrat je bila usoda t rtlnjave že zapečatena. Zavezniki niso imeli armade, kater«) bi bili mogli poslati v Belgi jt> za osvohotlitcv Antwerpens, s svojimi silami s«* pa mesto ni moglo več tlolgo braniti. Ko se j«- Nemcem posrečilo razdejati ne-katcrc notranje forte, je šlo hitro lalje. V soboto j«* bila razobešena )ela zastava na katedrali in ob [)«>l tretjih so Nemci prikorakali v mesto. < ' Posadka je zapustila trdnjavo, k«» j«* poveljništvo spoznalo, «la je padec neizogiben. Nemci so naložili mestu "za pokoro" st«) miljonov v vojne kontribucije. Baje nameravajo Nemci porabiti Antwerpen zif bazo v boju proti Angliji. Polastiti se hočejo drugih luk ob kanalu. Akt) imajo r«'s take načrte, bi bilo pričakovati, «la postane tinli mornarica aktivna Nemško brotlovje Iii moralo tedaj poizkusiti, «la si izsili izhod skozi severno morje iu velik«* pomorske bitke bi bile neizogibne. Razun tega pa žugajo Nemci Londonu s svojimi Zeppe-lini. Ker za tako zračno vojno v večjem slogu še ni nobenih izkušenj, je vsako ugibanje o tem načrtu prazdno. V velike akcije na morju pa ne verujemo po tem, kar j«- vojna «loslej pokazala. Nemška armada v Belgiji hiti medtem dalj«', (rent, ki j«* na pol pota «It» Ostemla.so ž«* zasedli. Z druge strani prodirajo proti Dunkirku na jugu, «la popolnoma izolirajo Ostentie, kjer je baje tudi kralj Albert pri armadi. Na Francoskem. Na severnem francoskem b«>-jišču se na«laljuje krvava igra, ki traja že čež tri tedne. Olm strani sc trudita, da bi nadkrilila druga drugo na zapatlu. In obe strani se krčevito upirata tem poizkusom. Posledica j«' ta, tla s«* je bojna črta še bolj raztegnila in s«ga približno «)«1 llazenbrucka blizu belgijske meje, v ogromnem loku čez Novon, Venlun in Nancy «lo St. Di«' na vzhodnem Francoski m, oziroma «lo Rosheinia v Alzaciji. Vsekakor je nemško «lesno krilo nekoliko pomaknjeno nazaj proti belgijski* meji. Nemci obnavljajo nočne napad«*; Francozi poročajo, da so «losi«'j vs«' odbili. Na vzhodu. Z vzhodnega bojišča je le malo poročil. Ruski generalni štab j»1 izjavil, «la se nekaj časa ne smejo pričakovati obširne vesti, ker se pripravlja izvršitev gotovih stra-tegičnih načrtov. Kar se tiče zadnjih spopadov med Rusi in Nemci trdita obe stranki, «la sta imeli uspehe. Nemci poročajo, «la so ustavili rusko ofenzivo ter «la so imeli Rusi težke. NVmei pa !«• lahke izgube. Uusi le ua kratko poročajo, tla so prodrli v vzhodno Prusijo in potisnili Nemce na Poljskem nekoliko nazaj. Iz Galicije ni novih vesti; začetkom zadnjega t«'tlna so poročali, tla so Rusi zasedli mesto Biala lia meji avstrijske Slezije. Da so Rusi na Ogrskem prodrli do Marmaroške-ga Sigeta, je razvidno tudi iz avstrijskega utajevanja. Da so bili potem boji na severovzhodnem Ogrskem, je gotovo; resni«*" ni iziti je neznan. Sumljivo je, da Avstrija neprenehoma odstavlja generale. Pred kratkim so poročali, *la j«* moral Aufenlmrg oddati povel juist Vo, «Vš tla se je nalczel kolere. Z«laj prihaja raport, «la j«' prevzel po-j veljništvo tretje armade general Svetozar Borševič, po narodnosti Srb, in tla st) odstopili poveljniki Giesl von Giesliiigcu od H. zbora, Kolosvary «le Kolosvar o«l 11. Meixn»'i voli Zvveieustamu «hI 7. t«*r poveljnika šestega iu sede ni -najstega zbora, imenovani so na njih mesta generali Arz, Grieslcr, Sheueheiistuch, Ljubici f in Kri-tek. Tako menjavanje poveljnikov sredi vojn«* razkriva ve«lno nekaj nezdra vega Na jugu. Z Rima javljajo, «la so Črnogorci oddaljeni le nekolik«) ur otl Dubrovnika v Dalmaciji in da soj ua poti proti Sarajevu porazili 200.000 Avstrijcev. Palad« potopljena. V baltiškem morju so nemški podmorski čolni potopili rusko križnrko Palado s 56K možmi. (Prva "Palada" je bila potopljena v japonski vojni.) Avstrijske torpedovke potopljene Iz Rima poročajo, tla sta bili v Jadranskem morju zopet potopljeni «Iv«* avstrijski torpedovki. Rumunski kralj mrtev. V soboto je umrl rumunski kralj Karol, edini prijatelj Nemčije na Runiunsk«'in. Njegov na-slc«1nik je nj«'ga vnuk Ferdinand. Kolera. V Avstriji se baje p«»javlja več kakor 20 slučajev kolere na dan. En slučaj s«) razkrili že v Dorn-bimu na Predariskem. dvajset pa ranjenih. Katc«!rala Notre Dame je ostala le vsletl tega nepošk«>dovana, k«*r se bomba, ki j<* pa«lla na streho, ni razpočila. Meti ranjenimi je «Ivanajst žen iu otrok. Iz zrak«)plova je bila vržena zastavica z napisom: Antwerpen je padel; kmalu pridete vi na vrsto. Včeraj je zopet letal atroplan nad Parizom in vrgel šest bomb v mesto. Sk«)«l«' je povzročil malo. Komisar za historične spom«'iiik«' Haracourt misli, «la j«* zrakoplo-vec meril na katedralo Notre Dame. Zavezniki naročajo vagone. Pooblaščenci Francije in Nemčije so naročili pri P«'t<-r Schutler \Vagon t'o. v Chicagi več tisoč va-gonov za vojaške transporte. P«»-zvain sta tudi Studebaker Co. v South B«nd, I ud. in Milburn NVagon Co. v Tolc«mI<> zaradi «Irag«' moke pekli samo tako-zvan vojni (komisnif) kruh in prodajali absolutno le za gotov denar. Koitzum konjsk«'ga mesa ra-pidno rast«*, tak«t «la primanjkuj«' konj za mesnice. Oblasti ponavljajo prošnjo, naj •daruje prebivalstvo gorkega p«-rila in topi«' obleke za vojsko, katero je presenetila zima. ZADNJE VESTI. Obleganje Przemysla ustavljeno. Z Dunaja poročajo, «la je bilo tam izdano uradno poročilo, da s«> Avstrijci premagali rusko armado, ki je oblegala Przcniysl in jo prisilili, tla s«' j«' z velikim izgubami u-maknila k reki San. Iz Italije. Pariz, 1.1. okt. — Kralj Viktor Kniauuel j«> iut«'noval generala Zu-pcllija za vojnega ministra, ker je general Grandi «lemisioiiiral. Zu-p«'lli j«' bil rojen v Istri, toda se-daj italijanski državljan. Grandi j«1 baje «lemisioiiiral zaradi ostre kritik«' po časopisih, ki zahtevajo vojno z Avstrijo. Otl začetka vojn«' ima Italija vsak «lan 1 miljon «b>-larjev izdatkov zaradi mobiliza-cije. Italijanski minister za zunanj«' zatb've «Ii San Guilijani je baj«' ua smrtni postelji. Bombe v Parizu. Pariz, 13. o«*t. Včeraj sta «Iva zrakoplovea vrgla deset bomb v Pariz. Štiri osebe so bile ubite. Kaj ie v vojni prepovedano?— Po sklepu haške konference je prepovedano: 1. )Uporaba strupa in zastrupljenega orožja; 2.) Ne-prijatelja zavratno ubiti ali raniti; 3.) I biti ali raniti sovražnika, ki se je vdal, ali ki se ne more braniti; 4.) izjava, tla se ne bo nikomur prizanašali; 5. Zloraba znakov iu zastav neprijateljevih, bele in pa zastav Rdečega Križa: 6.) Siliti državljane lieprijateljske države, tla se udeleži na direkten ali indirekten način vojne proti tej državi; 7.) Brez nujne potrebe poško«iovati ali vzeti imetje ne-prijateljevim podan ikoni. Osobito je x)r«'POvedano rabiti takozvane «lum-tlurti krogljc, to je take, ki s«- v človeškem telesu deformirajo, ter povzroče posebno bolestne in nevarne rane. Oblegati iu obstreljevati se smejo le trdnjave, ter ona mesta, kraji, poslopja, ki se branijo. Obstreljujoči ima dolžnost, «la po možnosti prizanaša poslopjem, ki so namenjena službi božji, zuanstvu, umetnosti ali humanitarnosti, osobito pa bolnišnicam. Oblegani morajo v to svrho izobesiti na dotienih poslopjih primerna znamenja (bele zastava i. n.). V zavzetem mestu pleniti je strogo prepovedano. V s«' to j«- teorija; praksa je precej «Irugačna. Z vsakim naiocnikom, ki ga pridobiš Proletarcu, povečaš ar mado, ki se bojuje za to, zakar se boiuieš ti Želiš li, da dosežemo kmalu zmago?... Torej pomnožuj število Prole tarčevih naročnikov! boj za obrambo. To tudi pojasnjuje, kako s«» prišli socialisti v državnem zboru «lo tega, «la so glasovali za vojno denarno zahtevo. To kaže, «la so bili socialistični poslanci ogoljufani. Saj jih je bilo treba kot zastopnikov najmočnejše stranke, «la je bilo mogoče v«>s nem-ški narod kakor enega moža spraviti na noge. Misliti je, tla bi bili socialisti zavzeli vse drugačno stališče, če bi bili slutili, kakšno frivolno, za vratno igro so odigrali z njimi in z vsem nemškim narodom. . ." To pojasnilo je kakor žarka luč, ki nenadoma razsveti temo. Otl začetka je bilo slutiti, «la je nemška vla«la izvršila kakšno veliko nepošte- nost. To ni bilo prazno sumiiičenjc; Viljem in Bethinann Hollweg sta enaka lumpa iu obema j«* bila zaupati gorostasna sleparija. Zdaj torej vemo, kakšna je bila. ( V bi bila v svetovni zgo-dovini tista "pravica", o kateri naivni ljudje sanjajo, bi se morala s koncem t«' vojne tudi Vi Ijemova zlata krona odtrkljati v ropotarnico. Nemara pa j«' opravičeno upanje, «la opravi nemški na roti, česar ne stori "pravica", katlar spozna, kako infamno so ogoljufali njega iu vrie srečili Evropo tisti, ki jim jih je 44Bog poslalM. Tisto mrhovišče, na katero spadajo Romanovi, je tutli za Hohensollernc in vso to golazen pravi prostor. ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko tii| Bol. Pod. Društvi UMMfllM U JUUIVU lté L lBkorpor1rtMt4 (*bru«t • tura v tfrtevt l»im J Sedet: Frontenac, Hans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana Podpreda.: JOHN GORSEK, Box 211, W. Mineral. Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kau» Blagajnik: FRANK STARČlC,Box 245 , Mulberry, Kau* Zapianikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38. Frontenac. Kaa« NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan«. MARTIN KOCMAN, Boa 482, Kronteaac, Kane ANTON KOTZMAN. Froateaae, Kana. POROTNI ODBOR- JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lknd, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kana. Pomoini odbor : FRANK SELAK, Box 27. Frontenac, Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kana. Sprejtunna pristojbina od 16. do 40. leta znaia ?1.50. Vm dopiai ae naj blagovolijo pošiljati, fl. tajmikm. Tae denarne poiiljatvs pa ffL blagajniku. IZ URADA OLAVNEOA TAJ NI K A A. S B P. D. Izpremembe pri krajevnih društvih v mesecu septembru 1914. Novo pristopili člani: K dr. št. 4: Heinrich Urudnik. K dr. št. 9; Louis Brate. K dr. št. 20. Frank Martinjak. Zopet sprejeti član- ice: Pri dr. št. 1: Fr. in Mary Vidic. Aug. in Giacenta Zanou, Fr. in i Antonija Cekada, .los. in Neža Pihelmeiyer, .lohn in Mary Bede-ne, Emil Hroinek, C'onst. Boseti, Fr. in Mary Gorene, Fr. Polak, Aug. Simion Peter Meisntzer. Pri dr. št. 3: Alojs W i so višek. Pri dr. št. 9: Josef in Cecilija Povše. Pri dr. št. 11: Antonija Božata. Pri dr. št. 13: Josef Smuk in John Bolčič. Pri dr. št. 16: Tomaž in Terezija Škrbinek. Pri dr. št. 17: Mat in Uršula Peric. Luka in Terezija AVilfan. Pri dr. št. 19: Frank Kotevsr in Luka Tisler. Pri dr. št. 20: John Šega in Frank Majcen. ' Suspendirani član- ice: Pri dr. št. 1: Prvi mesec: Louis Terezija Jordan, Frank in Mary Gorene, Itniae in Antonija Skra-bar, John in Antonija Hromek, Josef Bratkovič-, Jos. Panehur in Frank llass. Drugi mesec: Frank in Neža Buhman, Epipf. in Mary (»rasi, .los. Vart/, Emil Zoni in Anton Dreni k. Pri dr. št. 3: John in Margareta Štel, Mih. Stel in Ant. WezoviSek. Pri < I r. št. 4: Prvi mesec: Mat in Mary Trole, Jos. in Oliva Ska-let. Fr. Bonat, Fr. in Karona Bond. Drugi mesec: Florjan Stola r. Pri dr. št. 5: Martin in Mary Smrekar, Frank in Terezija Meso-jednik. Drugi mesec: John Mis mash. Pri dr. st. 6: Jacob Vidniar in Apolonija Stravs. Pri dr. st. H: Drugi mesec, Mary llner. Pri dr. ¿^J. 11: Prvi mesec Ema-nuel in Angela Albertini, Josef Zupan. Drugi mesee: August in Johana Kuplen, Mat Kuplen in Jos. Kocjan. Pri dr. st. 12. Prvi mesec Martin Premk. Drugi mesee Alojs Psn-cur. Pri dr. st. 13: Valentin Pip. Pri dr. st. 14: Drugi mesec Jos. Smodic. Louis in Helena Sever. Pri dr. st. 16: Prvi mesec: Alex Hans. Martin Zajlier, Jos. in Anto-nija Sinarda. Drugi mesec: Louis Skrbinek. Jos. Trsinar, John Mo horie, Ferd. in Mary Tsehiltsch. Pri dr. st. 17 : Prvi mesec: Jacob in Peternels Seklie, Frank in Mary Galantini, Vincene in Ciei-lija^lrzel. Pri dr. St. IS; Pri mosec .