jj[ 1 (j V 4 b 6 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA - LETO XXIV - ŠTEVILKA 4. JULIJ 1983 Dohodek se ustvarja s skupnim prizadevanjem Vsi vemo, da šobili rezultati poslovanja delovne organizacije v prvih mesecih znatno pod načrtovanimi. Proizvodnja, ki je zaradi sezonske narave v tozdu embalaže v začetku leta sicer vedno nižja kot poleti in jeseni, je letos zaostajala še bolj zaradi pomanjkanja pločevine in drugih materialov. S povišanjem osebnih dohodkov, s katerim se je celotna masa sredstev za njihovo izplačevanje povečala za 22 odstotkov, smo si torej vzeli tisto, česar še nismo ustvarili. Zamujeno pa bomo morali nadomestiti do konca leta. O tem, kakšne so perspektive in kako se bomo lotili dela, smo povprašali glavnega direktorja ing. Šlandra. Nedavno povišanje osebnih dohodkov postavlja pred delovno organizacijo še večje obveznosti, da izpolni zastavljene proizvodne cilje. Koliko resničnih možnosti je, da nadomestimo zaostanek iz prvih mesecev. Raven osebnih dohodkov v Saturnusu je bila vrsto let pod ljubljanskim povprečjem, zato so nas zaostrene gospodarske razmere prizadele prej in močneje kot druge delovne organizacije. Nizki osebni dohodki so pri nas večji problem tudi zaradi velikega števila nekvalificiranih delavk. Zato smo morali ukrepati ob protestu tistih, ki niso več mogle vzdrževati naraščajoče draginje. Res pa je, da nam uspehi gospodarjenja v prvih mesecih letošnjega leta ne omogočajo dvigovati osebnih dohodkov, saj smo v TOZD Embalaža dosegli samo 70 odstotkov lanske proizvodnje v tem obdobju, v TOZD Avtooprema pa nam je porast stroškov pojedel del dohodka kljub zadovoljivi ravni proizvodnje. Ko smo se odločali za popravljanje osebnih dohodkov, smo predvidevali močan vzpon proizvodnje v TOZD Embalaža, ker je pričela dotekati pričakovana pločevina, in povečanje izvoza svetlobne opreme. Porast osebnih dohodkov kot akontacija na pričakovani rezultat poslovanja do konca leta bi moral delovati stimulativno na večje prizadevanje vseh zaposlenih v Saturnusu, saj ocenjujem naše možnosti do konca leta kot dobre. To seveda ne pomeni, da ne bo problemov in motenj, saj naša proizvodnja potrebuje izredno veliko raznih vrst repromateria-lov, ki so povrhu tega večinoma uvoženi. Večino potrebnih deviz pa ustvarimo z združevanjem naših poslovnih partner- jev, zato z njimi zelo težko planiramo in zagotavljamo normalno oskrbo proizvodnje. Kljub temu menim, da lahko proizvedemo bistveno več kot v prvih mesecih tega leta. Kako smo se v delovni organizaciji pripravili na povečan obseg dela v naslednjih mesecih? Dogovorili smo se, da v poletnih mesecih proizvodnja ne sme pasti kljub dopustom, saj sicer svojih gospodarskih ciljev ne bomo mogli več doseči. Posebnih ukrepov za zagotovitev proizvodnje, razen pri oskrbi z aluminijem, ki nam je nikakor ne uspe bistveno izboljšati, ne bomo sprejemali. Dogovorili smo se za boljšo proizvodno kooperacijo vseh, ki sodelujejo v proizvodnem ciklu od oskrbe z repromateriali pa do izterjave plačil. Vsi morajo biti odgovorni za uspešno opravljanje svojih nalog na osnovi skupaj postavljenega plana. Največja naloga pa je seveda na proizvodnji, ki mora biti sposobna uspešno opraviti svoje delo. Kljub vsemu pa menim, da se zelo veliko Saturnužanov še ne zaveda resnosti položaja, v katerem je vsa naša družba in tudi naše podjetje. Kriza ni trenutna, temveč dolgotrajna in nikdar več se v družbi in v gospodarstvu ne bomo mogli obnašati tako, kot smo se in se še obnašamo. S slabim delom ne bomo mogli dobro služiti in marsikaterim privilegijem se bomo še morali odreči. Danes pa se raje pogovarjamo še o novih pravicah, kot so na primer dodatni odmori v TOZD Embalaža v Zalogu in še drugje. (nadaljevanje na 2. strani) OB DNEVU BORCA IN DNEVU VSTAJE Čas naglo mineva, 42 let je že minilo od takrat, ko so bili jugoslovanski narodi postavljeni pred veliko preizkušnjo. Ob julijskih praznikih se lahko s ponosom spomnimo, da so jo prestali častno in pogumno. 4. julija 1941 je Centralni komite KP jugoslavije sklenil, naj sabotažne akcije prerastejo v organiziran vseljudski odpor proti okupatorju. Naši narodi so kar po vrsti dvigali orožje v upor; že čez tri dni je počilo v Srbiji, še v istem mesecu v Črni gori, Sloveniji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, oktobra pa so se proti okupatorju dvignili Makedonci. Prvi strel iz puške slovenskega partizana je počil, 22. julija v Šmartnem pod Šmarno goro. Množica svobodoljubnih, požrtvovalnih ljudi je sledila klicu in se pridružila boju, ki ni bil le boj ti zavojevalcu, temveč tudi boj za pravičnejšo, bolj humano ižbo. Posebej njim ob obeh praznikih iskreno čestitamo. Poslovili smo se od Franca Leskoška-Luke Delovni ljudje Slovenije smo z žalostjo sprejeli vest, daje prenehalo življenje Franca Leskoška - Luke. Še posebej boleče pa je odjeknila v srcih delavcev Saturnusa, saj smo tovariša Luko vedno imeli za del sebe, del naše biti, za Saturnužana in tako bomo čutili tudi v bodoče. V dokaj pogostih stikih z njim smo vedno ugotavljali, da tako meni in čuti tudi on, saj gaje vedno zanimalo naše delo in življenje, z nami se je veselil uspehov, odkrito in tovariško nas je opozarjal na slabosti in usmerjal pri reševanju. Vedno nas je rad obiskal ali pa sprejel, če so mu to le dopuščale odgovorne dolžnosti, v zadnjem času pa zdravstveno stanje. Tov. Leskošek je vse svoje življenje posvetil boju za uveljavljanje pravic delavcev. Napredno delavsko gibanje na Slovenskem po prvi svetovni vojni je močno povezano z njegovim delovanjem in življenjem; kjerkoli je deloval, se je njegova sled odražala v obliki konkretnih političnih akcij delavcev. Leta 1926 je postal član KP Jugoslavije. S svojimi naprednimi stališči, z odločnostjo v akcijah in boju za enotnost delavskega razreda ter s predanostjo temu boju se je izoblikoval v eno izmed vodilnih osebnosti delavskega gibanja. Močno se je kot voditelj uveljavljal v naprednem sindikalnem gibanju. Že leta 1934. pa je bil izvoljen v centralni komite KPJ in kasneje za člana njegovega politbiroja. Na ustanovnem kongresu na Čebinah leta 1937. je bil izvoljen za sekretarja CK KPS in je to nalogo opravljal do leta 1946. S prihodom Tita na čelo KPJ je postal tudi član začasnega vodstva, ko se je to konstituiralo, pa je bil ponovno izvoljen za člana politbiroja CK KPS. Bil je ves čas najožji sodelavec tovariša Kardelja in Kidriča. Med vojno se je proslavil kot prvi komandant NOV Slovenije. Pomemben je njegov prispevek k povojnemu gospodarskemu in političnemu razvoju Slovenije in Jugoslavije. Nam delavcem Saturnusa pa bo še posebej ostal v najlepšem spominu iz časov njegovega dela v naši tovarni, to je od 1925 do 1933. leta. Takrat so delavci Saturnusa postali in ostali močna, organizirana sila in pest delavskega gibanja na Slovenskem. Vsak kamen rdeče trdnjave, ki je zrasel v tem obdobju, je tudi delo njegovih rok. Vedno nam bo kot delavec - revolucionar ostal svetal vzgled. Njegovo delo in zvestoba interesom delavskega razreda nas Saturnužane še posebej obvezuje, da vztrajamo na njegovi poti in uresničujemo njegove ideale, to je razvoj samoupravne socialistične jugoslovanske družbe. Dohodek se ustvarja s skupnim prizadevanjem rezultatih predvsem delavcev, ki ne delajo na normo, mnogo več delavcev kot doslej pa je treba neposredno vezati na delovni uspeh proizvodnje. (nadaljevanje s 1. strani) Vse napake bomo morali plačevati sami, saj računov nimamo komu izstaviti. Enako je z izvozom, ki omogoča izplačevanje višji osebnih dohodkov, obenem pa nam edini zagotavlja proizvodnjo in obstoj. Že dve leti govorimo in sprejemamo programe za povečanje izvoza, izvoz nam pa že dve leti stagnira. Problem? Gotovo, vendar kolektivi, ki problemov ne uspevajo pravočasno reševati, ne bodo preživeli, ali pa bodo životarili. Povsod iščemo opravičila namesto rešitev, vendar z opravičili ne moremo plačevati niti materiala, niti davkov ali osebnih dohodkov. Zato kolektiv ne sme biti toliko prizanesljiv pri ocenjevanju neuspehov, gospodarjenje in delo v gospodarstvu je vsakodnevna bitka za preživljanje, ne pa sociala. Zaradi višjih cen, ki jih plačujemo za material, nam ostane manj dohodka, pokrovčki in ploščice pa prinašajo celo izgubo. Kako bomo rešili ta problem? Cene naših proizvodov delijo usodo cen izdelkov predelovalne industrije, ki že nekaj let zaostajajo za dvigom cen surovin, energije in drugih stroškov. V okviru možnosti, ki nam jih daje samoupravno sporazumevanje, smo sprejeli ukrepe za vsklajevanje naših cen s cenami materiala. Predvidevamo, da bomo omilili vpliv cenovnih Škarij, ki so nas močno prizadele v prvem polletju. Težnja je, da se poslovni rezultati ne izboljšujejo le z višanjem cen, temveč predvsem z večjo produktivnostjo in z izkoriščanjem tako imenovanih notranjih rezerv. Katere so tiste notranje rezerve, s katerimi bi lahko največ prihranili? Seveda višanje cen še ne rešuje nas ne nikogar drugega, če ne bomo povečali produktivnosti dela. Poglabljanje v kvalitetne dejavnike gospodarjenja postaja naša trajna opredelitev. Vsakdo med nami ve, da bi se več dalo napraviti z manj ljudmi, da je poraba materialov večja, kot bi lahko bila, da je izmet prevelik, da nam je kvaliteta še vedno deveta skrb, da je izkoriščenost delovnega časa slaba, skratka, da je napak in problemov preveč, da bi lahko takšni preživeli obdobje stabilizacije in se prilagodili svetovnim pogojem gospodarjenja, kar mora biti naš cilj. Gotovo obdobje prilagajanja ne bo niti lahko niti kratko, vendar se moramo vztrajno in sistematično truditi za odpravljanje napak, lagodnosti pri delu, neodgovornosti, predvsem pa za dvig strokovnosti na vseh področjih dela. Tu nam stvari ne stečejo in ne stečejo. Morda je to zaradi potrebnih naporov za ohranjevanje normalne proizvodnje v težkih pogojih razumljivo, vendar bomo morali uspešneje uresničevati svoje razvojne programe, ki obsegajo tako razvoj perspektivnosti proizvodnje kot izboljšanje obstoječih. Menim, da lahko uspemo opravičiti relativno visoko raven osebnih dohodkov v tem letu in si zagotoviti socialno varnost jutri le v primeru, če se vsi zavedamo, da se dohodek ustvarja samo s skupnimi prizadevanji vseh v delovni organizaciji, z bolj intenzivnim in bolj odgovornim delom kot ga še mnogi med nami vlagajo za skupni rezultat. Optimizem pa gotovo vliva dejstvo, da imamo za doseganje proizvodnje danes boljše pogoje, kot smo jih lahko pričakovali še pred dobrim mesecem. Zato sem prepričan, da moramo uspeti! V zvezi z boljšim delom tudi v Saturnusu veliko govorimo o nagrajevanju. Določanje realnih norm za delavce v proizvodnji in stimulativnejše nagrajevanje strokovnjakov je bilo ob povi- šanju osebnih dohodkov postavljeno kot ena nujnih nalog. Kdaj in na kakšen način bo to urejeno? Nagrajevanje sploh je ena naših bolečih točk, saj se že dolgo časa v Saturnusu dogovarjamo tako o spremembi sistematizacije na osnovi razvida del in nalog, kot tudi o stimulativnem delu nagrajevanja, žal pa na nobenem področju nismo prišli daleč. Z zadnjimi spremembami smo napravili dve veliki stvari; bistveno smo povečali osnovo, ki pogojuje vse dodatke, obenem pa smo poenotili zelo pisano prakso določanja stimulativnega dela osebnega dohodka, prakso, ki je postavljala delavca raznih TOZD ali poklicev v neupravičeno različen položaj pri delitvi. Sedaj smo te neupravičene razlike v veliki meri odpravili in je start za vse približno enak. Seveda je še odprto dejansko nagrajevanje po rezultatih dela, ki ga postavljam na prvo mesto po pomembnosti, saj bo ustrezna stimulacija povečala našo učinkovitost, predvsem tam, kjer je mogoče narediti mnogo več ali mnogo manj, kot na primer v razvojnih službah, v orodjarni in še marsikje. Po mojem ni urejeno vprašanje stimuliranja strokovnih služb in drugih režijskih kadrov, ki spremljajo proizvodnjo, od njihove