Direktor NT&RCd.o.o. Jože Cerovšek	ŠT. 39 - LETO XLVII - CELJE, ЗО. 9. '93 - CENA 125 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stomejčič
Športni
bum
Novi tednik poroča o evropskem atletskem pokalu
mladih, prvi tekmi celjskih pivovarjevvGMorgu
in najavlja svetovni pokal v kegljanju ter prihod
Sheehya&co.Strani12,13.
IZ VSEBINE:
Intervju
Dr. Slavko Gaber: Lastnikov klubov še ni.
Stran 12è
Zvesti naročniki
Dobesedno naša Fanika Praznik. Stran 10.
Vroča tema
Trgovina nI Bastlova. Stran 4.
Gospodarstvo
Branko Pavlin-menedžer leta. Strani
Imam se za samohodca
Tako pravi ugledni slovenski literat Drago Jančar, kiše vedno ne verjame v neodvisnost sodstva. Stran 16.
Ne dajo zdravnika
Razburjenje v Vojniku ali kako si krajani predstavljajo demokracijo. Stran 1.
Strel iz policistove pištole
Prihodnji teden -
nov feljton:
Dr. Janez Cvim in prof. Tone Šepetavc:
Psihologija slovenskega pitja.
Od kod takšna ljubezen našega plemena
do alkoholne omame, kako, koliko in
tmu smo pili nekoč in kako to počnemo danes,
alkohol in politika, alkohol in kultura...
Metka potuje v
sončno mesto
Novi tednik na izboru Miss Slovenije. Stran 17.
Incident, ki močno odmeva v javnosti, še ni raziskan. Stran 14.
2
Odmevi
praznih
besed
Jutri, v petek naj bi v skupš-
činske klopi sedli poslanci mo-
zirske skupščine. Ponovno se
namesto normalnega argu-
mentiranja obeta vroča raz-
prava, po nekaterih napovedih
pa bodo že spet »sekali glave«.
Kot odmev že velikokrat sliša-
nega in premletega.
Poslanci imajo že na dnev-
nem redu volitve novega župa-
na, proračun, nadomestilo
plače izvršniku Božiču in pod-
župana Rakunu za opravljanje
županskih del... in seveda po-
ročilo SDK o pregledu poslo-
vanja v zdravstvenih zavodih
občine Mozirje. Po vsej verjet-
nosti ne bo treba čakati na to
točko, vsa huda kri, nepomir-
jeni bes in obtožbe bodo padle
že v začetku zasedanja. Še
vedno so namreč ostali nepo-
ravnani računi iz predpočitni-
ških časov, še vedno v občini
nenehno slišimo obtožbe na
račun predsednika IS Alfreda
Božiča, gotovo bo izbruhnila
na dan afera zaradi prepoceni
prodaje MG A, huda gospodar-
ska kriza, odnosi v zdravstve-
nih zavodih... Veliko mešanja
in zmerjanja, namesto da bi si
končno enkrat vsi, ki sedijo
v skupščinskih klopeh, nalili
čistega vina.
V zadnjem času se namreč
dogaja, da v javnih medijih
večkrat zasledimo ljudi, ki so
imeli nekoč možnost vpliva, pa
se v tistih časih niso preveč-
krat oglašali. No, sedaj se
oglašajo bolj pogosto, vendar
le za to, da obtožujejo in s pr-
stom kažejo na napake. Po
drugi strani pa se tudi vse pre-
večkrat dogaja, da nekateri
v občini stojijo previsoko in
gledajo predaleč.
Medtem pa se bo po vsej
verjetnosti zgodilo, da bodo
poslanci zaradi ozkega gleda-
nja in navijanja za ali proti
izpustili iz rok tisto, o čemer bi
v tem trenutku še lahko rekli
kakšno besedo. Namerno niža-
nje vrednosti podjetij, ki so za-
enkrat še v družbeni lasti, no-
va lokalna samouprava, ki bo
Mozirje potisnila na skrajni
rob... Pravzaprav na mesto,
ki ga, glede na ulične napovedi
jutrišnjega zasedanja, tudi za-
služi.
URŠKA SELIŠNIK
Na dveh bregovih
Zdravilišče Dobrna in celjska občinska vlada nista niti za korak bližje dogovoru
Sredi septembra se je vod-
stvo Zdravilišča Dobrna na
celjski IS obrnilo s predlogom
za statusno preoblikovanje,
v katerem od občine kot for-
malne ustanoviteljice zdravi-
lišča pričakuje soglasje za pre-
oblikovanje delovne organiza-
cije v delniško družbo. V IS
ocenjujejo, da gre za vztraja-
nje zdravilišča pri prvotnih
zahtevah, torej brez minimal-
nega upoštevanja stališč ob-
činske vlade, ki v imenu usta-
novitelja pri lastninskem pre-
oblikovanju želi zavarovati
občinsko premoženje.
Vodstvo Zdravilišča Dobrna
v zahtevi za statusno preobli-
kovanje v kapitalsko družbo
večinsko podpirajo tudi zapo-
sleni, kar so pokazali tudi re-
zultati nedavnega referendu-
ma, v katerem je za preobliko-
vanje v delniško družbo glaso-
valo skoraj 80 odstotkov de-
lavcev. Pri tem se v zdravilišču
sklicujejo na 2. odstavek
63. člena Zakona o zavodih, ki
daje možnost, da se nekatere
delovne organizacije — seveda
v soglasju z ustanoviteljem - ne
preoblikujejo v javni zavod.
To zahtevajo tudi v zdraviliš-
ču, statusno preoblikovanje
v kapitalsko družbo pa uteme-
ljujejo z dejstvom, da zadnja
leta ustvarjajo skoraj tri četr-
tine celotnega prihodka na
trgu.
IS je v imenu ustanovitelja
nasprotnega mnenja, da je pri
statusnem preoblikovanju po-
trebno upoštevati določila Za-
kona o zavodih, s čimer bi kot
dobri gospodarji zaščitili ob-
činske interese v premoženju
zdravilišča, ki je ocenjeno na
približno 15 milijonov nem-
ških mark. Strinjajo se, da je
za poslovanje zdravilišča javni
zavod še najmanj primerna
statusna oblika, vendar pa že-
lijo za občino v preoblikova-
nju v delniško oziroma kakrš-
nokoli drugo kapitalsko druž-
bo ohraniti lastninski delež.
Približno tako je bil zastav-
ljen tudi skupščinski sklep iz
lanskega junija, v katerem so
poslanci soglašali s postopnim
preoblikovanjem Zdravilišča
Dobrna v delniško družbo,
s tem da se upošteva ustanovi-
teljstvo v smislu kapitalskih
deležev. A kaže, da si postop-
nost preoblikovanja razlagajo
v IS drugače kot na Dobrni,
saj je direktor zdravilišča Da-
re Urbancl občinsko vlado ob-
tožil, da blokira sklepe po-
slancev in lastninsko preobli-
kovanje zdravilišča.
V IS so po petkovem neu-
spelem pogovoru s predstavni-
ki Zdravilišča Dobrna sklenili,
da se naj o vsej zadevi ponov-
no izrečejo poslanci. A le-ti so
zavrnili obravnavo celotne za-
deve, saj so v ponedeljek zju-
traj na skupščinske klopi do-
bili kar dobrih 12 strani pisne-
ga gradiva o statusnem preo-
blikovanju Zdravilišča Dobr-
na. Menili so, da je za tako
resno zadevo potreben temeljit
razmislek, zato bo za poslan-
ska stališča glede statusnega
preoblikovanja zdravilišča po-
trebno počakati do prihodnje-
ga skupščinskega zasedanja.
IVANA STAMEJČIČ
Do epiloga na sodišču?
Vse manj možnosti ostaja, da bi se vodstvo Zdravilišča
Dobrna uspelo dogovoriti z občinsko vlado glede statusnega
preoblikovanja zdravilišča.
Ne samo, da sta na obeh straneh bregov ekipi pravnikov, ki
natančno citirajo zakonska določila in sijih - seveda - vsak po
svoje razlagajo, zadnje tedne je na obeh straneh slišati tudi
precej manj prefinjenih izjav. Tako zdraviliščniki ne priznavajo
občini kot svojemu ustanovitelju niti najmanjšega lastniškega
deleža in vztrajajo pri statusnem preoblikovanju po lastnin-
skem zakonu, oporekajo vpisom v zemljiško knjigo in podobno,
v občinski zgradbi pa se vse bolj glasno izpostavljajo nezakoni-
tost poslovanja zdravilišča, ki bi se moralo po zakonu že
s 1. aprilom 91 preoblikovati v zavod, in se sprašujejo o tem, kdo
so »tihi družabniki« načrtovanega lastninjenja zdravilišča.
Čeprav se oboji sklicujejo na to, da je potrebno v zdravilišču
zagotoviti normalne pogoje za poslovanje, kar kažejo tudi dobri
rezultati zadnjih nekaj mesecev, pa ob tako skrhanih odnosih
tudi za slednje ostajajo vse manjše možnosti. Najbrž vse dokler
— presenetljivo se za to zavzemata obe strani — zadeva ne bo
dobila epiloga na sodišču.___
Z zmernim zadovoljstvom
Praznovanje šentjurskega občinskega praznika
Pretekli petek so v Šentjurju
obeležili osrednji dan letošnje-
ga občinskega praznika. Po-
slanci ter povabljeni so se
zbrali na slovesnem zasedanju
občinske skupščine, kjer so
podelili občinska priznanja,
nato pa so še odprli novo šent-
jursko tržnico.
Župan Jurij Malovrh je
v slavnostnem nagovoru naštel
pomembnejše naložbe v kraju,
novo tržnico, prestavitev ma-
gistralne ceste in telefonijo,
opozoril je na ogromno škodo,
ki jo je povzročila letošnja su-
ša, ko je govoril o gospodar-
stvu, pa je ugotavljal, da se
v šentjurskih podjetjih še čuti
izguba nekdanjega jugoslo-
vanskega trga. Vseeno so v ob-
čini že opazili nekaj spodbud-
nih rezultatov, tako da ni več
na zadnjem mestu v državi. Po
obsegu fizične proizvodnje je
v regiji na prvem mestu, žal pa
prednjači tudi po nezaposle-
nosti, kar gre na račun izgub-
ljanja delovnih mest v celjski
občini. »Bistvenega izboljša-
nja splošnega gospodarskega
položaja še ni, premika pa se,«
je povedal.
Sentjurčane sta posebej
pozdravila tudi župana sosed-
njih mest, celjski Anton Roječ
ter šmarski Jože Čakš, šentvi-
ški župnik Feliks Strniša pa je
spregovoril o vsestranskih za-
slugah Antona Martina Slom-
ška, saj so ob tej priložnosti
počastili tudi obletnico njego-
ve smrti. Nato so podelili ob-
činska priznanja in predali
namenu novo šentjursko tržni-
co, predsednik občinske vlade
Ladislav Grdina pa je sprego-
voril o njenem gospodarskem
pomenu.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
m
Letošnjo plaketo občine je za
svoj prispevek k razvoju mesta
prejel Jože Štiglic. Pisna priz-
nanja so dobili Ivan Cmok iz
Šentjurja, upokojeni mizarski
obrtnik, učiteljica Leopoldina
Senica s Planine ter Drago
Jančič iz Šentjurja, predava-
telj na tamkajšnji srednji šoli.
Kot ponavadi so se z občinski-
mi priznanji spomnili nekate-
rih uspešnih učencev ter sred-
nješolcev: Borisa Robiča
z Dobja, Mojce Močnik iz Dra-
melj, Petre Koprivnik s Plani-
ne, Jasne Vrečko s Ponikve,
Branke Leskovšek iz Slivnice,
Primoža Pungartnika iz Šent-
jurja ter srednješolk Milene
Rajtmajer in Lidije Bovha.
V petek je odprtje šentjurske tržnice pritegnilo veliko občanov
ter občinskih veljakov.
Zdravilo proti nesklepčnosti
Kako odpraviti sindrom
nesklepčnih sej skupščine ob-
čine Slovenske Konjice, je
vprašanje, ki si ga zastavljajo
tako nekateri poslanci kot ob-
činski vrh.
Pred dnevi je bil v Sloven-
skih Konjicah na zahtevo po-
slancev skupščine sestanek
predsedstva in predsednikov
parlamentarnih političnih
strank. Namen pogovora je bil,
kako zagotoviti sklepčnost
skupščine, da bi lahko do kon-
ca izpeljali nekatere že napo-
vedane točke dnevnega reda.
Padla je odločitev, da bo se-
ja vseh treh zborov skupščine
občine v sredo, 6. oktobra toč-
no opoldne. Na dnevni red pa
bodo kot osrednjo točko po-
stavili gospodarstvo v občini,
ki je v veliki krizi, pa tudi
možnost reševanja zaposleno-
sti v občini. Na dnevni red pa
namenoma ne bodo uvrstili
predloga o nezaupnici županu,
da bi na tak način ugotovili,
ali je bil ta predlog vzrok za
nesklepčnost skupščinskih sej.
Kot alternativo za nesklepč-
nost so postavili tudi čas skli-
ca za sejo. Ta se je v preteklem
obdobju začenjala 18. uri, zdaj
pa bodo poskusili z opoldan-
skim zasedanjem. Morda bodo
na en ali drug način našli
zdravilo proti nesklepčnosti in
z obravnavanjem in sprejema-
njem pomembnih sklepov po-
magali izvleči občino iz krize.
MP
Bistro Marjola
zaposli
natakarje, kuharje in
natakarice
za delo v bistroju ter v eksfclu-
zivnem klubu restavracije.
Interesenti naj se zglasijo
osebno od 9. do 13. ali od 20.
do 24. ure.
Bistro Marjola, Slandrov trg,
Žalec, telefon 713-285.
Nič več hude krvi zaradi davkov
Kar precejšnje število občanov iz
občine Laško je prejelo odločbe s po-
ložnicami za plačilo prispevkov za ne-
zazidana stavbna zemljišča, se pa s te-
mi odločbami oziroma zneski nikakor
ne strinjajo.
V pritožbah so navajali, da z zazi-
dalnimi načrti sploh niso seznanjeni
da na mnogih parcelah ne zidajo am-
pak kmetujejo, da do nekaterih parcel
sploh ni možen dostop, da so lastniki
parcel tudi starejši občani, ki zneskov
na položnicah ne morejo plačati ter da
je prispevek za kvadratni meter neza-
zidanega stavbnega zemljišča nasploh
previsok. Po odločbah, ki so jih prejeli,
bi mnogi morali odšteti tudi več kot
sto tisoč tolarjev.
O pritožbah štiridesetih občanov je
na ponedeljkovi seji razpravljal izvrš-
ni svet Občine Laško, ki je ocenil, da
so pritožbe upravičene in utemeljene
in je zato odločil, da se plačilo teh
obveznosti začasno ustavi.
Po uskladitvi obsega javne porabe je
laški izvršni svet obravnaval tudi os-
nutek odloka o spremembah in dopol-
nitvah odloka o proračunu občine La-
ško za leto 1993. Po novem skupni
prihodki proračuna znašajo
683.451.200 tolarjev.
Na osnutek odloka o lokacijskem
načrtu za magistralni plinovod Store-
Laško (odsek na območju občine La-
ško) v času javne razgrnitve ni bilo
pripomb občanov, izvršni svet Občine
Laško pa se je zavzel za skrajšani po-
stopek sprejemanja na oktobrskem za-
sedanju občinske Skupščine.
Naloge v.d. ravnatelja novo usta-
novljenega Kulturnega centra Laško
pa naj bi, kot je predlagal izvršni svet,
opravljal Stane Kužnik iz Laškega.
M.A.
Sanacija brez
rezultatov
LJUBLJANA, 23. sep-
tembra (Delo) - V prvih še-
stih mesecih so v sloven-
skih železarnah dosegli bi-
stveno slabše rezultate kot
so bili predvideni v sana-
cijskem programu. Izguba
v višini 5,2 milijarde tolar-
jev je sicer za 13 odstotkov
manjša kot v enakem ob-
dobju lani, vendar šestkrat
tolikšna, kot je bilo predvi-
deno v programu sanacije.
Odkup deleža HE
Golica
LJUBLJANA, 23. sep-
tembra (Delo) — Avstrijci so
pripravljeni omogočiti Slo-
veniji odkup 20-odstotnega
deleža v HE Golica. Po be-
sedah Borisa Soviča, sekre-
tarja za energetiko, pote-
kajo zadnje priprave za
pridobitev posojila v višini
280 milijonov šilingov.