* Stefan Benedieie. Pri dr. st. 19: Prvi mesee: Ignao Kosak in Jos. (Vstnik. Pri dr. it. 23: Jacob in Marjeta Zaje. Izobceni clan- ice: Od dr. st. 2: Victor in Marjeta I )e gasperi. Od dr. st. 6: Vincene in Mary Schenk. Od dr. st. 7: Frank in Josefa 1 loter. (>d dr. st. 9: John <»koren. (>d dr. st. 17 : Stefan Skala. . Odstopili ölan- ice: Odile. it. 1 : John in Mary Koz lakar, in Frank Polak. Od dr. st. 2: Mary Lebar. od dr. st. 17: Frank in Mary Prasnikar. John Gerne, glav. tajnik Molohova vreča brez dna. V Ameriki imamo četo modrih j Zv v mirnih časih je militarizem patriotov, ki si trudom« .belijo| sod brez dna. Vanj se mečejo mil- joni in miljoni, napolniti ga pa nikoli ni mogoče. Kajti če si mu pomolil mezinec, 'spoznava v tem že pravico, da zahteva vso roko: pretveze za nove zahteve se mu pa nikoli ne zmanjkajo. (V pravim. da se bojim soseda in moram zato kupiti puško, bo sosed dajal, da sem ogrozil njegovo varnost in da mora zato tudi on kupiti puško, če mogoče še boljšo od moje; tudi vrata si mora na praviti trdnejša in okna zavarovati z železnim zagrinjalom. Na to pa pravim, da ne bo delal takih reči, če ima poštene namene; zatorej je bolje, da imam dve puški v hiši, vrata in okna si pa tudi n trdim bolje kakor on. Zanj sledi iz tega, da si mora sedaj tudi nabaviti drugo puško in še revolver in še bodalo. Tako gre to dalje in daljo; naposled izdajava oba za orožje in za "varnost" toliko, da nama no ostane dosti za kruh in da ne moreva otrok pošteno oblačiti. si «lavo, kako bi se moglo bolje poskrbeti za varnost Zediujenih držav. Živ krat sicer ne vidi, odkod naj bi prišla na severosmeriško republiko sploh kakšna nevarnost: ako sami nimamo nobenih pustolovskih načrtov, nam nihče na svetu ne bo resno grozil, ker ni zato prav nobenega povoda. Ali z logiko se taki junaki ne dajo premagati. Oni imajo svoje razloge, da vidijo nevarnost za Zvezo, pa jo najdejo. Sicer so zelo miroljubni. Evropsko vojno obsojajo z globokim ogorčenjem. To je zelo koristno, ker to ugaja resničnim prijateljeiTi miru, obenem pa tudi veseli prismojene nativi-ste, ki lahko kriče, da se Amerika zopet kaže vzvišena nad Evropo. Izračunana miroljubnost pa nične ovira patriotov, da ne bi z vso sapo trobili v utilitaristični rog in zahtevali za Amerik^ več vojske ni več bojnih ladij. In oni gotovo vedo, zakaj. Ce hočemo raz umno govoriti, jim ne smemo niti zameriti navdušenja za sabljo in puške, zakaj na tem svetu gleda vsakdo na svoje interese. Treba je le, da misli tudi ljudstvo nase in na svoje koristi in da spozna, kakšen dobiček bi ono imelo od militarizma. lo, »amo mí pa mora odrekati najvažnejše kulturne potrebe in p*>-gestoma -celo na jna vadne jše ; i v -Ij'-nske udobnosti, čednejše slano-\ it il je, bol .šo hrano i. i. d. Nenasilno požrešuost militai izlila kaže posebno jasno razvoj mornarice. Tukaj jo večna tekma med napadom in obrambo. Od vseh strani izkušajo tehnične iznajdbe zadeti na vodi plavajošče-ga velikana. V čas i je opravljal to delo le top. Šlo jo za to, da so spravijo na krov čim večji kationi; zato je bilo treba povečevati ladje, kar pa je bilo združeno tudi z večjo nevarnost jo», ker se je povečal eilj. Da bi se temu vsaj deloma izognili, so izumili vrtečo Stolpe; če sta bila v taki napravi le dva topa, sta lahko streljala na vse strani. Zaradi boljše obrambi-proti velikim projektilom so začeli ohi jat i ladje nad vodno črto z oklepi. Nato so še povečali topove; tedaj so oklepne plošče postale nekoliko debelejšo. Ali potom jo prišel zahrbtni torpedo. Razmeroma majhen čoln, ki ne daje skoro nobenega cilja, ga je odposlal, sam se je umaknil, torpedo pa s«- je zavrtal v ladjo in jo po-greznil na ....dno morja. Treba je bilo oklepa tudi pod vodo. Ali zholjšani torpedo ga je prebil. Na pravili so posebne mrežo, v katerih naj bi se vjeli torpedi; ali dru-yi tehniki so napravili velikanske avtomatične škarje, ki ho prerezale mrežo.' Ladje so rastlc in rastie, da so mogle nositi pomnožene in povečano topove ter breme močnejšega oklepa; ogromni velikosti so pa roga mali podmorski čoln, pravi pritlikavec, skrit pod vodo, pa sposoben, da uniči največjega povodnega velikana ... Ta vočua tekma pa stane denar, denar, d« nir... Leta so imele glavne drla ve sveta sledeče izdatke za svoje nornarice : Anglija .............#65,000.000 Francija ............ 40,000,000 Italija ............... 23,600.00 Zcdinjene države ____ 23,000.000 Rusija .............. 18,000.000 Nemčija ........... 11,900.000 Avstrija ............ 5.600.000 Japonska ........... 5.000.000 , V 25 letih so se te s v ote temeljito izpremenile; 1 ani so znašali letni rodni mornariški stroški teh držav : Anglija ..........#231,500.000 Zedinjene države ... 124,600.000 Rusija ............. 122,500.000 I Nemčija ....... 114,400.000 Francija ........... 93,000.000 1 Italija ............. 51/100.000 ¡Japonska ...... 40,300.000 • Avstrija ........... 29,900.000 Vseh osem držav skupaj je izdalo za mornarico : I. 1KSH .............#192,100.000 I 1913 pa ..........#828,500.000 Leta 1913. je izdala Anglija sama za vojno mornarico za #39,-400.000 več kakor pred 25 leti ona in še sedem glavnih svetovnih dr-, žav skupaj. Lani je teh osem držav porabilo poprečno #2.250.000 na «lan za bojno ladje ! Ostanimo pa za trenotek lepo v Zedinjcnih državah, o katerih pravijo, da niso utilitaristične. In pravzaprav res nima severo antenska republika nobenega povoda, da bi bila utilitaristična in da bi sledila molohovi tekmi v Evropi. Ali v resnici je tudi ta reč drugačna. Zakaj dokler žrtvujejo Zo-diujeue države za vsak dan v letu $800.000 militarizmu, se ne more reči, i bilo seasom tudi kaj podobnega mogoče? Električni čudeži so prinesli že marsikatero presenečenje. lu to bi bil izgled! Zakaj po mislite, ljubi kristjani! Ne tla bi videl cilj, pošljem v zrak električne valove. Kamor )ridejo, zletc smoduišnice v zrak, se razpoči municija v vojakovem tornistru, so razsujejo municijskt vozovi . . . brezdvomno zelo enostavno vojskovanje. Nobenemu narodu ne bo več treba hoditi na bojno polje. Ob mejah se razpostavijo aparati in pritisne so na gumb. Prav tako stori sovražnik. / Puške in topovi so tedaj odveč, in to je že let» prihranek. Ali pa se morda tedaj prične zopet vojna moža proti možu kakor v starih časih, z mečem in ščitom ? Le nič strahu! Razvoj ne gre rakovo pot. Naprej, naprej, do vedno uspes^ nejše inoritve! Zakaj naj rfe odrečemo upanju, tla bo enkrat za dostovalo, če pritisnem doma pri kosilu na hlačni eruinh, pa gre smrt in pogin v sovražnikovo de želo? . . . Jaz ne vem, kako bi so to tlalo napraviti, zakaj ee bi vedel, bi prodal to znanje vla dam, postal bi miljarder in bi se odpeljal nekam, kjer ni nobenega smodnika, ki bi mogel eksplodirati. Ali pa bi se začel vojskovati na svojo pest. Pa ne veni. Torej naj premišljujejo o tem vojaški tehniki. Zakaj tedaj bomo vendar tam, kjer moramo biti. Za vsak pritisk s prstom en armadni zbor mrtev. Na vsak aparat ena opustošena krajina. Nobenih rekrutov več. Nobenih davkoplačevalcev več. Morda mislite, tla bi potem krvoses kapituliral? Kaj Se! Potem bi najprej zahteval uniforme iz porcelana. TISKANE BESEDE SE BOJE Med knjigami, ki jih je lani izdala Matica Slovenska v Ljubljani, jo bil tudi roman "Gospo din Fran jo". To je bila zelo za nimiva in prav čedno pisana zgod bo iz Bosne, in sicer iz prvega časa po okupaciji. Zelo zvesto je opi-savala ondotne razmere, in čitatclj je spoznaval, da jo avstrijska soltlateska s svojimi oficirskimi in uradniškimi "milostivimi" prinašala roparsko kulturo v deželo. Roman je spisal Podlitnbarski. kar je seveda psevdonim. Pisatelj pa je vpokojou častnik, kateremu so bilo znane razmere v Bosni, ker jih je sam videl in doživel. K«) je Matica izdala knjigo, je bilo vso v redu. ('lani so jo dobili iu čitali, kritika je povedala svo je mnenje, in splošna sodba je bila ta, da jo Podlimharski s tem romanom zelo avanziral med slovenskimi pisatelji. Zdaj je naenkrat eos. kr deželno sodišče v Ljubljani prepovedalo razširjati knjigo. Veliko uspeha ne bodo kajzerlih keniglih sodniki imeli s to prepovedjo, kajti vsi člani Matice so dobili knjigo že pred novim letom. Ampak značilna je prepoved za slabo vest, ki se oglaša oficiclnim Estrajharjem. Resnica oči kolje! Evropski rezervisti v Ameriki Koliko ljudi je v Ameriki podvrženih vojni dolžnosti v Evropi t Po statistični cenitvi se je preraču nalo, da biva v Združenih Drža vah približno dva milijona mož, ki so podvrženi vojni dolžnosti v Evropi. Podanikov iz Nemčije je 400,000, iz Rusije 600,000. iz Ita-. lije 650.000, iz Avstro-Ogrske 650.000, iz Francijo 30.000, iz An glije 700.000. Ameriški zakon o nevtraliteti prepoveduje odhajati oboroženim ali neoboroženim na t roške tuje države na bojišče. Vsakdo se lahko vrne kot prostovoljec na svoje troške. Ampak ne sedaj, ko še za druge ljudi ni ladij. Po končani vojni, kadar se obnovi promet na morju, ae pa lahko gredo vojskovat. P HOI. KT A H EC PROLETAREC LIST ZA INTKBESli UKLAVSKICA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOBEK* --LMtatk «a u»l*,»««lji —• «Jigttlivmki delavska tiskovia druiba i .aicigi, lllia«ts.___ Narofi.ina: U Ameriko $2.00 zs celo l«to. $1.00 is p«l I**is. Z» Kvrupo $S. 10 ta celo leto, $1.»* is pol let«. Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi it br {ulk Silvio Workmon's Pubitkief Company Cmciio, llliwii__ Subscription rate*: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countrks $2.60 a year $1.26 for half year. -:- -:- govori meti pijanci ali pa tudi le med pivci iz navade. Njegove besede naj bodo zlati nauki iu vsak njegov stavek prepričevalen dokaz - vendar gre vse pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven, zakaj razumevanje onih ljudi vsaka nova beseda preveč, J«' zastrupljene Advertising r.i/es on agreement. r" NASLOV (ADDRESS) "PROLETAREC" OOS w. 31. S TS Et T, CHICAGO, ILIINOIS Telephone: LAWNDALK 9*77 PROHIBICIJA. Na svetu je veliko nelepega, ne le v privatnem temveč tudi v javnem življenju. V mnogih državah vidimo absolutizem, brutalnost, zatiranje . svobodnega mnenja. Amerika se ponaša, da ne stoji v vrstah takih dežel& Ona je napredna, ona je svobodna, ona spoštuje individualnost . . . Ne bomo danes preiskavali, koliko je v tem resnice in koliko fraze. Ali nekaj druzega lahko povemo: Nikjer na svetu ni toliko hi-navščine kolikor v Ameriki, in če gleda kulturni svet na nas z nekim pomilovanjem, ki se pogo-Stmna približuje preziranju, je to največ pripisati naši hiuavsči-» ni. Na mnogih področjih Ne širi ta lastnost; ali za danes se hočemo poba v iti le z eno. Virginija je deseta država v severoameriftki /vezi, ki j« sprejela zakonito prohihicijo. Večina za prepoved opojnih pijač je znašala 30.000 glasov. In pri volitvah dne 3. novembra bo zopet vprašanje zapovedane abstinence na dnevnem redu. Močno se trudijo mukerji, da bi vso Ameriko ¿spremenili v velik klošter. Ali zgodovina nas uči, da velja tudi po kloštrih dvojna morala : Ena za teorijo, ena za prakso. Pred svetom hočejo velja ti za angelne, ki iinajo okrog duše le nekakšen kondeuziran zrak, v resnici pa so iz krvi in mesa kakor očitni grešniki. Nikdar nismo bili prijatelji pi jančevanja. Delavcem, ki se ni majo tako brezpogojno v oblasti da si morejo vsak čas odreči ko zarec in da res ne popijo nikoli kapljice več kakor prenese njih organizem brez najmanjše škode priporočamo popolno abstinenco in organizacijo zoper pijančeva nje. Kajti škodo, ki jo povzroča alkohol med delavstvom, poznamo prav dobro. Nihče ne želi tako treznega delavstva kakor mi. Malo je pivcev, ki bi znali sami presoditi, kje je meja ncškodlji vega uživanja opojnih pijač, t' jih ne upijani pivo ali whisky po polnoma, mislijo, da ni bilo ni« šele maček jim odpre oči, da j« bilo za enkrat preveč. Peko« oči, boleča glava, Sumneča ušesa inanske krvi v žilah, Gotovo pa to ni, kajti kar se tiče dame Katarine, ima človek izbero, katerega izmed njenih mnogoštevilnih ljub čkov naj označi za očeta njenega otroka: Šuvslova, Orlova. Subo- korajže. Njena vedno zahrbtna politika je žela na Balkanu nepričakovane, ali neizogibne sadove. Bolgarska, naščuvana v obupno vojno, je bila prepuščena sama sebi; pričakovane avstrijske po- va e V tem slučaju ima Nikolaj moči ni bilo, skoraj vse, kar je v plačani patriotizem lajna odrgnje-Jso pač pomilovanja vredni. Naj vsaka misel je za možgane pretežka. Delavci naj premagajo kapitalizem; osvoje naj svet, urede naj ga na podlagi pravičnosti in višje kulture, upravljajo naj ga bolje, nego ga upravlja sedanja družba Kdo more dvomiti, da je za to treba veliko znanja, veliko razumevanja. veliko moči in veliko zdravja. Delavstvo, ki žrtvuje alkoholu, ne more imeti tega Kako naj pričakujem, da bo preštudiral velika gospodarska iu važna politična vprašanja človek, ki je duševno izmučen, ako prečita eno stran časopisa in ki mu je najenostav nejši članek previsok in pretežek? 