prizadevnosti pa je v veliki meri odvisen uspeh dela. Zavedati pa se moramo težavnosti spreminjanja česarkoli pri delitvi osebnih dohodkov, posebno v času realnega padca standarda v Jugoslaviji. Ob omenjenem denarju za izplačilo osebnih dohodkov je potrebno za to, da dobi nekdo več, drugemu nekaj vzeti. Toliko, da bo vsakdo nekaj dodatno dobil, nekdo več, drugi manj, pa sedaj ne ustvarjamo, zato bomo lahko bolje nagrajevali samo boljše delo, boljše rezultate, ki povečujejo naš dohodek. Realnih možnosti za večje spremembe grup pa sedaj ni. Vsekakor moramo do jeseni pripraviti nek sistem nagrajevanja po doseženih V tozdih in skupnih službah smo pred spremembo organizacije. Čeprav se je o reorganizaciji, vsaj v TOZD Avtooprema, že dalj časa govorilo, se stvar dolgo ni premaknila. Zdaj pa je videti, da se naenkrat zelo mudi. Zakaj? Reorganizacije so bile izvedene v TOZD Avtooprema in TOZD Orodjarna kot posledica spremenjenih zahtev in nalog, ki jih opravljata, ne pa kot posledica zahtev za zvišanje osebnih dohodkov. TOZD Avtooprema je pred pomembno investicijo v modernizacijo in povečanje proizvodnje, ki zahteva intenzivno strokovno delo na področju razvoja, tehnologije, kvalitete in vzdrževanja proizvodnje. V novi organizaciji, ki spreminja medsebojne povezave in s tem način dela in vodenja, menijo, da bodo svoje naloge uspešno opravljali. Tudi v TOZD Orodjarna začenjajo s proizvodnjo strojev, ki se je izločila iz vzdrževalne delavnice, po skupnem dogovoru v DO prevzemajo celotno vzdrževanje, ki mora biti učinkovitejše in za uspešno delo krepijo svoje strokovne službe. Sprejeta organizacijska shema jim bo omogočila uresničevanje nalog, seveda pa ne samo po sebi. O spremembah v organizaciji razmišljamo tudi v TOZD Embalaža in v skupnih službah, kjer smo se že odločili za organizacijo službe varstva pri delu, dogovoriti pa se bomo morali še o vlogi razvojne službe na ravni delovne organizacije, ki bo morala povečati našo skupno učinkovitost na ključnih področjih razvoja celotnega Saturnusa in njegovih proizvodnih programov. Menim, da je vsaka organizacija živa stvar, ki se mora prilagajati novim zahtevam in potrebam, ki pa morajo izhajati iz želje po uspešneje opravljenih delovnih nalogah, ne pa iz želje po poviševanju osebnih dohodkov. Zato podpiram organizacijske spremembe tam, kjer bo njihov učinek na rezultate pozitiven. Pripravila Vita Cajnko PRED NAMI JE Dopolnjevanje samoupravnih splošnih aktov Večino samoupravnih splošnih aktov temeljnih in delovne organizacije smo sprejeli v letu 1978 in jih do danes nismo spreminjali oziroma dopolnjevali. Za to obdobje pa je značilno intenzivno dograjevanje našega političnega sistema v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. V tem času je bilo med drugim uveljavljenih tudi več sistemskih zakonov, s katerimi se urejajo odnosi na posameznih področjih kot so planiranje, delovna razmerja, razširjena reprodukcija in minulo delo, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita itd. V skladu z novosprejetimi zakoni moramo urejati tudi odnose v organizacijah združenega dela in jih v tem smislu tudi opredeliti v naših samoupravnih splošnih aktih. To je eden izmed pogojev za uspešno uresničevanje novih oziroma dopolnjenih sistemskih rešitev. Hkrati pa bo potrebno kritično oceniti tudi našo dosedanjo prakso in ugotoviti, kje poslovanje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na- rekuje spremembe ali dopolnitve obstoječih rešitev. V letošnjem letu smo že sprejeli nove pravilnike TOZD in DSSS o delovnih razmerjih. V teku pa so priprave za dopolnitve še nekaterih drugih samoupravnih aktov. V splošni službi so že v delu zasnove dopolnitev samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v TOZD in DSSS ter samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Potrebne pa bodo tudi dolgoročne spremembe statutov TOZD in delovne organizacije. Znano je, da so potrebne tudi določene spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o pogojih za pridobivanje dohodka, skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter samoupravnih splošnih aktov, ki določajo osnove in merila, po katerih se razporeja čisti dohodek in delijo sredstva za osebne dohodke temeljne organizacije in DSSS. Z \ Kako je v proizvodnji? Maja je tozdu embalaže še primanjkovalo materiala, zato niso izpolnili mesečnega plana proizvodnje. Naredili so le 81 odstotkov tistega, kar so načrtovali, vendar je bil njihov mesečni plan tokrat višji kot v prejšnjih mesecih. V maju je stal oddelek vazelink, ker ni bilo aluminijeve pločevine. V Zalogu so imeli sicer več bele pločevine kot v prejšnjih mesecih, vendar jih je ovirala slaba kvaliteta. Tudi v tozdu avtoopreme v maju niso izpolnili mesečnega plana. Naredili so 10,6 odstotkov manj, kot so načrtovali, pa tudi nekaj manj kot v mesečnem povprečju lani. Pač pa so presegli proizvodnjo za izvoz za 15 odstotkov. Po petih mesecih pa načrtovane proizvodnje za izvoz še vedno niso ujeli. V maju so imeli težave v proizvodnji svetilk za Volksvva-gen - ker ni bilo kontaktov za luči in ker je bilo orodje v okvari, na tem oddelku niso delali 14 dni. V drugi polovici leta čaka vse še veliko dela, da bi nadomestili zaostanek v prvih mesecih. Oskrbljenost z osnovnim materialom, ki je bila posebno kritična v tozdu embalaže, se izboljšuje. Aluminijeve pločevine še vedno primanjkuje, bele pločevine pa imajo zdaj dovolj za več mesecev. Se vedno pa niso zagotovljeni dopolnilni materiali, zato občasni zastoji niso izključeni. Ker se je proizvodnja naenkrat povečala, zdaj ne le v tozdu avtoopreme, temveč tudi v tozdu embalaže primanjkuje delavcev. Samo v Zalogu jih bi potrebovali še 72. Zato zaposlujejo delavce za določen čas. V juliju in avgustu bodo tudi letos delali v naši delovni organizaciji študentje in dijaki. Od občine pa je Saturnus dobil tudi dovoljenje, da se v proizvodnji organizira nadurno delo nad zakonsko dovoljenim obsegom. Posameznik lahko zdaj opravi do 42 nadur tedensko. ---------------------------------- Gre torej za spremembe in dopolnitve temeljnih samoupravnih splošnih aktov temeljnih in delovne organizacije. Zaradi tega je v času po dopustih pričakovati živahno aktivnost samoupravnih organov in vseh drugih družbenopolitičnih dejavnikov v tovarni. Ta naj bi omogočila aktivno sodelovanje vsem, ki želijo s svojimi pobudami, mnenji in predlogi prispevati k oblikovanju čim kvalitetnejših rešitev. Stane Peterca Izplačevanje razlik do minimalnih OD S povišanjem osebnih dohodkov v mesecu maju je zagotovljeno, da noben delavec v polnem delovnem času in ob doseganju norme ne prejema mesečno manj kot 1.000 din. Ker pa se osebni dohodek v času bolniškega staleža obračunava v višini 90 odstotkov od povprečnega osebnega dohodka v preteklem letu, za nego otroka pa še 10 ali 20 odstotkov manj, se kljub temu dogaja, da nekateri dobijo bistveno nižje osebne dohodke. Na predlog IO konference sindikata je zato delavski svet delovne organizacije sprejel sklep, da je najnižji dopustni osebni dohodek za mesec april in maj 8.000 din, v naslednjih mesecih pa 8.600 din. Vsem, ki prejmejo nižji osebni dohodek, pa temu niso vzrok neupravičeni izostanki, se izplača razlika do zajamčenega najnižjega osebnega dohodka iz sredstev sindikata, če osnovna organizacija nima dovolj denarja, pa iz sredstev sklada skupne porabe, namenjenih za socialne pomoči. V mesecu maju so bile izplačane take razlike 57 delavkam. Sklenjeno je tudi, da se poveča znesek za izplačilo enkratne socialne pomoči, ki je bil že 4 leta nespremenjen, na 3.500 din. Priporočilo Zveze sindkatov je sicer, naj bi solidarnostna pomoč dosegala višino polovice povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v preteklem letu, vendar naša sindikalna organizacija ob velikem številu socialno ogroženih razpolaga s premajhnimi sredstvi. Tečaj o hidravliki Sodobni stroji imajo vedno več pnevmatičnih In hidravličnih elementov. Zato je bil v Saturnusu v sodelovanju z Zavodom za tehnično izobraževanje organiziran tečaj, ki se ga je udeležilo 45 vzdrževalcev, tehnologov in projektantov iz vseh tozdov. Na tečaju, ki je trajal mesec in pol, so se udeleženci izpopolnjevali tudi s praktičnimi vajami, na ekskurziji pa so si ogledali proizvodnjo pnevmatskih elementov v Tovarni industrijske opreme Lesce. Blagajna vzajemne pomoči Blagajna vzajemne pomoči deluje od marca 1981 in ima danes 251 članov. Menim, da je to za našo delovno organizacijo, v kateri je zaposlenih okrog 1800 ljudi, zelo malo, saj z več članstva pridobimo več denarja na hranilno knjižico. Tako lahko več članom pomagamo v denarni stiski - naprimer ob dopustih, nakupu ozimnice, ob smrti v družini itd. Po pravilniku BVP je mesečna članarina 200 din. Po preteku 6 mesecev lahko član dobi posojilo v višini 8000 din, ki ga odplačuje v 10 mesečnih obrokih z 1 odstotnimi obrestmi. Te obresti so namenjene kritju manipulativnih stroškov blagajne. Če član izstopi, dobi vložena sredstva vrnjena v roku meseca dni. Čeprav je bilo finančno poročilo podano na občnih zborih v tozdih in DSSS, se mi zdi prav, da so s poslovanjem blagajne seznanjeni vsi delavci delovne organizacije. V času, kar blagajna posluje, je bilo vloženih 1.775.720 din. Izplačanih posojil je bilo za 1.534.700 din. V blagajni je sedaj 241.020 din. Prav bi bilo, da bi se v blagajno vzajemne pomoči vključilo čimveč članov našega kolektiva. Tako bi blagajna razpolagala z še večjimi sredstvi in z večjimi možnostmi za posojila. Kdor se želi včlaniti, naj izpolni prijavnico in jo odda do 25. v mesecu blagajničarki BVP Krajc Milki v računovodstvu. Milka Krajc STROJEGRADNJA Potiho - pa vendar Prva faza projekta strojev se je, kar se objekta tiče, zaključila v mesecu aprilu. Hangar je dobil obliko urejenega proizvodnega prostora s potrebnimi električnimi in strojnimi inštalacijami. Tudi glavnina strojev je že nameščena, manjkajo pa stroji, katerih dobavni rok je daljši. Da bo projekt strojev uresničil svoj namen, pa je potrebno še veliko sistematičnega dela. Glavni problem so še vedno kadri. Na razpise za zasedbo novih delovnih mest ni bilo ustreznega odziva. Celo nasprotno: iz razvojnega oddelka je odšlo v roku enega leta 6 delavcev z visoko šolo, kar bo gotovo upočasnilo načrtovano dinamiko razvoja strojev. Pred kratkim je bila potrjena nova organizacijsko - kadrovska shema TOZD Orodjarna in vzdrževanje, po kateri spada tudi oddelek strojev v celoti v ta tozd. S tem se je rešil problem razdrobljenosti oddelka med DSSS in TOZD Orodjarna in vzdrževanje, vendar je še vedno odprto vprašanje kadrovanja razvojnih delavcev, ker primanjkuje ustreznih pisarniških prostorov. Z notranjo prerazporeditvijo sta bila premeščena v proizvodnjo strojev dva strugarja, rezkalec, pet ključavničarjev, dva delovodja in skladiščnik. V oddelku za razvoj strojev dela trenutno 8 delavcev v konstrukciji, tehnologiji in planiranju. Skupaj torej 19 delavcev od načrtovanih 62 v prvi fazi projekta strojev. Proizvodnja in razvojni oddelek se trenutno ukvarjata z razvojem in izdelavo tlačilcev vsebine (5 kosov) in temperirnih naprav (40 kosov). Po planu bosta oba proizvoda zaključena in pripravljena za prodajo v mesecu oktobru. Zapiralka konzervnih doz in etiketirka, načrtovana proizvoda, ki predstavljata ključno opremo na liniji za embaliranje, pa čakata na kadrovsko okrepitev projektive. Jožko Čuk Sestanek v Zastavi Tovarna avtomobilov Zastava je organizirala 14. junija sestanek sindikalnih predstavnikov vseh delovnih organizacij, ki sodelujejo v proizvodnji njihovih vozil, nanj pa so povabili tudi predstavnike mestnega in republiškega sindikata in člane predsedstva ZSJ. Povod za sestanek so bile njihove proizvodne težave. Lani je tovarna zaključila poslovanje z 900 milijoni din izgube. Kot ključni vzrok za neuspešno poslovanje navajajo tažave z nabavo rapromateri-ala in