V tem primeru bi Slovenija
že od začetka prihodnjega
meseca dobivala ustrezen
delež elektrike iz omenjene
elektrarne.
Nove obdavčitve
občanov
LJUBLJANA, 22. sep-
tembra (Večer) - Predsed-
nik vlade dr. Janez Drnov-
šek je z gospodarskimi mi-
nistri predstavil poglede
vlade, na gospodarjenje
v prihodnjem letu. Osnov-
ne usmeritve so, da naj bi
se znižale obresti, plače za-
drževale na sedanji ravni
in priškrnila proračunska
poraba. Za občane spre-
membe ne bodo obetavne,
saj naj bi se proračun pol-
nil z davki na njihovo pre-
moženje, gospodarstvo pa
bo razbremenjeno. Že letos
bo uveden 2-odstotni da-
vek na avtomobile, če se bo
parlament s tem strinjal.
Socialisti In
Zeleni-ESS
LJUBLJANA, 28. sep-
tembra (Dnevnik) - Zeleni-
—Ekološkosocialna stranka
in Socialistična stranka
Slovenije se združujeta.
Obe stranki se že dalj časa
pogovarjata o sodelovanju,
sedaj pa sta podpisali še
sporazum o združevanju.
Blokada
v Mariboru
MARIBOR, 28. septem-
bra (Dnevnik) - 700 delav-
cev Metalnine družbe TIO
je blokiralo glavni mestni
vpadnici in povzročilo pro-
metni infarkt. Protestno
akcijo je povzročila vest
, da se je Sklad za razvoj
Slovenije odločil sodišču
predlagati stečaj družbe
TIO.
■NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 39 - 30. september 1993
3
Mozirjani hočejo v Celje
»V zakonu o lokalni samoupravi je tre-
ba doreči financiranje, nove občine mo-
rajo neposredno v občinski proračun do-
biti izvirne prihodke, tudi od dohodnine
in prometnega davka. Občani naj se na
referendumu odločijo o bodoči organizi-
ranosti občin, odločitev pa je obvezujoča.
Upravni okraj naj bo Mozirje, če ne
uspejo, pa Celje.«
I To so ugotovitve in sklepi mozirskega
izvršnega sveta, ki je na torkovem zase-
danju razpravljal o novi lokalni samou-
pravi. V občini so pretekli teden v večini
krajevnih skupnosti, razen Mozirja in
Nazarij, pripravili zbore krajanov, na
katerih naj bi občani povedali svoje
mnenje, lokalno samoupravo pa sta
predstavljala predsednik IS Alfred Božič
in predsednik občinske komisije Darko
Repenšek.
Na zborih krajanov je bilo povsod iz-
postavljeno vprašanje, zakaj se mora
mozirska občina sploh deliti, povsod pa
je bilo izraženo tudi stališče, da Mozirja-
ni nočejo upravnega okraja v Velenju. Če
bo prišlo do delitve občine, zahtevajo
nove občine v Solčavi, na Rečici in Ljub-
nem, v Gornjem Gradu in Lučah. Lucani
bi se v skrajnem primeru priključili Gor-
njemu Gradu, kamor spadajo tudi KS
Bočna in Nova Štifta. Zaenkrat se niso
odločili le še v KS Šmartno ob Paki.
US
»Precej me je zbodlo, ko je bivši župan
Andrej Presečnik v imenu stranke oplju-
val delo IS, dogajanja v občini in delo
komisije za lokalno samoupravo. Župan
bi moral biti že od začetka februarja lani
pobudnik vseh akcij, v tistem času pa ni
naredil pod milim nebom čisto nič. Ude-
ležil se ni nobenega posveta, nobenega
srečanja županov. Sedaj je nekorektno,
ker to izpostavlja, sam sebi pljuva v skle-
do,« je na IS omenil Darko Repenšek.
Obletnica rogaške proge
Na Celjskem se pripravljajo na 9. oktober, ko bodo
obeležili 90-letnico železniške proge Grobelno-Rogatec.
Takrat bo iz Celja odpeljal muzejski vlak, daljše postanke
pa načrtujejo v Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Rogaški
Slatini in Rogatcu. V omenjenih krajih pripravljajo zato
proslave, na katerih bodo prikazali značilnosti svojih kra-
jev. Za to priložnost lepšajo ali obnavljajo železniške
postaje.
BJ
REKLI SO
Boris Marolt, direktor Stro-
egradnje in livarstva koncer-
ìa Slovenskih železarn o sana-
ci Slovenskih železarn:
»Slovenske železarne so bile
loslej deležne za 388 milijo-
lov nemških mark skupnih
»arancij, od tega je na štorske
ielezarje odpadlo 23 odstot-
tov oziroma kakšnih 80 mili-
onov mark. Denar je bil po-
habljen za poravnavanje ob-
veznosti do države, plačilo
obresti in podobno. Za tekoče
poslovanje je bilo Štoram od
skupno 33 milijonov mark od-
merjeno 4,5 milijona. Raciona-
lizacijo — tako v stroškovnem
kot tudi kadrovskem poslova-
nju - vštorski železarni izvaja-
mo že od leta 1985, a ključen
problem železarstva, kot ga vi-
dim sam, je v tem, kako proiz-
vodnjo uspešno preusmeriti na
obstoječe trge. Ti trgi so zah-
tevni in za uveljavitev na njih
je potrebno zagotoviti tehnič-
no in ekonomsko konkurenč-
nost.«
KOM EN'TIRAMO
Počitnic je konec!
Po skoraj trimesečnih počit-
nicah - nazadnje so se sestali
v začetku julija - so poslanci
celjske občinske skupščine
v ponedeljek nadaljevali z de-
lom. Resda spočiti, a tako, da
bi pod streho spravili več kot
ducat napovedanih in z razši-
ritvijo dnevnega reda tudi po-
trjenih točk, pa spet ne.
Spomladanska praksa zara-
di nesklepčnosti nekje pri sre-
dini prekinjenih skupščinskih
zasedanj se tako v Celju nada-
ljuje tudi jeseni. Precej podob-
ne pa so tudi poslanske raz-
prave, ki so bile na trenutke
zelo angažirane in naravnane
v prid občine, še večkrat pa îàl
vsebinsko povsem izven kon-
cepta skupščinskega dela. Ka-
ko sicer drugače razumeti brez
večjih pripomb sprejet paket
ukrepov s stanovanjskega po-
dročja na eni strani, a na drugi
strani spet obsežne, široke
razprave ob polletnem poroči-
lu o gospodarjenju v občini.
Da je šlo za monologe mega-
Bajtov, je slednje samokritič-
no komentiral kar eden od po-
slancev sam.
Bolj v počitniški čas kot
v resno skupščinsko delo sodi
tudi pobuda, da bi poslanci
imenovali predstojnika ene od
zdravstvenih postaj v občini.
Skupščina je resda zakonodaj-
no telo - na občinski ravni na-
mesto zakonov pač sprejema
odloke - a sveta, oziroma v dr-
žavi uzakonjenega reda, negre
spreminjati na tak način.
Da pa je nekaj v skupščin-
skem delu potrebno spremeni-
ti, so s sprejemom sprememb
odloka o sestavi in pristojno-
stih skupščinskih zborov ugo-
tovili tudi poslanci sami. Sko-
raj soglasno so namreč sprejeli
sklep o tem, da se sklepčnost
v celjski skupščini poslej ne bo
ugotavljala več po posameznih
zborih, pač pa glede na skupni
75-članski poslanski kvorum.
Če to pomeni, da je enkrat
za vselej konec poslanskih po-
čitnic, potem je bilo pred krat-
kim zaključeno 3-mesečno ob-
dobje zasluženo. Če pa ne,
ostaja tistim poslancem, ki
svoje delo že od izvolitve sem
jemljejo resno, kar dobra to-
lažba. V volitvah na lokalni
ravni, namreč.
IVANA STAMEJČIČ
Senior 93 na Celjskem sejmu
Na razstavnih prostorih
Celjskega sejma bodo v sredo,
6. oktobra ob 11. uri odprli
drugi sejem Senior. Na otvori-
tvi bo govoril republiški mini-
ster za zdravstvo in socialno
varstvo dr. Božidar Voljč.
Organizatorja sta podjetje
Medico tour d.o.o., ki je bilo
tudi pobudnik tega sejma in
Celjski sejmi. Do 10. oktobra
bodo na sejmu predstavljali
vrsto izdelkov in storitev, po-
membnih za bolj kakovostno
in zdravo življenje starejših.
Prireditev bo razdeljena
v več vsebinskih sklopov in si-
cer se bodo predstavila sloven-
ska zdravilišča, turistične
agencije, proizvajalci zdrave
hrane z degustacijami, proiz-
vajalci zdravstvenih in orto-
pedskih pripomočkov, oblačil
in obutve ter orodja za vrtič-
karje. V ulici zdravja bodo
brezplačno merili krvni pri-
tisk in svetovali v primeru
obolenj.
Na sejmu bodo od srede do
nedelje pripravili še vrsto
spremljajočih prireditev. Vsak
dan med 10. in 13. uro ter med
15. in 18. uro bo obisk na sej-
mu popestril glasbeni pro-
gram. Vse dni sejma se bodo
vrstile športne igre, ki jih bodo
zaključili v soboto popoldne
z družabnim srečanjem. V če-
trtek in petek bodo obiskoval-
cem nudili zdravstvene nasve-
te, zanimivo pa bo tudi preda-
vanje na temo Slovenija 2000
in rak, ki ga pripravljajo za
četrtek ob 10. uri.
V soboto, 9. oktobra bo na
sejmu še posebej živahno, saj
se bodo ob 17.uri številni slo-
venski upokojenci zbrali na
zborovanju. Istočasno pa bo
na Golovcu državno prvenstvo
v kegljanju, kjer se bo pomeri-
lo 500 športnikov. Zadnji dan
sejma, v nedeljo, 10. oktobra
pa si bodo obiskovalci lahko
ogledali še mednarodno raz-
stavo pasemskih mačk. Lani si
je sejem Senior ogledalo 6 ti-
soč obiskovalcev, letos pa pri-
čakujejo še večje zanimanje.
TC
Laščani v Plitzhausnu
Delegacija občine Laško
s kulturnimi skupinami je od
danes (četrtek) do nedelje na
prijateljskem obisku v nem-
škem mestu Plitzhausen, s ka-
terim sodeluje že več kot dvaj-
set let.
Prve stike so vzpostavili ga-
silci obeh mest, kasneje pa se
je to sodelovanje razširilo, ta-
ko da je letos koncem aprila
v Laškem prišlo do podpisa li-
stine o partnerstvu. Zdaj Laš-
čani vračajo obisk, ko bodo
v Plitzhausnu podpisali še
drugi del listine o partnerstvu,
domačini pa bodo enega izmed
mestnih trgov poimenovali po
Laškem. V delegaciji občine
Laško sta predsednik skupšči-
ne in izvršnega sveta Miloš
Veršec in Roman Matek, pred-
stavniki obrtne zbornice, VIZ,
kulturnih društev in tiska ter
kulturne skupine Moški pev-
ski zbor, godba na pihala, fol-
klorna skupina Lipa iz Rečice
ter strelci. Obisk Laščanov pri
prijateljih v Plitzhausnu naj
ne bi minil samo v znamenju
utrjevanja vljudnostnih sre-
čanj, ampak naj bi bil zametek
nadaljnjega konkretnega so-
delovanja na področjih gospo-
darstva, obrti, turizma in dru-
gega.	T. VRABL
Šmarsko po katastrofi
V šmarski občini so pretekli
teden zaključili akcijo popiso-
vanja oškodovancev, prizade-
tih zaradi letošnje katastrofal-
ne suše, hkrati pa so ponovno,
tokrat natančneje, ocenili
škodo.
Prijavilo se je približno 1700
oškodovancev, končni sešte-
vek pa bo - po vsej verjetnosti
" znan jutri. Kozjanska občina
te izrazito kmetijska, tudi ve-
cina oškodovancev se preživlja
^ključno s kmetijstvom, zato
Je škoda še toliko večja. Po
drugi ocenitvi znaša blizu 700
milijonov tolarjev, kar pomeni
8,6 odstotka družbenega pro-
izvoda šmarske občine, izvršni
svet pa že ugotavlja, da bo
škoda zagotovo še bistveno
večja.
Prvi ukrepi občine ter kme-
tijske pospeševalne službe so
usmerjeni v premoščanje tre-
nutnih težav ter nakup regre-
sirane koruze. Zaradi visokega
odstotka škode pa so v Šmarju
prepričani, da bodo deležni
večje republiške pomoči, vsaj
tolikšne, da bi lahko ohranili
dosedanji stalež živine, delno
pa nadomestili še drugo škodo.
BJ
SVET MED TEDNOM
0 švicarskem siru in
postkomunistični
zakonodaji
Piše: Erika Repovž
Nobelov nagrajenec za lite-
raturo in eden najvidnejših
ruskih književnikov tega
stoletja Aleksander Solže-
nicin, ki že vrsto let živi
v tujini, je na aktualne do-
godke v Rusiji, še vedno
vidno razočaran nad svojo
domovino, le suho prista-
vil: »Sodobna Rusija nima
nobenega pravnega siste-
ma, ima šibko izvršno in
prav nobene zakonodajne
oblasti. O obstoju izvršne
oblasti v Rusiji pravzaprav
sploh ne moremo govoriti,
zakonodajna oblast pa je
tako nedejavna, kot da spi.
Sedanja oblast je oblikova-
la birokratski aparat, ki je
še hujši kot v času komu-
nizma.«
Neprizanesljiva gostobe-
sednost ruskega literata, ki
je na svoj način, tokrat
brez literarnih olepšav, že-
lel povedati le, da vse
(pravne?) države nekdanje
socialistične poloble krma-
rijo med Scilo in Karibdo
nedonošene zakonodaje, ki
se nikakor ne more posta-
viti na noge. Vse po vrsti so
podobne švicarskemu siru.
Toliko lukenj je v obeh, da
ne veš ali je več polnega ali
več praznega prostora. Ve-
čina je namreč nedorečena.
Dejstva govorijo sama
zase, toda pri vsej stvari
dogodki pravzaprav niti
niso najpomembnejši. Veli-
ko pomembnejše so zgoraj
omenjene luknje. Kajti
brez njih tudi Jelcin minuli
teden ne bi imel tako širo-
kega manevrskega prosto-
ra. Njegovo razpustitev
centralnih zakonodajnih
organov, razpis volitev
v novo zvezno skupščino in
uvedbo neposredne pred-
sedniške uprave do decem-
brskega volilnega postopka
lahko razumemo kot neza-
konito, vendar legitimno
dejanje. S stališča zakoni-
tosti gre za eklatanten pri-
mer kršenja ustave, ki je
sicer dodobra podedovan
produkt minulega sistema,
ali če smo bolj direktni, za
klasičen državni udar.
Vendar je v vmesnih ob-
dobjih iz kapitalizma v so-
cializem >in spet nazaj, kot
smo se to uspeli doslej na-
učiti, vedno bolje govoriti
o legitimnosti in se tako
izogniti omenjeni porozni
zakonitosti. S tega stališča
pa je legalno izvoljeni
predsednik, z legalnim
mandatom, potrjenim na
aprilskem referendumu, iz-
vedel sicer nelegalno deja-
nje, ki pa je izključno v in-
teresu države - torej legi-
timno.
Kakšne so torej možnosti
(legitimnega) Jelcina proti
(legalnemu in hkrati legal-
no odstavljenemu) Rucko-
ju? Jelcin ima za seboj Za-
hod, celoten vladni aparat,
vojsko, policijo, medije in
večji del javnosti, Ruckoj
pa le mestne sovjete in
marginalizirane leve in
desne ekstremiste. Za sled-
njega so možnosti torej mi-
nimalne.
Celotna zgodba iz najno-
vejše ruske zgodovine moč-
no spominja na primere iz
slovenske polpretekle in
sedanje prakse, ki so polni-
li in še vedno polnijo dnev-
ne časopise. Dilema legal-
no - legitimno ni okužila le
Rusov, ki se tako pravza-
prav odločajo med dopad-
ljivim Jelcinom in zakrk-'
njenim Ruckojem, ampak
tudi Slovence. Z njo se na
primer te dni intenzivno
ukvarja slovenska prestol-
nica, ki je konflikt, v ru-
skem primeru sicer na dr-
žavni ravni, prenesla na lo-
kalni nivo. Vsi se namreč
sprašujejo ali legalno izvo-
ljena mestna vlada deluje
v duhu legitimnosti, ko se
zoperstavlja nelegalni,
vendar legitimni zasedbi
nekdanjih vojaških objek-
tov. Javnost pa reagira ta-
ko kot ruska. Ljudje so lju-
dje, povsod po svetu, še po-
sebno, če gre za politiko.