'laki ljudje ne osvoje sveta; treznost je pogoj zmage Š«» veliko več sgitaeije za treznost si želimo kakor doslej; absti neiiène organizacije, kakor jih imajo v Kvropi, lahko veliko ko listijo. Mi vse to ni v nobeni zvezi i prohihicijo, ki ne more vzgajati «1 kon-ea IH. stoletja 'trumoma vstopali v rusko «Iržavno službo Ruski kmetje ne govor«' napačno, če preklinjajo earsko ir«>spo-«Isrstvo k«»t "nemško gospodarstvo". "Slovansko dušo" iščemo tam zaman. Pač pa ži\ i slovanska duša v stoterih tisočih Poljakov. Kašubov Mazurov nemške armade iu v mi- Ko je bila nesrečna B«>lgarska vsa izčrpana in v nevarnosti, «la prijaha sovražnik v Sofijo, s«- j«* v Bukareštu s«šla mirovna kon terenca in po razmeroma kratkih lazpravsh se j«' sklenil bukareški mir. Pogoji so bili tr«li za Bolgarski». Vsi prijatelji bolgarskega naroda so obžalovali njegovo katastrofo. To« I a edino sprejetji bukareške pogodbe j«- moglo za- Ijouih Poljakov. Cehov. Slovakov gotoviti mir. i t «1 avstrijske armade, l i vojaki bi morali storiti -samomor, «la bi umorili slovansko «luš«> Kar bo v tej strašni vojni nai vsak način uničeno vsekakor upamo t«» je g«>spodstvo poži galsk«' iu zločinske l»and»\ ki se zbira okrog prestola gottorpske dinasiije v IVirogra«lu. Ta ^nlrga je iut eruacioiialua t V igra ger* manski (1'iitriit \ njej po*ehno| vlogo, ne more to ovirati nobe negS |M»št«'in'ga Neuiea, da ji n«* bi želel, naj pride čimprej na mr-j lovišče. Iu mi pravimo, da tiuli poštene Slov aini ni. Ki *<• »n bi n! rmjal • to željo. NARODI SO ONOJ MILITARIZEM ! ZA Na vseh straneh slišimo iu či-tamo prave himne, slavospeve, bombastične opise sedanje vojne; v tem oziru gl« «l«' na kvaliteto, velikost in ceno. Take priprave "za vsak slučaj" so vedno sumljive. Ampak če gos podje ne razumejo, «la hi bili ameriški Zeppelini največji neun i sel, i no pesem o boju za domovino, za vsakovrstno kulturo, za najvišje ideale človeštva! Besede so kakor vino; iti tudi njih namen j«', da opajajo, da upijauijo ljudi. Toda prečitajmo s treznim razumom, kaj pravi militarizem, kadar govori brez olepševalnih fraz, iz svoje nepopačcnc duše. V berlinski "Vossische Zeitung" razklada indvi vojaški članek sledečo krasil«) ideologijo: "(V s«» hoče naglasih karakteristična označba uovo«lobuega vojskovanja v nasprotju s starejšim, te«laj bo t«» v glavnem načelo uničevanja, ki s«* naglaŠH prav v novi dobi bolj kakor kdajkoli, iu ki daje tiuli sedanji vojni, po njenem temelju iu po izvršitvi značilno o-beležbo. Staro n»eto«lično vojskovanje i letajo zrakoplovi čez atlantski ali celo čez tihi ocean T DOJENČKI PRIDEJO TUDI dE NA VR8TO Na Pruskem so ustanovili vojno pripravljalno šolo. To je učilišče, v katerem hočejo mladeniče naj kasneje v enem letu takp izvežba-ti, «la bodo popolnoma sposobni vojaki, kakor da so odslužili ž«' dve leti v kasarni. Vojna uprava pa j«* izdala poziv, da naj se v to šolo zglase tisti š«'stnajstletui inla-deniči, ki hočejo s sedemnajstimi leti vstopiti v armado. Da je v tej stvari neki Ivindl, j«» očitno. Saj pri regimentih tudi ne puščajo tistih doma, ki še niso odslužili «Iveli let. Taka šola se tu-«li lic ustanavlja, če s«- računa na se ue izplača. Po tem ovinku ho-čejo enostavno zvabiti Šestnajst- bo nič druzega, kakor rokrutna postaja. Značilno na j«*, da se tudi Nemčija pripravlja ua dolgo vojno Ž«lja, da bi s«* kmalu sklenil mir j«' lepa. to«la upanja, «la s«- uresniči, j«> bore malo. MALO NACIONALNEGA POUKA •IZDAJALCI Vrhovni poveljnik v Kolinam, veleblagorodni gos po« 1 oberstlajt-nant von Melleuthin j«- izdal sb'-deči razglas: "Slikar Jean Jacques Waltz, inienovsn llansi, odvetnik Albert Hehner in zobozdravnik Kari Kuck, vsi trije iz Kolniara, ki so pri francoskih četah, se proglašajo I vernih mejah j«* mrgolelo čet. .Tedaj se j«' Avstrija zopet t» glasila proti miru. - Ona in Ru-sija sta bili edini državi, ki sta si pridržali "revizijo" to s«* pravi ¡spremembo bukarešk«ga miril. I )eb«'lo prijateljstvo jc vladalo nekaj časa med Avstrijo in Kusi jo, ki sta si po značaju svoje politike itak najbolj soro«l-m Ali kmalu je minilo Rusija j«- umaknila svoj pridr-ž«k. in ua Dunaju so zago«lrnjali. Kako l<*po bi bilo to, z Rusijo skupaj skaliti mir in izvesti rop na Balkanu! Naj bi v božjem imenu Rusija kaj pokradla na vzhodu, če bi 1«' Avstrija sporaz umno s severnim medvedom po tnemlrala Srbijo in si o«iprla pot v Solun! Tudi ta račun s«* j«* izjalovil, in Avstrija, s svojo zahrbnostjo o-sauiljena, j«- morala vtakniti svoj protest v žep. Avstrija pod orožjem. Ves ta čas so bili avstrijski »e-zervisti mobilizirani. Vsa Bosna, Hercegovina, Dalmacija „je bila natlačena z vojaitvom. Ob se- prednapolconskc «lobe ni moglo štirideset ali petdeset fantov; t«> izdajati takega uničevalnega načela, k«-r j«' bilo orodje vojne, na-j«*ta žoldnerska v«>jska predragi letne mladeniče, ki so še polni ro-matenal, «la bi >«• bil izpostavljal | mantike, v armado, in ta šola ne uničenju. Treba ura je bilo varovati. Odločilnim bitkam z njih velikimi žrtvami in izgubami so se izogibali. Vojno vodstvo je gl«'«la-lo, «la «losež«' svoj«* operacijske namene s pametnim, umetnim ma-nevriranjem brez izgub: Vse te razmere so se izpreme-nile s francosko revolucijo in z nastopom ljudskih arma priučljivih gibanj linearne tak-tik«* je omogočilo izobrazb«) velikih mas v razmeroma kratkem času. Napoleon j«' bil prvi. ki je razumel izpreincnjeni položaj v njega skrajnih posledicah in ga izrabil v praksi. Njegovo vojskovanje in njegova strategija se ne «la misliti brez ljudske vojske in jih nekoliko ra/.dražijo proti alkoholu. Ali strup n«' učinkuje vselej hipoma. Polagoma s«' zbirajo v organizmu tisti ostanki, ki jih telo n«' more premagati, in ka«lar je škoda na telesu tako velika, «la bi jo lahko opazil, je ne more opaziti, ker so tudi možgani preveč oslabljeni. • Učinek alkohola na človeško inteligenco je glavni, četudi ne od in i razlog, da napovedujemo kot socialisti boj temu prokletc-mn demonu. V- za«Vtku, it» Če se zelo poredkoma uživa, lahko alko hol v prav majhnih, takorekoč medicinskih množinah, nekoliko poživi živce. Umetno dražifo je, kakor bič za konja (V se »>a pitje nadaljuje in redno ponavlja, mora živčevje oslabeti; in neizogibno opeiajo tedaj tudi duftevne sposobnosti. Vsak agitator je že lahko opa *oval, kako me«V bob ob steno, če Zmenili smo se žf večkrat o t«'in. kako s«' norčujejo'sami iz s«'b«' na ši veliki narodnjaki, navdušujoči s«- za krvavega carja-batjuško, za tega velikega "slovanskega" vladarja. Povedali smo, «la zatira ruske narode familija IIoIst«'in- Got-torp Romanov, ki ima v svojih žilah najmanj«1 "slovanske" roma novske, in največ nemške krvi. Z«laj ie «lal " Vorwiirts" v Berlinu nemškim šovinistom primer no lekcijo, ki pa je za naše zane ši'nj;ik«' enako poučna V Berliner Tageblattu i»iš«- nemški nacionalist Krnil Liulvvig o s«»-danji vojni in pridiga plemenski boj proti Slovanom. Vorwiirts mu odgovarja tako: "Pleme? Ilm!. . . Zastopnik oficielne Rusije j«' krvavi in lažnivi car. Slovansko nletne? Slovanska «lušat Malo genealogie: Ro nianova ni Več; dinastija j«' Mol-stein-Gottorp Peter III., njen u-stanovitelj, je bil sin vojvode Karla Friderika Gottorpskega in Ane, hč. ri Pet rs I , zadnjega Romanova. Poročil jc fcofijo Avgusto An-halt-/i»»rbstovsko, ki ga je «lal« spraviti na drugi svet in xasedla esrski Mii<»t(»| kot Katarina II. Njen sin Pavel I. j«> poročil princes«) Zofij«» Dorotejo '.'irtember-ško. K sodelovanjem svojega sina Aleksandra je bil zadavljen. Al«>k san«ler L j«- umrl brez otrok. Nje-gov brat Nikolaj I. je por«)čil princeso Šnrh)to Prusko. Njen sin A-lekssnder \K je vzel princeso Ma rijo Hesénsko, in njegov sin A-leksander III. princeso Dagmar-l>ansko. Iz tega zakona je se«lanji Nikolaj. — Če j«' bil Pavel legitimni sin Petra III.. tedaj hua Nikolaj triinšestiisaet fitiriinlestdeset in ger za izdajalce dežele. Kdor jim da pristiešja ali k«lor zataji, kje da bivajo, bo po vojnih š«»gah ustreljen." Tak božanski oberstlajtnant si napravi nalog«) silno lahko. Veli ko se mu itak ni treba truditi pri tem, k«'r najd*' vso nnnlrost v svojem reglamentu. Njegovi plemeniti možgani seveda ne bo«lo nikoli razumeli, kakšno gorostasno o-slarijo j«' napisal in podpisal. Alzacija in Lor«'iis sta pripa«lli Nemčiji po vojni 1. 1 h70—71 ne p«> svob«xlni volji |)rebivalstva.i a ni pek o«) sili. Velik «l«'l lju«lstva| j«- to smatral za krivico in ni mo-gel priznati Nemčije za svojo domovino. Slikarja llansija j«' Nemčija zara«li nj«'govih nazorov preganjala s i Mil ici jo in so«l išči. In z«laj. ko j«- natunlla tisto «l«'želo, ki mu j«' j)ii srcu. naj bi bil nemara prišel iz Francije k gospodu von Mellenthinu: Prosim. ra«l hi šel kot nemški lekrut proti l ran cozom. Kdo mor«' tist«1 Poljak«', ki >• ')<»-juj»'jo z«laj proti Rusiji, imenovati iz«lajalei'# Reb«»l ni izdajalce' Kdor s«- bojuje za svoj«- prepričanje. zasluži stokrat več Mjmšto-vanja, kakor tisti, ki sili narotle, «la se proti sv«»jemu prepričanju bojuj«'jo za njegove int«'rese. Avstrija obljubuje avtonomijo. Iz Nemčije prihaja evangelij avstrijskim Slovanom: K«'r s«' iz kazujejo v klavnici, v katero so pognani z drugimi • iiaro«li \r«-«l, jih bo tr«'ba nagraditi za njih lojalnost. Medtem ko govore «'ii«' vesti tako splošno, so drug«* jasnejše in obljubujejo naravnost avtonomijo. Čudno! Ka«lar j«' stiska, takrat so vsi zatiralci dobrega srca Ali staro pravilo pravi, «la prisega dana v za«lregi, nič ne velja. In z Avstrijo imajo njeni narodi stare izkušnje. Avtonomija bi bila l«'pa reč. Ali Avstrija se pač ne more izgovarjati. «la š«' nikdar pred vojno ni slišala te b«'s»»«le. Ravno zaradi mnogoličnosti svojih narodov bi iij«- brezobzirne izrab«'. O«! tega I bila Avstrija lahko postala krasna «asa j«' popolno pomandranje nasprotnika, stremljenj^, «la se docela uniči, značilno obehdlje nio«l«'r-n«'ga vojskovanja." Da se torej razumemo: Najete vojske srednjega veka država, če bi bila kdaj resno mislila ua g«'slo, vklesano v porta-lu «lunajskega hofburga : J ust it ia regnorum fundamentom pravičnost temelj držav. Obljubami, ki jih dajejo lunipi Naša stara domovina. Bukareški mir. Nevarnost za evropski mir jc bila v času «Irug«' balkansk«' vojne velikanska. Na Dunaju so hujskali. da naj avstrijska armada mlari nn novopazarski sandžak in i»r«'korači Snvo. < 'im bi s«' bilo to zgodilo, bi bila vzplamtela vsa Kvropa in se-«lanja vojns bi bila žo takrat vzdivjala. Z a tak boj pa oficiel-na Avstrija vendar se ni imela V«*s ta čas j«> bilo v Bosni Hercegovini izjemno stanje; stavil«' pravice so bil«' susp«'ii«lira-ne, .delavske organizacije in srbska društva so bila razpuščena njih «l«'iiar je bil pri policiji. V\'h ta čas j«» na Hrvaškem vladal komisariat z absolutistično močjo. Za časopisje so v««ljali zakoni kak«)r v vojnem času, no-ben sh«xl ni bil mogoč, namesto županov so povsod s«'«l«'li vladni komisarji, policija j«' imela neo niejene pravice. V«>s ta čas je bilo v Dalmaciji kakor v obsednem stanju. Na papirju so zakoni veljali, v resni ei ne. Kdorkoli j«- bil vla«li in policiji količkaj sumljiv, j«' priše v zapor. Ar«'tacijc so izvrševali na najhrutsluejši način kakor ob puntu; vsaka svobo«lna beseda j; nakopala človeku obtožbo in tra spravila v ječo. V«*s ta čas j«' po Kranjskem, Štajersk«'in iu Primorskem mrgolel«) špielov in provokaterjev. V Ljubljani so kljub protestu občine vpeljali državno policijo; ča-sopisi so s«> «lannadan konfiscirali, socialistična društva kakor "Vzajemnost" so s«- razpuščala: nedolžni Sokolski zl«'ti s«) s«> prepo vedovali, I«' policijski klerikali-z«'in s«> je ptMlpiral in pospeševal. Zadnji trii r je bil že «lavno skle njen; vojaštvo je bilo še vedno mobilizirano. In k«) so napos!e«l vendar morali poslati reserviste «lomov, s«) pustili v B«)sni še v«' «In«) pomnožene posa«lke. Na tisoč«* nadomestnih rezervistov j«-moralo protizakonito ostati pod o rožjem. Zakaj in čemu? Posiljeni ultimatum Srbiji po jasnjuje tudi to.' j«* bilo treba plačevati; s««laj mo- a la Berchtold v svojem smrtnem ia državljan služiti zastonj. Prej strahu, ne verjamemo nič. Pač pa so izgube pomenile torej lahko se-ši«'li, komu se vojaški patriotizem ali patriotični militarizem najbolje izplača. Mornariški o«bb'l«'k je razposlal tu«li družbam, ki izdelujejo le- Tor«'j i«' čisto vseeno, kaj «la prepadeni givšniki obljubujejo ali ne obljubujejo. Po končani vojni bo njih i)«se«l,> tolik«» kolikor vetra piš. SLAVA NAMESTO ŽIVLJENJA Zagrebški župan arhitekt lloljae je odredil, «la pokopljejo vse tist«' ranjene«', ki umro v Zagrebu, v skupnem grobu na Mirogoju. S«>-«laj se «lela na to, «la s«' postavi t<'ni junakom v Zagrebu dostojen spoun-nik. Lepa v« st. kajne«la? Ali človek bi postal otožen, pa če je iz železa. Skupen «rrob jim bodo dali; hm! V Zagreb vo zijo vsakovrstne ranjence, Slovane. NVmce, Madjare. kakor pač pri«!