delov, tako uvoženih kot domačih. Njihove uvozne možnosti so omejene zaradi premajhnega izvoza, ob tem pa morajo odplačevati tudi v tujini najete kredite. V zadnjih letih so znatno povečali proizvodne zmogljivosti, ki danes omogočajo proizvodnjo 220.000 avtomobilov letno. Zaradi velikih investicij so obremenjeni z visokimi odplačili, zmogljivosti pa so izkoriščene manj kot 60-odstotno; proizvodnja nenehno upada že od leta 1979. Lani so izdelali 41.426 vozil manj, kot so načrtovali. Tudi v prvih letošnjih mesecih beležijo izpad proizvodnje blizu 18.000 avtomobilov. Kot glavne krivce za zastoje omenjajo 16 tovarn, ki niso redno dobavljale delov. Med njimi je naveden tudi Saturnus, ki jim dobavlja luči za Zastavo 750. Zaradi Saturnusa je po njihovih podatkih ostalo nedokončanih 418 avtomobilov. Problem pa je bila dogovorjena devizna udeležba, ki je Zastava ni poravnala. Sestanka se je udeležil Janez Medič, referent za prodajo svetlobne opreme. Predstavniki Zastave so pozivali sindikalne organizacije v tovarnah, ki proizvajajo dele za njihova vozila, naj organizirajo sestanke z delavci in na njih poudarjajo, naj se proizvodnji za Zastavo daje prednost, dobavlja pa naj se po ugodnejših plačilnih pogojih in brez zahtev po devizni udeležbi. Zastava tudi predlaga, naj bi se v kratkem na podobnem sestanku zbrali tudi komunisti iz teh delovnih organizacij. V. C. PRIJAVNICA za pristop k »BLAGAJNI VZAJEMNE POMOČI« sodelavcev SATURNUS-a PRIIMEK IN IME .............................................. Matična številka............................................. Poklic ...................................................... Datum rojstva........................kraj ................... Datum vpisa - pričetek vplačevanja .......................... Stroškovno mesto ............................................ S tem podpisom izjavljam, da se mi pri izplačilu OD odtegne članarina BVP. V Ljubljani, dne.................1983 PODPIS: TOZD AVTOOPREME Reorganizacija Proizvodnega sektorja Analiza obstoječe organiziranosti Obstoječa organizacija neposredne proizvodnje temelji na delav-niškem principu maloserijske proizvodnje, za katero je značilna zaključena organiziranost proizvodnje po posameznih obratih. Posledica tega je zaprtost obratov in s tem nezainteresiranost -za končne učinke proizvodnega procesa, slaba fleksibilnost pri premeščanju delovne sile in nepovezana proizvodnja, zaradi česar niso optimalno izkoriščene proizvodne zmogljivosti, nemogoče pa je tudi ohranjati enakomerno kvaliteto. Operativna priprava proizvodnje se skozi vsa leta razvoja AO praktično ni organizacijsko spreminjala niti se ni dopolnila z ustreznimi kadri. Delo temelji predvsem na klasičnem planiranju materialov brez varnostnih zalog. Časovno razporejanje proizvodnje temelji le na izkušnjah in predvidevanjih, zaradi česar proizvodne zmogljivosti niso najbolje izkoriščene. Zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov se ne izvaja zajemanje, obračun, analiza in posredovanje ustreznih podatkov z vidika stroškov. Služba vzdrževanja zaradi nedorečene delitve vzdrževalnih del s TOZD Orodjarna in vzdrževanje nima možnosti za dosledno opravljanje svoje funkcije. Delno razvito in v TOZD AO locirano je samo vzdrževanje strojev in naprav. Zaradi pomanjkanja kadrov in slabe strojne opremljenosti pa se tu opravljajo samo tekoča vzdrževalna dela, vzdrževanje orodij in elektrovzdrževanje pa je še vedno organizacijsko vezano na TOZD 7. Zaradi neprilagajanja obstoječe sistematizacije spremembam proizvodnega procesa oziroma zahtevnosti del in nalog je prišlo do neurejenosti in do določenih nepravilnosti, zaradi česar se za določena delavna mesta vsakomesečno izplačuje paket nadur. Cilji reorganizacije Temeljni cilj reorganizacije je vpeljati linijsko proizvodnjo. Ta cilj smo si zastavili tudi v srednjeročnem planu tozda, saj je le tako mogoča velikoserijska in kvalitetna proizvodnja. Linijska proizvodnja pa zahteva dobro organizacijo strokovnih služb, ki jo vodijo in vzdržujejo, saj so negativni učinki motenj v proizvodnem procesu pri linijski proizvodnji še izrazitejši. Poseben poudarek posvečamo v operativni pripravi časovnemu razporejanju proizvodnje in zasedenosti proizvodnih zmogljivosti ter centralnemu organiziranju transporta in skladiščenja. V službi vzdrževanja pa bomo poleg dopolnitve sprotnega vzdrževanja strojev in naprav organizirali še vzdrževanje orodij, elektrovzdrževanje in sploš- Organizacija dela je proces, ki se nenehno prilagaja ali bi se vsaj morala sproti prilagajati spremembam zunanjih in notranjih pogojev dela. Predvsem zaradi potreb tržišča in zaostrenih zahtev po kakovosti proizvodov, v orodjarni pa tudi zaradi ustana-vljana novega obrata strojev, se v tozdu avtoopreme in v tozdu orodjarna in vzdrževanje pripravljajo večje organizacijske spremembe ustrezno uvajati sproti, pa zato večja reoegani-zacija ne bo potrebna. Ker pa reorganizacija pomeni hkrati prevrednotenje nekatirih del, bodo tudi v tozdu embalaže uskladili vrednotenje podobnih del in nalog s tistimi v drugih tozdih. Predvidevana je tudi delna reoganizacija skupnih služb, ki pa še ni pripravljena. Na zboru delavcev konec maja je bilo sklenjeno, naj se celovit koncept reorganizacije DSSS pripravil v treh mesecih. Takrat so bile namreč predlagane le spremembe vrednotenja posameznij del in nalog brez obrazložitve vsebinskih sprememb; predložene spremembe pa so bile odklonjene predvsem zato, ker se vprašanja vrednotenja del ni reševalo celovito in sistematično, za celotne skupne službe. V tozdu avtoopreme in v orodjarni je bil koncept reoeganizacije že sprejet na szborih delavcev. To je le zasnova, s kateto se samo po sebi nič ne spreminja. Samo uvajanje reorganizacije bo postopno in razmeroma ^dolgotrajno.____________________ no vzdrževanje. Služba vzdrževanja bo še locirana v tozdu avtoopreme, organizacijsko pa bo v prihodnosti vezana na tozd orodjarna in vzdrževanje. Vse ravni proizvodnje morajo dobivati točne in pravočasne informacije, še posebej o stroških in ekonomiki poslovanja. To je osnova za pravilne poslovne odločitve, zato odpiramo novo področje dejavnosti -obračun in analizo poslovanja, ki bo v povezavi s strokovnimi službami v DSSS pokrivalo celotno poslovanje našega tozda. Velika pomanjkljivost dosedanje organizacije je, da popoldanska izmena ni pokrita z ustreznimi operativno vodstvenimi kadri. Zato bo v vsaki izmeni v posameznih obratih delal izmenovodja, celotno proizvodnjo pa bosta v obeh izmenah vodila dva operativna vodja proizvodnje. Zagotoviti želimo čimvečjo gibljivost pri premeščanju delovne sile, da bi lahko čimbolje izkoristili obstoječe zmogljivosti. Ker se v neposredni proizvodnji dnevno pojavlja potreba po začasni delovni sili, uvajamo nova dela in naloge »univerzalnega delavca«, ki bo sposoben po potrebi opravljati različne operacije v proizvodnem procesu. Tržišče zahteva tudi sodobno maloprodajno pakiranje izdelkov. V ta namen bomo po predhodni nabavi ustreznih osnovnih sredstev organizirali posebno delovno skupino. Da bi odpravili nepravilnosti, ki so posledica neurejena sistematizacije del in nalog in prilagodili sistematizacijo z reorganizacijo predvidenim spremembam, bomo spremenili zahtevano stopnjo izobrazbe za nekatera delovna mesta glede na zahtevnejše naloge, uskladili grupe dela za nekatera dela in naloge v primerjavi z drugimi znotraj tozda in v delovni organizaciji in uskladili število delov- nih mest v sistematizaciji z dejanskim stanjem oziroma s planom kadrovskih potreb. Zaključek Osnovna značilnost sedanje organiziranosti je, da se v preteklih leti z rastjo proizvodnje ni razvijala in dopolnjevala tudi organizacija proizvodnje. Nezadovoljiva je kadrovska struktura tako po izobrazbi kot po številu, kar je posledica neustreznega odnosa odgovornih dejavnikov in slabe kadrovske politike v preteklosti. Posledica je sedanja slaba organiziranost posameznih poslovnih funkcij, ki se kaže v nesistematičnem delu, ki se ne opira na sodobna načela in metode vodenja, razvijanja, spremljanja, izboljševanje in vzdrževanja proizvodnega procesa. Takšno delo pa ne omogoča še večje produktivnosti in ekonomičnosti celotnega poslovanja. Organizacija je proces, ki se nenehno spreminja, razvija in dopolnjuje. Zgrešeno bi bilo, če bi popolnoma zanikali obstoječo organizacijo, saj smo tudi z njo v preteklem letu občutno povečali fizično realizacijo proizvodnje na podlagi večje produktivnosti; reorganizirati in postopno kadrovsko okrepiti pa je potrebno ključna področja in odpraviti nepravilnosti iz preteklosti. Za posamezna delovna mesta je predvidena postopna, triletna zasedba, kar bo tudi osnova za vsakoletne plane kadrov. Ker pa nameravamo za nekatera dela in naloge uporabiti obstoječe kadre, nam izračun točk pove, da se masa točk za obstoječi kader v proizvodnem sektorju poveča za približno 1300 točk, pri čemer pa odpade za neposredne proizvajalce cca 620 točk. To pomeni, da se masa za obstoječi proizvodno režijski kader poveča za približno 700 točk, kar je manj kot 1 odstotek vseh točk naše temeljne organizacije. Menimo, da z izvedbo predlagane reorganizacije, ki pa jo bo kljub temu potrebno stalno dopolnjevati, lahko uresničimo začrtane cilje v bližnji prihodnosti. Mitja Ljubeljšek Službe za kakovost Zaradi krize v svetovni in jugoslovanski avtomobilski industriji, medsebojnega boja velikih proizvajalcev avtomobilov za tržišče in drugih dejavnikov se je v zadnjih letih na področju svetlobne opreme mnogo spremenilo. Okrogle žaromete in majhne svetilke so zamenjali veliki štirioglati halogenski žarometi in velike združene svetilke, ki se morajo vklapljati v aerodinamično obliko karoserije vozila. Življenska doba vsakega izdelka se je skrajšala, saj ga navadno že po dveh, treh letih zamenja nov izdelek kot element novega tipa vozila. Nekatere tovarne avtomobilov (Fiat, Simca) so skoraj podvojile trenutno veljavne mednarodne zahteve svetlobnih karak- teristik žarometov, zahteve glede korozijske odpornosti pa so v nekaterih primerih celo petkrat večje. Da si zagotovimo nekatere reprodukcijske materiale in stroje iz uvoza smo prisiljeni še naprej povečevati izvoz naših izdelkov, predvsem na zahtevnejše konvertibilno področje. Vsa ta dejstva nas silijo, da posvetimo razvojni dejavnosti v bodoče več pozornosti. Usposobiti se moramo za hitro samostojno osvajanje zahtevnih izdelkov. To pomeni razviti samostojen razvoj izdelka, zagotoviti ustrezne materiale po možnosti na domačem tržišču in za izdelavo razviti potrebno tehnologijo. Za dosego zastavljenih ciljev moramo v prihodnje pritegniti v razvoj več mladih strokovnjakov, da bomo sposobni uspešno in pravočasno rešiti iz dneva v dan vse zahtevnejše naloge, ki se pojavljajo pri razvoju in izdelavi svetlobne opreme. V razvoj moramo uvesti uporabo računalnika, razširiti raziskovalno delo, poglobiti sodelovanje s fakultetami in znanstvenimi ustanovami, se ponovno povezati z nekaterimi proizvajalci svetlobne opreme (Cibie, Hella in Autopal), predvsem pa s proizvajalci motornih vozil. Le to, da bomo strokovno dovolj močni in prisotni že pri snovanju novega vozila in s tem tudi našega bodočega izdelka, nam bo omogočilo pravočasno osvojitev izdelka in s tem prodor na tržišče že na pričetku proizvodnje novega vozila. To je za nas izrednega pomena, saj dosegajo investicije za razvoj in proizvodnjo zahtevnejšega izdelka že nekaj starih milijard dinarjev. Skratka, usposobiti se moramo tako, da bomo lahko s hitrim izvajanjem in visoko kvaliteto uspeli v vse močnejši mednarodni konkurenci. Z reorganizacijo nameravamo v razvojni službi uvesti naslednje novosti: - ustanovili bomo oddelek za računalništvo, ki bo začel z uvajanjem računalništva v poslovni proces; - oblikovali bomo skupino za konstrukcijo orodij in priprav, ki nam bo omogočila, da se bodo strokovnjaki, ki