Ali kot je bilo nedavno
nekje zapisano: »Vse kar je
zakonito, pa nam ni všeč,
razglasimo za sicer legalno,
a vseeno nelegitimno« in
obratno. Ruskemu pred-
sedniku je že skorajda
uspelo, Slovenci pa bomo,
tako kot ponavadi, potre-
bovali malo daljše ob-
dobje ...
Recept za Celjske lekarne
Čeprav naj bi s sklepom o soustanovlteljstvu JZ Celjske lekarne celjski poslanci
le formalizirali obstoječe stanje, nI šlo
»Če sklepa o ustanovitvi Javnega za-
voda Celjske lekarne, ne podpremo, po-
tem se moramo odločiti za reorganizacijo
lekarniške dejavnosti. Ustreznim stro-
kovnim službam je potrebno naročiti, naj
pripravijo študijo oziroma predlog raz-
formiranja zavoda Celjske lekarne,« je
po razgibani razpravi na ponedeljkovem
zasedanju celjske občinske skupščine za-
dela žebljico na glavico poslanka Anka
Aškerc.
Pa se poslancem ni bilo treba odločati
ne za eno, ne za drugo, saj je skupščina
sredi razprave postala nesklepčna, zato
bodo z obravnavo te točke v Celju nada-
ljevali prihodnjič.
Spomnimo se, da so celjski poslanci
približno pred letom že sprejeli sklep
o ustanovitvi JZ Celjske lekarne, vendar
so se takšni odločitvi uprli v sosednjih
petih občinah. Občine Šentjur, Šmarje,
Slovenske Konjice, Laško in Žalec so na-
mreč zase terjale pravico do soustanovi-
teljstva. Postopek se je vrnil na začetek,
doslej pa so odlok o ustanovitvi že spre-
jeli v šentjurski, laški in konjiški občini,
medtem ko čaka na poslansko obravnavo
še v Šmarju, Žalcu in od ponedeljka na-
prej spet tudi v Celju.
Polemiko o tem, ali sprejeti sklep
o ustanovitvi ali ne, je sprožil Miro Gra-
dič, ki je menil, da bi bila organiziranost
na regijski ravni korak nazaj, v Celjskih
lekarnah pa bi morali razmišljati o pri-
mernejši, racionalnejši organiziranosti.
Podprlo ga je še več poslancev, ki so
opozarjali predvsem na nujnost razvija-
nja zasebne lekarniške dejavnosti.
Ugovore drugih poslancev ter pojasni-
la ravnateljice Celjskih lekarn Herte
Knaus, da gre zgolj za pravno-formalno
uskladitev dejanskega stanja z zakono-
,daio, saj kot zavod že poslujejo, niso veli-
ko zalegla. Knausova je navedla še po-
datke, da so v lekarnah v prvem polletju
obdelali 730.000 receptov, da so ustvarili
980 milijonov tolarjev prihodka, kolektiv
s skupno 125 zaposlenimi pa opravlja
približno desetino vse lekarniške dejav-
nosti v državi. O racionalnosti poslova-
nja govore tudi podatki, da na posamez-
no lekarno odpade le 0,6 administrativno
tehničnega delavca, enako število recep-
tov pa obdela v Novi Gorici 60, v Celju
pa 39 delavcev.
O tem, ali soglašajo z ustanovitvijo JZ
Celjske lekarne, bodo celjski poslanci
odločali v nadaljevanju zaradi nesklepč-
nosti prekinjenega zasedanja, od odloči-
tve pa bo v veliki meri odvisna bodoča
organiziranost lekarniške dejavnosti na
Celjskem. O tem, kje in do katere mere
bo lekarništvo znotraj javnega zavoda
oziroma v zasebni iniciativi, pa bo mora-
la odločati stroka. Lekarniško mrežo
v državi namreč skladno z zakonom o le-
karniški dejavnosti določata pristojno
ministrstvo in Zavod za zdravstveno za-
varovanje, občine pa lahko podeljujejo
koncesije zasebnim lekarnarjem le zno-
traj te mreže.
I. STAMEJČIČ
S 1. oktobrom se izteka 4-letni mandat
ravnateljici Celjskih lekarn Herti Knaus,
zato so člani celjskega IS v imenu občine
ustanoviteljice zavoda minuli petek
sprejeli sklep, s katerim Knausovo za-
dolžujejo, da opravlja ravnateljska dela
do dokončne ustanovitve JZ. Prva naloga
novo imenovanega sveta zavoda (mandat
delavskemu svetu je v Celjskih lekarnah
potekel) pa bo objava razpisa za imeno-
vanje direktorja JZ Celjske lekarne.
Št. 39 - 30. september 1993
4
Certifikat laškemu TIM-u
»Priborili smo si ga v pravem trenutku, « ocenjuje Jože Pušnik
Minister za gospodarske de-
javnosti Maks Tajnikar je pred
dnevi v Laškem izročil medna-
rodni certifikat ISO 9001 di-
rektorju laškega TIM-a Jožetu
Pušniku. Poleg zreškega Co-
meta je Tovarna izolacijskega
materiala drugo podjetje na
Celjskem, ki si je uspelo prido-
biti ta pomemben dokument.
Kako to, da ste se v TIM-u
lotili pridobivanja certifikata?
Podatki namreč kažejo, da na
Celjskem ni ravno veliko po-
djetij, ki bi že imela certifikat
oziroma ga sploh želijo prido-
biti.
Za pridobivanje certifikata
smo se odločili predvsem zato,
da bi v podjetju zmanjšali
stroške, pogoj za to pa je kva-
litetno poslovanje. Certifikat
nam obenem omogoča konku-
renčne prednosti ter odpira
vrata na tuja tržišča. To je za
naše podjetje v tem trenutku,
ko ocenjujemo, da je izvoz edi-
na alternativa, izredno po-
membno.
Kakšna je bila pot do certi-
fikata?
Tako zahteven projekt lah-
ko uspe samo v primeru, če so
vanj vključeni vsi zaposleni.
V različne oblike usposablja-
nja smo vključili vseh 492 de-
lavcev. Poleg tega smo že na
začetku primerjali naše poslo-
vanje z zahtevami certifikata
in ugotovili samo 26-odstotno
usklajenost. Po dveh letih tr-
dega dela je naše celotno po-
slovanje takšno, kakršno zah-
teva certifikat, to velja tako za
kvaliteto izdelkov, komerci-
alo, kontrolo, skratka, za vsa
področja. Certifikat, ki smo ga
pridobili, je formalni dokaz
urejenosti poslovanja, vsak
dan sproti ga bo treba zdaj
uresničevati v praksi.
Mnoga podjetja se pridobi-
vanju certifikata izogibajo za-
radi stroškov, kakšne so vaše
izkušnje?
Certifikat je zagotovo pove-
zan z določenimi stroški, ven-
dar obstaja več možnosti za fi-
nanciranje. Splošna banka Ce-
lje ponuja ugodne kredite,
v TIMU-u jih sicer nismo izko-
ristili, vendar podjetja imajo
to možnost, tako da denar ne
bi smel biti izgovor. Z ureje-
nim poslovanjem in usklaje-
nostjo z zahtevami certifikata
lahko podjetje prihrani 20 od-
stotkov stroškov, tako da je
vložek zagotovo visoko renta-
bilen.
Kakšne so sicer gospodarske
razmere v podjetju?
Ce se primerjamo z Evropo,
potem ne moremo biti zado-
voljni, smo pa lahko zadovolj-
ni, če se primerjamo z doma-
čim okoljem. Uspelo nam je
povečati tržni delež, zadnja le-
ta poslujemo z dobičkom, višji
je tudi izvoz, trenutno izvaža-
mo 25 do 30 odstotkov proiz-
vodnje, prodajo na tuje name-
ravamo še povečati. Tudi plače
redno izplačujemo. Osrednji
problem vidim v premajhnem
investiranju. Čeprav smo letno
vlagali v posodobitev proiz-
vodnje po milijon nemških
mark, je to še vedno premalo,
da bi bili zadovoljni z oprem-
ljenostjo in da bi bili konku-
renčni, zlasti na tujem.
Pred vami je še lastninjenje,
kako se ga boste lotili?
Pri lastninjenju pretirano ne
hitimo, temveč čakamo na za-
konodajo. Izkoristiti namera-
vamo certifikate ter notranji
odkup, delavci naj bi postali
večinski lastniki. Imamo se-
dem programov, najprej na-
meravamo lastniniti celotno
podjetje, kasneje pa v posa-
mezne programe vključevati
strateške tuje partnerje.
IRENA BAŠA
Ob predaji certifikata ISO 9001 je Maks Tajnikar dejal, da se
v TIM-u očitno zavedajo, da se je treba čim hitreje prilagoditi
novim razmeram ter se odreči miselnosti o lokalnem slovenskem
podjetju. Treba se je usmeriti v svet, ko bodo v Laškem izvedli
še lastninjenje, pa bodo naredili zrelostni izpit. Z laškimi gospo-
darstveniki je minister spregovoril tudi o delu vlade. Povedal je,
da se trenutno ukvarja s proračunom, letos je v ospredju pred-
vsem znana dilema iz učbenikov o maslu in topovih. Kljub
prvim znakom oživljanja gospodarstva ter pozitivni realni rasti
investicij pa je Tajnikar zaskrbljen zaradi krize, skoncentrirane
v nekaj velikih podjetjih, predvsem v železarnah, energetiki in
podjetjih v Koržetovem skladu. V prihodnjih mesecih bodo
gospodarska gibanja zelo odvisna od tega, kaj se bo dogajalo
v teh velikih podjetjih, je menil minister in pritrdil mnenju
gospodarstvenikov, da je slovensko gospodarstvo preveč izpo-
stavljeno liberalizaciji pri uvozu; red na tem področju pričakuje
z reformo carinskega sistema.
Sejmi v oktobru
V	Mariboru bodo 30. sep-
tembra odprli mednarodni se-
jem, imenovan Gost Tur 93.
Odprt bo do 4. oktobra.
V	Celju bo od 6. do 10. okto-
bra odprt mednarodni sejem
Senior 93. Predstavljena bodo
zdravilišča, zdravstvo in me-
dicina ter zdrava prehrana in
še kaj.
Tudi v Ljubljani pripravlja-
jo sejme z zdravstveno oz. me-
dicinsko tematiko. Od 18. do
21. oktobra bo odprt medna-
rodni sejem medicinske in la-
boratorijske tehnike, farma-
cevtike in materialov, imeno-
van Medilab.
Od 26. do 31. oktobra pa bo
na ogled sejem Zdravje. Orga-
nizatorji obljubljajo raznoliko
ponudbo za zdravo življenje in
razstavo rehabilitacijskih iz-
delkov.
V	Bratislavi bodo 19. okto-
bra odprli mednarodno raz-
stavo na temo varčevanje
z energijo in alternativni ener-
getski viri. Razstava se imenu-
je Racioenergija in bo odprta
do 22. oktobra.
Madžari bodo v Budimpešti
od 12. do 16. oktobra ponudili
naslednje mednarodne prire-
ditve: sejem izobraževanja,
razstavo računalniške tehnike
ter razstavo tiskarstva, med
26. in 29. oktobrom pa še sejem
kemijske industrije in indu-
strije plastike.
Avstrijci pripravljajo v ok-
tobru več sejemskih priredi-
tev. V Celovcu bo od 28. do
31. oktobra sejem Denar in
vrednost 93, v Gradcu od 2. do
10. oktobra Graški mednarod-
ni jesenski sejem, v Salzburgu
pa od 30. septembra do 2. ok-
tobra Business World, stro-
kovni sejem za profesionalno
ustanavljanje podjetij, k uspe-
hu usmerjeno vodenje podjetij
ter optimalne naložbe denarja.
Italijani bodo 20. oktobra
v Bologni odprli mednarodni
gradbeni sejem, ki bo na ogled
do 24. oktobra. V Milanu bo od
30. septembra do 3. oktobra
razstava opreme in materiala
za zobozdravnike in zobne
tehnike in v Padovi od 15. do
18. oktobra sejem strojev in
opreme za lesno gospodarstvo.
J.K.
RAZPISUJE
specialistično usposabljanje
ZA RAČUNOVODJO
v zasebnem ali družbenem podjetju
(pridobitev poklica ali prekvalifikacija)
V program se lahko vključite, če ste uspešno končali
kateri koli štiriletni srednješolski program in se želite
usposobiti za samostojno opravljanje računovodskih in
finančnih del.
Na osnovi uspešnega preizkusa znanja dobijo ob koncu
izobraževanja udeleženci ustrezno VERIFICIRANO PO-
TRDILO, KI IMA ZNAČAJ JAVNE LISTINE.
PRIJAVE sprejma LJUDSKA UNIVERZA CELJE, Can-
karjeva 1, vsak dan od 7.-15. ure.
Informacije na telefon 25-620.
Trgovina ni Bastlova
Stane Valant zanika očitke delavcev Posode
Nizke plače, izplačilo v bo-
nih in preureditev dela jedilni-
ce v trgovino so bili povod za
protestno prekinitev dela, do
katere je minuli teden prišlo
v Emovi največji družbi Po-
soda.
Ljudje v Posodi so ogorčeni,
saj so ob zadnjem izplačilu
mnogi dobili le po 11 ali 12
tisoč tolarjev plače, 5 tisoč to-
larjev pa so dobili v bonih. De-
lavci nadalje pripovedujejo,
da praktično že od začetka le-
ta ne dobivajo »pravih« plač,
temveč jim vodilni izplačujejo
samo regres in tudi tega seve-
da spet v bonih. S papirji pač
ne moremo plačevati položnic,
bonov ne morejo otroci nositi
v šolo, se jezijo delavci. Da so
regres v višini 35 tisoč tolarjev
in del zadnje plače dobili v bo-
nih, je potrdil tudi direktor
Posode Stane Valant. Razloge
za takšno stanje je bilo v Emu
slišati že večkrat: izguba tr-
žišč, recesija v tujini, negati-
ven rezultat ob polletju. Kljub
temu v Posodi načrtujejo, da
bodo konec leta zaključili brez
rdečih številk.
Nizkim plačam so olje na
ogenj dolile še težave zaradi
njihove jedilnice. Pred krat-
kim so namreč prostor prepo-
lovili in v njem uredili trgovi-
no. »Za ureditev jedilnice smo
dali »dva šihta«, zdaj pa nam
nekdo hoče ukrasti našo last-
nino,« je bilo slišati med de-
lavci. Tisti nekdo, ki naj bi jim
ukradel del jedilnice, naj bi bil
sam direktor holdinga Maks
Basti, saj naj bi si v jedilnici
uredil svojo trgovino. Stane
Valant je očitke zavrnil s po-
jasnilom: »Jedilnica je bila
v Emu zgrajena še v času, ko je
podjetje zaposlovalo 2500 lju-
di. Danes je ostalo 1600 delav-
cev. Jedilnica je za sedanje
razmere prevelika, zato smo
v dogovoru s Skladom za raz-
voj prostor preuredili in poleg
manjše jedilnice pridobili še
trgovino. Zaprli smo namreč
trgovino v stanovanjskem blo-
ku na Mariborski cesti in jo
preselili znotraj Ema. Trgovi-
na je last Ema, ne pa vodilnih,
odločitev pa zagotovo ni bila
napačna, saj se je prodaja po-
večala za polovico, zaposlene
so iste delavke kot v prejšnji
prodajalni, podjetje pa na ta
način hitreje pride do de-
narja.«
IB
INOVO NA BORZI |
Veliko neznank
Piše: Bojan Gradišnik
Zapadlost obrestnih
kuponov
Dne, 1. 10. 1993 zapadejo
v izplačilo obrestni kuponi pri
dveh obveznicah. Pri republi-
ški obveznici druge emisije se
vnovčuje 6. kupon, pri obvez-
nici občine Laško pa drugi let-
ni kupon. Na pomembnost
pravočasne vnovčitve kupo-
nov sem že opozarjal v prejš-
njih člankih, danes pa bi na-
potil imetnike kuponov na pr-
vo mesto za vnovčitve. Pri
enotah službe družbenega
knjigovodstva se vnovčujejo
kuponi od republiških obvez-
nic druge emisije. Kuponi od
obveznic občine Laško pa se
vnovčujejo tudi pri LBSB Ce-
lje. Tolarje, ki jih bodo investi-
torji dobili za svoje kupone je
najboljše kar v petek ponovno
»donosno« naložiti.