«'. Ni še «lolgo, ko so morali biti v državi nacionalnih bojev ¡«Irug drugemu sovražniki. Zdaj bodo torarlfii v grobu. In spom«'tiik jim hočejo po- tala, okrožnico z vprašanjem, če staviti. In junake jih imenujejo Katoliška cerkev j«' dobila novega papéis. Stara tema je pa o srtila v njej. so 1ak«) urejene, «la bi lahko gra-dib» zrakoplove s krmilom, če bi mornarica sklenila, «la naroči take zračne ladje. Ponudbe s«> ne zahtevajo. ker se j«> mornarica «loslej omejila na rabo aeroplanov, pa še ni gotovo, če se odloČi tudi za zra* koplov«'. Za vsak slučaj pa bi uradniki radi dognali, ka.i se inor«' od ameriških tovarn pričakovati zdaj, ko s«) mrtvi. Kaj pa so bili takrat, ko so , ker drugače se ho smatralo, da m /.«•I«' biti več pri stranki. F. Podboj, taj. Stiauki /.a članarini)......... Drž. in <'auntv organizacijam Pia«-«* ..................... Poštnina .................. Literatura . ................ Za ti*k. Havering llouae..... J. S. Z. t »«kar ni............. Vužnja v Wyu. agit .. .. H. K. Hsviču un r«»ko na 1'radne jtotrehAiine . Kazno . . ........... «tfit its 9H 41. 25, y 50 170 50 40 Kl :» Avgust: ¿Stranki *a članarino......... Dr/, iu County organizacijam. J. S. Z. tinkarni............. Pla.V ...................... Pofctniua . . ...........'...... Literatura ................. Mrike fond ............... !'oi««>jilo Ital. sekciji......... Tiskovine .................. Ka/nu ....................... ♦599.40 . 91,10 91.62 171.27 . 53.40 , 1 S. 50 7.6-J 5.10 . 20.00 S .00 5.60 ♦472.21 Septem.: .■stranki za članarino....................73.2i> Drž. in County organi/Jtcijam.. . 74.39 .t. S. Z. tiskarni......................97.00 Plače ..............................................24.00 PoAtnina........................................14.00 Literatura..............................18.50 Vrnjeno F. Moietu........................10.00 Stranki na dolg............................10.00 Proletareu razno .........................#.00 1 r.nicna čekov oil aug. 1913.... 1.75 Kazno.................................2.02 PROLETAREC -----■-—■ ^ni»in —i^p-^pi- 11 ¡A'! — ..i. —---_. — — _ Sodrugi, vpoštevajte ta apel in ga uradovanja, zaradi nezakoni-pomagajte Proletareu is zadrege! tega postopanja na sodniškem Po navodilu exekutive J. 8. Z. stolu in zaradi njegovega osebne-Upravništvo Proletarea ga ravnanja. Zdi se, da imajo te . --obtožbe -trdno podlago, kajti LISTNICA UPRAVNI8TVA. mister NVright ne čaka, da jih pre- ■ išče kongresov justičui odsek, Nekateri naročniki nam pišejo temveč jo je rajši sam popihal, sledeče: "Pošiljam naročnino za Obtožbe mu očitajo, da je stal kot "Proletarea". - Apeliramo na sodnik v službah velikih kapita-vse naročnike in zastopnike lista, lističnih podjetij in izrekal njim naj še zraven zapišejo, ako je do- v prid očitno krivične sodbe, tični star ali nov naročnik. | Demisija famoznega sodnika je Včasih s«* tudi pripeti, da je veljavna od 15. novembra, bivši naročnik lista bil poprej v drugij državi in že nekaj mesecev dolžan. Naenkrat se preseli in hoče biti novi naročnik lista. To ne gre. Izrek: Dajte cesarju kar je cesarjevega in bogu kar j«' božjega — je izgubil vso veljavo. Cesarj«>v«*ga ni nič, ker nič ne dela ; bog si bode pa že svoje sani po- TRUST ŽEPNIH TATOV? Vsega zlodja je že bilo v Ameriki; kaj bi »e moglo š<* zgoditi, «la bi se človek začudil* l'a vendar se primeri včasi še kaj originalnega. Sef detektivsko- . . . urada v Chteagi, Oleason, trdi, iskal. Saj je vendar neskončno , . . ^ ' ' V- 1 • «tu 1 4 da obstoja v tem mestu trust žep pravičen. \ 1 pa dajte rtoletar- nih tatov. Pravi, «la je pripravljen doprinesti dokaze, če ga po HARTFORD, ARK NAZNANI LO. Člane jug«»»!, ho«-. klul»a «t. 140 m* opozarja. da h«' re«lno vdeležujejo "»«'.i. <"I» enem vnhi klub v*e rojak»- v mestu iu okoli«*!, «la pridejo na -««'.jo. Nate seje *o \«ako «Irug«» nedeljo v iii«>secu ul» 10. uri zjutraj v proHtorih sodruga Frank Oolin^ka. Louis Slamnik, tajnik. cu" kar je Proletsreevegs ! Dobili smo nekaj ponudb, v ka- - ... . v .. „ . . . ... • zove sodisee. Bridko s«' pritožuje, terih nas tantj«- prosijo, da In jih 1 .... . .. V , . «, i . t., da so miiiiieipalni sodniki od apri- potom oglasa v Proletareu že- . . . . . ,,lo .. ...,, r„ . .. , . la do oktobra izmed 4.12 aretiranih mili . I o je nemogoče. \ sak naj ... ... orn ... t, ,, ,, . žepnih tatov oprostili njih 2i)t). ki sam poisee punco . rac pa: 1 slovenskim ženinom priporočamo: Trust v tem slučaju baje ni le "North Western Line". beseda Tudi drugod "delajo" Prihodnji teden pošljemo do- žepni tatovi radi v družbi. Ali v pisnice vsem tistim naročnikom, Chicagi imajo baje res veliko or-katerim je naročnina potekla, ganizacijo, ki ima stalno nastav ♦332.91 Skupni dohodki do 30. sept . 11.775.47 Skupni izdatki tlo 30. sept.... 1.404.52 Ootoviae dne 30. sept. 1914.$ 370.95 IMETJE ttotovina dne 30. sept........♦370.95 Vnanji «lolg do 30. sept....... 130.08 Inventar . . !................. 80.00 Skupaj .................$581.03 DOLG . >tranki za ra/.no.............♦155.56 I metek......................M25.47 Alex Susnar, gl. tajnik. Za nadzorni odzor: N. Hinich, M. Mavrieh, A. Trstenjak. FOND ZA TISKARNO. Svota poslana gl. tajniku v mesecu sept. Oil mesečnih rednih prispevkov .♦73.25 Jugoel. ime. klub At. 48, Calu met. Mirh.................. 20.50 .lugo>«l. soe. klub *t. 50, Virden, 111.......................... -1-25 MMtf................... FOND ZA VOLILNO KAMPANJO Socialist, stranke pri gl. taj. .lugoul. <«oe. klub št. 41, Clinton, Ind........... .............♦ 10.00 Chicago, 111. V petek z večer dne šestnajstega oktobra se vrši seja socialističnega kluba štev. I d. S. Z. Ker imamo rešiti več važnih zadev, se tem potom poživljajo vsi člani kluba, «la s«- gotovo udeleže gori omenjene seje. Pričetek seje je ob H. zvečer v, navadnih prostorih. Filip Godina, tajnik. Sodrugom v Nokomis in bližnjih naselbinah ! V imenu socialista, ki. št. 128 da-jem sodrugom na znanje, da priredi naš klub dfie. 18. oktolna ob ti. zvečer shod, na katerem bo govoril sodrug Kt-bin Kristan iz Chicag«». KANDIDATURE V OHIO Socialistična stranka predlaga za volitve dne 3. novembra sledeče kandidate: Za državo Ohio: (iuvetner: Scott Wilkins, prej. social, mayor v St. Marys, O. Vice-guverner: M. «I. Hynes iz Cincinnati, O. Državni tajnik: Newton Wy-coff, social, mayor v Martins Ferry, O. Državni blagajničar: Siegfried Neubauer iz Clevelanda, O. Državni pravdnik: Louis A. Katz, odvetnik v Clevelandu, O. Predsednik višjega sodišča: »lohn (J. Madden v Continental, D. Sodnika višjega sodišča : H. li. Smith in P. K. Kiegl. Sodnik prizivnega sodišča (osini distrikt): Fred F. Trular. Za kongres: 20. distrikt: C. K. Ruthenberg; 21. distrikt: Tom Clifford; 22. iiistrikt Kbes F. Heston. Za county: Državni s«>natorji: M. H. Wolf, K. O. Wilcox, Carl Larson, John A. From holz, Walter Bronstrup. Za državno legislaturo: Avgust Altenbernd, L. Cheney, Win. L. Danley, Anthony Schraeder, Fr. K. Ammer. Win. E. Birch, John Bookjans. IV F. Clir. Šerif: Reinhold Grimm. Avditor: F. W. Frank. Blagajnik: Frank J. Sholtes. Zeniljenierec: Benjamin Reisinger. Drž. pravilnik: M. Welenaky. County-coroner: W. S. James. County komisarji: W. M. Bon-fey, T. D. Findlayson in Jos. E. Robb. Robb. Sodnik za mladinsko sodišče: J. K. Parker. Sodniki za Coiiunonpleas: H B Hoener, C. A Miller in C. R. Stone. SODRUOOM IN SOMIŠLJENIKOM PROLETARCA Vsled slabih časov, katere občutijo delavci no celei Ameriki, ima Proletarec že več mesecev vec izdatkov kakor pa dohodkov. List je prišel v deficit. Vsled tega je izvrševalni odbor J. S. Z. na svoje j zadnje j seii sklenil, da se apelira na socialistične klube in na vse posameznike sploh, da naj v bodoče ne pošiljajo več podpore za "Zverino tiskamo" pač pa "listu v podporo". Denar za tiskarno je posebej naložen, ter se ga ne sme nihče pritakniti, dokler ni skupaj za dostna svota, da se prične tiskar na. Za tiskarno je sedaj naloženega približno $2,200 in se svota vedno večja, ker plačujejo vsi Jugoslov. soc. klubi za ta fond posebni asesment. Kdor se ne oglasi v teku štirinajstih dni, dotičuemu ustavimo list. To je zaključek dii«*k-torija "Jugoslovanske delavske tiskovne družbe", katerega s«» mora upravnik lista držati. V slu-«'•ajuv ogrešati noben slovenski delavec v Ameriki. Cena 35 cenlov s po&tnino vred. Naročit* t»koj in čim i*id*. polijemo br«s zamude: "PROLETAREC" 4008 W. Jlst SI., Chiea««, III. Delavec, ki glasuje pri volitvah za kapitalistične kandidate, je podoben bolniku, ki uživa namesto zdravila strup. • • • Če ima sovražnik puško, jaz pa ga hočem napasti z golimi rokami, čeprav leži tudi blizu mene puška, me boste imenovali morca. Na sprotniki delavstva imajo politično moč v svojih rokah; delavci jo lahko dosežejo, če se politično izobrazijo in organizirajo. Kaj je delavstvo, če se ne posluži tega orožja ? ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, 111. Pazite na ta Nič v mine f>onarfcd he slavnepa 1'ain Expellcr-ja dobite testo, ako niste |>» zni. Pazite na sidro in ime Uiehter 26c in 6« >c pri vseh dobrih lekarnarjih F. Al Richter & Go. 74-80 Washington SI NEW YORK. N.Y. SODNIK JE ODSTOPIL. Sodnik, kolumbijskega distrikt a I). T. Wright, ki je v delavskih krogih na široko, ampak ne dobro znan, odstopi. NVright je bil vedno sovražnik delavstva, in celo taki ljudje, ki1 služijo kakor (»ompers, vdano meščanskim strankam, so to občutili- n. pr. v procesu Buck and Kange Co., ko je (lompersa, Mitehella in Morri so na od A. V. of L. obsodil na zapor. Z SEVERAS Gothard Oil. (Savarovo Qothsrdsko Olje). Severovo Gothardako Olj« se visoko priporoča kot zelo uspešno mazilo za zdravljenje revmatizma, obistne boli« bolečin v bokih, nevralfije, krčev, oteklin, okorelosti v vratu, sklepih in mišicah in enakih neprilik, soper katere se priporoča mazilo. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah. SEV£RAvS TAB-LAX. Sladkorno odvajalo. Za otroke in odrasle. Cena 10 in 25 centov. Severa's MEDICATED SKIM SOAP (S«>vert>vo Zdravilno Milo). Za otroke in odrasle. Cena 25 ccntov. Naprodaj m» v vadi likaniali. V«dn<> «nhtivajt« Severov« Pripravka. Ako vaa lekarnar n« more ¿¿lotiti, naruCiJt* jih od oa». W. F. Severa Co. CEDAR RAP.DS IOWA 30 DNI NA POSKUSNJO Podpišite na spodnji kupon Vaše ime" in priimek in *ra pošljite nam. nakar Vam bomo poslali VICTOR ALi COLUMB1A PHO-NOGRAPH. kakor tudi 12 plot« ■ slovenskimi pesmimi prosto, — ZA 30 ONI NA POSKUiNJO. Po preteku 30 dni če Vam ujfaja Ka lahko obdržite in plačujite nanj po $2.00 NA MESEC S strojem vred pošljem tudi pisano garancijo za 15 let. Ta kupon je dober za vse kaaje Zed. driav in Canade. PoAljite pa na naslov: SAUL HIRNS, 117 Second Av.