se trenutno že ukvarjajo z nadzorom ali celo konstrukcijo tudi lažjih orodij in priprav, lahko v večji meri posvetili razvoju tehnologije; - oblikovali bomo skupino za razvoj postopkov in naprav, kjer se bodo strokovnjaki ukvarjali z razvijanjem in uvajanjem specifičnih tehnoloških postopkov, s projektiranjem naprav in avtomatizacijo proizvodnje; - uvedli bomo naloge in opravila »vodja projekta«, ki so občasne in jih bo opravljala določena oseba pri osvajanju novega izdelka od začetne faze do predaje proizvodnji. S tem bodo nekateri vodje razbremenjeni vsakodnevnega kontrolnega in organizacijskega dela, omogočen pa bo tudi vsakodnevni vpogled, v kateri fazi osvajanja je določen izdelek; - sedanji oddelek za dokumentacijo in normative bo dobil večjo vlogo. Poleg izvrševanja sedanjih nalog se bodo v bodoče v tem oddelku ukvarjali še z razvijanjem novih informacijskih sistemov in oblik dokumentacije, s spremljanjem jugoslovanskih in mednarodnih standardov, s sestavljanjem internih standardov, s tipizacijo itd.; - zagotovili bomo večjo gibljivost Reorganizacija v tozdu Orodjarna in vzdrževanje Uvajanje nove proizvodnje strojev in linij ter zahteva, da se izdelava orodij in vzdrževanje bolje organizira in bolj prilagodi dejanskim potrebam TOZD Tovarna embalaže in TOZD Tovarna avtoopreme, je narekovalo reorganizacijo posameznih delov TOZD Orodjarna in vzdrževanje. Predlagana in že sprejeta nova organizacija ureja v TOZD Orodjarna in vzdrževanje vrsto področij: - Razvoj in konstrukcijo orodij in strojev in znotraj te standardizacijo, kodiranje in podobno. - Vzdrževanje orodij, strojev in servisno vzdrževanje, združeno za celotno delovno organizacijo. - Celotno organizacijo obrata za proizvodnjo strojev in linij. - Organizacijo, delovanje in obseg enotne kontrole kakovosti za celo TOZD Orodjarna in vzdrževanje. - Organizacijo poslovanja skladišč v TOZD Orodjarna in vzdrževanje. Drugačna, bolj funkcionalna ureditev posameznih področij v TOZD Orodjarna in vzdrževanje ima za cilj boljše zadovoljevanje celotnih potreb TOZD Tovarna embalaže in TOZD Tovarna avtoopreme, tako glede količine kot kakovosti. Uveljavitev celotne reorganizacije je sorazmerno težka naloga. Zahteva določeno postopnost in daljši čas. To ugotovitev še posebej potrjuje dejstvo, da gre v danem primeru za vsebinske novosti, katerih uresničitev bo odvisna od pridobivanja novih strokovnih kadrov, ki pa jih ne področju Ljubljane primanjkuje. Ta objektivna težava pa ne sme biti razlog za oportunističen odnos do reorganizacije, temveč spodbuda za zagnano iskanje ustreznih rešitev. Janez Smrajc strokovnih kadrov pri izvrševanju nalog razvojne službe. Glavni cilj reorganizacije je usposobiti se za dosego s plani zastavljenih ciljev. Omogočiti želimo zaposlitev novih strokovnih kadrov in jih s stimulativnejšim nagrajevanjem obdržati tudi pozneje, ko bodo s svojim delom resnično lahko pripomogli k razvojni dejavnosti. Že obstoječim strokovnim kadrom, ki so si ali si bodo z izobraževanjem ob delu pridobili ustrezno izobrazbo, in tistim, ki so si s prizadevnim delom in z nenehnim izpopolnjevanjem na svojem strokovnem področju pridobili znanje, ki bistveno pripomore k delu razvojne službe, pa želimo omogočiti napredovanje. Danijel Gamberger Razvojne službe Služba za kakovost v sedanji obliki opravlja predvsem neposreden nadzor nad kvaliteto izdelkov. Tak način dela nikakor ne zagotavlja pogojev za stalno in visoko kakovost. Sodobna pojmovanja razvoja te dejavnosti dajejo tej službi pomemb- nejšo vlogo, vlogo koordinatorja pri zagotavljanju kakovosti. Neposreden nadzor v posameznih fazah proizvodnje se prenaša na proizvodne delavce, služba za kakovost pa izvaja celovit nadzor nad kvaliteto proizvodnje. Reorganizacija zato predvideva številčno manjšo službo, vendar z bistveno višjo kadrovsko strukturo. Za kakovost se je treba truditi v vseh fazah, od raziskave tržišča, preko razvoja novih proizvodov in proizvodnje, do spremljanja izdelkov v uporabi.; to pa zahteva strokovno znanje o metodah za analiziranje in zagotavljanje kakovosti. Z reorganizacijo je načrtovana ustanovitev novega Oddelka za napredek kakovosti, ki bo ključni člen v pripravi in usklajevanju dejavnosti za zagotavljanje kvalitete. V pristojnost tega oddelka sodi načrtovanje kakovosti, preizkušanje novih proizvodov, raziskovanje primernosti proizvodnih procesov, projektiranje kontrolne tehnologije, razvoj merilnega in kontrolnega orodja, analiziranje podatkov o kakovosti in informiranje o kakovosti. Vsi ostali oddelki bodo prilagojeni tako, da bo omogočeno pravočasno informiranje o kakovosti v vseh fazah proizvodnega procesa. Bojan Trbanc Glas Saturnusa izdaja DO Saturnus, 61110 Ljubljana, Ob železnici 16, telefon 444 466. Ureja ga uredniški odbor: Marjan Do-brilovič, Bogomir Jeklič, Boris Jenko, Franc Lubi, Adolf Majnik, Edo Martinčič, Zdravko Petrič, Ksenija Prinčič in Dragica Zupančič. Številko pripravila Vita Cajnko in Miran Todori (tehnični urednik). Tisk: Saturnus - oddelek tiska na papir. Po mnenju sekretariata za informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 412-1/72 z dne 8.9.1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet. Poslovanje TOZD Tovarna embalaže na temelju temeljnega samoupravnega sporazuma o trajni skupni izdelavi ter združevanju dela in sredstev v izdelavi in uporabi kovinske embalaže. UVOD Zaključni račun za leto 1982 je tretji zaključni račun po podpisu samouprave-ga sporazuma TOZD Tovarna embalaže z vsemi svojimi kupci. Namen sporazuma je bil v zaostrenih pogojih gospodarjenja zagotoviti uporabnikom embalažne proizvode, delavcem v tozdu embalaže pa stalnost proizvodnje. Razdobje treh let omogoča oceno delovanja sporazuma tudi z nekoliko širšega vidika. V tem sestavku se bomo omejili predvsem na naslednja področja: - ocena gospodarskih rezultatov v obdobju od leta 1980 od 1982, - ocena delovanja po samoupravnem sporazumu vključeno z dohodkovnimi odnosi, - povzetek in nekateri zaključki. OCENA GOSPODARSKIH REZULTATOV Fizični obseg proizvodnje Embalažni proizvodi iz bele pločevine v tonah so podani v tabeli 1. Če predpostavimo, da je bilo leto 1979 brez motenj pri nabavi bele pločevine, lahko zaključimo, da so motnje v letih 1980 do 1982 imele naslednje posledice: - v Jugoslaviji je proizodnja v primerjavi z letom 1979 padla v letu 1980 na 81,3 odstotke, v letu 1981 ponovno porasla na 90,1 odstotek in 1982, padla na najnižjo raven 70,8 odstotka. - istočasno je proizvodnja v Saturnusu v letu 1980 padla na 56,5 odstotka, porasla 1981. na 64,0 odstotka in ponovno padla 1982. na najnižjo raven 46,4 odstotka. - delež satumuške proizvodnje v jugoslovanski proizvodnji je bil v letu 1979 24,4, 1980. je padel na 16,7 odstotka, 1981. porasel na 17,1 odstotek in v letu 1982 ponovno padel na 15,7 odstotka. Obseg proizvodnje embalaže iz Al pločevine je podan v tabeli 2. Za embalažne izdelke iz Al pločevine je značilno, da so v Jugoslaviji kot tudi v Saturnusu po letu 1979 znatno porasli: - v Jugoslaviji je bila proizvodnja, v primerjavi z letom 1979, v letu 1980 za 28,4 odstotke večja, v letu 1981 za 60,8 odstotka in v letu 1982 za 62,4 odstotke. - proizvodnja je bila večja tudi v Saturnusu, a je rasla za jugoslovansko. V letu 1980 je bila večja za 26,6 odstotka, v letu 1981 za 23,7 odstotkov in v letu 1982 še za 16,5 odstotkov v primerjavi z letom 1979. - delež satumuške proizvodnje v jugoslovanski proizvodnji pa je znašal v letu 1979 13,7 odstkov, v letu 1980 13,5 odstotkov, v letu 1981 10,5 odstotkov in leta 1982 9,8 odstotkov. V obdobju 1980 do 1982 je obseg jugoslovanske proizvodnje embalaže iz bele pločevine znatno upadel. V Saturnusu je bil padec obsega proizvodnje večji kot v jugoslovanskem prostoru. Proizvodnja embalaže iz Al pločevine je v jugoslovanskem prostoru po letu 1979 zelo hitro narasla in je še v stalnem porastu. Tudi v Saturnusu je bil porast po letu 1979 znaten, a vendar nižji kot v Jugoslaviji. Opozoriti pa moramo na dejstvo, da je od leta 1980 prisoten zopet trend upadanja proizvodnje. IZVOZ V letu 1982 je bil izvoz dosežen v višini 40,6 milijona din, kar je 83,5 odstotka od izvoza v preteklem letu; od tega je bilo na konvertibilnem tržišču doseženo 34,4 milijona din. Izvoz predstavlja okoli 3,5 odstotka od celotnega prihodka. Takšen obseg izvoza lahko pokriva uvoz le minimalno. Izvoz tozda avtoopreme je znatno večji. Ta je v preteklem letu znašal 271,9 milijona din, od tega 185,5 milijona din na konvertibilno področje. Tudi obseg tega izvoza ni dovolj velik da bi pokrival lasten reprodukcijski proces. Ustvarjanje in delitev dohodka v tozdu tovarna embalaže. Celoten prihodek je bil v letih 1980 do 1982 ustvarjen v višini: vrdnost v indeks 000 din 1980 702,823 1981 1.029.398 146,5 1982 1.276.574 124,0 V letu 1982 je v celotnem prihodku upoštevan tudi del prihodka iz leta 1980 in 1981, ki pripada drugim udeležencem (nadaljevanje na strani 6) Tabela 1: Proizvodnja embalaže iz bele pločevine Proizvodnja 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 SFRJ1 48.039 55.311 61.158 61.142 49.722 55.082 43.316 Saturnus2 15.057 16.080 14.487 14.682 8.290 9.403 6.814 Delež Sat. v odstotkih 31,3 29,1 26,9 24,0 16,7 17,1 15,7 Tabela 2: embalažni izdelki iz Al pločevine Proizvodnja 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 SFRJ1 3.558 4.128 4.835 5.796 7.444 9,319 9.412 Saturnus 2 478 678 862 793 1.004 981 920 Delež Sat. v odstotkih 13,4 16,4 17,8 13,7 13,5 10,5 9,8 Vir: 1 Tržište proizvoda, Zavod za tržna iztraživanja, Beograd 2 Statistika Saturnus Poslovanje TOZD Embalaža sporazuma in to v višini 56,5 milijonov din. Če upoštevamo ta podatek znaša dejanski porast celotnega prihodka v primerjavi z letom 1981 le 118,5 odstotka. Po letih so se gibali v strukturi materialni stroški, amortizacija in dohodek 1980 1981 1982 celotni prihod. 100 100 100 material, stroš. 64,6 67,4 67,4 amortizacija 3,4 2,8 5,1 dohodek 32,0 29,8 27,5 Če ne upoštevamo prihodka iz preteklih let, je v letu 1982 padel dohodek v strukturi na 24,1 odstotek. Posledica porasta porabljenih sredstev je upadanje dohodka. Na tem mestu lahko ugotovimo, da so bili osebni dohodki in sklad skupne porabe formirani v skladu s poslovnimi uspehi in družbeno dogovorjenimi merili. Akumulacija je bila ustvarjena v višini: Indeks 1980 44.350.000 din 1981 67.679.000 din 152,6 1982 63.781.000 din 94,2 - skupna vlaganja v surovinsko bazo, - kadrovske spremembe. Podobne teme so bile obravnavane tudi na drugih skupščinah in sejah izvršnega odbora. Izvršni odbor je imel v času delovanja sporazuma sedem sej. Doslej mu je predsedoval tov. Ivan Primožič, na tej seji skupščine pa je bil za predsednika IO izvoljen Miha Šušteršič. O drugih točkah z dnevnega reda pa je govora v naslednjih poglavjih tega sestavka. Oskrba s surovinami Kako smo bili v tem obdobju uspešni pri nabavi surovin kaže fizični obseg proizvodnje merjen s tonami (omejitveni dejavnik so bile surovine oz. devize). Embalaža iz bele pločevine Pri akumulaciji za leto 1982 moramo upoštevati, da je prikazana skupno s sredstvi, ki jih je potrebno v smislu sporazuma prenesti v upravljanje drugih članic sporazuma. Ta sredstva znašajo 39.563.000 din. Dejanska akumulacija je v letu 1982 znašala torej 24.218.000 din, kar je v primerjavi z letom 1981 le 38,0 odstotka. DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE IN DOHODKOVNI ODNOSI MED TOZD TOVARNA EMBALAŽA IN DRUGIMI UDELEŽENKAMI SPORAZUMA Splošno o sporazumu Proizvajalci kovinske embalaže, kakor tudi porabniki embalaže so se konec leta 1979 soočili z dejstvom, da dotedanjih virov deviznih sredstev ne bo več. V Saturnusu smo se zavedali daljnosežno-sti nastalega problema, tako za Saturnus, kot tudi za uporabnike embal&že. Uporabnikom smo predložili samoupravni sporazum, ki predvideva skupno proizvodnjo in nabavo pločevine. Sporazum