Borzni komentar
Promet torkovega borznega
sestanka je znašal 3 mio DEM.
Na trgu obveznic je čutiti da se
investitorji odločajo za varne
in likvidne naložbe. Tečaja re-
publiških obveznic rasteta
bolj kot je večina pričakovala.
Republiška obveznica prve
emisije je porasla za 1,8% in-
deksne točke glede na prejšnji
borzni sestanek RSLZ pa je
padla za 3,7% indeksne točke
glede na prejšnji borzni sesta-
nek. Ta padec tečaja pa je v bi-
stvu velik porast, kajti trgova-
lo se je brez 4,75% obrestnega
kupona.
Na delniškem trgu je čutiti,
da je neznank veliko. Zaradi
tega se imetniki odločajo za
prodajo. Tečaji se glede na po-
nedeljkov OTC padli pri vseh
delnicah, razen pri delnici
SKB-prednostni, ki je rahlo
porasla. Tečaj delnice DADA-
SA je padel ob prometu
107.000 DEM za 9%. Za eno
delnico je bilo potrebno odšte-
ti 146.162 tolarjev. Delnica
PRO-Banke je ob prometu
380.000 DEM padla z 26.023
tolarjev za delnico za 25.365
tolarjev. Prav tako beležimo
padec pri delnici KBTP, Niki
in Terme Čatež.
Investitorji se morajo odlo-
čiti katere delnice bodo še pro-
dajali, oziroma katere bodo že
začeli kupovati. Te odločitve
pa so nasploh najtežje, na dru-
gi strani pa tudi najdražje če
kupimo slabo.
Spekulativni investitorji
v delnice vse bolj spoznavajo
odnos med tveganjem in dono-
som. Znano je da so najmanj
tvegane naložbe v državne ob-
veznice, potem pa sledijo na-
ložbe v občinske obveznice,
obveznice podjetij, participa-
tivne obveznice, prednostne
delnice, navadne delnice, špe-
kulatitivne delnice, opcije.
Seveda so pri nas posebnost
občinske obveznice, ki jih dru-
god v taki obliki ne poznajo.
Poseben problem pri naših ob-
činskih obveznicah predstav-
lja tudi bodoča reorganizacija
občin.
SVETUJEJO BROKERJI
CELJSKE BORZNE HIŠE
TERRA JCB
Na Ponikvi v šentjurski
občini, natančneje v Hotu-
nju, začenja z delom novo
podjetje TERRA JCB. Pod
vodstvom direktorja Stefa-
na Bauerja je to podjetje
generalni uvoznik in za-
stopnik za JCB gradbene
stroje iz Anglije ter Dyna-
pac gradbene opreme iz
Švedske.
Po Emteksu še
Revoz?
Potem, ko so v podjetju
Kiv Vransko izdelali kvali-
tetno napravo za sežiganje
odpadkov za podjetje Em-
teks na Ložnici, se dogo-
varjajo za izdelavo podob-
ne naprave še z Revozom iz
Novega mesta. Za to po-
djetje pripravljajo projekt
za sežig odpadnih lakov in
barv. Podpis pogodbe o iz-
delavi in postavitvi napra-
ve v Novem mestu pa je od-
visen od izdaje soglasij lo-
kalnih oblasti oziroma lo-
kacijskega ter gradbenega
dovoljenja. V Kivu priča-
kujejo, da bodo pogodbo
podpisali do konca leta. Si-
cer pa se to podjetje na
Vranskem s svojimi seži-
galnimi napravami in reši-
tvami vse bolj uveljavlja
v svetu, v zadnjem času
predvsem v Nemčiji. Pri
razvoju projektov sežiga-
nja se povezujejo tudi
s strokovnjaki iz inštituta
Jožef Stefan iz Ljubljane.
Prvi narok Bor
Laško
Pred tremi meseci so
v Boru Laško uvedli stečaj-
ni postopek, v tem tednu je
bil na celjskem temeljnem
sodišču prvi narok za pre-
izkus terjatev upnikov.
Kljub stečaju se v Laškem
proizvodnja nadaljuje
v vseh obratih, zaposlenih
je 90 delavcev. Vodstvo si
obenem prizadeva, da bi
obdržali domače in zuna-
nje tržišče, ohranili vred-
nost Bora, proizvodne
zmogljivosti pa imajo raz-
prodane do konca leta. Ra-
zen tega se dogovarjajo
z možnimi kupci, ki se za-
nimajo za najem Bora že
v stečajnem postopku.
IB
Za drobno
gospodarstvo
Mozirski izvršni svet
v sodelovanju z banko Tri-
glav pripravlja nov pravil-
nik za dodeljevanje sred-
stev za pospeševanje raz-
voja drobnega gospodar-
stva v občini. Sredstva naj
bi dodelili iz občinskega
proračuna in sredstev po-
slovnih bank za osnovna in
dolgoročna obratna sred-
stva. Pogoj za dodelitev
sredstev bo, da bodo po-
rabljena v mozirski občini,
prednost pa bodo imeli
prosilci, ki bodo z investi-
cijskim programom ali po-
slovnim načrtom dokazali
poslovno učinkovitost.
Predvsem so pomembna
nova delovna mesta, izvoz-
no usmerjene dejavnosti
ter inovativne in ekološko
čiste dejavnosti.
Št. 39 - 30. september 1993
51
Alpos je plačal
več
Na ponovni dražbi Mer-
xovega motela v Šentjurju,
ki je bila pred dnevi, so ga
prodali šentjurskemu po-
djetju Alpos. Prodan je bil
za 1,6 milijona mark, v Al-
posu pa so obljubili, da bo-
do prevzeli tudi vse zapo-
slene.
V	celjskem Merxu so se
za prodajo motela odločili
zaradi slabih poslovnih re-
zultatov. Na prvi dražbi,
v začetku julija, je motel
dobilo podjetje Jelša (drugi
kandidat je bil Jurij), iz-
klicna cena pa je znašala
650 tisoč mark. V šmarski
Jelši so bili pripravljeni
plačati 781 milijonov
mark, obvezali pa so se še,
da bi ohranili 24 delovnih
mest razburjenih Merxovih
delavcev. Ti so imeli števil-
ne pripombe zaradi slabe
obveščenosti s strani vod-
stva Merxa, saj so še največ
izvedeli od motelskih go-
stov. S to prodajo pa so bili
nezadovoljni tudi zaradi
pričakovanja, da bo nakup
uspel trenutno gospodar-
sko uspešnejšemu Juriju,
po drugi strani pa še šent-
jurska vlada, ker naj bi bilo
funkcionalno zemljišče za-
njo lastninsko in zemlji-
škoknjižno sporno. Na
koncu so svoj ne izrekli tu-
di v državni agenciji za pri-
vatizacijo, kjer so menili,
da je Jelšinih 781 tisoč
mark (za 2,4 milijona mark
ocenjeni motel) vendarle
premalo.
V	Šentjurju so se nato
pojavila ugibanja o tem, da
naj bi motel kupila Jurij in
Alpos, skupaj. To se ni zgo-
dilo in na zadnji dražbi je
nakup uspel domačemu Al-
posu, edinemu ponudniku.
Z otvoritvijo nove šentjur-
ske tržnice, s štiridesetimi
lokali in drugimi naložba-
mi, se mestno življenje po-
mika tudi v ta del, zato je
mogoče tudi v motelu pri-
čakovati ugodnejše rezul-
tate poslovanja.
BRANE JERANKO
Branko Pavlin menedžer leta
Združenje slovenskih poslo-
vodnih delavcev Manager je
pred dnevi na Bledu podelilo
tradicionalno priznanje me-
nedžer leta. Poleg direktorice
Krke Kozmetike Metke Wäch-
ter in generalnega direktorja
Term Čatež Boruta Mokroviča
je priznanje dobil tudi gene-
ralni direktor zreškega Come-
ta Branko Pavlin.
V Cometu so si priznanje
priborili med drugim z uspeš-
no nadomestitvijo izpada pro-
daje na nekdanjem jugoslo-
vanskem tržišču z najzahtev-
nejšimi tujimi tržišči. Cometu
je to pod vodstvom Branka Pa-
vlina uspelo s kvalitetnimi iz-
delki, novim programom, me-
šanimi družbami ter medna-
rodno kooperacijo. Od leta
1989 vsako leto prodajo na tu-
je povprečno 42 odstotkov več
keramičnih brusov, bakelitnih
za 19 odstotkov, odpravljeno
proizvodnjo tehnične kerami-
ke pa so uspešno zamenjali
z novim programom. Comet je
obenem tudi prvo podjetje na
Celjskem, kjer so pridobili
mednarodne certifikate kako-
vosti. V podjetju se zavedajo,
da je za uspešno delo potrebna
vzpodbuda vseh zaposlenih,
plače zaposlenih presegajo pa-
nožno povprečje za 11 od-
stotkov.
Branko Pavlin je po podeli-
tvi priznanja povedal: »Come-
tu oziroma meni osebno so
predlagali, da se prijavim na
natečaj v regionalnem društvu
Manager. Očitno so bili rezul-
tati, ki smo jih v Cometu dose-
gli s skupnimi močmi takšni,
da smo potem prišli v ožji iz-
bor in da smo dobili priznanje.
Komisija pri svojem izboru ni
upoštevala samo doseženih re-
zultatov, temveč so bili krite-
riji širši, med drugim so upo-
števali pridobivanje novih tr-
žišč, uveljavljanje podjetja in
s tem Slovenije v svetu, veliko
pozornosti pa so namenili spo-
štovanju pravic zaposlenih ter
ohranjanju delovnih mest.
Osebno menim, da je pozitiv-
no, če se v tem času ukvarjamo
z dosežki podjetij, ne pa da
vedno iščemo samo negativne
stvari. Prepričan sem, da
v Sloveniji delujejo dobra po-
djetja in da imamo dobre me-
nedžerje. Za Comet pa je priz-
nanje vzpodbuda za dobro de-
lo tudi v prihodnje.«
IB
Velenjski pilotski projekt
V Brivnicah in česainicah so začeli z lastninskim preoblikovanjem
Velenjsko podjetje Brivnice
in česalnice je edino s celjske-
ga področja in eno redkih
v slovenskem prostoru, ki že
ima blagoslov agencije za pri-
vatizacijo za lastninsko preo-
blikovanje.
Kot že ime podjetja pove, se
v Brivnicah in česainicah uk-
varjajo s storitveno dejavnost-
jo, predvsem frizerstvom, ima-
jo pa tudi dve pralnici. Večina
salonov je v Velenju, trije pa so
v Šoštanju. V podjetju je zapo-
slenih 40 delavcev, direktorica
pa je Milica Tičič, ki je sama
pripravila program za lastnin-
sko preoblikovanje podjetja.
Brivnice in česalnice lahko
imamo za svetlo izjemo med
slovenskimi podjetji, saj zelo
dobro poslujete?
Res poslujemo sorazmerno
dobro, ne izkazujemo izgub,
tekoče pokrivamo obveznosti,
nismo zadolženi, skratka po-
slujejo pozitivno. Pri poslova-
nju se srečujemo s težavami
predvsem zaradi visokih obre-
menitev, ki jih storitvene de-
javnosti težko prenašajo, in
zaradi sive ekonomije, ki je vse
bolj prisotna in se nenadzoro-
vano širi. Temu težko konku-
riramo, čeprav se zdrave kon-
kurence ne bojimo. Dobro po-
slujemo predvsem zaradi
izrednega nadzora vseh stro-
škov ter z edinstvenim nači-
nom nagrajevanja delavcev.
Vsi delavci so namreč popol-
noma odvisni od dosega indi-
vidualne norme. Poleg tega
v režiji delata le dve delavki.
Med prvimi ste se začeli
ubadati s spremembo lastni-
ških odnosov. Je bila to potre-
ba ali ste se le želeli pravočas-
no prilagoditi?
Za to smo se odločili, da bi
se lahko po končanem preobli-
kovanju posvetili nujnim raz-
vojnim nalogam, od katerih bo
odvisna uspešnost podjetja. To
je potrebno neodvisno od tega,
kdo bo novi lastnik. S svojim
programom smo bili res prvi,
agenciji smo ga posredovali že
konec junija. Takrat v agenciji
še niso imeli sprejetih kriteri-
jev za ocenjevanje programa,
veliko je bilo drugih nejasno-
sti, ki bi bolj natančno določa-
le programsko vsebino in pri-
loge.
Ta »prvi« gotovo s seboj pri-
naša tudi druge težave?
V programu smo sproti od-
pravljali manjše pomanjklji-
vost, jemljejo nas kot model-
ček za odkup delavcev. Agen-
cijsko privolitev smo kot drugi
v Sloveniji pridobili v začetku
avgusta. Sredi avgusta smo
objavili javni poziv za zbiranje
certifikatov, ki je bil končan
v drugi polovici septembra.
Torej, težave seveda so. Mogo-
če je vse skupaj premalo na-
tančno določeno, preveč je za
enkrat še nejasnosti. Na pri-
mer: ker certifikatov še ni, so
jih nam kot pilotskemu pro-
jektu posebej pripravili.
Menda ste sami izdelali ves
projekt lastninskega preobli-
kovanja, odločili pa ste se za
sistem delavskega odkupa?
Odločili smo se za kombina-
cijo treh načinov lastninjenja.
Opravili smo že 40-odstotni
obvezni prenos delnic na skla-
de, petino delnic bomo interno
razdelili, preostanek pa bo za
notranji odkup. Vsem upoko-
jencem, ki so se javili na poziv
za zbiranje certifikatov, sem
osebno razložila smisel in na-
men lastninjenja. Naše stori-
tveno podjetje nima veliko ka-
pitala, tako naj bi delavci v ce-
loti opravili notranji odkup
s certifikati.
So se vsi delavci strinjali
z načrti?
V	podjetju smo predhodno
opravili anketo. Zaposleni so
se že takrat strinjali in bili pri-
pravljeni certifikate vlagati
v podjetje. To je potrdil tudi
javni poziv. Najbrž je naveza-
nost delavcev na podjetje več-
ja kot v velikih firmah. Hkrati
smo manjši kolektiv in delavci
čutijo, da bodo lahko sami
vplivali na poslovanje. Sedaj
imamo med upravičenci 13 od-
stotkov upokojencev in vse za-
poslene, predvidevamo pa, da
naj bi do konca letošnjega leta
pričeli delati v novi »preo-
bleki«.
Nova preobleka pa s sabo
gotovo prinaša tudi nove načr-
te za prihodnost?
V	podjetju imamo velike
razvojne načrte. Najprej bomo
posodobili vse enote, jih prila-
godili današnjim tržnim raz-
meram. Podjetje ima ambicije
za širjenje trga, tudi izven me-
ja Slovenije, kar naj bi dosegli
z vključevanjem v turistično
ponudbo občine Velenje. Poleg
tega nameravamo uvesti pro-
gramske popestritve. V ta na-
men bomo nudili storitve, kot
so pedikura, trgovina, šivilj-
stvo in kozmetične usluge. Kot
že rečeno, v manjšem podjetju
se najbrž-srečujemo z manj te-
žavami kot v velikih podjetjih.
Zato smo le preprosto izkori-
stili dane priložnosti in pohi-
teli z lastninjenjem.
URŠKA SELIŠNIK
Potrebovali bi trikrat več denarja
V žalski občini se je na nate-
čaj za dodelitev posojil za po-
speševanje razvoja obrti in po-
djetništva prijavilo 65 pro-
silcev.
Sklad za razvoj obrti in po-
djetništva je imel na voljo 60
milijonov tolarjev, skupno pa
so Zalčani zaprosili za dobrih
223 milijonov tolarjev posojil.
Na natečaj se je prijavilo 39
obrtnikov, 25 družb z omejeno
odgovornostjo ter ena delniška
družba. Upravni odbor sklada
je posojila, najvišji znesek je
3 milijone tolarjev, dodelil 35
obrtnikom in podjetnikom.
Med njimi je 7 prosilcev, ki se
ukvarjajo s proizvodnimi de-
javnostmi, s pomočjo teh kre-
ditov pa naj bi v občini skupno
zagotovili 160 novih delovnih
mest.
Odločitev sklada o dodelitvi
posojil je na zadnji seji podpr-
la tudi žalska vlada, člani iz-
vršnega sveta so obenem pred-
lagali, naj se pri vseh obrtni-
kih in podjetnikih, ki so dobili
posojila, kontrolira namenska
poraba sredstev ter preverja
obljubljeno odpiranje delov-
nih mest. Ker je sklad tokrat
namesto 60 razdelil samo 51
milijonov tolarjev - zavrnjeni
prosilci namreč po njihovi
oceni ne izpolnjujejo pogojev
— bodo že v kratkem pripravili
nov razpis za dodelitev posojil,
namenjenih za spodbujanje
razvoja obrti in podjetništva.