« Dept. 13d, New York Victor.............................Columbia. imk........................................... Naslov....................................... Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-50 Bluc Island Avenue, Citirano, ll.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. • -:- -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni POZOR ROJAKU Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirana in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavijo nje in čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih sploh ne morejo in ne nameravajo spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo iskljnčno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo itevilo naaaljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji. • Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaanem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacija in mapo tamotnje slovenske farmarske naselbine, p redno greste kam dm ¿ram svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti. advertisement SLOV, DELAVSKA UiUMvljwt 4M IS. PODPORNA ZVEZA lok m IM v drtevl P«ob. VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Coaemaugh, Fa FBAN TOMA1IC, 8. nadaoraik, Gary, Ind., Tole«tonr Bta.. box 73. Sedei: Conemaugh, Pa. GLAVNI UBADNHU: Predaedaik: FRAN PAVLOViUČ, box 705, Conemaugh, Pa Podprodaodnik: JOHIP ZORKO, B. F. D. 3, box 91|a, Waal Newioa, Pa. Tajaik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemau«h, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOBIP ŽELE, «108 8t. Claif Ave., Cleveland, Oh*. Po^ni blagajnik: JOBIP MARIN*C, 5409 St. Clair Av,, Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: augh, m A* wnjuit .. _____________,,_____ ________, Sta., NIKOLAJ POVftE, 3. nad«., 1 Craib at., Numrey Hill. N. 8. PitUbnrg, Pa. POROTNIKI: IVAN OORAEK, 1. porotnik, Weat Mineral, Kanaaa, box 111. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnatown, ra. ALJOZIJ KABLINOER, 3. porotnik, Oirard, Kanaaa, R. F. f>. 4. box 8«. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kera, M. D., «802 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiii it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOftNI ODBOR. dpendol Ivan, , . A _ Oainik Iran, 425 Coleman ave., Johnstown, Pa. Gabreaia Jakob, Beve Franc, Huhodolaik Ivan, Zoler A loj sij. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRU0TEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predaedaik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan a D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave,, Chicago, 111., ¿lan S. N. P. J. Martin Koada, 2056 8o. Crawford Ave., Chieago, 111., «lan 8. S. P. Z. Hraat Anton, P. O. New Quluth, Minn., ¿lan a N. P. J. «tefančii Martin, box 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. av. Barbare. Frank J. Al«, 400« W. 31at St., Ckieafo 11L, elan a D. P. * P. D. Gortek Ivan, box 211, Weat Mineral, Kana., ¿lan A. S. B. P. D. Uradno Glaailo: PROLEARTC, 4006 W. 31st Street, Chieago, I1L Cenjena društva, oairoma njih uradniki, ao nljudao proieai, potiljati vaa topiee in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar aa; — poiilja glaaom pravil, edino potom Pufttnih; Expre*nih;'ali Banlaih denarnih ■akaanic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ehov. V »luiaju, da opaaijo druitveai tajniki pri poro¿ilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma naanaaijo urad glavaegn tajnika, da ae v pri hodnj« popravi. IZ URADA S OLAV. TAJNIKA datiral nakaznico dne 29. avgusta D- P- Z. izgleda nakaznica tako, da je že •zdravnik mesec dnij prej vedel kdaj ho pacijent sposoben za delo. Kolikokrat se je že pojasnjevalo na tem mestu o bolniških nakazili cah, toda vse zaman; že davnaj hi bilo tako pisanje odveč, ako bi Dne f. oktobra sem razposlal vsem društvom poročilo o povišanju mesečnim» v bolniški sklad za mesec NOVEMBER 1914. En nie sec prej se je razposlalo poročilo zaradi tega, da se morejo vsi čla- društvene stroške en poštni predal, (box) katerega naj društvo plačuje in naj tra vedno eden, kolikor časa drusW) obstoji v do-tieni naselbini. Tisti društveni uradnik, na katerega je naslovlje no, naj potem pismo odpre. Tako je potem zagotovljeno, da bodo vedno vsa pisma prišla o pravem času na svoje mesto, in društvo bo vedno prejemalo redno uradno glasilo list Proletarec, kajti tako bo vedno mogoče upravništvu po šiljati list na pravilni naslov. Za -mesec oktober 1914 ni nakla de v noben sklad. S sohratskim pozdravom Louis Bavdek, gl. tajnik S. 1). P. Z drugače razsoditi. Dejal je, da hi ila tožba lahko še naprej; ali ker ima mož ženo in otroke in Me nam smilijo, smo pustili, čeravno vemo, da bi imel toliko usmiljenja, ko-ikor ga imajo sedaj vojaki v Evropi, če bi kdo izmed nas dejal kaj takega o njem. Frank Tomine, tajnik. •Iobn Merviš, organizator. Dopisi. ni opozoriti, da vedo prinesti nai^ ,,, I)rko1iko holj pazljivi bili sejo dovolj meseémne. Za naprej! porlporn(l organizacije so po večini za bolniško podporo, in tudi se bo vedno pošiljajo en mesec prej poročilo o povišanju ozir. nakladi. Na vsakem poročilu o izredni mesečnini je zabeleženo za kateri mesec je naklada, kakor tudi v kateri sklad. večina denarja se izplača samo za bolniško podporo, zaradi tega je treba tudi paziti najbolj pri bol-»likih. Kdor umre, je mrtev in ne-' more simulirati, samo da je bil ob času, ko je umrl, dobro stoječ član, se smelo nakaže dedičem smrtnina. Na tem mesfu sem že večkrat poročal o nakazovanju bolniške potl|>ore. Pisal sem že nešteto pi- sen, tajnikom društev, toda vse niI|. m|j m, ^^ . (]a ^ ^ se ne zadostuje. Bolnik, k, se jav, pisa| f<| ^ |m ^^ ka j ^ saj so vendar člani potoni svojih delegatov sestavili na več konven bolnega, naj gre k zdravniku I« z listino vzorec 3, nikakor pa no z vzorec 4. Listina vzorec 4. si naj da izpolniti pri zdravniku dan pred društveno sejo, ako pa je bolnik prej ozdravel, pa tedaj ali pa potem, ko je ozdravel, nikakor pa ne preden je ozdravel. Podpora se ne more nakazati niti «n dan pozneje kakor je bil bolnik zadnjikrat pri zdravniku. Tako na primer: Bolnik gre v torek k zdravniku in reče: Usedaj ne bom več prišel ker se počutim dobro; prihodnji pondeljek gre delat. Ker se zdravniki ne spoznajo, kaj je pravilno, mu lepo zapiše, da bo bolnik zdrav v pondeljek. Ta pro-rokba je do skrajnosti čudna in osmešljiva za zdravnika, ki tako izpolni listine. Naj si vendar enkrat za vselej zapomnijo člani in društveni uradniki, da se ne nakaže podpora nad dan, ko je zdravnik izpolnil nakaznieo. Tedaj ko zdravnik izpolni nakaznico, se smatra, da je bolnik rabil zadnji krat zdravnikovo pomoč. Kako bom jaz potem nakazal podporo še cel mesec potem, ko je bila nakaznica dogotovljena? Bolni člani delajo nepravilno sledeče: ('lan zboli dne 29. avgusta ter gre k zdravniku z listinami vzorec 3 in 4. Zdravnik ho seveda izpolni obe listini ,ter jih odda. Bolniško nakaznico izpolni do točke ozir. vprašanja, kdaj se je bolnik javil zdravega f .... To vrsto pusti prazno, do časa ko je bolnik ozdravel. Bolnik je ozdravel dne 3. oktobra, gre zopet z listino k zdravniku. Sedaj pa zdravnik zapiše, da se javil zdravega dne 3. oktobra. Ker pa je že on, zdravnik, cijah plavila; zakaj se ne l»i potem izpolnjevalo to. kar smo sami naredili? Društva pri volitvi delegatov gotovo izbirajo najsposobnejše med sposobnimi. Preden s«* naredi ena sama točka, je veli-ko debate ua konvenciji, posebno pn točkah .glede bolniške podpo re. S. I). I'. Z. ima toliko pravil tiskanih, da smo jih razposlali na društva za vsakega člana po eno knjižico in še par več, za novo pri-stople člane, tako ne more nihče reči, da se ni mogel pravilno ravnati češ, da ni imel pravil. NE-ZNANJE PRAVIL PA NIKOfJAR NE OPRAVIČUJE. Kakor že porocano, se mora vse iz glavnega urada priobčeno v glasilu na prvi redni seji društva preči tat i članom, kajti člani nimajo vsi glasila, vsak tajnik pa ga ima in sier plačanega iz glav-nega urada. Iztis glasila naj se tudi vedno hrani v društvenem arhivu. Kadar premene pri društvu kak urad, se tako tudi premeni naslov d ruši vene ga uradnika, pri tem se kaj rado izgubi kako pismo ali glasilo. V eekrat so neprilike, če se javi bolnik bolnega potom pošte, tisti čas je pa slučajno tajnik preinenjen, tako tudi naslov novega tajnika drugi; posledica tega je, da pride potem uradno spri čevalo prepozno v gl. urad. Vse take neprilike se z najmanjšimi stroški preprečijo sledeče: Na prvi prihodnji mesečni seji naj društvo pooblasti tajnika, kateri naj nabavi v postnem uradu na Forest City, 30. sept. Cenjeni sod rug! Tudi jaz win dobil pismo iz starega kraja z Gorenjskega, ki bo nemara kaj za liimalo rojake. Stric mi piše med drugim: ...Tako je zdaj pri nas, kakor če bi bila kuga razsajala po deželi (i leda*, gledaš, pa nikjer ne vidiš moškega razui} nas starcev in nezrelih mladeiiičev. Vse so pobrali Prvikrat so šli vsi, ki ao bili kdaj vojaki, pozneje so pa vzeli »hI dvajstegs do petdesetega leta tudi take, ki niso nikoli služili. Ne vem, kaj bodo z njimi. Prvikrat jih je šlo veliko. V Trbižu so začeli stopati na vlak ; ko se je pripeljal do Kadm I ji« . j« bil \ lak /. poln. Fantje so se uapili, pa so peli in igrali na harmonike, žene in otro ci so se pa jokali. Drugič ni bilo nič petja, ampak sam jok. Te dni sem bil >. vozom v Ljubljani. Moj kramp je tako slab, da mi ga niso mogli vzeti :kar.je konj le kaj za rabo, so vse pobrali. V Ljubljani je žalost no.Skoraj nihče se ne upa govoriti na glas. Pravijo, da so povsod špieli. Veliko takih so zaprli, ki so jim sumljivi. Ranjenih vojakov so že veliko pripeljali, tu di v hiše; pa največ je tujih, Nem cev in Ogrov. Slovence pošiljajo menda drugam. Vso je strašno drago v Ljubljani... Pravijo, da naši povsod zmagujejo in da jim pomagajo Nemci. Nekateri no če j o verjeti. Kdo ve, kaj je res!.. S hoc. pozd. Fr. K Olencoe, O., October ( itateljem Proletarca naznanjam, da Belmond Co., H., še ved no. in sicer že od 1. aprila po šest dni na teden štrajkanio, sedmi dan pa počivamo. Premogarski baroni imajo trdo srce kakor kamen. Tu kaj, kjer imamo do L"> eolov kam na premikati, se izgovorjajo. d-ne morejo plačati 47 centov o« tone run of mine. Drugod \ Ohio lahko plačajo, samo v Bt-lmou« Co. lie, to pa menda zato, ker smo dobro organizirani \ 1*. M. \\ A., pa nas mislijo popolnoma i/ stradati, in upajo, da se jim bomo potem vdali. To se jim pa im* bo posrečilo, zakaj še vedno rajši umiramo zunaj kakor na v jami Sk»-ha ni nobenega. Podporo nam plačujejo s eekom in tako nimamo nobenega centa da bi mogel naš Socialistični klub št 2. poslati Zvezi svoj asesment Ali ko bo stavka končana, bomo zopet redno pošiljali . . . Izrekli so se, da se bo stavka gotovo za-am ila 1915 . . .! Po bo dovolj podpisov. Ako to storimo, pridemo v tem do cilja in obvarovali se bomo izkoriščanja rimskih popov. Po naročilu od mednarodnega mic. kluba št. 75 •lacoh Selek. ZAKON PROTI TRU8TOM vlekla do 1 zdi av Î Ignac Žletnlierger. Ounn. Wyo < Vnjeno uredništvo! Pr»d tremi meseci smo tukaj ustanovili socialističen kl^b. Ali glej ga vraga! Nekaterim ni to nie po volji in rajši bi videli, da bi zbirali za cerkev v Hajhenhurgu na Štajerskem. In ker jim to ne gre, bi radi storili svega zlodja, d« bi nas uničili. Toda prej se bo podrla cerkev v Kajhenburgu, četudi je nova, kakor tla bodo zadušili socializem. V svojem slepem sovraštvu se poslužujejo najgrših sredstev. Tako se je eden oglasil: Ti, orga nizator in tajnik goljufata in in spravljata klubov denar v svoj žep. Ali komaj io prav izustil, pa je dobil plačilo, tla ga ne bo kmalu pozabil. Prav lepo ga je sodnik podučil, tukaj pri Ocean Coal Co., ki se je lako navadila otlslav Ijati delavce, kakor da bi jo izkoriščali, medtemko kupičimo neizmeren dobiček. Seveda odslovi delavca kar tebi .nič meni nič in takoj jo moraš odkuriti z dela. Sedaj se zopet vitli, kako je dobra kompanija, ki skrbi, tla imamo delo. Tako so se nekateri izražali po končanem štrajku leta 1911.: «la ja, kompanija je res dobra, ko nam daje delo nazaj. Sedaj se pa zopet vitli, kolik«» ljubezni ima do nas delavcev. Kako