pa ureja tudi medsebojne dohodkovne odnose. K sporazumu je takoj pristopilo 112 udeležencev s celotnega jugoslovanskega prostora. Samoupravna organa, ki vodita delo sporazuma sta: - skupščina temeljnega samoupravnega sporazuma in - izvršni odbor skupščine temeljnega samoupravnega sporazuma. Skupščini prisostvujejo delegati vseh udeleženk. Izvršni odbor pa ima osem voljenih delegatov. Zapisnike vsake seje skupščine in izvršnega odbora prejmejo vse udeleženke. S tem so dejansko vsi obveščeni o vseh dogajanjih in sklepih v zvezi s sporazumom. Peta seja skupščine temeljnega samoupravnega sporazuma Peta seja skupščine je bila v Ljubljani 26. maja 1983. Udeležilo se jo je 63 delegatov, t.j. 66 odstotkov od 94 aktivnih udeležencev. Skupščina je razpravljala o naslednjih točkah dnevnega reda: - poslovno poročilo za leto 1982 - plan za leto 1983 - vključevanje samostojnih pokrovov v obračun po metodologiji sporazuma, 1979 14.682 ton 100% 1980 8.290 ton 56,5 1981 9.403 ton 64,0 1982 6.814 ton 46,4 Boljša je bila oskrba z aluminijasto pločevino. Tu pa se predvsem v zadnjem času pojavljajo večje motnje. Proizvodnja je bila v tem obdobju naslednja: 1979 793 ton 100% 1980 1004 ton 126,6 1981 981 ton 123,7 1982 920 ton 116,0 Pri tem moramo poudariti, da so vedno večje težave tudi pri zagotavljanju sredstev za lake, barve, tesnilne mase, rezervne dele in druga pomožna sredstva. Tudi teh sredstev Saturnus ne more v celoti zagotavljati. Že iz teh podatkov lahko zaključimo, da je proizvodnja v veliki meri omejena z nabavnim tržiščem. Dohodkovni odnosi Skupna nabava bele pločevine in drugega materiala je bistven sestavni del sporazuma. Pri skupni nabavi bele pločevine je bilo v letih delovanja sporazuma prihranjeno: v letu 1980 5.454.412 din 1981 4.346.764 din 1982 2.150.808 din Skupaj: 11.951.984 din Po sporazumu se je ta prihranek delil med TOZD Tovarna embalaže in ostale udeleženke v razmerju 50:50. V letih 1980 in 1981 je del prihodka v TOZD Tovarna embalaže pripadel tudi drugim članicam sporazuma: Celotni prihodek 000 din Sporazum TOZD Tovarna Druge embalaže udeleženke 1980 738.826 702.123 36.003 1981 1.087.220 1.029.398 57.832 Druge udeleženke skupaj 93.835 Iz gornjega prikaza lahko ugotovimo, da je bilo v letih 1980 in 1981 iz skupnega prihodka razporejeno drugim udeleženkam skupaj 93.835.000 din. V letu 1982 zaradi slabšega rezultata drugim udeleženkam ni bilo razporejeno nič. Ugotovljen je bil celo negativen rezultat za prenos na druge udeleženke v višini 18.824.000 din. Sklenjeno je bilo, da se ta primanjklaj pokrije v letu 1983 pred delitvijo. Po sporazumu so dolžne druge udeleženke združiti v TOZD Tovarna embalaže del sredstev, ki so jih pridobile iz skupnega prihodka in to v višini 70 odstotkov, kar znaša 65.684.000 din. Vlaganja v surovinsko bazo Z udeleženkami sporazuma je dogovorjeno, da bomo v letih 1981 do 1984 vlagali v Zorko Šabac, Smederevo, Se-vojno, Boris Kidrič, Impol TIMAV (devize) idr. za zagotovitev surovinske baze cca 225 milijonov dinarjev. V letu 1983 pa je bilo doslej že vloženih 15 milijono dinarjev. Združenp sredstva po sporazumu bodo namenjena predvsem vlaganjem v surovinsko bazo. POVZETEK IN ZAKLJUČKI Povzetek V času trajanja sporazuma t.j. od 1980 do 1982 ugotovimo v poslovanju TOZD Tovarna embalaže naslednje: -proizvodnja embalaže iz bele pločevine je v upadanju. Upadanje je zaznavno že pred letom 1980. Upadanje proizvodnje je prisotno v vsem jugoslovanskem prostoru, v Saturnusu pa je intenzivnejše. - proizvodnja embalaže iz Al-pločevine je po letu 1979 znatno porasla, vendar pa je v letu 1981 in 1982 ponovno v upadanju. V jugoslovanskem prostoru pa je embalaže iz Al-pločevine v stalnem porastu. - izvoz embalaže je bil minimalen, to pa pomeni, da uvoz pokriva le minimalno. - pretežen del deviznih sredstev morajo zagotavljati uporabniki embalaže. - finančni rezultat v letih 1980 in 1981 je bil ugoden, v letu 1982 kritičen. - oskrba z belo pločevino je v celotnem obdobju kritična. - vedno bolj kritična je tudi oskrba z Al-pločevino. - iz ustvarjenega prihodka v okviru sporazuma je drugim udeleženkam pripadlo: - iz prihodka pri nabavi materiala v 3 letih 5.976.000 din - iz delitve skupnega prihodka je pripadlo drugim udeleženkam v obeh letih 93.835.000 din - v letu 1982 je negativen rezultat - druge članice so z TOZD Tovarna embalaže združile 65.684.000 din - Saturnus in druge udeleženke so namenile znatna sredstva za vlaganje v surovinsko bazo. Zaključki Vprašanje, ki se postavlja iz tako naštetih rezultatov in problemov je: Kje so vzroki zastoja proizvodnje? Našteli bomo le nekaj možnih odgovorov, ki pa seveda lahko nastanejo v medsebojnih kombinacijah: - vzroki so izključno zunanji, to je izven Saturnusa in tudi izven drugih udeleženk sporazuma, - vzrok je v slabi tehnični kvaliteti izdelkov, servisa, idr., - vzrok je v slabem delovanju ostalih poslovnih funkcij, - vzrok je v dohodkovnih odnosih, - vlaganja v surovinsko bazo ne dajo zadovoljivih rezultatov. Sam sporazum je nastal kot posledica sprememb v našem gospodarstvu. Zakoni, predpisi in administrativni ukrepi, ki so oz. regulirajo te spremembe pa so imeli tudi nezaželjene stanske vplive, ki so se v neposredni praksi odražali negativno. Negativno je vplivalo republiško zapiranje tržišča. To v našem primeru pomeni, da so bili po republikah različni ražimi pridobivanja deviznih sredstev, možnost prenosa deviz iz republike v republiko pa ovirana. Zakonska zamrznitev cen izdelkov je v veljavi dalj časa, kot to omogočajo ekonomske zakonitosti. Vsi učinki nezaželenih posledic pa so silili proizvajalce in uporabnike embalaže v naturalno menjavo - to je menjavo blaga (pločevine) za drugo blago (pločevinka in laki in din za storitve) ali v obrtniški način proizvod- nje (uporabnik prispeva material, proizvajalec storitev). Zaključimo lahko, da ti zunanji vplivi ne dopuščajo nikakršne višje oblike dohodkovnih odnosov temveč vsaj zgodovinsko gledano samo nižje oblike dohodkovnih odnosov. To nima negativnega vpliva samo na administracijo, amapk tudi na poslovno politiko kot celoto. V tem sestavku o tehnični kvaliteti izdelkov in drugih tehničnih storitev nismo govorili. Analizirali pa smo način pridobivanja osnovnega materiala in motnje, ki se tu pojavljajo. Tehnikom in ekonomistu pa je jasno, da avtomatizirane naprave, kar stroji za proizvodnjo embalaže so, zahtevajo enakomerno kvaliteto. Z avtomatizirano proizvodnjo ni združljiva niti naturalna menjava niti obrtniški način oskrbovanja, kakor tudi vodenje proizvodnje. Skupna nabava je sicer dogovorjena, ker pa smo to dosegli le v omejenem obsegu, ta komponenta negativno vpliva na kvaliteto proizvodov. Že dolgo je od tega, kar smo se v Saturnusu dogovorili, kje so meje med prodajo, nabavo in finančno funkcijo. Odkar blago (pločevina in laki) ni samo predmet nabave, ampak tudi predmet menjave, so nastali v našem poslovanju določeni zapleti, ki se izražajo v prepočasnem pretoku informacij. To povzroča tudi motnje v stikih s kupci oz. udeleženkami sporazuma. Ugotoviti moramo, da so udeleženke premalo vključene v kreativno snovanje sporazumevanja in dogovarjanja. Ugotovili smo že, da so dohodkovni odnosi v veliki meri moteni z zunanjimi dejavniki. Tu je glavna naloga, da te odnose poenostavimo. Druga naloga pa je, da je vsak, ki kontaktira z udeleženkami, sposoben razložiti, kakšne koristi imajo od takih dohodkovnih odnosov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je potrebno poslovno politiko in odgovarjajoči informacijski sistem neprestano prilagajati spremenjenim pogojem gospodarjenja. Na temelju v tem sestavku navedenih podatkov lahko ugotovimo, da smo s tem sporazumom ustvarili soliden temelj za skupna vlaganja v surovinsko bazo. Vprašanje je, če smo znali dovolj pojasnjevati, da to ni pomembno samo za Saturnus, ampak v naših razmerah tudi za uporabnike embalaže. Res pa je, da tu pričakujemo predvsem dolgoročne rezultate. Izvoz embalaže oskrbe z materi-alim ne more rešiti. Ne moremo pa zaključiti, da smo na tem področju dovolj naredili. Zunanje dejavnike, ki negativno vplivajo v proizvodnji in prodaji embalaže smo na prvem mestu navedli predvsem iz metodoloških razlogov. Na pomanjkljivosti pa moramo opozarjati vse asociacije združenega dela izven DO Saturnus in se truditi za spremembe preko naših delegatov. Zunanjih negativnih dejavnikov tudi nismo naštevali zato, da bi opravičili naše notranje slabosti, temveč nasprotno, da bi poudarili pomembnost prilagajanja našega poslovanja spremenjenim pogojem gospodarjenja. Na začetku spremenjenih pogojev gospodarjenja smo ugotavljali, da zunaji zaviralni dejavniki ne delujejo na vse proizvajalce embalaže enako in jih v odnosu do kupcev postavljajo v različne položaje. Ta pomanjkljivost se je v zadnjem času znatno popravila, kar nam omogoča, da preverimo, kako uspešno enaka vprašanja razrešujejo drugi proizvajalci embalaže. Zmanjševanje obsega proizvodnje in prodaje embalaže borno zavrli in dosegli ponovno rast s kreativnim odstranjevanjem pomanjkljivosti ter neprestanim prilagajanjem spremenjenim pogojem gospodarjenja. Vse to pa moramo delati dogovorno in sporazumno z uporabniki embalaže, ki morajo biti vključeni že pri oblikovanju dogovorov in sporazumov. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da nam prednost zagotavlja samo kvaliteta izdelkov, storitev in poslovanja kot cel°ta- Ivan Primožič STROKOVNJAKI EMBALAŽE IN 33. simpozij mesne industrije Približno 300 strokovnjakov iz tovarn, ki predelujejo meso, z jugoslovanskih univerz in iz znanstvenih institucij se je 9. in 10. junija zbralo v Slovenj gradcu v prostorih tovarne Fecro, da bi izmenjali svoja znanja. Fecro je tovarna, ki proizvaja stroje za mesno predelovalno industrijo in slavi letos svojo 210. obletnico. Že v eni izmed prejšnjih številk Glasa Saturnusa smo bralce obvestili, da strokovnjaki iz embalaže v okviru svojih planskih nalog pripravljajo tudi teme, s katerimi nastopajo v strokovnih časopisih in na strokovnih sestankih. Cilj te aktivnosti je dvojen: spoznavanje tehničnega napredka industrije, ki ji prodajamo pločevinke, in seznanjanje jugoslovanske strokovne javnosti s stalnim tehničnim napredkom v Saturnusu, da si tako še naprej pridobivamo zaupanje in seznanjamo nove in nove strokovnjake s proizvodnim programom Saturnusa. Simpozij je bil posvečen racionalizacijam v mesni industriji. Strokovnjaki iz tozda embalaže so s tremi referati predstavili smeri racionalizacije v proizvodnji pločevinaste embalaže. Profesor Bučar z ljubljanske Biotehnične fakultete je med uvodnim referatom razložil sodobne organizacijske koncepte v mesni industriji. Drugi ugledni strokovnjaki so v uvodnih referatih govorili o vlogi mesno predelovalne industrije v celotnem agrokompleksu. Posvetovanje je teklo na več sejah. Prva je bila namenjena avtomatizaciji v mesni industriji in možnosti uporabe računalnikov. Osem avtorjev je izčrpno razložilo obstoječo stopnjo avtomatizacije in uporabo računalnikov. Nakazane so bile realne možnosti za avtomatizacijo pri nas in za nadaljno razširitev uporabnosti računalnikov v mesni industriji. Druga seja je bila po pričakovanju najobširnejša, na njej je bilo podanih 16 referatov. Segali so v potankosti proizvodnje in predelave mesa in jih na tem mestu ne bi obravnavali. Tretja seja je bila posvečena racionalizacijam tehnične opreme. Obravnavala je sodobni transport, možnosti zmanjšanja energije v hla-dilništvu, novosti na področju hlajenja z ogljikovim dioksidom, itd. Vodili so jo predstavniki Fecra. Četrta seja je obravnavala 9 referatov. Vodil jo je dr. Petar Modič z beograjskega Instituta za tehnologijo mesa. Med 9 referati so bili kar trije iz Saturnusa. V referatu, ki so ga pripravili Janez Ošaben, Milan Kunilo, jaz in še nekateri sodelavci, so obravnavane nadaljne možnosti racionalizacij v