IB
Žalsko gospodarstvo še ni oživelo
Lastninjenje družbenega
kapitala ter razvoj zasebnega
podjetništva sta aduta, na ka-
tera računajo v žalski občini
pri oživljanju gospodarske ak-
tivnosti. Trenutno stanje pa je
še vedno povprečno, čeprav
ponekod boljše kot v republiki
in drugod na Celjskem.
Takšno mnenje je bilo slišati
na seji žalskega izvršnega sve-
ta, kjer so v minulem tednu
spregovorili o gospodarskih
rezultatih v občini. Za žalsko
gospodarstvo v zadnjih mese-
cih je na kratko značilno na-
slednje: industrijska proiz-
vodnja se ni umirila, čeprav
njen padec ni več tako izrazit
kot v preteklosti. Blagovna
menjava s tujino je slabša kot
lani, vendar boljša kot v regiji.
Avgusta je imelo blokiran žiro
račun 45 pravnih oseb, za ste-
čaj je godnih 26 podjetij, z iz-
gubo pa je poslovalo 88 prav-
nih oseb. Še naprej se povečuje
brezposelnost, avgusta je bilo
v občini brez dela 2396 ljudi.
Svetla točka žalskega go-
spodarstva ostajajo zasebni
podjetniki. Njihov delež se po-
večuje v prihodkih in odhod-
kih ter pri zaposlovanju, zlasti
visok odstotek so dosegli pri
bruto dobičku ter akumulaciji.
Neustrezno ostaja le razmerje
med dejavnostmi, prevladuje-
jo storitve in trgovina, prema-
lo pa se Zalčani ukvarjajo
s proizvodno dejavnostjo. IB
DELO
v središču
dogajanj
PONUDBA >IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Italijansko podjetje Ama-
tori - Gruppi Antincendio Ole-
odinamici Brevettati nudi
kompletno opremo za gašenje
požarov. Katalog je na voljo
v informacijski pisarni. Infor-
macije: tel. 9939-0784-294-
022 in fax 9939-0784-294-023
(Massimiliano Amatori).
-	Češko podjetje Sunshine
Consult nudi izgradnjo in
montažo žerjavov — dvigal od
0,2 do 50 ton po meri in zahte-
vi naročnika. Projektiranje iz-
vedejo na podlagi zahtev. In-
formacije: tel. 9942-455-47-
240 in fax 9942-455-47-205
(Dušan Kozely).
-	Poljska družba za inženi-
ring in trgovska družba za
elektrarne in industrijske pro-
jekte Magadex nudi vse vrste
storitev, vključno z uvozom in
izvozom različnih proizvodov
z vseh področij. Hkrati iščejo
v Sloveniji zastopnika. Infor-
macije: tel. 9948-331-894 in
fax 9948-333-731 (Josef Koc-
hanski).
—	Poljska ladjarska družba in
trgovina z ribami Transocean
želi izvažati v Slovenijo pred-
vsem ribe, meso in citrone pod
pokroviteljstvom F AO. Infor-
macije: tel.9948-91-222-720
in fax 9948-91-021-944 (Kr-
zysztof Baniewicz).
—	Slovaška firma SAT je za-
interesirana za izvoz živih ži-
vali, prehrambenih izdelkov
(sir, jajca ipd), gradbenega
materiala, elektroinstalacij,
šivalnih strojev Lada idr. In-
formacije: tel. 9942-088-42-
257, 44-063 in fax 9942-088-
42-257 (Mr. Chabada).
Povpraševanje:
—	Vodilniameriškiproizvaja-
lec digitalnih »voice announ-
cement« sistemov išče poslov-
nega partnerja v Sloveniji. In-
formacije: Informacijska pi-
sarna CIS GZS, tel. 061/150-
122 in fax 061/219-536.
-	Ameriški proizvajalec
gradbenih strojev išče poslov-
nega partnerja za skupno vla-
ganje in licenčno poslovanje.
Informacije: Informacijska pi-
sarna CIS GZS, tel. 061/150-
122 in fax 061/219-536.
-	Češko podjetje Sunshine
Consult povprašuje po vseh
vrstah pohištva in vseh vrstah
prehrambenih proizvodov. In-
formacije: tel. 9942-455-47-
240 in fax 9942-455-47-205
(Dušan Kozely.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Dr. Brejc pred
sodnikom
MARIBOR, 24. septem-
bra (Delo) - Pred maribor-
skim sodnikom, ki vodi
preiskavo v zvezi z orož-
jem, odkritim na letališču,
je pričal dr. Miha Brejc,
nekdanji predsednik Visa.
Po zaslišanju je izjavil, da
Vis ni trgovala z orožjem in
da ne ve, kdaj je to prišlo
na mariborsko letališče.
Nadškof in
minister o šoli
LJUBLJANA, 24. sep-
tembra (Delo) - Na prvem
temeljitejšem pogovoru sta
se sestala minister za šol-
stvo in šport dr. Slavko Ga-
ber in nadškof dr. Alojzij
Šuštar. Na novinarski kon-
ferenci sta povedala, da ve-
rouka v šolah ne želi nobe-
na stran, pač pa se pogo-
varjajo o predmetih kot sta
etika in religija ter etika in
kultura.
Še Pučnikova
komisija
LJUBLJANA, 24. sep-
tembra (Delo) - Čez teden
dni bo začela z delom Puč-
nikova komisija, ki bo razi-
'skovala povojne množične
poboje. Predsednik komisi-
je dr. Jože Pučnik meni, da
mora komisija ugotoviti,
kje so poboji potekali, kak-
šen je bil institucionalni
okvir, v katerem so se odvi-
jali in ali je šlo za splošno
ideološko ali neposredno
navodilo poveljnikom.
Enakost pred
zakonom
RADLJE OB DRAVI-
,26. septembra	(Delo)
— Slavnostni govornik na
ljudskem zborovanju je bil
obrambni minister Janez
Janša, ki je dejal, da je na-
loga slovenske države, da
zagotovi enakost pred za-
konom za vse. Poleg tega
naj z ustreznim davčnim
sistemom spodbudi gospo-
darsko rast, omeji monopol
in razbremeni socialno šib-
kejše sloje.
Policisti bodo
stavkali
LJUBLJANA, 27. sep-
tembra (Delo) - Policijski
sindikat spet pripravlja
stavko, saj ugotavlja, da
junija postavljene zahteve
v zvezi s plačami še niso
uresničene. Stavka naj bi
bila v sredo, 6. oktobra med
9. in 21. uro.
Nove priče v aferi
Elan
LJUBLJANA, 28. sep-
tembra (Večer) - Pred prei-
skovalci državnega zbora
sta v zvezi z afero Elan pri-
čala Dušan Šinigoj in Igor
Triller. Šinigoj je zanikal,
da bi vedel za Elanove črne
račune v Celovcu, Triller
pa je takoj zatem komisiji
predal dokumente o celov-
ških računih in se spraše-
val, kam je izginilo pol mi-
lijarde mark.
Št. 39 - 30. september 1993
ó
Inkubator novih podjetnikov
Podpis konzorcionaine pogodbe za ustanovitev podjetniškega inkubatorja v EMO
Celje
V Emo Celje že nekaj mesecev razmi-
šljajo o ustanovitvi podjetniškega inku-
batorja, z ustanavljanjem novih, malih
produkcijskih enot pa se je tudi celotna
občina Celje razmeroma zgodaj vključila
v proces oživljanja gospodarstva. Razne
olajšave ter vzpodbude za ustanavljanje
novih podjetij so minuli teden nadgradili
s podpisom konzorcionaine pogodbe za
ustanovitev podjetniškega inkubatorja,
ki pomeni svojevrsten mehanizem za po-
speševanje in usmerjanje razvoja drob-
nega gospodarstva.
ËMO Celje predstavlja eno tistih po-
djetij, ki so zaradi nakopičenih težav
sprejela pobudo Sklada za razvoj Repu-
blike Slovenije o prenosu lastništva po-
djetja na sklad. S tem se je v EMO začel
intenziven sanacijski postopek, ki je po-
leg drugih ukrepov prinesel tudi približ-
no 500 trajno presežnih delavcev. Njihov
status naj bi Ministrstvo za delo reševalo
v okviru programa aktivne politike za-
poslovanja. Hkrati pa se je začel v EMO
tudi proces prestrukturiranja s pomočjo
notranjega podjetništva. Zmanjševanje
proizvodnje je sprostilo precej poslovnih
prostorov, ki jih je potrebno čimprej za-
polniti z novimi dejavnostmi. To pa je ob
samozaposlovanju presežnih delavcev
tudi osrednji interes podjetja EMO, ki
izpraznjene prostore ponuja inkuba-
torju.
V projekt ustanovitve podjetniškega
inkubatorja sta se ob podjetju EMO in
celjski občini vključila tudi Republiški
zavod za zaposlovanje oziroma Ministr-
stvo za delo ter Ljubljanska banka
Splošna banka Celje, sedež inkubatorja,
ki bo s svojo strokovno ekipo pomagal
pri uresničevanju podjetniških idej no-
vim podjetnikom, pa bo v poslovnih pro-
storih podjetja EMO na Mariborski cesti.
Ob temeljnih svetovalnih nalogah bo-
do v inkubatorju poskrbeli tudi za skup-
ni tehnično-administrativni servis po-
djetnikom, vključenim v inkubator ter
ostalim novonastalim podjetjem, nuđe-
nje višjih in strokovno zahtevnejših oblik
pomoči, funkcionalno usposabljanje po-
djetnikov ter zagotavljanje informacij-
ske infrastrukture. Vsi štirje soustanovi-
telji inkubatorja ocenjujejo, da bo vanj
v dveh letih postopoma vključenih 25
podjetnikov, podjetje EMO pa bo zagoto-
vilo 2.500 m2 poslovnih prostorov za nje-
govo delovanje.
I. STAMEJČIČ
Energetska pisarna dela
V Celju so v torek odprli energetsko svetovalno pisarno,
ki je šesta po vrsti v okviru vladnega projekta Energetsko
svetovanje v Sloveniji.
Matjaž Malovrh, vodja projekta Energetsko svetovanje,
je na otvoritvi povedal, da je namen tovrstnega svetovanja
približati probleme energetike občanom. Svetovalci, ki so
visoko izobraženi, naj bi pomagali občanom, svetovali pri
energetskih odločitvah na občinski ravni in sodelovali
v izobraževalnem sistemu.
Pisarna, ki dela v prostorih OSUPVO občine Celje v Pre-
šernovi 27 (nad Ljudsko banko), bo odprta vsak torek in
četrtek med 15. in 18. uro.
Državni sekretar za energetiko Boris Sovič, ki je uradno
odprl celjsko pisarno, pa je pojasnil razloge za spuščanje
energetske politike na lokalni nivo. Slovenija je namreč
v vrhu energetsko intenzivnih držav v Evropi, cilj pa je, da
bi do leta 2010 za 2 odstotka letno zniževali razmerje med
primarno energijo in družbenim proizvodom. Prav na
lokalni ravni lahko za uresničitev tega cilja naredijo
največ.
TC
Vračanje na kraj zločina
V	nedeljo, 3. oktobra ob
15. uri bo v velenjski skupščin-
ski dvorani kongres Nacional
socialne zveze Slovenije, na
katerem se bodo odločili glede
datuma za vložitev podpisov
za razpis referenduma o raz-
veljavitvi zakona o državljan-
stvu in vseh odločb, ki izhajajo
iz tega zakona.
V	NSZS so doslej zbrali 45
tisoč podpisov za referendum,
podpise pa bodo vložili že
v ponedeljek ali pa počakali,
da se stranke izjasnijo, če jih
podpirajo (predvsem finanč-
no). Po vložitvi podpisov je dr-
žavni zbor dolžan v roku 60
dni razpisati referendum, od-
ločitve pa so obvezujoče.
V NSZS bi bili pripravljeni na
kompromis, da bi združili ta
referendum in odločanje obča-
nov o oblikovanju novih občin.
Seveda pa morajo še najprej
preveriti združljivost referen-
dumskih vprašanj in se odloči-
ti, ali bodo vsi referendumi
v Sloveniji na isti dan.
Stranko so v začetku letoš-
njega leta ustanovili v Velenju,
•zato bo tudi nedeljski kongres
na »kraju zločina«, je omenil
na novinarski konferenci v po-
nedeljek generalni tajnik
NSZS Matjaž Gerlanc. Na
kongresu bodo zamenjali tri
člane predsedstva, prenesli se-
dež stranke v Ljubljano ter
spregovorili tudi o menjavi
predsednika NSZS Florijana
Pegana. Po kongresu bo ob
17.uri zborovanje v podporo
referenduma za razveljavitev
zakona o državljanstvu.
US
Študij v Celju?
Minister dr. Slavko Ga-
ber je sobotni obisk finala
atletskega pokala prvakinj
izkoristil za pogovor z vr-
hom celjske občine in pri-
sluhnil željam na področju
izobraževanja. »Celje se
vse bolj izvija iz vsesploš-
nega zastoja, načrti pa so
prisotni tudi v šolstvu.
Ustanovitev višje poklicne,
če ne že visoke strokovne
šole se tudi v našem mini-
strstvu zdi dokaj realna,
čeprav še ni primeren čas
za bolj natančne napovedi.
Pripraviti bo treba celovito
analizo vpisa v študijske
programe, izluščiti podat-
ke za celjsko regijo in bliž-
njo okolico ter šele nato
ustrezno in argumentirano
ukrepati. Za študijsko leto
1994/95 je nemogoče kar-
koli napovedovati, seveda
pa so mi želje Celja povsem
jasne in jih z različnih sta-
lišč tudi povsem razu-
mem,« je pobudo za oživi-
tev nekdanjega univerzi-
tetnega središča ocenil dr-
. Gaber.
Ž.Z.
Popis začasnih beguncev
V Sloveniji ni znano natanč-
no število začasnih beguncev
iz z vojno ogroženih območij
Bosne in Hercegovine, čeprav
prav na teh številkah temelji
mednarodna človekoljubna
pomoč. V Uradu za priseljeva-
nje in begunce so se tako v so-
glasju z republiško vlado odlo-
čili za popis oziroma registra-
cijo vseh v Sloveniji živečih
začasnih beguncev, ki se je za-
čel minulo soboto, zaključil pa
predvidoma včeraj, v sredo.
V Celju so popis pripravili
v begunskem zbirnem centru
v Ribarjevi ulici ter na sedežu
občinskega odbora Rdečega
križa, kjer naj bi registrirali
predvsem begunce, nameščene
v družinah. V Rdečem križu so
nam povedali, da so o registra-
ciji pisno obvestili vse eviden-
tirane begunce, ki živijo pri
svojih sorodnikih oziroma
znancih ter imajo že zdaj sta-
tus začasnega begunca in so
tako upravičeni do humani-
tarne pomoči. V celjski občini
je ob približno 600 beguncih,
nameščenih v zbirnem centru,
takšnih ljudi okoli 800, vendar
pa v Rdečem križu ocenjujejo,
da je še vsaj kakšnih 200 ne-
prijavljenih in nezabeleženih
v sedanji evidenci.
Včeraj zaključen popis za-
časnih beguncev, ki so ga
v vseh občinah celjskega ob-
močja opravljali v občinskih
odborih Rdečega križa ter
v zbirnih centrih, pa ob ugo-
tavljanju številčnega stanja
beguncev pomeni tudi osnovo
za izdajo kartonov, ki bodo
beguncem služili kot začasni
osebni dokumenti.. Vsi so na-
mreč ob predložitvi dveh foto-
grafij (te niso bile potrebne za
otroke do dveh let starosti) in
izpolnjenem evidenčnem listu
dobili posebne kartone, s kate-
rimi bodo lahko uveljavljali
pravico do človekoljubne po-
moči, najnujnejše zdravstvene
oskrbe, vključevanja v šolske
programe ter nenazadnje do-
kazovali svojo identiteto.
IS
Nagrajeni iz
Kluba Carieristov
Pretekli teden je bil v Ljub-
ljani že 40. sejem Moda, na ka-
terem se je predstavil tudi El-
kroj iz Nazarij. Nazarsko po-
djetje se je predstavljalo pred-
vsem z novo blagovno znamko,
hlačami Carier. Na ljubljan-
skem sejmu so med člani Klu-
ba Carieristov izžrebali pet
kupcev hlač in jih nagradili
z lepimi dobitki.