dolgo hotno delavci prenašali ta zla. je težko uganiti, ker se premalo brigamo za delavsko časopisje. "Zakaj bi pa čital? S« j ni vse skup nič t Samo denar molzejo iz nas itd.' Ali dragi brat.delavec, tako to ni, čitaj članek za člankom, ki jih najdeš v Proletarcu in gotovo boš prišel tlo zaključka in sprevidel tla si bil varan sam. In tla te ne zapeljuje tlelavsko časopisje. Pre govor pravi: Delavec brez sociali stičnega časopisja je kakor čolnar brez vesla. Torej naroči si Pro-letarca, ki stane samo $2 za leto in s tem mu pripomoreš, tla postane dnevnik in imel boš potem dosti razvedrila s čtivom o soeia lizmu. Poročati moram tudi žalostno vest, da je ugrabila dne 3. oktobra neizprosna smrt rojaka John Ce sarja. Bival j«- v Zdr. državah nat 20 let. Bil je član S. D. P. in Penzijske Družbe in Jugoslovan K. J. tir. sv. Alojzija Braddoek Pa. Tukaj zapušča ženo in dvoj« nedoraslih otrok. Bil je mirolju ben in priljubljen, |kar dokazujel nmogobrojno spremstvo na posled-ni poti. Bodi mu lahka tuja zemlja! — Rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, pristopite hitro, ker nobeden ne ve, kje ga čaka nesreča. Tukaj imamo dvoje društev iu sicer S. N P. Jednote št. 2(H) in S. S. P Zveze št. *6. Hermine, N. 2 Pa., kjer se lahko zavaruje vsak in je preskrbljen v slučaju nesreče. Poročevalec. Jacksonville, Kans ('.njeno uredništvo Proletarca! Prosim* da natisnite sledeče vrstice. Sprožila se je misel pri socialnem klubu v Jaksouville, Kansas, da bi .se ustanov ilo svobodno pokopališče (Cemetery tit' Liberty) in sicer v bližini Franklin, Kans. To pokopališče bi lahko služilo naselbinam kakor Franklin, Arma, (»ross, Brezzv lïill, Mulberv, kakor tudi Railly in Ringo, ter se lahko pridružijo, ako io žele. Poleg tega se tudi nudi prilika malim naselbinam kakor Jaksouville, Macormec, N'alle in Cockerill campe. Prostor za pokopališče bi se dobil v okolici Franklin to pa zato. ker je Frankliu središče vseh ostalih naselbin. Za t on1 j priporočamo vsem sodrugom in naprednim rojakom iz omenjenih naselbin, tla se udeleže sestanka 1. novembra ob 2. popoldne na Franklin, Kansas. (H» tej priliki priredi tudi J. S. S. klub št. H() v Franklin jav en ljudski ydiotl. Nastopili hotlo razni dobri govorniki iu razložili pomen političnih strank republikanske, demokratske, progresivne. Te stranke imajo različna imena, so pa vse sploh kapitalistične. Torej udeležite se shoda, ker boste imeli priliko tudi slišali, kaj da je socialistična stranka, edina delavska stranka in kakšen je njen program. Po shodu se začne razprava zaradi svobodnega pokopališča. To rej rojaki, ki ste naprednega mišljenja. vsi lia Franklin na i. novembra otl 2 popoldne. Da ne bo napačnega mišljenja, omenjam, da nas pokopališče ne bo stalo niti centa: kar je zemlje, preskrbi township, (lovorjeno je hilo radi Senat v NVashingtonu je rešil autitrustovski program. V pondeljek je sprejel s 35 glasovi proti 24 Claytonovo predlogo proti tru-stom v tisti obliki, v kateri jo je predložila konferenca. Predlog senatorja Reetla iz Missourija, tla se vrne predloga konferenčnemu «hI boru, je bil odklonjen. Zdaj gne konferenčno poročilo v zbornico, kjer bo najhržc po kratki debati sprejeto. V sedanji obliki prepoveduje zakon diskriminacijo cen, druga v drugo posegajoče direktorske ura tle, in Holding Companije, kolikor imajo namen, da preprečijo konkurenco. To je vse prav lepo za tiste, ki verujejo v vsega mogočnost postave. Ali vedno so bili ljudje, ki so hoteli prisiliti vodo,.da bi tekla navkreber, smešni, (¡ospodarski razvoj ima svoje zakone sam v sebi. kakor jih ima razvoj svetov. Kapitalizem se je porodil, ker se je moral. Pokazal je življcnsko silo in se je razvil. In zdaj, ko je skoraj na vrhuncu, ko potrebuje le še par korakov, tla bo na cilju svojega razvoja, ga hočejo motiti jani postaviti na mrtvo točko, mlkoder se ne pride ne naprej, ne nazaj! Nekoliko ustaviti se tla razvoj že s takimi nasilnimi poizkusi, ki nikomur Tie koristijo. Ali ubili ga ne bodo z nobenim izumetničenim sistemom. Nekoliko trši in zavrat nejši bo boj — to je vse. Čimprej pa bi kapitalizem po naravni poti prišel tlo zadnje točke, tem prej bi se moral umaknit i socializmu. To se praviTem prej bi prišla r« šitev. Torej je vsa protitrustovska politika navsezadnje le nazadnjaška VOJAÔTVO OSTANE V COLORADU. je začel tudi Monaghan streljati; Bertsche se je obrnil proti njemu in g t /.adel v obe n< gi, tako da je letektiv padel. Ležeč na zemlji, je sv iiekolikokrat ustrelil in ranil Bertscheta ho jerfta kakor razjarjena zver planil proti ležečemu detektivu, je bil zadet v prsi iu v trebuh ,ter razoiožcn. Razun tega je bil ranjen mimoidoči brivec Thos. Owens in neki Spiro, znan procesa zaradi požiga, o katerem ne vedo prav, kako je prišel tja. Vseranjence so oddali v bolnišnice. Ali zadeva ni končana s tem. Izpovedi ranjencev se ne vjemtfjo in votli se obširna preiskava, ker je videti, tla je vsa reč veliko bolj zapletena, nego se kaže ua prvi pogled. Varnost v Chicagi je vsekakor otl dne «Io dne večja. RAZGLEDNICE! Vojni minister Oarrison je ukazal, «In naj nakupijo poveljniki zveznih čet v Coloradu drv in naj tla jo zgraditi barake za prezinio-vanje» čet. Kakor kaže, torej zvezne čete res ne bodo odpoklicane. Ce bo vojaštvo res skrbelo za red in za zakon, kar samo ob sebi pomeni, da mora bili nenristransko, j«- to popolnoma prav. Nastopanje črnih baronov vpričo \Yilsonove posredovalne akeiie ni smele dohiti druzega odgovora, treba bi bilo le. tla ostane vlada dosledna. Žuganja, da bo zvezno vojaštvo odpoklicano, se kapitalisti gotovo niso ustrašili. Saj bi jim bilo le všeč, ako bi bila zopet prikorakala milica, ki bi stala poti njihovim poveljništ vom. Ali navzočnost vojaštva v ('o-loradu še ne napravi normalnih razmer, temveč je le znamenje, tla so razmere nenormalne. Ce pa jo AVilsonu kaj na t«'in ležeče,%da pride enkrat državna avtoriteta tudi napram kapitalistom tlo veljave, se mora pač odločiti za bolj energične korake. Kajti po sedanjih rezultatih se ni čuditi, če je Rockefeller prepričan, da se ga prctfoednik Zetlinjenih držav hoji. Avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve naznanja, tla izidejo nove razglednice, ki bodo predstavljale dohotl avstrijskega cesarja in prestolonaslednika na Dunaj, in več novih razglednic o dogotlkih na bojiščih. Razglednice bodo prirejene po fotografičnih posnetkih. Prva vrsta bo stala 15, druga 20 v en komati. Ministrstvo pravi, tla se bodo prodajale na korist brezposelnim. In visoko ministrstvo misli, da mu morajo biti brezposelni hva U-žlii za to nebeško milost. V visokem ministrstvu sede tepci, ki smatrajo' sami sebV za modrija ne. Brezposelni delavci zahtevajo tlela, ne pa miloščine. In vlada je dolžna, da jim priskrbi dela, ker je ona s svojo hudodelsko vojn«) zakrivila, izvršila sredi Chicaga, v Ramlolphovi ulici,* tam, kjer je iiajživahuejši promet, prava pravcata bitka. Več kakor dvajset strelov je bilo oddanih in pet ranjencev leži v bolnišnicah. Časopisi prinašajo obširna poročila o tem boju, ali kljub dolgim kolonam v listih j«* vsa stvar zelo nejasna. V kratkem se tla po dosedanjih vesteh posneti sledeče: Dva mestna detektiva James Monaghan iu William Kgan sta baje imela nalog, tla aretirata neke sumljive osebe. Med onimi, ki sta jih iskala, je bil tudi v policijskih in kriminalističnih krogih znani Barney Bertsche, o katerem pravijo, da spada med najnevarnejše prebivalce Chicaga Ko sta ga detektiva našla v Ramlolphovi ulici, je Bertsche po prvi besedi pograbil za revolver. Egan je pla-lil nroli njemu. Bertsche je od tega že t odvetnikom, ki «e tudi ¡skočil na stran in ustrelil. Egan je udeleži sestanka Zatorej prosimo,'bil zadet v obe roke, ventlar pa je da se rtijaki udeleže te akeije, da št oddal Nekoliko strelov. Medtem To je gotovo! Ravnotako je go tovo in resnica, «la se v okraju ( hippeva «lobi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo kra sno okolico in rodovitno zemljo na kateri ob rode raznovrstni poljski pritlelki; tudi tobak raste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen iu ua stotin«1 a-krov sčiščenega zemljišča. Ob na šem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici je tiuli kristalno čiste studenčnice Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja uličnega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih IS milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chip pewa, Chippewa Falls, eno naj-večjih mest severo-zapa«lnega Wiseonsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Aker o«! *16 —$20 Vozne strosk«- povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas, da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukoo, Wi« Etbin Kristan: MEGLA (Konec). Dušic se jt' Št' bolj ustrašil. Naj rajši bi bil i.v /adiiji trenutek skočil s stroja pa misel domov. Toda kaj bi si mislil kurjač! To bi bila prava sramoti. Sedaj je tu in tu mora ostati. A danes se bo nekaj zgodilo! Morda ho slutnje vendar kaj več kakor babja ve ras-Toliko se pripoveduje o takih rečeh. Ko je bil oče se živ, mil je večkrat pravi), da se mu je enkrat po noči prikazal stric Lovro s premočeno obleko iu z raz k ust ran i mi las mi — in po tem je dobil brzojav, da je prav tisto noč utonil ua potu v Ameriko. Morda je vendar kaj resnice v takih rečeh. Iu zakaj ga je tako strah, se bo prav danes kaj zgodilo?... In bo se . . . gotovo . . . Vseeno je tudi, a ko bi šel domov. Nekaj — nekaj -»• nekaj —; to je najbolj grozno, «la sluti nesrečo, pa je ne pozna Stroj je natančno pregledal. I>a bi skočil vlak s tira? ... Smešno! ('emu so čuvaji na progi? Da bi prezrl kak signal 1 Zaškripal je z zobmi. Mar naj že sam sebi ne zaupa? Star vla-kovodja, ki ni zakrivil še niti naj I manjše nezgode. Niti preko di-statične plošče ni še nikoli zapeljal iu to bi bila vendar malenkost. Pazil bo, pa bo vse dobro in nič se ne zgodi. Ne more in ne srne se. In vendar ga je tako grozno strah! Menda bi bil popolnoma miren, ako pe bi bilo megle. Ali kaj je to pravzaprav? Naglaj pravi, da megle ni. Morda ima celo prav. A zrak je gost, neprozoren in vse je nestalno. To ga navdaja s strahob. In strah je že močnejši kakor zaupanje v samega sebe in sedaj je vse izgubljeno. Zastonj je vse junačcnje. Prišlo bo z vso silo, nagloma, iz skrovišča,' neizogibno. Od nikoder ne bo pomoči. Kakor da je zapisano. Ta strah je nekaj živega, kar se je vtihotapi lo v njegove žile iu sedaj sesa moč i/ njegovih mišic in grize njegove živce. Ta živi strah čepi morda v kotlu, morda se skriva v tisti čudni megli, morda tiči v kakšnem tunelu — kdovekje? To ni strah. To je nevarnost, gotova nesreča. In strah je le njen sluga, ki ga muči, se preden pride nesreča, ki isteza svoje roke in kateri ne uide. .Danes ne! Nikdar več ne bo videl žene, nikdar več sina. od katerega se ni niti poslovil, ker ga ni hotel vzbuditi. Strah, strah, strah — Naglaj morda opazuje, kako se boj L'.. In zakaj mu ne pove, da se bo nekaj zgodilo? ... Strah ga je tudi besede, strah ga je vsega, sam strah ga je. In zato zbere vse moči in sili misli, da ostanejo pri delu. Oči gledajo, ušesa poslušajo, roke delajo — mišice se inOčno napenjajo in srce bije glasno. A strah ga prešinja. Ne odjenja, pa ne od-jenja. Hrzovlak prisopiha. Na kolodvoru je vse živo. Popotniki, iz-prevodniki, vlakovodja, uradnik, vse je na nogah, vse hiti, vse je razburjeno. Sedaj prihaja čas. Vlak dobi drug stroj, nekoliko minut, manever je gotov, par kratkih signalov in \ lak hiti dalje, v noč, v meglo, katero vidi sam Ihišič. I'soda je na poti, nekaj se bo zgodilo. Marijanov strah narašča, kajti zgodilo se bo gotovo. Po hrbtenici ga i/preletava mraz, po stegnih ga zhada čudno, dolgo, roke se mu tresejo. Vsi prsti mu drgetajo — to je strah. Zunaj na polju se vije megla okrog drevja, dviga se med tirom, kadi se iz čuvajskih hišic. Kd« j» nevarnost T Nekje na progi je — morda še daleč, morda že blizu, velika je, nepremagljiva je, danes ji ne uide. Minuta za minuto preteče, krajina se neprenehoma izpreminja, hektometrična znamenja kar lete sto kilometrov — nesreča