mehanski predelavi pločevink in na področju površinske obdelave pločevine. Ekonomske prednosti konusnih pločevink obravnava referat, ki so ga pripravili Alojz Alič, Alojz Potočnik in Milan Gruden. Izredne pozornosti na simpoziju je bil deležen prispevek Lada Dernov-ška, Janeza Snoja in Milana Grudna o poenotenju orodij za zapiranje pločevink kot elementu racionalizacije pri proizvodnji mesnih konzerv. Podajmo v kratki obliki zaključke referatov: - Če uporabljamo belo pločevino debeline manj kot 0,22 za proizvodnjo pločevink 0 73, lahko pri materialu prihranimo približno 4 odstotke. - Če uporabljamo belo pločevino, ki ima na eni strani za 2,8 g manj kositra, so lahko pločevinke za 5 odstotkov cenejše. - Racionalneje je lakirati belo pločevino z manj kositra na površini, kot uporabljati pločevino z več kositra. - Nabava večjih formatov pločevine je v primerjavi z nabavo pločevine manjših formatov lahko tudi za 11 odstotkov cenejša. - Če bi izdelovali pokrove 0 73 iz pločevine, ki ima dva vzporedna robova izsekana, bi porabili 6 odstotkov manj pločevine. - Če bi se odločili za enostavnejše litografije, bi lahko zmogljivosti uporabljali za nove litografije. Poenostavitve v številu prehodov sprostijo tudi do 40 odstotkov zmogljivosti. Seveda ni potrebno, da so nove litografske rešitve slabše. - Vso pozornost moramo posvetiti vključitvi novih lakov v proizvodnjo pločevink. Obstojajo že laki, ki za sušenje potrebujejo do 20 odstotkov manj energije in laki, ki imajo do 20 odstotkov manj topil, kar pomeni več plastičnih mas - taki laki so tudi cenejši, če primerjamo cene na m2 pločevine. - V času, ko moramo devize uporabljati za nafto in derivate (razredčila za čiščenje tiskarskih in lakirnih strojev), je izrednega pomena namestitev destilacijske naprave v Saturnusu, ki bo dajala po čiščenju umazanih razredčil ponovno čista razredčila. Taka naprava je s prihranki izplačana v štirih mesecih. - Pri prevozu koničnih pločevink 0 73 in volumna 156_ml dvignemo uporabo prevozne teže vagona od 11 na 84 odstotkov. - Pri prevozu koničnih pločevink 0 73 in volumna 156 ml dvignemo uporabo prevozne teže vagona od 11 na 84 odstotkov. - Pri pakiranju koničnih pločevink v kartone so stroški kartona na pločevinko 8-krat manjši od stroškov kartona pri cilindrični pločevinki istega tipa. Tudi površina v skladiščih in volumen v skladiščih se 8-krat koristneje uporablja. - Če bi bila prizadevanja za poenotenje konstrukcijskih detajlov plašča in pokrova uspešni, potem bi sledilo tudi poenotenje zapiralnih orodij. Tako poenotenje bi prineslo več prednosti: proizvajalci konzerv bi lahko uporabljali pločevinke različnih jugoslovanskih dobaviteljev, brez menjave orodij na zapiralkah; s poenotenjem bi bolje izkoriščali delovni čas in stroje; poenostavila bi se tudi proizvodnja orodij v Saturnusu in kupci bi lahko dobili orodja neposredno iz skladišč v Saturnusu. Lahko zaključimo, kot so tudi drugi, da so teme iz Saturnusa ustrezale cilju simpozija in so bile pri poslušalcih sprejete kot izredno zanimive. Ing. Teodor Kralj 20 let servisa Letos mineva 20 let, kar smo v tozdu embalaže začeli s posebno vrsto cjejavnosti, to je servisna služba. Ker je to zelo pomembna dejavnost zlasti zato, ker tesneje povezuje kupce pločevinaste embalaže s Saturnusom in vzpostavlja dobre medsebojne odnose med njimi, se nam zdi prav, da o tej službi in njeni dejavnosti povemo kaj več. Prvi začetki segajo še dlje v preteklost; leta 1963 pa smo začeli sistematično obiskovati kupce. Sloves, ki ga uživa servisna dejavnost pri kupcih je ozko povezan z aktivnostjo čike Dimitrijeviča, ki je prvi s škarjami, kljunastim merilom, manometrom in nekaj orodja potoval iz tovarne v tovarno in z odkrivanjem krožnega zgiba dajal prve napotke o tehnologiji zgibanja, kvaliteti krožnega zgiba, in hermetičnosti. V naslednjih letih se je služba izpopolnjevala in širila. Kupci so se nanjo navadili in se je posluževali. To je bila prva tovrstna dejavnost, organizirana med proizvajalci pločevink. Prepričani smo, da je prav zaradi dobre servisne službe mnogo kupcev ohranilo tesne stike s Saturnusom. Služba se je z leti tudi organizacijsko dopolnjevala. Danes obsega ta dejavnost široko in zahtevno področje. Pločevinka, ki jo izdela Saturnus, je sestavljena iz dveh delov, ki sta med seboj zvezana, ali pa je globoko vlečena. Vsak tak proizvod je popoln, ko dobi pokrovček, ki ga kot dodatek k pločevinki prodamo kupcu. Vsem je znano, da konzerva nastane šele po polnitvi naše pločevinke s proizvodom in pritrditvi pokrovčka. Zapiranje je izredno pomembna operacija, ki jo poznamo kot zahtevno že iz naše osnovne proizvodnje. Ni težko ugotoviti, da morajo naše »niti« segati v tehniškem smislu do našega potrošnika. Te »niti« so vsebina dela servisne dejavnosti. S proizvodnjo samostojnih pokrovov v Saturnusu pa se je delo servisne službe razširilo tudi na področje zapiranja steklenih kozarcev s pokrovi alupo, pano in sapo. Naloga servisne službe je tudi zagon zapiralnih strojev pri uporabnikih, tistih, ki jih izdelujemo v Saturnusu, pa tudi uvoženih. Kupcu posredujemo potrebno znanje in vzdrževanje stroja. Skupina serviserjev je močno vključena v razvojno de- javnost v Saturnusu. Probleme, ki jih zapaža pri kupcih, zelo uspešno posreduje oblikovalcem pločevink in strojev v Saturnusu. Tudi tipizacija je področje, ki ga obladuje skupina serviserjev. Serviserji tudi prenašajo praktične izkušnje iz enega kolektiva v drug kolektiv, kar vsekakor pripomore k vse večjim uspehom uporabe embalaže. Skrb servisa je tudi stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje tehničnega kadra, ki dela pri zapiranju pločevink v tovarnah za predelavo hrane. To nalogo izvaja z organiziranjem pogostih tečajev ter s stalnimi stiki delavcev servisa s tehničnimi službami kupcev. Naj omenimo, da je servis do sedaj že zelo uspešno izvedel 26 tečajev za usposabljanje delavcev pri potrošnikih embalaže. Skupaj je bilo na tečajih 429 udeležencev iz 85 različnih tovarn. S svojim delom in strokovnim znanjem smo si pridobili zaupanje strokovnjakov v tovarnah za predelavo sadja, povrtnin in mesa, ki nas vse pogosteje prosijo za nasvete, ko izbirajo primerne zapiralne stroje. Vse to delo zahteva od delavcev servisne službe stalno strokovno izpopolnjevanje. Redno se udeležujemo strokovnih predavanj, udeležili smo se tudi strokovne prakse v firmi Pano v Nemčiji in poslušali predavanja profesorjev biotehnične fakultete v Saturnusu. Zadnjih nekaj let pa lahko naše serviserje srečujemo tudi na zavodih za transfuzijo, bolnišnicah in lekarnah, kjer uvajajo zapiranje krvne plazme, infuzijskih tekočin in penicilina z našimi zapiralkami in zapiralnimi glavami. Tudi temu gre zasluga, da najdemo naše zapiralke, ki so bile prvotno namenjene le prehrambeni industriji, v bolnišnicah od Skopja do Jesenic. Doslej so bolnišnice take stroje uvažale. Delo servisne službe ni lahko. Kupcu moramo pomagati v najkrajšem možnem času, naj bo to pozimi ali poleti vročini, ne glede na uro dneva, ker surovine, ki prihajajo v tovarne, ne čakajo. Naj bo zaenkrat dovolj, saj bomo o dejavnosti servisne službe še kdaj pisali. Želimo si namreč, da bi bilo delo servisa v Saturnusu vrednoteno tako, kot mu po zahtevnosti in pomembnosti gre. Miloš Podboj | KADROVSKE NOVICE | Prišli Nemec Marija embalaža Jovič Igor embalaža Babič Brankica embalaža Stokič Mi leva embalaža Kardaševič Vitomir embalaža Isovič Zineta embalaža Marn Igor orodjarna iz JLA Hasanovič Ahmet avtooprema Novak Drago avtooprema Pečaver Janez avtooprema Bečkanovič Senada avtooprema Hribar Marjan avtooprema Miiller Pavel delovna skupnost Česnik Borut avtooprema Žvokelj Andreja avtooprema Dončič Nadalino delovna skupnost Odšli Furlan Majda avtooprema Volk Miran avtooprema Andročec Marija avtooprema upokojena Živec Viktor orodjarna Zorc Bojan delovna skupnost Košir Hotimir delovna skupnost Češnovar Andrej orodjarna Širovnik Janez delovna skupnost Potočnik Helena avtooprema Katič Desanka avtooprema Jelnikar Ivanka embalaža Bitenc Marija delovna skupnost upokoj. Kos Anton delovna skupnost upokojen Malič Elizabeta embalaža upokojena Kardaševič Vitomir embalaža IZOBRAŽEVANJE Seminar za vodilne in vodstvene delavce Z letnim programom vzgojnoizo-braževanje dejavnosti v Saturnusu smo načrtovali tudi seminarske oblike usposabljanja naših vodilnih in vodstvenih delavcev z izvedbo v delovni organizaciji - torej v našern proizvodno-tehničnem in psihosocialnem okolju. S tako odločitvijo težimo med drugim tudi k neposrednemu spreminjanju dela in okolja ter naše tradicije medosebnih odnosov, ki so pogosto vir nasprotij. Pot k bolj demokratičnim in človeka vrednim odnosom zahteva preobrazbo vsakega posameznika v odnosu do družbenega. Biti hkrati gospodar - načrtovalec in izvajalec ter voditelj v ožji ali širši skupini delovne organizacije je zelo odgovorna vloga. Delavec v spletu takšnih nalog mora biti hkrati nenehni pospeševalec spreminjanja medosebnih odnosov. Zato pa je potrebno znanje, saj znanje daje človeku moč v delovanju, ga spreminja in oblikuje v stabilno in demokratično osebnost, ki je svobodna in pušča svobodo sočloveku. K sodelovanju pri organizaciji seminarjev smo pritegnili Center za funkcionalno izobraževanje in svetovanje pri Visoki šoli za organizacijo dela Kranj, ki nas je s svojimi izkušnjami usmerjal pri načrtovanju vsebine, metod dela na seminarju in pri organizaciji izvajanja. Naš dogovor je trden: čas in sredstva, ki jih bomo potrošili, so naše skupno in osebno vlaganje v nenehno strokovno izpopolnjevanje. Skupaj z omenjeno institucijo smo izoblikovali program, ki vsebuje naslednje teme: psihologija dela, upravljanje ter metode in tehnike vodenja, reševanje nasprotij pri delu, metode in tehnike komuniciranja, vodstveni delavci in organizacija dela. Sam seminar traja 25 ur, večji del pa predstavlja samoizobraževanje in poglobljen študij, zato so pripravljena učna gradiva za vsako temo. Ob zaključku dela na seminarju pa vsak udeleženec opravlja prizkus znanja. Seminar bo potekal v 5 skupinah po 20 udeležencev, vsakokrat po 5 iz vsakega tozda in DSSS, v vsako skupino pa sta vključena še 2 člana kolegija. Tako zagotavljamo enotnost znanja in ravnanja vodilnih in vodstvenih delavcev v procesu komuniciranja med tozdi in s tem tesneje povezujemo poti k skupnih ciljem delovne organizacije. Za člane kolegija pa sta v program vključeni še dve predavanji, ki naj pomenita nekakšen izziv k razmišljanju o taktičnih in strateških odločitvah, s katerimi se člani kolegija brez dvoma srečujejo. To sta temi: Izbira in uveljavljanje novega proizvoda z vidika trženja (predavatelj je dr. Mirko Bunc) in Problematika osvajanja novega proizvoda v delovni organizaciji, (predavatelj je dr. Ernest Vršeč). Namen teh predavanj je, da spodbudijo k razpravi. Prva skupina s 23 udeleženci je program že opravila v času od 6. do 16. junija. Brez opravičil in izmikanj, vestno in odgovorno. Podrobneje bomo delo na seminarju in rezultate obravnavali na skupnem sestanku z izvajalci, o spoznanjih in sklepih pa bomo poročali celotnemu kolektivu, saj bomo z delom po dopustih sistematično nadaljevali, vanj pa vnašali dogovorjene spremembe. Matjaž Žvan Kako uveljavljamo pravico do odškodnine V delovni organizaciji se vsako leto pripeti preko 100 nezgod pri delu, na poti na delo ali z dela. Delavec ima pravico do odškodnine, če do telesne poškodbe ali druge škode ni prišlo po njegovi krivdi. Ker se je z novim pravilnikom o delovnih razmerjih odškodninski postopek spremenil, objavljamo kratko obrazložitev, v katerih primerih in na kakšen način lahko delavec uveljavlja pravico do odškodnine. Temeljna organizacija združenega dela oziroma njeni delavci so odgovorni za škodo, ki jo pretrpi posamezen delavec na delu ali v zvezi z delom, bodisi da gre za nesrečo pri delu, poklicno bolezen