US
PO ČEM SO DEVIZE? [
Tečaji deviznih valut na dan 29. 9. 1993
Za otroški dodatek
V Zvezi prijateljev mladine
Slovenije so se pred drugo
obravnavo Zakona o družin-
skih prejemkih v Državnem
zboru, ki je predvidena za zad-
nje septembrsko zasedanje
(začelo se je v torek, trajalo pa
naj bi predvidoma 14 dni), na
vse državljane in državljanke
obrnili z javnim pismom pod-
pore za zvišanje otroških do-
datkov in razširitev kroga pre-
jemnikov le-teh.
Z zbiranjem podpisov, ki so
jih posredovali Državnemu
zboru, so podprli stališče ma-
tičnega zborovskega odbora za
zdravstvo, delo, družino in so-
cialno politiko, ki se je zavzel
za večjo gmotno pomoč države
družinam z otroki. Čeprav je
odločitev ; za otroka povsem
osebna in'intimna stvar, pa se
je vendarle potrebno zavedati,
da negotov družbeni položaj,
rastoča brezposelnost ter ne-
rešena stanovanjska vprašanja
pri mladih v veliki meri vpli-
vajo na to odločitev. V letu
1980 je bilo v Sloveniji rojenih
nekaj manj kot 30 tisoč novo-
rojenčkov, letos, le trinajst let
kasneje, pa jih bo na svet
v najboljšem primeru priveka-
lo nekaj manj kot 20 tisoč.
Razlog, da bi morala država
vendarle malce bolj gmotno
podpreti družine z otroki, me-
nijo v Zvezi prijateljev mladi-
ne Slovenije, je tudi v soraz-
mernem večanju stroškov gle-
de na število družinskih čla-
nov. Tako ima družina z enim
otrokom za 44, z dvema za 77,
s tremi otroki pa kar za 115
odstotkov večje stroške kot
par brez otrok.
Z državljanskimi podpisi
podprte zahteve Zveze prijate-
ljev mladine, ki jih je kot
amandmaje k zakonu podprl
tudi Odbor za zdravstvo, delo,
družino in socialno politiko,
pa so: povečanje dosedanjega
otroškega dodatka z novim
proračunskim letom za 3 od-
stotke zajamčene plače, razši-
ritev kroga upravičencev do
otroškega dodatka na vse tiste
družine, kjer je dohodek na
družinskega člana nižji od po-
lovice povprečne slovenske
plače, ter uveljavitev univer-
zalnega otroškega otroka
s 1. januarjem 1996 in ne, kot
predlaga vlada, z januarjem
1998.
IS
Lokalna samouprava po celjsko
Poslanci celjske občinske skupščine so na predlog Komisije
za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve imenovali 9-člansko
začasno komisijo za lokalno samoupravo.
Delo komisije, ki mora glede na pričakovano zakonodajo
pripraviti izhodišča lokalne skupnosti, bo vodil Jože Zimšek
(LDS), pri delu pa bodo sodelovali še: Cveto Roje (SSS), Ferdo
Ježovnik in Matjaž Železnik (oba SKD), Franc Knafelc (ZLSD),
Leopold Verbovšek in Anton Roječ (oba SDSS), Terezija Kač
(neodvisna) in Jože Zupančič (DS).
IS
Ravnateljsko srečanje
V Celju in Šentjurju so se v okviru Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije na Srednji
vrtnarski, kmetijski in gospodinjski šoli zbrali ravnatelji tovrstnih srednjih šol iz Slovenije in
Avstrije. Srečanja - dopoldne so se zbrali v vrtnarski šoli v Medlogu, z delovnim srečanjem pa
nadaljevali na kmetijsko-gospodinjski šoli v Šentjurju - se je udeležilo 14 ravnateljev, sodelovali
pa so tudi predstavniki Biotehniške fakultete in Visoke kmetijske šole iz Maribora. Ob izmenjavi
izkušenj so se ravnatelji dogovorili tudi za srečanje v prihodnjem letu, ki ga bodo pripravili na
eni izmed avstrijskih srednjih šol.
IS, Foto: EDO EINSPIELER
Št. 39 - 30. september 1993
71
Svojega zdravnika ne dajo
Za predstojnika hočejo krajani dr. Igorja Praznika - sicer Jutri protestna blokada zdravstvene postaje Vojnik
Po obstoječi zakonodaji
predstojnike zdravstvenih po-
staj imenuje direktor javnega
zavoda in tako je tudi v prime-
ru vojniške zdravstvene posta-
je za predstojnico direktor
celjskega Zdravstvenega doma
dr. Brane Mežnar izbral
zdravnico, ki je zdaj zaposlena
v enem od dispanzerjev zdrav-
stvenega doma. Kadrovsko
imenovanje naj bi izpeljali
v petek, 1. oktobra, vendar se
v Vojniku že vse od minulega
konca tedna bije ostra bitka
zoper takšno odločitev.
Po smrti dr. Milana Aleksiča
so Vojničani pričakovali, da
bo vodstvo zdravstvene posta-
je prevzel dr. Igor Praznik,
vendar pa so se v vodstvu jav-
nega zavoda odločili drugače.
Direktor dr. Brane Mežnar je
za predstojnico imenoval
zdravnico, ki je Vojničani ne
poznajo, v svojem protestu zo-
per takšno kadrovsko odloči-
tev pa so šli še korak dlje in
zdaj svoje nestrinjanje z ime-
novanjem utemeljujejo tudi
s tem, da zdravnica ni sloven-
skega rodu. Iniciativni odbor
krajanov je preko poslanca
Rudolfa Čebulca svoj protest
sporočil tudi poslancem ob-
činske skupščine in zahteval,
naj preprečijo takšno kadro-
vanje.
Poziv k blokadi
zdravstvene postaje
Vojničani so za kadrovske
menjave v svoji zdravstveni
postaji izvedeli minuli konec
tedna in se kar preko noči sa-
mo organizirali v iniciativni
odbor. Natisnili so letake, ki
so jih posredovali sokrajanom,
nanje pa med drugim tudi za-
pisali, da so se v vodstvu
Zdravstvenega doma za ka-
drovske spremembe odločili
mimo želja krajanov in paci-
entov.
»Ne pozabimo, da smo
zdravstveni dom financirali
predvsem mi s samoprispev-
kom, da plačujemo to zdrav-
stvo še vedno iz svojih pri-
spevkov in zato zahtevamo, da
se pri kadrovanju upoštevajo
tudi naše zahteve.« Jabolko
spora je odločitev vodstva
Zdravstvenega doma, da
zdravnika dr. Igorja Praznika,
premesti iz vojniške zdrav-
stvene postaje na delovno me-
sto v Celje, krajani pa svojega
zdravnika ne dajo. Zahtevajo,
to pa utemeljujejo tudi z dose-
danjim 15-letnim delovnim
stažem dr. Praznika ter njego-
vim odnosom do pacientov, da
ga v Zdravstvenem domu Celje
imenujejo za predstojnika voj-
niške zdravstvene postaje.
O dr. Prazniku sta v celjski
skupščini poslanca Rudolf Če-
bule in Mira Šeško povedala še
veliko lepih besed. Med dru-
gim tudi to, da trenutno skrbi
za najmanj 1.200 pacientov, da
glede na svoj delovni staž poz-
na zdravstvene težave pacien-
tov in jim je pripravljen poma-
gati tudi bolj, kot od njega
zahteva zdravniška etika. Pri
tem sta omenjala tudi Prazni-
kove prevoze pacientov v pri-
merih, ko rešilni avtomobil ni
bil dosegljiv.
Svojega zdravnika Vojniča-
ni torej ne dajo, da ga obdrži-
jo, pa so se v iniciativnem od-
boru odločili za organizacijo
protestnega zbora pred zdrav-
stveno postajo, ki se bo začel
v petek, 1. oktobra, ob
6,30. uri. Sokrajane pozivajo,
naj se v čim več jem številu zbe-
rejo pred zdravstveno postajo
in preprečijo vstop vanjo vsa-
komur, ki ni zaželen.
Poslanci podprli
Vojničane
Po precej burni razpravi,
kako se opredeliti do kadrov-
skih zapletov v vojniški zdrav-
stveni postaji, so poslanci celj-
ske občinske skupščine spreje-
li sklep, da v dnevni red pone-
deljkovega zasedanja uvrstijo
razpravo o podpori zahtevam
krajanov.
Do dokončnega izrekanja
poslancev zaradi nekje pri sre-
dini zasedanja nesklepčnega
poslanskega zbora ni prišlo,
vendar so poslanci že v raz-
pravi ob sprejemanju dnevne-
ga reda menili, da gre podpreti
želje krajanov. Sekretar za
družbene dejavnosti Željko
Cigler je pojasnil, da v sekre-
tariatu zaplet poznajo in so se
z dr. Mežnarjem že dogovorili
za skupen sestanek s krajani.
Do srečanja naj bi prišlo v če-
trtek, dan pred napovedano
protestno blokado zdravstve-
ne postaje, saj je zaradi služ-
benih obveznosti - udeležuje se
zdravniškega kongresa — dr-
. Mežnar dotlej zadržan.
Tako nam do zaključka re-
dakcije v uredništvu tudi ni
uspelo izvedeti, kaj je vzrok
vojniških kadrovskih zaple-
tov. Neuradno pa se je po
skupščinskih kuloarjih šušlja-
lo, da so posledice notranjih
nesoglasij v zdravstveni posta-
ji, vendar pa bo tudi za razre-
šitev le-teh - če seveda obstoja-
jo — priložnost na za danes na-
povedanem skupnem sestanku
krajanov in vodstva Zdrav-
stvenega doma.
IVANA STAMEJČIČ
Dr. Igor Praznik
Odpisana dohodnina
Na predlog občinske izpostave republiške uprave za
javne prihodke se je šmarska vlada odločila, da 96 obča-
nom ni treba doplačati razlike v dohodnini, kar bi zneslo
1,1 milijona tolarjev. Povečini gre za občane, prijavljene
na zavodu za zaposlovanje ali zaposlene v gospodarsko
šibkih podjetjih celjske občine, prisilna izterjava dohod-
nine pa bi še poslabšala njihove osnovne življenjske raz-
mere. Preostalih 40 vlog za odpis dohodnine še obravna-
vajo.	_	BJ
Boljši zrak v Šentjurju?
V mestu Šentjur se pripravljajo na plinifikacijo, zato so na
zadnji seji občinske vlade izbrali koncesionarja. Med petimi
kandidati so se odločili za Slovenske plinovode, d.o.o., podjetje
za distribucijo zemeljskega plina v naseljih. Na prihodnje zase-
danje občinske skupščine bodo zato povabili predstavnika tega
podjetja, v kratkem pa bodo pripravili tudi besedilo pogodbe.
Izgradnja omrežja naj bi stala 3,1 milijona DEM, graditi pa
bodo začeli 1. marca, če bo šlo po načrtih. Projekt plinifikacije
zajema naselja Šentjur, Hruševec in Nova vas, posamezno
gospodinjstvo pa bo za priključek prispevalo približno tisoč
DEM.	BJ
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
objavlja
na podlagi 6. člena Pravilnika o normativih in
standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do
socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS, št. 18/
92) in sklepa Izvršnega sveta občine Šentjur pri Celju,
sprejetega na 51. seji dne 21/9-1993, naslednji
JAVNI RAZPIS
ZA DODELITEV SOCIALNIH
STANOVANJ V NAJEM
Vsi upravičenci za dodelitev .socialnega stanovanja
v najem morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
-	da je državljan Republike Slovenije, katerega skupni
prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za
upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi
s področja socialnega varstva,
-	da upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družin-
skih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oz.
lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik primer-
nega stanovanja,
-	da ima upravičenec stalno prebivališče v občini
Šentjur,
-	da upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družin-
skih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitni-
ške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepre-
mičnine,
-	da upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družin-
skih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vred-
nosti primernega stanovanja.
Udeleženci razpisa so dolžni napisati vlogo, v kateri
navedejo kratek opis dosedanjih stanovanjskih razmer
in navedejo poimenski zapis oseb, ki bodo z upravičen-
cem živele v stanovanju.
Udeleženci so dolžni k vlogi priložiti:
-	potrdilo o državljanstvu,
-	potrdilo o stalnem prebivališču s podatki o času biva-
nja v občini Šentjur in številu družinskih članov,
-	podatke o denarnih prejemkih, kakor tudi izjavo o pre-
moženjskem stanju, skladno s predpisi s področja soci-
alnega varstva,
-	najemno oziroma podnajemno pogodbo,
-	druga üstezna potrdila, s katerimi prosilec izkazuje
gmotne in socialno zdravstvene razmere.
Razpisujemo cca. 15 stanovanj, ki bodo v roku enega
leta izpraznjena.
Vsi udeleženci razpisa morajo v roku 15 dni od dneva
javne objave popolne vloge oddati v Sekretariatu za
varstvo okolja in urejanje prostora občine Šentjur
pri Celju, soba št. 31.
Upravni organ bo na podlagi točkovalnih zapisnikov
najkasneje v roku 60 dni po objavi javnega razpisa
določil občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj
v najem in bo le-ta objavljena na krajevno običajen
način.
Srečanja v Angelicumu
Svojevrstna in nepozabna so
bila srečanja v Angelicumu.
To je dominikanska univerza
s štirimi fakultetami: za teolo-
gijo, pravo, sociologijo in filo-
zofijo.
Angelicum je ena izmed pa-
peških univerz, predavanja pa
potekajo v latinščini, anglešči-
ni in italijanščini. Na tej uni-
verzi predava okrog 200 profe-
sorjev z vsega sveta, vsi pa so
dominikanskega reda. Razume
se, da tudi študentje prihajajo
z vsega sveta. Na zunaj stavba
Angelicuma, ki je v neposredni
bližini znamenitega koloseja,
nima ravno uglednega videza.
V tem času jo namreč obnav-
ljajo in bolj spominja na kakš-
no gradbišče. Povsem drugače
pa je znotraj. V vsakem nad-
stropju so hodniki, speljani na
vse štiri strani neba. Tako se
nam od tu odpira pogled do-
mala na vse največje rimske
znamenitosti.
Zakaj sem pravzaprav obi-
skal tudi Angelicum? Ogled te
univerze nam je omogočil pa-
ter Ivan Arzenšek iz Petrove,
ki je dominikanec. Domini-
kanci so v Slovenijo prišli zno-
va leta 1965. Prevzeli so žup-
niji v Žalcu in Petrovčah, vseh
pa je v Sloveniji pet. To so
patri Manus Zdolšek, Viktor
Arh, Jože Rupnik, Miran Cocej
in Ivan Arzenšek. Kot zanimi-
vost velja zapisati, da so vsi,
razen patra Mirana, ki je iz
Vrbja, doma iz Dramelj. Nji-
hov provincial je v Zagrebu,
slovenski dominikanci so člani
hrvaške dominikanske provin-
ce oziroma skupnosti, ki obse-
ga tudi Bosno in Hercegovino.
Sicer pa so dominikanci pr-
vič prišli na ozemlje Slovenije
leta 1230 - in to v okolico Ptu-
ja. Kasneje, v 18. stoletju, so
imeli v ptujskem samostanu
organiziran študij filozofije in
moralne teologije ter zunanjo
šolo za fante, ponašali pa so se
tudi z bogato knjižnico. Na
slovenskih tleh so imeli domi-
nikanci svoj samostan tudi
v Novem Kloštru pri Polzeli,
ki so ga ustanovili leta 1451.
Že leta 1497 so ta samostan
napadli in izropali Turki, pri-
or j a Pavla in še dva meniha pa
odpeljali v sužnost. Ker med
novokloštrskimi menihi sko-
rajda ni bilo najti slovenskega
priimka, lahko sklepamo, da
samostan med slovenskim
ljudstvom v bližnji in daljni
okolici ni mogel razviti kakšne
živahnejše dušnopastirske de-
javnosti. S tem pa seveda ni
rečeno, da takšne dejavnosti
sploh ni imel. Imel je svojo
nižjo šolo, njegovo disciplino
pa je močno zrahljal čas oziro-
ma duh protestantizma.
V drugi polovici 16. in v prvi
polovici 17. stoletja je tam-
kajšnje redovno življenje do-
življalo hude moralne in du-
hovne krize. Leta 1745 je sa-
mostan in cerkev uničil požar.
Ko si je za silo opomogel, ga je
cesar Jožef II. leta 1787 razpu-
stil in njegovo imetje zaplenil.
Ta pridigarski red pa je imel
svoje samostane še pri Sveti
Trojici v Halozah, v Čedadu
pri Kopru, sestre dominikanke '
pa v Velesovem, v Studenicah
pri Poljčanah, v Radljah ob
Dravi in v Kopru.