se ni /godita — a pride, pride gotovo Prvi tunel — tema strah strah — — Dušic napenja živce do skrajnosti, oči mu silijo iz lobanje, v tilniku mu tiči nekaj tr dega vlak je poln potnikov z napeto voljo zbira strojevodja vse misli, kakor nateže lok v gla n in strah ga prešinja. Drugi tunel, dolg, dolg tunel tu ni niti sledu najmanjše svetlobe — črna megla — nevarnost — strah strah — in živci popuščajo, o-ei slabe, pljuča pešajo, telo se za- čne tresti — sam strah — strah — sedaj se bo zgodilo . . . Stroj mc zapodi iz tunela -■ zdaj, zdaj — tam — tam —. Dušič ni zmožen besede. Pred strojem se dviga ogromna skala, siva, trda, sovražna. Nesreča jo jc pri valila na tir iu sedaj je konce. Strah je pogoltnil vse misli.... vse, vse do zadnje. Dušič vidi ska lo, vidi grozni konce iu vsako presojanje, čuvstvo odgovornosti, tipanje, vse ga je zapustilo - samo strah ne, ki je tako velik kakor tista »tkala. Ogromni strah mu dvigne roki in Dušič skoči - Komaj ga Naglaj vjame ... Z divjo močjo ga potegne na stroj. Kurjač se sam ves trese. Samo pol sekunde — Dušič bi ležal z razbitimi udi pod železniškim nasipom. Nezavednega vodjo položi Naglaj ua tla. Do bližnje postaje je na srečo íiaino nekoliko kilometrov. Vlak pohiti po prosti progi — kmalu se ustavi. ,Na postaji pokličejo zdravnika. Mož pregleda Dušica preiskuje, maje z glavo ne pravi nič. Končno ya vprašajo, kaj vendar j»«. Za službo že ne bo več. Recite mi tepec, ako to ne bo traumatična nervoza. Odpeljite ga v bolnišnico. Prišel je drug strojevodja iu /. malo zamudo je odsopihal vlak dalje. TAKA JE VOJNA! Zagrebški dopisnik lista "(ira zel Volksblatt ' je govoril z nekim ranjencem, ki se je bil udeležil bit ke pri Kainenici. Ranjenec mu je pripovedoval sledečem " 12. avgusta ob 10. dopoldne smo prestopili srbsko nu jo. Ze v začetku moram omeniti, da je vojna, ki jo vodijo Srbi, prava, pravcata guerila-voj-na. Sprejeti smo bili zato tudi takoj od koiuitašcv in oboroženih kmetov. Ti vojščaki streljajo iz stanovanj in drugih skrivališč. Zelo spretni so. kajti navadno takoj izginejo,- kakor kafra, preden se JUH človek približa. Poskrijejo se, kjer je že, ali v grmičevju, ali pa po koruznih poljih. Pripominjam, da je srbska dežela zelo rodovitna iu da čisto nič ne zaostaja za našo Slavonijo. Koruza je tako visoka, «la se iz nje ne v iti i jezdec, samo drevje je polno, da se kar šibi Hiše so vse čedne, prilično take, kakor {to naših tnalih mestih iu trgih. 12. in 13. avgusta smo se pomikali proti južni strani. 14 avgtt sta pa je bila bitka. I^oznico smo pustili v plamenu. Gorelo je vsepovsod, ogenj so zanetili naši težki topovi. Korakali smo naprej, ter bili vedno vznemirjam po če-ta.ših, katerim so pomagali kmetje ki niso bili poklicani pod orožje, ženske in otroci. Dne 15. avgusta nas je zajela strašna nevihta. Trudni, izmučeni in do kože pre močeni smo dospeli do Jerabica planine, katere edini vrh je Vida-rica, kjer se je razvil boj, v katerem sem bil ranjen jaz. Vrdarica je približno 222 metrov visoka. Odtod je lep razgled na Kameuico. Na pobočju Kame-nice so bile napravljene utrdbe od regularne vojske. Na vrhu je bila postavljena artilerija. tudi dobro utrjena. Dominirala je vso okolico in indi naše čete lahko zadela. Pripominjam, to, da se laže umcjc, v kakšno kislo jabolko smo morali ugristi. Tudi se ne sme prezreti dejstvo, da se Srbi vedno postavi-jo n» dobro pokrite pozicije. Navadno ni videti niti nn>štva, niti topov ; šele vzdigujoči se dim in plamen izdata sovražnika. Srbske utrdbe so vseskozi moderno napravljene in odgovarjajo svojemu smotru, kakor j»' tudi o srbskem vojaku treba pripoznati, da nam je enako vreden sovraž nik. No, in prišlo jc do spopada. Napad /a nanadom, krepko nas je podpirala naša artilerija. Srbska se ž njo ne more meriti, dasi je treba priznati, «la zasluži tfïfli srb ska, kar se tiče «lela in mat«*riala, vse priznanj«* in da j«* ni smeti podcenjevati. Naj omenim tu po-sebno našo artilcrijo, ki je do skrajnosti hrabra, nje moštvo pravi sinovi gora. j«' gibčno, zmož no, oprezno kot mačke, svoje topove nosi na lokah kot male otroke., Ctrdbo za utrdbo smo si osvoji-vali, a mene je pač tu dohitelo par zrn šrapnela, ranjen sem bil na levem ušesu in na več mestih leve strani telesa. K a j naj povem o izgubah? N.i obeh straneh s« je «leíalo molilno, temu pa o«lgovarjajo tudi obojestranske izgube. Srbski častniki se ne u«lajo nikoli, vsak se rajši umori sani, ali i»a post rele drug drugega Srbi bojujejo obupen boj. Vedo ,da gre Srbiji za življenj» iu smrt. Zato bo pa tudi v tej vojni srbsko bojišče prepojeno, s krvjo, vojna bo tu najhujša, kajti sovražnik s«' ne bori tak«) hrabro I« vsled svoje š«' precej nepokvarjene, zato krepke, naravne sile, temveč nodpira ga iu to izdatno, tudi obup. Ponoči sem opažal iu prisluškoval glasov«- srbskih pišča-li; glas jim je enak onemu nočnih ptičev, in s temi piščalkami si dajejo znamenja. Tudi obleka srbskih vojakov j«* zelo praktična, barve ji tak«* kot zemlja iu ker so vojaki navadno tudi v obraz za goreli, jih <>«! tal ni možno razločevati. Železnice zavojevanih držav. — \ Nemčiji j»» dolga železniška proga 62,734 kilometrov. Na 100 k\a dratuih kilometrov pride t«*«laj 11.6 km in na 10, prebivalcev 4.H km proge. Kraueoska ima 50.232 kilo-uietrov železnice. Na KM) kvadratnih kilometrov pride torej 9.4 km iu na 10,(HHI prebivalcev 12.s km proge. Avstro-Ogrska ima 45,823 kilometrov železnice, razmerna števila s«» 6,s in 9 kilometrov. Srbija ima M3»i kil......-trov dolgo železnico, razmerna števila so 2.7 iu 3.3 km proge. Državni dolgovi. Leta 1*12 je znašal državni dolg vseh «Iržav 36 milijar«! kron. Po sto h-tih, 1912., pa je /♦> narasel na neverjetno višino 214.800 milijonov ki 'on. Kako velika svota je to, s« vidi iz t«-ga. «la bi obsegala veriga cekinov, ki bi predstavljala to svoto, celo zemljo okoli ravnika. Leta 1912. j«* imela zemlja 1900 milijonov ljudi in od teh j«- živelo v Aziji 933 milijonov, v Kvropi 4*4 milijonov,v Afriki 11* milij«)iiov, v Ameriki 1H7 milijonov in v Avstraliji 57 milijonov. Dolgost železniških prog na svetu znaša več kot en milijon kilometrov. • Kapitalisti so povsod enaki. Iz Kima poročajo: Na odlok itali jansk«« vlade so v Turinu in Milanu aretirali tajno organizacijo borznih špekulantov, ki so z nedovoljenimi sredstvi delovali na to, «la bi s«' borze zopet otvorile. (kidali so jih pristojnim so«li-ščem. Dobre duše! Krakovska polici ja je konfiscirala pri več trgovcih v«-lik«' množine tobaka v za-vojih, k«*r so g« prodajali «Iraž«'. Zavojček, ki stan«- H» vinarjev, so pro«lajali vojakom za 20 vinarjev. Enajsta božja zapoved v kapitalistični družbi s«- glasi: Izrabi stisk«» svojega bližnjega, da ho polu t voj žep! • V Avstriji zapirajo pametne Ijmli po vrsti Zato razumemo, da s»» K rane Jožef in njegovi ministri š«* prosti.... Morda s«- pa š«' obrne. Markiza de Pompadour. Dne L">. aprila l«*ta I7»»4. je umrla v Parizu slavna markiza d«» Pompadnur, ljubica Ludovika XV. Markiza Pompadour je bila hči n«'kega t'ranc«»skega nižjiga uradnika. Neki g«'iieralni naj«*ni-ytk, ki je živ«d skupaj z njen«» ma-^'fjo, jo j«' vzel V hiš«» III j«» je dal prav dobro vzgojiti. Deklica je imela velik talent ¿a petje in sli-karstvo, bila je lepa in razumna, imela je veliko finega okusa in ra/sod 11 ost i glede umetnosti in vede. Leta 1741. se .j« poročila / u. «I 'Ki ioli som. M bula /ena pa j«' neprenehoma hrepenela po slavi, ki j«» je tudi slednjič dosegla. (V poštenim potom to )»• ni prav nič brigalo. Tedanje življenj«* onih I«*-pih pariških dam j«- bilo prav nizko. Hrepenele so le, «la bi postal«* met rese kraljeve. Tudi l«*pa Pompadour je imela enake ž«*ljc. Prikupila se j«* s svojo lepoto, ohuašanj«*m in finim <»kus<»m Lu-«loviku XV. in postala je markiza de Pompadour. Vs«* svoje življenje i>i hr«'(>cncla po drug«>m kot p«» moči in slavi. K«) je p«»stala ljubica Ludovika XV., moža brez posebne energije iu moči, ki bi jo kot kralj posebno rabil, si j<* markiza d«* Pompadour kar prilastila n«'kak<» poveljstvo nad vsem. .1«*-mala j«* «li nar iz državne blagajne, kolikor ua j«* hotela; podeljevala j«* vis«»k«' vojaške stopnji* po svojem okusu; nastavljala iu <»«l-stavljala j«* ministre. K«l«»r j«* hotel dobiti kako visoko «Iržavn«» službo, se je moral prikupiti samo markizi «le Pompadour in služba je bila njegova. Markizim» sovraštvo je bil«» br«*z meje. Kdor ji ni bil všeč, ga je p«»hlala v bastiljo, Ludovika XV. je znala prikleniti nase na čudo-vit način. Kralj j«' bil udau in ji je izpolnil vsako željo. Slavni slikar Boucher j«* na njegovo naročilo naslikal zanj v«'lik«> slik mar-kize «I«* Pompa«lour, ki so pa bile večinoma p«»dlo erotičnega značaja. Kak«»r je bila markiza «1«' Pompadour ena najlepših, žen sploh, se j«' vendar bala, «la izgubi pri kralju svojo vr«*dnost. Zato j«* skušala /. raznimi spletkami m razveseljevanjeiu privezati na s«* kralja, ki se je takoj udal potratnemu življenju, ki ga j«* pripravila zanj markiza. Poklicala j«' ua dvor najkrasiiejšc Icpoticc in j«* na ta način ustanovila kar cel harem za kralja Ta har«*ni iu vse t<» življe-nje s«* je izražal«» v 'parc aux «*«'-ris" (vrt srn). Da ni bilo vojaško življenj«' preveč enolično,"je pripravila svojemu kralju v taboru oper«'t «-Ira n n» itd., vse p«>dlo spol-«k«* vsebine. Kakor se je nravstveno življ«*-nj«* za časa rimskih c«*sarjev p«»-prijelo v vsi svogi gnilobi tudi ljudstva mas«*, tako se j«- zgodilo tmli za vla«lanja Ludovika XV, oziroma za vladanja markize «I«* Pompadour. Praznoval«* so se po razkošno <»pr«*in)j<*iiih dvoranah orgij«' prve vrste, po«|obn«' bakho-viui slavnostini. Iz tistih časov imamo krasne, galantne karikaturi' najslavnejših umetnikov, ki so predočili v svojih slikah tedanje razkošno življenje in nravstveno pokvarj»*iiost. (¡lavni triumf te po-kvarjenosti pa so bile orgije, ki s«* niso vzprizarjalc samo na dvoru, ampak tudi med meščanstvom. Strup se je zalcz«*l e«*lo v življenje na deželi, kj«*r je vla«lala l»«*«la. Razum«* s«*, da s«» vs«- tak«' pri-r«'g«'i«j, «»b katerem se je kralj lak«» rad grel in ki ga j«* vsega očaral. 1'Vbruarja mcs«'ca, leta 1704, je bolezen z \ so svoj«» nmčj«» napadla markizi», taks» da so nekateri menili, «la se bliža njena smrt. Toda markiza je vseeno ozdravela. A-prila meseca so jo prepeljali v kraljevo bližino, v Fontainebleau, kjer j«* bivala v kraljevem gradu. Toda komaj je prišla v omenjeni «.Mail, že se je njena holcz«*li obrnila na slabo stran. Kralj jo je obiskal skoro vsak «lan; toda, ko je videl, «la bo markizina bolezen š«> dolgo trajala, jo je polagoma zapustil. Resnica j«*, «la j«* markiza «le Pompadour «»I» svoji smrti igrala \<*lik«» hvaležnejšo vlogo nego kralj, katerega prijateljica j«* bila tako rila s poštnim'iu-tendantom Jcnellejem o pismih, ki jih j«- prejela. Nato j«- prišel župnik, zakaj Voltairejeva prija-teljica j«« hotela skleniti sv«»j«* živ-lj«*nj«* p«»ravnana s cerkvijo. Samo nj«'iii bližnji prijatelji iu so-r«»«lniki so bili pri 'njej. Markiza j«* bila «b» zadnjega čisto pri zavesti in prav pogumna. Na velikonočno nedeljo l«*ta 17t»4, 1. aprila zvečer - s«*«laj j«' minilo od onega časa 1">0 let je izdihnila Kksistiral je takrat zak«»n, «la ne snu' mrtvo truplo «lalj«* časa «»stati v kraljevi palači. Tak«» s«» mrtvo markizo š«' isti večer v veliki naglici odpeljali iz palač«* v Fon-tainebleau. Pripovedalo se je, «la je kralj opazoval žalostni sprevod sk«»zi svoje okno. Močno je pa«lal «l«'ž. Ludovik XV. j«* potegnil iz žepa uro, «la bi vedel, kdaj bo trupl«> njegove mrtve ljubic«* v Parizu in je baje rekel-: "Markiza bo iuu'la ua svoji poti slab«» vr«>-me!" Nekaj «Ini nato j«« začel kralj živ«-ti svoje navadno življe-nje in uboga markiza «I«* Pompadour j«* bila — pozabljena. Življenje in potratnost Lu«l«»vi-ka XV.' pa sta pravzaprav izzvala revolucij«), ki je prinesla sv«»hodo Franciji in večini Kvrope. REVNO ŽIVLJENJE. Ljudje, ki bolehajo za boleči nami v želodcu, jetrih ali sploh ua prebavnih organih telesa, imajo revno življenje. Prvič niso zmožni jest i, kar bi želeli, kolikor bi ho-teli ali potr«*ho\ali za sv«»j obstanek Ako je«lo «lovolj in s popol-in» zadovoljnostjo, v«*mlar se navadno počutijo slabo po j»'«li. Take bolezni so uava«liio v zvezi z za-prtnico in njenimi posledicami. — Najboljše sredstvo proti takemu stanju j«' Trinerjevo ameriško grenko vino. To zdravil«» bo iz-čistilo iz prebavnih «l«'l<»v t«*l«'sa vs«*, kar u<* spa«la tja, obenem bo uredilo, izčistilo in «lalo ponovno moč prebavnim organom. To zdravilo ustvarja z«lravo slast «l«» jedi, pomaga pri prebavljanju in «laj«* ziv«»tu popolnejše zatniki dobe iedno prenočiif-e za nizko ceno.- Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo prijioroča MARTIN POTOK A ft 1625 S. Kacine Avc., Chlcago, lil. LOUIS RABSEL moderno urejen «alun là 4S0 6RAID UE., KEIOSNA. «IS Telefon 1199 «JOS. A. FISHER Buffet Ista aa raapelago veakorretno ylv« viae, aaiedk», Ui Uvretai pro«tur aa okrepdilo. 5700 w. asta av. oueaca, m Tel. Lawndale lTfl "Ako ai nameravate naročiti graf of on, ali importirane slovenske grafofonske ploiče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh wako-vrstne zlatnino in srebrniao. A. J. Terbovec, Box 28^ Denver, Colo." POZOR! Lepa prilika za ženske, ki se žele učiti slamnike šivati. Pouk po dogovoru pri II. Vičič, 458 North Halsted St., Chicago, 111. RAVNOKAR JE IZftLA KNJnŽICA Katoliška cerkev in socializem.' Knjižica obsega 52 strani. Komad 10c. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proč. popusta Naroča se pri upravništvu Pro-letarca. M. A, Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in ne deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47« 1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale V^Važno uprašanjef Konzula?Mytâ/* sodnijske WKato vojaške 1Vshm rmot«»» "^Vj^ílilwaukee.Ww. i» K O Ii K T A K K C Iz stare domovine fcušterlideve konference. Kranjski deželni glavar, a predvsem klerikalni strankar dr. &u&teriič je znal vedno za to skrbeti, da y njegova oseba izgledala važno, kakor *La jO je sama božja previdnost poslala Slovencem. Zdaj poročajo ljubljanski listi: "Krajnski deželni glavar dr. Iv. ftušteriič je dospel na Dunaj. Konferiral z ministrskim predsednikom grofom Sttirgbkom, notranjim ministrom baronom lici noldom in poljedelskim ministrom Zcnkcrjcjn o deželnih zadevah.'* ~ " l)rja: SušteršiČa poznamo dobro, pa si lahko mislimo, da so bile te "deželne zadeve" kakor po navadi zadeve klerikalne stranke. . samostojnega gospodarstva. 1 ro- silke morajo podpisati reverz, da bodo v slučaju potrebe se posvetile strežbi bolnikov iti ranjencev. Za stanovanje in hrano morajo u-čeiike same skrbeti. To so vse žalostna znamenja, da mora biti število ranjencev ogromno. Kaj bo še le, če se vojna zavleče" Za ' Rdeči križ pevsko družtvo , Slovensko •'Ljubljanski v kratkem pri* korist 4 ' Kdeče rodbine Tudi ranjence obiskuje Sušter gjč. (ilasilo klerikalnega komandanta na Kranjskem, 'Slovenec', poroča, da je deželni glavar dr. Šusteršič obiskal na Dunaju pol-1 gc do zmage nazaj Zvon namerava rediti koncert v mu križu" in fondu za vpoklicanih vojakov. Vojno sta začela Herehtold in Frane Jožef. Dobiček pričakujeta herehtold in Franc Jožef. Za njiju žrtve mora pa ljudstvo skrbeti, ki bo na vsak način tepeno. Prepoved. 1'rad no je prepove dano markirati pomikanje armad na zemljevidih v javnih lokalih, to je v kavarnah, revstav'racijah in drugih prostorih. Ljudstvo ne sme izvedeti, kako slavno vodijo modri generali vojsko od zrna- du rezervistov na kolodvoru v preschen zagrešile "\eleizdajuiš* ke klice". V Bilinu.so zaprli šestnajstletno dekle zaradi "raz-j širjauja razburljivih vesti".. • • • I Patriozem. Na Prikupili \ Pragi je stara kavarna, ki s. j,- imenovala "Cafe fi ancais /aradi voj- j »te so naslov ¡spremenili v "Cafei Austria"... Prejšnja "Kuska ka varna" s«' zdaj imenuje "Narodna kavarna"... To mora pomagati Avstriji! telo. Zažgali so najbrže otroci, ki so se pri teiu skednju večkrat igrali, morebiti z vžigalica mi. Skoda je ogromna. Samomor. Sluga gostilne "Zur Post" \ St. Vidu ob (Jlmi, Friderik Unnipold, doma i/. Meiseldin* ga, se je obesil \ gozdiču pri O-benniihlbachu. Aretiranih je bilo na Koroškem sede ni slovenskih duhovnikov in »n učitelj ter en Ceh, baje zaradi sibotilstva; z nemške strani so : bili aretirani dva duhovnika in j eu lajik. Oproščen. Vojaško sodišče v ¡(iradctt je oprostilo župnika |>otcni naš< | posest nik Ludovik K ranic. (•1-letni'sin Abijzij Sterle j/ Išk«-s«» ; je igral z otroci „sosed o v pred mlinom svoj« ga oe.-ta Otrok se j«- ne-opaž«'ii o«l manj aj naj bi si bili prihranili ' • • • malnih cen od strani kupovalcev sprejmejo le težko bolni. V bol- j«' nespametno ui nepatrijotično. S trajnim zadrževanjem potrebščin v večji množini, kakor se jih rabi za lastno domače gospodarstvo, s«1 ne bo doseglo dovoljenja | trajn, višjih e«-n, pač pa zaplembo in kazen. Vsaka agitacija proti v nisnice naj se pošiljajo člani bolniških blagajn 1«-, če j.« to absolutno potrebno, kar bi ne bilo samo v interesu elatVov bolniških bla marveč priporočljivo z ozirom na to, da so bolnišnice pripravljene v vojne svrhe. Ope 'tem obziru izdanim razglasom itd. racije, ki niso nujne, naj se sisti- Tudi vojne ujetnice llolan«i-{ ski list "Panorama poroča o po »ni vrsti jetnie, ki jih imajo na \ui;!ešk«m. Vojno ministrstvo v ondouu ima veliko število deklet za pisanje na stroju. Kei j« pa to, kar se tam piše, večinoma taj no in s«- vojno ministrstvo boji, i a in* bi znale mlade «lame «ližati •zička za zobiui, s«» se morale za-ezati, da ne Zapuste prostorov ojnega ministrstva in da m* pri-« j»> z nikomer v dotiko, «lokler ni vojna končana. Taki) mi v ministrstvu kakor v zaporu; imajo >a«" zelo'udobna prenočišča in dolivajo baje fino 'hrano, ali ganiti | ne smejo nikamor. Tako so pravzaprav vojne ujetnic»1 hrk^od strani posameznikov ka krrvfài strani korporacij je pnprtl- no? rajo. Mcdikamentozno zdravlje nje, kakor tudi dovoljevanje tera-  Nedopustna ; istotakó vsako pevtičnih pripomočkov naj se o-Jft Iritikovanje .ki bi utegnilo meji na najpotrebnejše. Kar se jav javnost razdraževati. Vsako krš«> nje takih določb, tudi če so te iz tiče plačevanja doneskov, s«' to ne sme opustiti. Moratorij se torej «laue od političnih oblasti, se hod* | ne nanaša na plačevanj«1 doneskov kaznovalo od vojaških domobran- skih sodišč. (§ 2. c»'s. naredbe z <1 ne 25. julija 1014, drž. zak. št. 156; $ 65 b civilnega kazenskega zakona; § 341 b vojaškega kazenskega zakona. Kazen: ti/.ka j«'ča o«l 1 do ,5 let). Vojaško poveljni-št v o nikdar ne bodi» trpelo, da bi k«lorkoli iz morebitne javne stiske poseben dobuVk imel. (Ira-dec, 7. septembra 1914. Vojaški poveljnik: Mattanovich m. pfJ ge-neralmajor. Nedoraali otroci verjamejo, nemški časopi motu, t« r pa«l< l v vihIo. Vo«la ga i< /am sla v glob«»čino, Mati po-m m« o iicira otroka je skorila za otrokom v vodo, toda bilo je že prepozno, nt rok je bil ž«- mrtev. Strašen detomor. 20lctua < b k 1 a Jožefa Matauš. uslužljeiia pri iro-stilničai ju Jan«'zu Bat« j v \ ojni-ku | ► r i l'« lju, j«- povila v senu ži-v«*ga otroka moškega spola. Takoj po iHirodu je tolkla /. otrokom tako ilolgo po /i«lu, da j«» bil otrok ineti v \ato j«' ski ila otroka v m-ki kot Ljudem pa s«' j«« cela i«'č malo čudna ztb la Obvestilo se je I orožništvo, ki je po daljš«m iskanju našlo truplo otroka.'Detomor je bila priznala, nato pa je bila I odpeljana v <'«>! ).• \ zaporo* okraja i nega sodišča. Policijski pes našel zločince, ki so streljali na vlak. I radni "Sarajevski list " poroča sletleče: 25. avgusta so streljali neznani zli-kovei pri predoru Brdjani na železniški voz, ki je šel iz Ivana v Kon.i,ie. Vojaška straža je nato od govorila s streljanjem, ali zlikov-ci so ušli. Cela stvar jc bila na- J F. STEPINA Sl.AGAJNIK Sniif podjetje je pod nadzorstvom "Clearing llouda" čika-ikib bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-Ke postne hranilnice Zdr. držav. ZvrAuje tudi denarni promet H. N. P. J. 1'radne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in ¿etrtek je banka odprta do U ure zvečer. Denar vloten v naAo banko nosi tri procente. Bodite uvejereni, da Je pri nas denar naioien varno in dobičkanosno. J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka Avenue. F. KERŽE CO :: 2711 South Mfllard CHICAGO, ILL. Cenike'prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano. pristnih pijai, Kranjski Brinjevec, Slivovlc, Tropinovec, Grenko Vino il in to ao: llijjhlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazib agerrtov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik. A. HORWAT, 600 N. Chlcago, St., JoUet, IU. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARE-TINČIČ 324 BROAD STRfcfcT T K L.1475 JOHNSTOWN, PA. o praviloma objavljali ot'ieielno znanjenaurožništvu v Konjiču: o-lognana inn na padlih, ranjenih rožniska patrulja s postajevodni-1 ur pogrešanih častnikov in voja k«1)t . Vrhovno vojno štvo pa misli, da to ni dobro, «"ei la povzroča preveč žalosti me» pr« bivalstvotli in bi utegnil») >o vplivati na juuaštv«) Z»laj j objavljanje imen prepovedano in | takoj skoči!. isopisi smejo naznanjati le >)» vilo izgub. Drobne vesti. Pričetek šolskega leta. mestnih ljudskih šolah ljubljanskih se j«> pričelo novo šolsko I»' to v ponedeljek 21. septembra Idealen pač ne bo pouk. ki tra bodo otroci sedaj dobivali. Pretep. Iz Kač poročajo: Na vasovanju pri neki hrvaški delavki sta s«' st«ipla kmečka fanta Pauman in Mohorko. Ob-škcnlbe. Spravili s«» ju v niari borsko bolnišnico. Zločinski uboj. Dne fi. sept. je udaril v vasi Pod gozd na»l (irgar-jem 2'lletni H. Plesničar v prepiru Štefana Povšiča s kolcem po glavi s tako silo, da ga je ubil. Velik požar. Blačc na Žili. Dne septembra popoldne ob 2. je na skednju po domače Oz»lclo ve hiše začelo goreti in kmalu je stala srednja vas v plamenih, ker j« veter pihal. 26 hišnih številk z gospo«larskimi poslopji vred je voj Dragani)- sta priznala, «la sta stre ¡ljala, zato so ju izročili vojaškemu sodišču. Zopet pes ugriznil. Pasja po-padljivost se je za«M'la tudi v Ljubljani razširjati in zadnji čas s«1 prip« ti skoro vsak «lan kak slučaj. Ko se je mizarski mojster in hišni posestnik I/. Jenkove ulice Simon Praprotnik peljal s kolesom po Prulah, ga nenadoma in br«-z vzroka naskoči p« s ter ura na «lesni nogi poSkoiluje, da j«' moral takoj k zdravniku, da mu j«' «lal prvo pomoč. ]\h% čigar lastnik j«1 znan, bo preiskan in ak<> s« pokaže kaj hujšega, bo moral Praprotnik prej ko mogoče «uliti v Pasteurjev zavod na Dunaj. Medveda ustrelil. Miha Č« iiu', hotelir na Bledu, j«' šel v svojem lovskem revirju Lancovo na Jelovici s srnjakovega lova proti lovski koči. Približno f>0 korakov pred kočo zasliši težke korake, po-stoji ter zagleda kosmatinca ravno, ko preskoči posekano smr«'če-j«>. Ko je hot»l medved pot kri-žati, tuli pomeri in kosmatince samec, okrog SO kg. težak, je oble žal v ognju. Pač redek lovski bla življenje. Tudi nekaj svinj je zgo gor r TRINKRS BÍTTIR-WIHE /•»tXt^I HORKE VÍN0 Kadarkoli »te no v spe« ni, nikar it * pripisujte to sv.iji usodi. Poskusite najti v/rok in čudili se boste, kako mnogokrat ste sami krivi ncvspeftnosti. Odstranite vodno vzroke, če jp mogočo, in ogibljite so jih v bodočo. C-e je vašo zdravj«» \ nevarnosti — ¡»osebno če niso v rodu prebavni organi, pa niste uspeti z nobeno romoduro, toda j po skusite, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je lo v redkih slučajih neuspešno. Posebno zanesljivo deluje na prebavno organe, ker pred vsem očisti neprebavljeno snovi da so možne vrAiti bro/ vsako p«tmoči svojo funkcijo. Ta moderen pripomoček ima prijetno grenak okua in deluje hitro ln vapeftno. Rabite ga kadarkoli Vam poide tek, kadar Vas nadleguje zaprtje in njega posledico, kadarkoli imate bolečino v želodcu in trpite na kaAnji maladiji, ki ^ «o posledico zapertjn. JOS. TRINER Uvaievalec In Izvaielavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chlcago. ni. W pozabite, da ima TR1NKRJEV LINIMENT dober učinek za matično in neralgiJne bolečine, v slučajih otrdelosti miiic v slučaja otekline in izmakneloeti. in reu-gibov,