ali drugo škodo, ki jo je mogoče opredeliti kot škodo na delu. To pomeni, da v primeru, ko je škodni dogodek nastal pri delu ali v zvezi z delom, med njim in nastalo škodo pa obstaja vzročna zveza, lahko delavec povrnitev škode zahteva od temeljne organizacije. Če temeljna organizacija škode delavcu ne povrne, ima pravico zahtevati odškodnino pri sodišču združenega dela. Zahtevek za povrnitev škode zastara v roku treh let od nastanka škode. V skladu z navedenim lahko delavci Saturnusa, če smo v zvezi z delom ali pri delu utrpeli škodo, uveljavljamo proti temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti skupnih služb, kjer smo zaposleni, odškodninski zahtevek. Odškodninski zahtevek vsebuje povrnitev materialne škode, ki se kaže v izgubi na zaslužku (v času bolniškega staleža), poškodbi obleke in podobno, povrnitev nematerialne škode, izražene v denarju, za telesne bolečine, ki jih je delavec trpel zaradi posledic poškodbe (napri-mer: amputacija prsta, ponavljajoče se bolečine in nasploh zmanjšana življenjska aktivnost) in drugo. Zahtevek v skladu z 256. oz. 253. členom Pravilnika o delovnih razmerjih temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti skupnih služb naslovimo na gospodarski odbor temeljne organizacije oz. DSSS, ki je pristojen za ugotavljanje obstoja škode, okoliščin, v katerih je nastala, njene višine in povzročitelja. Če temelj- na organizacija ne povrne škode v roku treh mesecev od prejema odškodninskega zahtevka oziroma zahtevek zavrne kot neutemeljen, imamo delavci pravico zahtevati povrnitev škode pri sodišču združenega dela. V postopku pred gospodarskim odborom mora biti dana možnost udeležbe zavarovalnih skupnosti, pri kateri je temeljna organizacija zavarovala odgovornost proti škodi. Na opisani način uveljavljamo škodo, ki smo jo utrpeli na delu ali v zvezi z delom po uveljavitvi sprememb in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih. Zahtevek za povrnitev škode, ki smo jo utrpeli pred uveljavitvijo spremembe in dopolnitev pravilnika, pa oddamo v pravni službi delovne organizacije. Ta nato zahtevek skupaj z vso zdravniško dokumentacijo, potrdilom službe za obračun osebnih dohodkov o izgubi na zaslužku delavca, zapisnikom nesreče pri delu, ki ga sestavi služba varstva pri delu, in drugo dokumentacijo, odstopi v reševanje Zavarovalni skupnosti Triglav, območna skupnost Ljubljana, če je nesporno, da je za nastalo škodo odgovorna temeljna organizacija. Ko Zavarovalna skupnost Triglav prejme odškodninski zahtevek, ponudi delavcu povrnitev škode v okviru postavljenega zahtevka. Če se delavec s tako odmerjeno odškodnino ne strinja in če meni, da je za škodo odgovorna temeljna organizacija, temeljna organizacija pa vztraja na stališču, daje do škode prišlo po izključni krivdi delavca, vloži pri sodišču združenega dela v Ljubljani predlog za povrnitev škode. V postopku pred sodiščem sodeluje tudi Zavarovalna skupnost. Nevenka Ferencek Članku v Jani ob rob Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata je razpravljal o vsebini pogovora delavke TOZD Tovarna embalaže Zdenke Čečelič z novinarko tednika »Jana«. Ta razgovor je bil objavljen v 25. številki tednika z dne 22. 6. 1983. Razprava je potekala zlasti o izjavah delavke glede kvalitete malice v tovarni in odnosov do delavcev pri delitvi malice. člani IO so v razpravi najprej obravnavali dejansko stanje v naši delavski restavraciji. Soglasno so ocenili, da je kvaliteta malic dobra in ustreza veliki večini delavcev po vsebini in načinu priprave (okusu), kakor tudi po količini. Razumljivo je, da ni mogoče v celoti zadovoljiti želje in okusov vseh delavcev. Vsak delavec lahko po želji dobi tudi večji obrok. Glede tega ni nikakršnih razlik med različnimi kategorijami delavcev. Odbor za družbeni standard tekoče obravnava in rešuje pripombe glede kvalitete, načina priprave in delitve malic. Na podlagi navedenega je Izvršni odbor ugotovil, da izjava delavke Zdenke Čečelič novinarki tednika »Jana« ne odražajo resničnega stanja glede vsebine naših malic in razmer v delavski restavraciji. Take izjave predstavljajo najširši družbeni javnosti neresnično sliko razmer v naši delovni organizaciji in so žaljive ne le za delovni kolektiv delavske restavracije, ampak za celoten kolektiv Saturnusa in imajo zanj škodljive posledice ne le v moralnem ampak tudi v materialnem pogledu. Zato zavrača in obsoja takšno ravnanje. Izvršni odbor prav tako meni, da v tem primeru delo novinarke Alenke Bibič ni skladno z novinarsko etiko in uveljavljanjem vlogo novinarja in sredstev množičnega komuniciranja v naši samoupravni socialistični družbi. Ne bi bilo potrebno mnogo prizadevanj, da bi se dokopala bližje resnici. Lahko bi prisostvovala delitvi hrane v restavraciji ali pa z bloki za malico sama preizkusila trik z odpeto haljo, na vsak način pa bi tako najlažje ugotovila potrebo po uporabi kakršnih koli trikov. Toda očitno ni bil njen cilj dokopati se čimbližje objektivni resnici, temveč objaviti nekaj atraktivnega, kar bralca pritegne in povečuje prodajo. Vprašujem pa se, komu takšno pisanje koristi in kam vodi. IO konferenca OOZS Saturnus ^ Trik ne velja več V sredo so v obratu družbene prehrane kakor običajno pripravili malico. Na jedilniku je bil ocvrt piščanec s solato. Toda že po pol ure razdeljevanja malice se je pokazalo, da ta dan malic ne bo dovolj, čeprav so jih kuharice pripravile toliko kakor običajno, ko je na jedilniku tako priljubljena jed, s tem seveda, da so upoštevale tudi dodatek za »odpete halje«. Začuda pa je bilo v sredo malicajočih z odpeto haljo več kot običajno. Vzrok niso vedele, saj ta dogovor ni bil splošno znan, ker ni bil sprejet na nobenem samoupravnem organu. Šele po malici so ugotovile, kaj je temu vzrok. V Jani, slovenskem dru- žinskem tedniku, je bila pred vso slovensko javnostjo razkrita zvijača, kako se v Saturnusu prikupiti kuharicam in tako dobiti obilnejšo »že tako slabo« malico. Tako ni čudno, da so jo uporabili vsi tisti, ki imajo to možnost, le da pri tistih, ki so jo uporabljali do sedaj, ni mogla več vžgati, ker malice ni bilo dovolj. Kuharicam je le s skrajnimi napori uspelo razdeliti malico tako, da so jo lahko dobili vsi. Glede na to, da je zvijača odkrita, v prihodnje ne velja več. Katera je nova, vam ne povem, a z ostrim očesom in skrbnim opazovanjem jo boste lahko kaj hitro ugotovili. Miran Todori MINIPORTRET Angelca Metelko (44) je delavka v kontroli v oddelku samostojnih pokrovov v tozdu Tovarna embalaže. V Saturnusu je zaposlena 24. leto. V Saturnusu delate že od leta 1960. Kje ste delali najprej? Bi lahko povedali kaj o vaših delih in nalogah? Prvo delovno mesto sem imela v oddelku štirioglate embalaže, drugo pa v oddelku samostojnih pokrovov, kjer sem še vedno. Moje delo je preverjanje kvalitete izdelka. Pogledati je treba površino pločevine, debelino odrezane pločevine, preveriti težo tesnilne mase za pokrov, preveriti, če masa s pokrovčka ne odstopa in če pokrovček tesni. Trenutno delamo v kontroli štiri delavke. Vsega dela ni v opisu del in nalog, treba ga je tudi najti. Delo pa je zanimivo in dinamično. Res pa je v veliki meri odvisno od delavca v kontroli, kakšne izdelke prejme kupec. Ste bili morda kdaj zaradi nepazljivosti sokrivi za reklamacijo pri kupcu? Do danes ne. Vsi se trudimo, da bi možno reklamacijo že prej preprečili. Če kaj opazimo, kar bi lahko povzročilo neprimeren izdelek, se takoj obrnemo na laboratorij. Katero grupo dela imate in koliko je znesel vaš osebni dohodek za april, ki sta ga prejeli maja? Sem v peti grupi dela in z vsemi dodatki - imam 27 let službe - je znesel moj aprilski osebni dohodek 11.866 dinarjev. Ne rečem, da imajo drugi preveč, menim pa, da imam jaz premalo. Sem v isti grupi kot vsak transporter začetnik, ki pred seboj potiska voziček z materialom. Maja ste v vašem tozdu dvakrat prekinili delo. Prvič na dan prejema osebnih dohodkov in potem še dva dni pozneje. Zakaj ste delavci prekinili delo? Prekinitev dela je bila ekonomskega značaja. Delavci se s prejetimi osebnimi dohodki enostavno niso mogli več preživljati. Cene tako sunkovito naraščajo, da jim naši dohodki res niso kos. Hrana, stanovanje, vrtec, energija, prav vse gre skokovito gor. Nezadovoljstvo pa vlada pri nas že nakaj časa, saj je moral naš oddelek na prisilni dopust, ker ni bilo pločevine; vsi vemo, da denar sovlagamo v jugoslovanske tovarne za proizvodnjo aluminija, da bi nam te aluminij tudi dobavljale. Kljub temu, da smo edini, ki pokrivamo jugoslovansko tržišče s pokrovčki iz aluminija, teh ne moremo izdelovati v zadostnih količinah in za nas ni razumljivo, da je povezovanje tako slabo, pa še pred sezono smo. Res je, da prekinitev dela ni najbolj pametna oblika izražanja nezadovoljstva, saj nam vzame vsak zastoj proizvodnje čas, proizvodnje ni, torej tudi zaslužka ni. Vendar menim, da bi morali vodilni delavci kdaj pa kdaj natančneje pogledati seznam osebnih dohodkov, pa bi zagotovo opazili, da so ti le preveč nizki - zadevo bi potem zagotovo prej uredili in prekinitve dela ne bi bilo. Saj so nam po prekinitvi dela takoj obljubili boljše osebne dohodke. Sami pravite, da prekinitev dela ni najprimernejša oblika protesta. Seveda pa takemu nesklicanemu »zboru delavcev na dvorišču« hitro sledi »sestanek za popravljanje plač«. Pa ste se delavci že kdaj dogovorili, da bi ob takih priložnostih poslali delegata k direktorju tozda ali pa tudi generalnemu direktorju, ki bi v vašem imenu zahteval takojšnji sestanek z določenim rezultatom? Ne spomnim se, da bi se do danes kaj takega zgodilo. Morali pa bi nam dati možnost. Tudi ne vem, da bi bili taki sestanki možni, da bi bil tak način uveden. Kaj pa sindikat? Pa zbor delavcev? Ali se na zborih delavcev kdaj pogovorite o težavah? Pod »razno« imate to možnost! Sindikat je sodeloval šele pri popravljanju osebnih dohodkov. Zbore delavcev imamo po oddelkih. Imamo tudi zbore delavcev, na katerih uspemo s svojimi predlogi, saj smo lani po takem zboru dobili dodatni dopust na vročino in nočno delo - kar velja seveda tudi za letos. Zbor je med delovnim časom. Koliko časa traja? Ponavadi uro in pol. Koliko časa pa je trajala prekinitev dela - prva in druga? Prva okoli dve uri in pol, druga pa okoli dve uri. iz tega lahko zaključimo, da bi bil zbor delavcev primernejši kot prekinitev dela. Ali menite, da se utegnejo prekinitve dela glede na splošni izredno težki gospodarski položaj še ponavljati? Menim, da ne. Vsi vlagamo veliko truda, da bi proizvodnja nemoteno tekla, kolikor se pač da. Pri nas na oddelku dnevno kontrolirajo zastoje, ki nastanejo zaradi pomanjkanja materiala. Gotovo je položaj težak tudi za vodilne delavce. Morda smo tudi delavci premalo obveščeni o dogajanju v tovarni. Delavci bi morali biti na tekočem, kaj se dogaja v tovarni in sicer na za delavca primeren način, predvsem razumljiv; če bi bili obveščeni o prihodkih, izdatkih, težavah, bi bili gotovo bolj strpni in razumevajoči. Ko smo že pri obveščanju - kaj pomeni za delavca Glas Saturnusa ali Bilten? Komaj čakamo, da ga dobimo. Menim, daje to naš časopis, želeli bi pa, da bi redno izhajal. Ni pa več tako zanimiv, ni več naš - delavski. Prej je bilo veliko več naše problematike v Glasu Saturnusa, saj nas zanima prev vse - od prehrane, športa, kulturnega življenja, reda, discipline. Ko smo že pri disciplini in odnosu delavcev do skupne lastnine, ni ne enega ne drugega več; pred dvajsetimi leti je delavec pokrovček na tleh pobral, danes ga pa brcne ali pohodi. Sicer pa tudi ni čutiti spoštovanja do delavca in njegovega dela. Danes nikjer ne čutiš, da si nekaj vreden, če pa si dolgo v tovarni, toliko da nisi odveč! Kaj pa kulturno življenje v tovarni? Razpadel je pevski zbor, imeli smo dramsko skupino, pa je ni več. Sindikat ponuja vstopnice s popustom za razne prireditve! Gledališča je bolj malo, če še sploh je. Za