Dominikanski red je bil
ustanovljen v 13. stoletju kot
red »bratov pridigarjev«.
Ustanovil ga je Sveti Dominik
iz Španije, da bi njegovi bratje
branili krščanstvo pred hereti-
ki, ki so v takratnem času na-
padali temelje krščanstva.
Svoje člane je poslal študirat
na najbolj znane takratne uni-
verze, kot so bile Upsalla, Sor-
bona in Bologna ter Oxford.
Tako je dominikanski red od
vsega začetka v bistvu red in-
telektualcev. Red kot ustanova
ni podrejen škofom, temveč
ima vrhovnega predstojnika,
ki ga imenuje general reda.
Deli se na province, na čelu
provinc pa je provincial ali
višji predstojnik, volijo pa ga
vsi člani ene skupnosti. Man-
dat traja tri leta. Pri urejanju
internega življenja domini-
kanskih skupnosti pa škofje
nimajo nikakršne oblasti. Do-
minikanci so škofom odgovor-
ni zgolj za pastoralno delo. Po-
sebnost dominikanske redov-
ne skupnosti je, da se člani od-
povedo privatni lastnini. Vse
se zapušča skupnosti, kar je
v določeni meri bistvena po-
dobnost s krščansko skupnost-
jo, kjer so imeli vse skupno.
JANEZ VEDENIK
Foto: FRANCI SEREC
Prihodnjič: Prva slovenska
maša v Angelicumu
Dvorišče univerze Angelicum v Rimu.
Št. 39 - 30. september 1993
8
Čakajoč na novo sezono
Zanimanje za gledališče letos še narašča
V Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje začenjajo novo
umetniško sezono, ki jo je letos
prvič zasnovala v.d. umetni-
škega vodje Marinka Poštrak,
optimistično naravnano pred-
vsem zaradi izjemnega zani-
manja občinstva za abonmaj-
ske predstave in za akcije iz-
ven redne ponudbe. Abonma
ponuja letos pet predstav na
velikem odru in eno na odru
Herberta Grüna.
Novo sezono bo naznanilo
Pirandellijevo delo Kot me ti
hočeš v režiji Janeza Pipana,
premiera bo 8. oktobra, med
pomembnimi pridobitvami le-
tošnjega leta pa velja omeniti
nove odrske deske, ki so jih
položili delavci Remonta, mi-
lijon tolarjev pa sta v enakih
deležih prispevali republika in
občina. Odrske deske, ki igral-
cu resnično pomenijo svet, so
obnovili prvič po letu 1948, ko
je bil teater zgrajen. Gledališ-
če je dobilo od istih financer-
jev tudi štiri milijone tolarjev
za sanacijo strehe, medtem ko
bo nadaljevanje obnove fasade
moralo še nekaj časa počakati
na boljše čase. Obnova gleda-
liške hiše, zlasti pa odrskih
desk, je velika pridobitev, pra-
vijo v gledališču, še večja pa je,
ugotavljajo, da število ljubite-
ljev gledališča narašča.
V tej sezoni bo imelo celjsko
gledališče šest abonmajev za
odrasle, novost pa je študent-
ski abonma, ki bo ob petkih ob
19. uri. Za svoj abonma so se
odločili tudi Bistričani in tako
bodo postali redni obiskovalci
celjskega gledališča. Izjemno
zanimanje za gledališke abon-
maje pa je med šolami. Letos
bo imelo celjsko gledališče več
kot 20 mladinskih in otroških
abonmajev, zahvaljujoč seve-
da tudi bogati ponudbi Tedna
otroškega programa, ki bo
v decembru. Razprodani so tu-
di abonmaji za Dneve komedi-
je v mesecu februarju.
Ob redni ponudbi pa bo
celjsko gledališče pred pričet-
kom Borštnikovega srečanja
slovenskih gledališč gostilo
Slovensko stalno gledališče iz
Trsta in Primorsko dramsko
gledališče iz Nove Gorice. Tr-
žačani se bodo predstavili
z delom A. P. Cehova Češnjev
vrt, Primorci pa z Marinkovi-
čevo Glorio. Obe deli bosta iz
Celja nato odšli na Borštniko-
vo srečanje v Maribor, ki se bo
začelo 19. oktobra, končalo pa
30. oktobra na dan igralca. Ce-
ljani bodo v programu Boršt-
nikovega srečanja sodelovali
z Odrsko utvaro, ki pa jo bodo
28. oktobra odigrali kar na do-
mačem odru, pred domačim
občinstvom in Borštnikovo
komisijo. To je ena izmed no-
vosti v letošnji nekoliko dru-
gačni ponudbi Borštnikovega
srečanja.
Celjani bodo nekatere uspe-
le predstave minule sezone po-
novili. Tako bo na Stari grad
spomladi ponovno prišel Her-
man Celjski, saj je zanj po vsej
Sloveniji še vedno veliko zani-
manje, čeprav si ga je ogledalo
že več kot pet tisoč gledalcev.
Iz špitalske kapele pa se na
veliki oder za mladinske abon-
maje seli uspela predstava Kri
in košute. Tudi Lažnivi Klju-
kec ostaja zvest občinstvu,
prav tako Čarovnik iz Oza.
V umetniški ansambel z no-
vo sezono stopata mladi igral-
ki Nataša Konc, ki jo bomo
videli že v prvi predstavi, in
Vesna Maher, ki jo kot gostjo
iz minule sezone občinstvo že
pozna. Žal pa s 1. novembrom
odhaja v Ljubljano, v Mestno
gledališče ljubljansko, odlična
igralka Ljerka Belak.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Hladna čutnost
Prejšnji petek zvečer so v li-
kovnem razstavišču Laški
dvorec odprli novo razstavo.
V obsežnem galerijskem pro-
storu je javnosti predstavil
svoja najnovejša dela akadem-
ski slikar Milan Todič, čigar
slike si bo mogoče ogledati tu-
di v mesecu oktobru.
Slikar se uvršča med umet-
nike najmlajše generacije, saj
je šele lani končal akademijo
za likovno umetnost. Slikar-
stvo je študiral v Zagrebu. Do
sedaj je sodeloval na večih
skupinskih razstavah, priredil
pa je že tudi dve samostojni
predstavitvi, ki sta bili v jav-
nosti dobro sprejeti. Milan To-
dič živi in ustvarja v Celju.
Osnovna likovna orientaci-
ja, iz katere izhaja, temelji na
realistični odslikavi prizorov,
katere izbira ali morda bolje
rečeno, sam pripravlja. Pri
tem upošteva izjemno bogato
tradicijo tovrstne umetnosti,
ki se je v preteklih stoletjih
razvijala tako rekoč v vseh
evropskih umetnostnih šolah.
Estetski tip, ki je Todiču še
najbližji, je značilen za celin-
ski, torej severni kulturni am-
bient, kjer so bile in so tudi
danes priljubljene ideje, da se
v posamičnem umetniškem
delu prepletajo različne suge-
stije in nasprotujoče si vred-
note. Jasen primer tega so npr-
. ženski akti, tudi Todiču pri-
ljubljen motiv.
Todičeve podobe so prika-
zane na način, ko je njihova
sama po sebi umevna telesna
privlačnost, ta izrazito erotič-
na vsebina, napolnjena še
z dodatnimi strukturami, ki
pri gledalcu prebujajo tudi
drugačne odzive. Kajti figure
dajejo tudi občutek, kot da se
nahajajo v nekakšnem poseb-
nem svetu, kjer jim sploh ni
mar za poglede zunanjih gle-
dalcev, morebiti celo občudo-
valcev, skratka, do okolja ima-
jo nezainteresiran odnos. Ob-
čutja odtujenosti in brezbriž-
nosti slikar stopnjuje še z na-
nosi hladnih barv, ki v platna
vnašajo posebno razpoloženje.
Poleg naslona na tradicijo,
Milan Todič išče tudi povsem
svoje slikarske prijeme in, kot
kažejo njegove najnovejše
stvaritve, je pri tem uspešen
ter inventiven.
BORIS GORUPIČ
Nova Stoparjeva knjiga
Izšla je peta, zadnja knjiga Stoparjeve znanstvene topo-
grafije o Grajskih stavbah v vzhodni Sloveniji, z naslovom
Med Kozjanskim in porečjem Save. Na gradu Podsreda so
na njeni petkovi promociji predstavili tudi posebno knji-
žico o tem gradu, separat iz Stoparjeve knjige.
Na predstavitvi obsežnega Stoparjevega znanstvenega
dela so predstavili celotno topografijo, pri tem pa so dali
poudarek zadnjemu delu, o kozjanskih gradovih. O njiho-
vem pomenu je spregovoril tudi dr. Ivan Stopar, ki je
omenjal načrte za svoje prihodnje znanstveno raziskova-
nje. Direktor Spominskega parka Trebče, Franc Zidar, pa
je govoril še o obnovi in oživljanju romanskega podsre-
škega gradu, sestavnega dela ponudbe Kozjanskega
parka. V kulturnem programu je nastopila pevka Bogdana
Herman.
Prireditve so se udeležili predstavniki izdajatelja, ljub-
ljanske založbe Viharnik ter župani in njihovi namestniki
iz šmarske, brežiške, krške ter sevniške občine.
BRANE JERANKO
Zarja pred novo sezono
Amatersko gledališče Zarja
iz Trnovelj se te dni pripravlja
na novo sezono, ki jo bodo pri-
čeli s ponovitvijo uspešnice
Mister Dollar in komedijo Zoj-
kino stanovanje.
Dolgoletno delo amaterske-
ga gledališča bo tudi letos na-
daljevala skupina navdušen-
cev, ki v ta namen žrtvujejo
dobršen del prostega časa.
V Zarji ugotavljajo, da morajo
v teh časih sami poskrbeti za
to, da bo gledališče živelo še
naprej, saj prave podpore
uradnih ustanov ni. Včasih so
je bili deležni s strani Zveze
kulturnih organizacij, sedaj pa
niti tega ni več. Kljub temu
bodo vztrajali pri dosedanjem
konceptu dela in upajo, da jim
bodo gledalci tudi v prihodiije
dajali podporo. Vse, ki bi se
jim radi pridružili, pa vabijo,
da jih obiščejo ob torkih ali
čertrtkih zvečer, ko imajo
vaje.
š.Z
Otroci likovniki
V Bistrici ob Sotli so pred
dnevi pripravili 13. otroško li-
kovno kolonijo, ki je letos po-
tekala pod geslom Trgatev 93.
Otroci iz osnovnih šol šmarske
občine, Bizeljskega, Koprivni-
ce in Kumrovca so slikali pod
strokovnim vodstvom aka-
demskega slikarja Petra
Krivca.
ANDREJ ČERNELČ
Koga je izbrala žirija
V Celju so se dalj časa pri-
pravljali na prvi mestni, med-
narodni slikarski ex tempore.
Vabilu likovne sekcije Fe-
bruar pri DPD Svoboda in ga-
lerije Uroš, Rajka Mlinarica,
se je odzvalo 58 slikarjev iz
Slovenije, trije iz Italije in ena
iz Švice.
Povabljeni slikarji so pred
dnevi ustvarjali na teme Celja
s okolico, celjskih vedut ter
proste teme, pri tem pa ustva-
rili 96 del. Strokovna komisi-
ja, ki so jo sestavljali Alenka
Domjan, Marlen Premšak in
Ratimir Pušelja je izbrala za
prvo nagrado Barbaro Demšar
iz Škofje Loke. Podelili so tudi
po tri druge nagrade, ki so jih
prejeli Velenjčan Zlatko Prah,
Celjanka Marta Plavec-Žuraj
in Konjičan Milan Lamovec,
dve tretji nagradi pa Slatin-
čanka Erna Ferjanič-Fric ter
Celjan Ljuban Šega.
Približno tretjino del, ki so
jih izbrali strokovnjaki, so po-
stavili v celjski Galeriji Uroš,
na otvoritvi pa je zbrane poz-
dravil župan, Anton Roječ.
Razstavo si je mogoče ogledati
do konca oktobra.
BRANE JERANKO
ZAPISOVANJA_
Optimisti v igralnici
Seveda je že naslov, ki uvaja
v tole »zapisovanje« povsem
zgrešen. Najprej; a ste že kdaj
slišali, da bi se v igralnice
spuščali pesimisti? Da bi nek-
do šel »tja dol« z namenom
oziroma z vnaprejšnjim vede-
njem in sprijaznjenostjo, da bo
tam vse zaigral? Seveda ne.
Torej je naslov popolnoma na
mestu. Optimisti v igralnici. In
prejšnji teden je bilo v eni iz-
med slovenskih igralnic polno
optimistov. Slovenskih. Če vas
zanima, kako je izgledalo, po-
tem ni dovolj primerjava z ak-
cijo sto žensk na Triglav, mar-
več je iz magazina treba izvle-
či vsaj kakšno trgovsko popo-
tovanje Slovencev v Trst. Dve-
sto Slovencev, ki so menda že
itak patološko nagnjeni
k igram na srečo, se je zapodi-
lo in drenjalo okrog tiste mize
z ruleto. Do jack-pota se pa
tako&tako ni dalo priti. In če
mene vprašate, potem se kar
strinjam z Danilom Kovači-
čem, da Slovenci v slovenske
igralnice ne sodimo. Kakorko-
li, optimizem Slovencev je bil
na višku, še zlasti zato, ker so
istočasno podelili 30.000 nem-
ških mark enemu izmed slo-
venskih pisateljev, Feri ju La-
inščku!
Zgodba z optimisti v igral-
nici pa ima še drugo plat. Po-
delitev literarne nagrade
s strani enega izmed nadebud-
nih in roko na srce precej
uspešnih slovenskih podjetni-
kov, ki se je odločil, da bo tisto
prazno govoričenje o povezo-
vanju kulture in gospodarstva
udejanil, da se bo šel tisto go-
vorjenje in napletanje okrog
komercializacije kulture po-
vsem zares. To se je šel. Razpi-
sal je natečaj za najboljši slo-
venski roman in nagrajencu
izročil zajeten sveženj ček
nemških bankovcev. Čestita-
mo! In to v igralnici, kar nas
utegne spominjati na film
z naslovom Nespodobno pova-
bilo. Seveda je bilo tisto pova-
bilo v igralnico, ki si ga je po-
djetnik tako ali drugače omi-
slil skrajno nespodobno in
morda celo cinično; če vemo,
da se del slovenske kulturne
srenje »opredeljuje«, del pa
bori z ljubljansko vladajočo
kliko izdajalcev (beri domo-
brancev!) za prostore v bivši
kasarni na Metelkovi. Kljub
vsemu pa je podjetnik nekaj
vendarle dosegel - slovenske
kulturnike in zlasti pisatelje je
do konca spri.
Vilenica je bila potemtakem
le uvod v nadaljnje dogajanje,
ki je svoj epilog dobilo v novo-
goriški igralnici, ki sliši na ime
Perla (a vas to na kaj spomi-
nja?). Slovenski pisatelji več
niso in ne morejo biti enotni.
Seveda, ko pa eni pišejo litera-
turo in o njej razpravljajo,
drugi pa se gredo literarno
manekenstvo in pišejo o politi-
ki, se politiko ne nazadnje tudi
gredo, in podobne natečaje
omalovažujejo. Čeprav so jih
bila še pred letom dni polna
usta besed o komercializaciji
kulture. In jih moti to, da bo
eden izmed aktivnih in ne-dr-
žavotvornih piscev dobil tako
prestižno in predvsem materi-
alno težko nagrado. Zavist?
Kajpada. Ko so še nekdanji pi-
satelji pisarili, takih nagrad ni
bilo, danes ko tega več ne zmo-
rejo, take nagrade so. In kdo
ne bi potemtakem bil zavisten.
Hočem skratka povedati inj
obnoviti staro zgodbo o mitu\
trpečega in zapitega sloven-
skega pisatelja, ki se na denar
in tovrstne nagrade požvižga;
pa čeprav se druži z vsemi, ki
so v odboru za Prešernovo na-
grado in si prizadeva, da bi jo
že enkrat vnovič spet dobil.
Tako pač je. Reavis in Rutt-
Head bi rekla samo »cool« in
se babavo nasmejala. Komen-
tirala tega ne bi. In prav
imata.
TADEJ ČATER
Intermezzo za glasbo in modo
Pred dnevi so v Mariboru
predstavili prvo številko revije
Intermezzo, namenjene klasič-
ni glasbi in modi. Izdajatelj in
založnik je istoimensko zaseb-
no podjetje Radovana Marvina
iz Celja.