jubilejni koncert Avsenikov pa je bilo tudi le nekaj kart. Kaj pa delate v prostem času? Z vrtom se ukvarjam, pa cvetje gojim. Rada tudi delam gobeline in tapiserije. Anamarija Plesničar Dopustovanje Dom v Lošinju je 22. junija sprejel prve goste. Poletje je pred nami in z veseljem razmišljamo o dopustu. Edino, kar nam kvari razpoloženje, predvsem tistim, ki so se že koncem junija namenili na dopust, je vreme, ki po svojih ohladitvah spominja bolj na pomlad kot na poletje. Toda ne kaže obupati, kajti ob morju je vreme stabilnejše, saj je tam večji vpliv sredozemskega podnebja. Kako bomo letos Satumužani preživljali dopust, je težko reči. Vsi imamo svoje lastne želje in možnosti. Položaj, kakršen je, in vsakodnevne podražitve osnovnih stvari, ki so potrebne za življenje, so vplivale na naše odločitve, kje bomo preživeli dopust in kako dolgo. Nekateri ga bodo preživljali kar doma, nekateri na morju v hotelih ali svojih počitniških hišicah, eni mogoče še kje v tujini ali na obisku pri starših, okrog 16 odstotkov Satumužanov pa bo preživelo dopust v počitniških domovih in prikolicah naše delovne organizacije. V prikolicah, ki so postavljene v kampih Lanterna in Zelena laguna, bo s svojimi družinami dopustovalo okrog 140 delavcev, v domu v Velem Lošinju okrog 190 in v Kranjski gori 10 delavcev. Največ zanimanja je za letovanje na morju, kjer ni več prostih izmen, povsem drugače pa je v Kranjski gori, kjer je še dovolj prostora. Dopustovanje v domu ni časovno določeno, tako kot na morju. Lahko se odločite za teden dni, več ali pa tudi manj, kakor vam pač ustreza. Cene v naših domovih so še zelo ugodne. Polna oskrba v Lošinju stane 300 din, v Kranjski gori 250 din na dan, za otroke pa nekaj manj. Ko odhajate na dopust, ne pozabite s seboj vzeti nekaj drobnih športnih pripomočkov, saj je celodnevno ležanje na soncu utrudljivo in dolgočasno. Z aktivnostmi boste obogatili dnevni program in verjemite, da vam bo tako preživeti dopust ostal v lepšem spominu. Želimo vam sončno vreme in prijeten dopust. Etelka Čečelič Tekmovanje gasilskih enot CZ V Javnih skladiščih je bilo v soboto 11. junija drugo tekmovanje gasilskih enot CZ občine Moste-Polje. Naša enota se je tekmovanja udeležila z dvema desetinama in sicer iz Most in avtoopreme. Tekmovalni disciplini sta bili vaja z motorno brizgalno - suha izvedba in raznoterosti. Desetina iz Most je zasedla 2. mesto, desetina iz avtoopreme pa enajsto. Jože Cerar Prisank 83 V soboto 21. maja je bilo pod Prisojnikom 32. smučarsko tekmovanje namenjeno praznovanju dneva mladosti. Udeležile so se ga ekipe Tikija, Totre, Papirnice Vevče, Saturnusa in Žita, ki je bil letos prireditelj. Tekmovalo je 84 smučarjev. Proga je bila strma in zelo zahtevna, saj 35 tekmovalcev ni prišlo do cilja. Naša ekipa je bila tudi letos uspešna. Posamezno smo dosegli dve prvi mesti, eno drugo in tretje mesto. V ekipni uvrstitvi pa smo tudi letos zmagali. Na vseh dosedanjih tekmovanjih smo bili že 16-krat zmagovalci. Sašo Kralj Po razstavi našega slikarja Panoje v Jelovškovem likovnem salonu v Domu Španski borci so maja zasedli akvareli in risbe Janeza Ošabna, člana našega kolektiva. Janez Ošaben, vodja tiskarne, je večini Saturnužanov že znan tudi kot slikar, saj je v boljših časih, ko so vzdušje v tovarni pogosteje popestrili kulturni dogodki, razstavljal tudi »doma«, v Saturnusu. Likovno oblikovanje je že njegov poklic. Leta in leta so pod njegovimi rokami nastajali vzorci, s katerimi je potiskana saturnuška embalaža. S slikanjem pa se resneje ukvarja od leta 1974, ko se je na pobudo tedanjega urednika Glasa Saturnusa Slavka Gerlice pridružil likovni sekciji KUD Vide Pregare. Od takrat je že večkrat predstavil svoje slike javnosti; skupno z drugimi slikarji v več krajih Slovenije, tokrat, v Domu Španski borci, pa je že tretjič samostojno razstavljal. Slikanje mu, kot pravi sam, pomaga, da pozabi na vsakdanje skrbi in zaživi v svojem svetu, ki ga pomirja in mu daje moč za naprej. Delček tega razkošja si lahko ukrademo tudi sami ob pogledu na njegove akvarele. Motivi iz narave, njegova najbolj priljubljena tematika, in stare hiše, kozolci in cerkve, ki dajejo pečat neizumetničeni slovenski pokrajini, nam pomagajo za trenutek uiti iz enoličnosti betonskih kvadrov in iz napetosti, ki jo v nas ustvarja nenehno hitenje. Občinsko tekmovanje gasilcev Občinska gasilska zveza Moste-Polje je tudi letos priredila tekmovanje gasilskih enot, ki je bilo 5. junija na Vevčah. Kakor lani smo se tega tekmovanja tudi letos udeležile gasilke iz Avtoopreme. Na žalost smo bile tudi tokrat edina industrijska ženska ekipa. Če ni konkurence, pa tekmovanje ni tako zanimivo. Upam, da bo vsaj v bodoče na tekmovanjih sodelovalo več ženskih industrijskih ekip. Vseeno smo lahko, če se primerjamo z rezultati prostovoljnih ženskih ekip, z našo spretnostjo in znanjem zadovoljne. Hotenje nas vseh pa je, da moramo biti še boljše. Priznati moramo, da gre precejšnja zasluga Andreju Lužovcu, ker si je zelo prizadeval, da nas je izuril. Zato se mu vsa desetina lepo zahvaljuje. Marija Hren Moška desetine pa so se na tekmovanju v konkurenci industrijskih gasilskih desetin uvrstile takole: desetina iz Zaloga je osvojila peto mesto, šesta je bila desetina iz Most, desetina avtoopreme pa je zasedla osmo mesto. Prijateljsko srečanje Maniagolibero - Saturnus Pred več kot petnajstimi leti je nogometno društvo Maniagolibero iz Italijanskega Maniaga izrazilo željo po športnem sračanju z enim nogometnih klubov iz Ljubljane. V tistem času je imel Saturnus precej močno ekipo za veliki nogomet, saj so v tem kolektivu delali mnogi športniki raznih panog, predvsem pa nogometa. Starejši člani, ki so bili okoli 1966 še glavni športniki, se danes pravzaprav ne spominjajo točno, kako je prišlo do tega, da je bila ravno ekipa Saturnusa izbrana za nasprotnika ekipi Maniagalibera. Kakorkoli že, športno srečanje je postalo tradicionalno. Nogometna srečanja sta ekipi odigrali izmenoma v Ljubljani in v Maniagu. Takratno moštvo Maniaga ni bil premočan nasprotnik Saturnusu, kar so dokazovali rezultati. Večino tekem so igralci Saturnusa odločili v svojo korist. Srečanja, čeprav na igrišču borbena in včasih groba, so se vedno končala v prijetnem, prijateljskem vzdušju, z iskrenim nasmehom na ustnicah in ob slovesu s povabilom na ponovno srečanje. V letu 1974 pa je prišlo do prekinitve prijetnih srečanj zaradi političnih razmer v Italiji. Toda tudi te so se sčasoma spremenile in lani so nas ponovno obiskali predstavniki Maniagolibera z željo, da se sračanja obnovijo in spet vzpostavijo prijateljske vezi. Tekmo smo lani odigrali v Ljubljani, letos pa smo se odzvali povabilu na povratno srečanje in 11. junija odpotovali v Italijo. Izbrali smo igralce, za katere smo bili prepričani, da nas bodo dovolj uspešno zastopali. Za navijače pa smo izbrali delavke in delavce, ki so bili v mladosti aktivni športniki in so nemalokrat uspešno nastopali na tekmovanjih in branili barve delovne organizacije, kasneje pa s svojim delom pomagali, da se je športna aktivnost v delovni organizaciji ohranila na takšni ravni, kakršna je še danes. Popoldne smo prispeli v Maniago. S predstavniki Maniaga, ki naj bi nam zaželeli dobrodošlico, smo se zgrešili. Toda nič hudega. Pravočasno smo se našli in tekma se je pričela le z rahlo zamudo zaradi fotografa »Požgaj«, ki je želel posneti »gasilsko« fotografijo igralcev. V nenehnem strahu, da bodo nasprotniki zadali naši ekipi hude bolečine, smo navijači bodrili naše igralce. To so rekreativci v pravem pomenu besede, saj se zberejo le enkrat na teden na tekmah občinske lige brez potrebnih treningov. Nasprotno pa je z ekipo Maniaga, ki je na Dan mladosti Nekaj let nazaj smo ob praznovanju dneva mladosti prirejali le tekmovanja v malem nogometu, za katera se je prijavilo celo 10 do 12 ekip. Vsi igralci so bili naši delavci. Sčasoma je elan upadel, zato smov tekmovanje vključili tudi druge panoge. Žal pa je tudi tu zanimanje kmalu zamrlo. Letos smo se zato odločili, da ob praznovanju ne bodo tekmovanja znotraj delovne organizacije. Povezali smo se z delovnimi organizacijami Rog in Plutal, ki so že večkrat izrazile pripravljenost za športno sodelovanje. Papirnica Vevče pa se bo vključila naslednje leto, saj so se v času, ko smo se mi dogovarjali, pri njih že odvijala tekmovanja v delovni organizaciji. Tekmovanje je potekalo v petih panogah: streljanju, šahu, balinanju, kegljanju in velikem nogometu. Vsi tekmovalci so se športno borili. Ob koncu so bili enotnega mnenja, da si takih tekmovanj in sodelovanja še želijo. Tako smo tudi taki tekmovalni ravni, kot je pri nas na primer Slovan. Igralci so mladi, kondicijsko pripravljeni in uigrani. Toda kljub temu so jim naši igralci nudili velik odpor. Igrali so borbeno, čeprav tehnično in taktično slabše. Kljub premoči so nasprotniki prvi zadetek dosegli šele v drugem polčasu in to komaj 10 minut pred koncem. Toda po tekmi, v razgovoru s sodnikom, je le-ta potrdil naše mnenje, da ta gol ni bil povsem regularen, ker je nasprotni igralec naredil prekršek nad našim vratarjem, ki je ves čas branil zelo požrtvovalno in uspešno, saj je preprečil nekaj nevarnih napadov. Drugi in končni gol, ki smo ga prejeli, je nasprotnik dosegel iz prostega strela, ko se je žoga nesrečno odbila od zidu naših igralcev, spremenila smer in v loku premagala vratarja Magiča. Ta gol je bil takorekoč dosežen kot avtogol. Kljub neugodnemu rezultatu za našo ekipo pa moramo 'pohvaliti borbenost in požrtvovalnost naših fantov, predvsem Magiča kot odličnega vratarja, kar so priznali in pohvalili tudi športni prijatelji iz Maniaga; Blatnika kot odličnega igralca v obrambi, saj je bil trd oreh vsem nasprotnim igralcem, ki so se prebili z žogo v območje dvajsetih metrov pred golom; Marinška, ki je dobro igral v napadu, kjer je manjkal vsaj še en tak igralec, da bi se akcije v napadu uspešno končale z zadetkom; Mlatej in Rajsner v sredini kot povezava med obrambo in napadom. Menimo, da se lahko igralcem v imenu vseh zahvalimo za njihovo dobro igro, borbenost in požrtvovalnost. Kljub nesoglasjem na igrišču, prekrškom, do katerih pride med tekmo, se je po tekmi med igralci razvilo prisrčno, prijateljsko razpoloženje. Župan Maniaga je poudaril, da se je prvo srečanje med našima ekipama pričelo povsem naključno, z željo po športnem sodelovanju, ohranilo pa se je toliko let v prisrčnih, prijateljskih vezeh. Ob koncu je izrazil željo po nadaljnjem organiziranju tekem, kar je bila tudi naša želja, saj vemo, kako težko je pravzaprav vzpostaviti pravo prijateljstvo, še težje pa ga je obdržati. Zato menimo, da bi se ta sračanja morala nadaljevati, čeprav skromno, pa vendar v zadovoljstvo obeh strani. Ob koncu srečanja smo si izmenjali skromna darila, ki so proizvod našega oziroma njihovega proizvodnega programa. Župan mesta Maniaga pa je ob tej priložnosti še podaril štiri medalje, ki so jih naredili v počastitev tisočletnice mesta Maniaga. Etelka Čečelič športniki s svojimi močmi solidno proslavili dan mladosti. Rezultati: Streljanje Saturnus 573 krogov, Rog 493, Plutal 441. Kegljanje Saturnus 2161 kegljev, Rog 2120, Plutal 2016. Nogomet Saturnus 4 točke, Rog 2, Plutal 0. Sah Rog 4 točke, Saturnus 2, Plutal 0. Balinanje Plutal 4, Saturnus 2, Rog 0 točk. Po seštevku rezultatov v vseh panogah je prvi Saturnus in bo prejel prehodni pokal, drugi je Rog in tretji Plutal. Naši športniki pa so se udeležili tudi takmovanj, ki so jih pripravili drugi organizatorji. Tako so člani naših ekip sodelovali na tekmovanju v streljanju SD Sokol, SD Partizan Zalog in nočnem streljanju z vojaško puško. Šahisti so bili na šahovskem tekmovanju v Puli, kjer so se solidno uvrstili, smučarji pa so tekmovali na tradicionalnem veleslalomu Prisank 83 na Vršiču. Vsa ta tekmovanja so bila organizirana v čast dneva mladosti. Etelka Čečelič