Revija pomeni novost v Slo-
veniji, kjer doslej klasična
glasba in kultura oblačenja ni-
sta bili ustrezno predstavljeni.
Po besedah Radovana Marvi-
na bo revija namenjena tako
mladim, ki šele spoznavajo
klasično glasbo kot strokov-
njakom, ki doslej niso imeli
kje objavljati strokovnih član-
kov. Revija bo imela 12 stalnih
rubrik, nekatera besedila bodo
s prevodi tudi v tujih jezikih,
saj so že za prvo številko k so-
delovanju pritegnili strokov-
njake iz tujine. Sicer pa so
v uredniškem odboru revije
znana imena iz sveta glasbe in
kulture: profesor Samo Hu-
bad, dr. Primož Kuret, dr. A-
leksander Roje, profesor Hu-
bert Bergant, profesor Mitja
Reichenberg, mag. Franc Križ-
nar, profesor Andrej Lorber,
profesor Alojz Srebotnjak, di-
pl. ing. Andrej Šošterič, di-
pl. ing. Andrej Lorber, mag-
. Simon Robinson, dr. Manica
Špendal in dopisni član iz
Amerike profesor Edi Zajec.
Prva številka je izšla v na-
kladi 5 tisoč izvodov in je veči-
noma že razprodana. Pri na-
slednjih, ki bodo izhajale ob
koncu meseca, naj bi naklado
povečevali in z revijo prodrli
tudi izven meja Slovenije, ven-
dar bo prodaja tekla v glav-
nem prek naročnikov. Sicer pa
izdajatelj želi, da bi bil Inter-
mezzo čim cenejši, kar mu je
pri prvi številki uspelo, saj
stane le 370 tolarjev.
T C
Št. 39 - 30. september 1993
9
Trapisti v Rajhenburgu
Stalna razstava v nekdanjem domovanju trapistov
! V soboto zvečer je maribor-
ski škof dr. Franc Kramberger
na gradu Rajhenburg v Bre-
stanici odprl stalno razstavo
o življenju in delu trapistov, ki
so morali svoje domovanje za-
pustiti že leta 1941 zaradi na-
cističnih okupatorjev, ki so
grad spremenili v taborišče za
razseljevanje Slovencev, leta
1947 pa zaradi komunistične
ideološke nestrpnosti.
' Trapisti, veja znamenitega
reda cistercijanov, so s svojim
življenjem in delom na gradu
Rajhenburg pomembno vpli-
vali na svoje okolje. Ime so do-
bili po samostanu La Trappe
v Normandiji, kajti poimeno-
vali so ga po stopnicah, ki so
vodile k cerkvici sv. Marije, na
tem mestu pa so pozneje zgra-
dili svoj samostan. Trapiste so
večkrat preganjali, najhuje za
časa francoske revolucije.
V Rajhenburg so prišli iz sa-
mostana Dumb pri Lyonu,
kajti tudi od tam so jih izgnali
in v iskanju novega zavetja so
prišli do Rajhenburga, kjer je
baron Esebeck leta 1881 pro-
dajal grad. Brat Gabriel Gira-
ud je kupil grad s posestvom
za 95.000 goldinarjev in postal
ustanovitelj rajhenburškega
samostana.
Menihi so si uredili grad po
svoje, prvi opat, kajti samo-
stan so kmalu povzdignili
v opatijo, Janez Krstnik Epal-
le pa je poskrbel tudi za mnoge
posodobitve. Nakupil je nova
zemljišča, postavil nova go-
spodarska poslopja. Leseni jez
so pri studencu zamenjali
s kamnitim, uredili so si svoje
pokopališče, zgradili nov hlev
in dve stavbi za gojence in go-
ste, položili 3 km dolg vodo-
vod, ki so ga napeljali tudi
v hleve. 1896 so odprli tovarno
čokolade in likerjev, imeli so
svojo elektrarno in v samostan
ter v tovarno so si napeljali
tudi telefon. Že leta 1917 so
kupili mlatilnico, leta 1929
ameriški traktor s plugom in
krožno brano, leta 1930 pa
stroj za žetev, ki je sam vezal
snope. V hlevih so imeli ob
koncu prejšnjega stoletja 80
glav govedi, 12 konj, 400 svinj
in 600 kokoši. Za valjenje piš-
čancev so že poznali inkuba-
torje. Iz mleka so delali sir tra-
pist, za širjenje pa so uporab-
ljali želodce mladih telet.
Sprva so- bili menihi le
Francozi in je tudi pogovorni
jezik bil francoski, z leti pa je
bilo med trapisti vse več Slo-
vencev in tretji opat Pij Novak
je bil že Slovenec, doma iz
Kozjega.
Na Sremiču so imeli 60 ha
zemlje, od tega 4 ha vinogra-
dov, kjer so gojili le sortno
grozdje. Vino so stekleničili in
prodajali, izdelovali pa so tudi
šampanjec.
Vso živino so prodajali, saj
sami niso jedli mesa, razen
bolnih. Razvili so tudi obrti:
čevljarsko, krojaško, klepar-
sko, mizarsko in kolarsko.
Imeli so svojo kovačnico, žago
in mlin, vrtnarijo in cvetličar-
no. Najbolj znani pa so bili po
izdelovanju čokolade in liker-
jev. Čokolado so kmalu začeli
pošiljati na dunajski dvor, ki
jim je za odlično kakovost do-
delil naziv »imperial«, ki so ga
uporabljali, kot bi danes rekli,
za blagovno znamko. Imeli so
tudi svojo tiskarno za potrebe
embalaže za svoje izdelke.
Avtorica stalne razstave in
kataloga, ki je izšel ob otvori-
tvi je kustosinja brestaniškega
muzeja Irena Fürst, postavil
pa jo je Muzej novejše zgodo-
vine iz Ljubljane. Zasnovo je
izdelal Josip Korošec, obliko-
val jo je, kakor tudi katalog,
Jernej Hudolin, muzejsko gra-
divo pa sta restavrirala Alojz
in Srečko Papič.
Na otvoritvi razstave so bili
deležni posebne pozornosti še
štirje živeči bratje trapisti Ig-
nav Vuk-Alberik, Ivan Šarlah-
Norbert, Karel Motoh-Serafin
in Maksimilijan Jevšnik-
Maks, ki je tudi zapel v latinš-
čini Credo iz Mise de Angelis
- angelske maše. Bratje trapisti
danes žive na različnih koncih,
od duhovnikov, torej patrov
trapistov pa ni nihče več živ.
Zdaj njihovo delo živi v raz-
stavljenih slikah, predmetih in
v spominu novega časa.
DRAGO MEDVED
Razstava fotografij in Skulptur
V Razstavnem salonu zdra-
vilišča v Rogaški Slatini je na
ogled razstava del dveh umet-
nikov.
Fotografije Zore Plešnar se
osredotočajo na eno človeku
najbližjih živalskih vrst — na
konja. Odkriva ga v različnih
položajih, v gibanju in miro-
vanju, pri tem pa izpostavlja
njegovo naravno vizualno le-
poto in energijo, katero je člo-
vek vedno občudoval, celo ta-
ko, da je v nekaterih zgodovin-
skih kulturah ta žival dobila
božanski značaj. Zato so li-
kovniki motiv konja zelo po-
gosto prikazovali. Plešnarjeva,
ki nadaljuje to tradicijo, je na
svoj način dosegla razgibane
in dekorativne upodobitve.
Poleg njenih fotografij raz-
stavlja svoje plastike maribor-
ski umetnik Ivan Dvoršak. Tu-
di on v svojih delih pogosto
upodablja živalski svet, na
razstavi najdemo ribe, peteli-
na, srno. Živalim dodaja izra-
zito simbolične pridihe. Poleg
tega v skulpturah prikazuje fi-
gure iz ljudske folklore, kot so
popotnik, godec, pivska brata,
s čimer nadaljuje tudi izročilo
narodne umetnosti. Kovinske
skulpture Ivana Dvoršaka pa
hkrati pokažejo na domiselno
povezavo materiala in pred-
stav o okolju, v katerem živi in
ustvarja.
BORIS GORUPIČ
Slikarji ponovno na Dobrni
Kljub slabemu vremenu so
na Dobrni, v organizaciji
Zdravilišča Dobrna, uspešno
izvedli slikarski Ex-tempore,
že dvanajsti po vrsti. Udeležilo
se ga je 16 akademskih in
amaterskih likovnih ustvarjal-
cev iz Slovenije, eden pa je
prišel iz Zagreba.
Od petka pa do ponedeljka,
27. septembra so umetniki
(med njimi so bili nekateri že
devetič na Dobrni!) ustvarjali
podobo dobrnske krajine, ki
s svojimi kmečkimi in turistič-
nimi znamenitostmi brez dvo-
ma razburka slikar j evo domi-
šljijo. Da pa so umetniki lahko
kljub slabemu vremenu nemo-
teno ustvarjali, jim je organi-
zator pripravil likovno delav-
nica v letni kavarni Hotela
Dobrna. Skupno so izdelali
cca 30 del, med katerimi je
likovni kritik, prof. Mirko Ju-
teršek pripravil izbor za raz-
stavo, na kateri je tudi pred-
stavil udeležence in ki so jo ta
ponedeljek odprli v avli Hote-
la Dobrna ob koncertu moške-
ga kvarteta Vigred z Dobrne,
ki ga sestavljajo pevci tam-
kajšnjega moškega pevska
zbora KUD Kajuh.
Glavni sponzor letošnjega
slikarskega Ex-tempore na
Dobrni je Turistično društvo
Dobrna, vsak od umetnikov pa
bo organizatorju in gostitelju
Zdravilišču Dobrna podaril po
eno svoje delo.
Razstava izbranih del XII-
. slikarskega Ex-tempore Do-
brna '93 pa bo v avli hotela
Dobrna na ogled do 15. okto-
bra 1993.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Muzejska likovna delavnica
V Muzeju novejše zgodovine
v Celju so že v preteklih letih
uspešno zastavili delo z naj-
mlajšimi.
Tako nameravajo nadalje-
vati tudi v tem šolskem letu.
Ob stalni slovenski zoboz-
dravstveni zbirki bo še naprej
tekel program, imenovan Mu-
zejski zobobol, pripravili pa
bodo tudi muzejski živ-žav ter
programe ob gostujočih raz-
stavah.
Že v oktobru pa začenjajo
muzejsko likovno delavnico,
ki jo bosta vodili kustosinja
Bronislava Gologranc-Za-
konjšek in zunanja sodelavka
muzeja, vzgojiteljica Mihela
Jezernik. Likovna delavnica,
ki je namenjena najmlajšim,
bo v muzejski pedagoški sobi
vsak ponedeljek in sredo
v dveh terminih med 9. in
11. uro. Osnovna tema delav-
nice bo planinstvo, otroci pa si
bodo v tem času lahko v Muze-
ju novejše zgodovine ogledali
tudi razstavo ob 100-letnici
Savinjske podružnice planin-
skega društva Nazaj v planin-
ski raj.
IS
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v petek, 8. oktobra
ob 19.30 premierno uprizorili dramo Luigi j a Pirandella Kot me ti
hočeš.
V	Domu kulture v Vojniku bo jutri, v petek, 1. oktobra ob 19.30 na
ogled komedija Jura Kislingerja Na izletu, v izvedbi Malega odra
smeha KUD Vojnik.
V farni cerkvi v Šentjurju bo drevi ob 20. uri v okviru Ipavčevih
kulturnih dnevov, koncert New swing quarteta. Jutri, v petek ob
18. uri pa bo v dvorani Glasbene šole koncert učencev Glasbene šole
Skladateljev Ipavcev.
V	Likovnem salonu bo le še danes odprta razstava Blagoglasja,
avtorja Zdravka Papiča, ki predstavlja izbor iz pregledne razstave
grafičnega oblikovanja, filmske scenografije in animiranega filma.
V	galeriji Mozaik v Zidanškovi ulici v Celju bodo jutri, v petek ob
17.30 odprli razstavo najnovejših del Srečka Škoberneta iz Celja.
Razstavo bo odprl Jože Hudeček, na ogled pa bo do 14. oktobra.
V	razstavnem salonu Alposa v Šentjurju so na ogled likovna dela
učencev osnovnih šol šentjurske občine.
V	Zdravstvenem domu v Celju bo do 31. oktobra na ogled razstava
del Janka Kastelica iz Sežane.
V	Termah Čatež razstavlja v mesecu oktobru olja in akvarele
Miljanka Fritce iz Švice.
V	galeriji Mozirje je za organizirane skupine na ogled razstava
likovnih del likovne kolonije učencev osnovnih šol občine Mozirje,
ki je bila v Lučah ob Savinji letos spomladi.
V	Osrednji knjižnici je do konca oktobra na ogled izbor del
s 5. bienala otroške grafike z naslovom Človek, ena je zemlja pod
tabo.
V	hotelu Merx v Celju danes še razstavlja likovna dela Rajko
Mlinaric.
V	Zdravstvenem domu v Celju so le še danes na ogled dela Jožeta
Božička-Gera, člana likovne sekcije Februar DPD Svobode Celje.
V	laškem zdravilišču so še vedno na ogled fotografije z utrinki iz
Laškega in okolice.
V	knjižnici Šentjur si lahko danes še ogledate razstavo del Marka
Jezernika.
V	Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo likovnih del akadem-
skega slikarja Milana Todiča iz Celja.
V	Etolu v Škofji vasi bo do 15. oktobra na ogled samostojna razstava
likovnih del Tonija Mohorja, člana likovne sekcije Februar DPD
Svobode iz Celja.
V	galeriji Cafe bo do 4. oktobra na ogled razstava fotografij Goje
Grlič.
Celje: Union 30.9. ob 16. in 18.30 ameriški film - Zadnji dobri možje,
ob 21. uri premiera ameriškega filma Jurski park; od 1.10. dalje ob
16.,18.30 in 21.uri ameriški film Jurski park; Mali Union 30,9. ob
19.	uri Misery - ameriški film, od 1.10. dalje ob 19. uri Restavracija
Linguini - ameriški film; Metropol 30.9. ob 16.30, 18.30 in 20.30
ameriški film Nune pojejo; l.in 2.10. ob 16. in 18. uri Nune pojejo, ob
20.	in 22.15 pa ameriški film Zadnji dobri možje; od 3.10. dalje pa ob
16. in 18. uri Nune pojejo, ob 20. uri pa ameriški film Zadnji dobri
možje.
Kino Dobrna 3.10. ob 17. uri ameriški film Univerzalni vojak.
V	Velenju poteka Pikin festival. Danes, v četrtek bo ob 19. uri
v Domu kulture knjižni Krpanov večer, kjer se bodo otroci pogovar-
jali o avtorju Martina Krpana Franu Levstiku ter z igralci: Polde-
tom Bibičem, Marjanom Bačkom, Bogomirom Verasom in z dr. Mat-
jažom Kmeclom. Jutri, v petek bo zadnji dan Pikinega festivala.
V	izvedbi Mojega Gledališča Kulturnega doma Španski borci iz
Ljubljane bo na ogled Plešoči osliček, ob 16. uri pa bodo še zadnjič
postavili Pikin oder.
Št. 39 - 30. september 1993
IC
Lepa nedelja v Brezah
Za osrednjo proslavo ob le-
tošnji 40-letnici krvodajalstva
na Slovenskem so v občini La-
ško izbrali kraj Breze nad La-
škim ali po starem Šentrupert.
Proslavo, ki je bila v nedeljo,
so združili s farnim praznikom
in razvitjem prapora krajevne
organizacije Rdečega križa
Breze.
Lepa nedelja v Brezah se je
pričela s slovesno mašo,
v osrednjem delu prireditve pa
je prapor krajevne organizaci-
je RK Breze blagoslovil na-
slovni škof dr. Vekoslav Gr-
mič. Na praporu je bilo pripe-
tih dvanajst spominskih tra-
kov, ki so jih darovala podjet-
ja, društva in posamezniki, ter
90 zlatih in 13 srebrnih žeb-
ljičkov. Slavnostni govornik je
bil generalni sekretar Rdečega
križa Slovenije Mirko Jelenič,
v kulturnem programu pa so
sodelovali godba na pihala iz
Svetine, učenci osnovne šole
Breze, pevke iz Trobnega dola
ter instrumentalna skupina
s gostom, znanim slovenskim
citrarjem Karlijem Gradiš-
nikom.
Na tej prireditvi je Rdeči
križ Slovenije podelil tri priz-
nanja, ki so jih prejele Mihaela
Pečar iz Rimskih Toplic (zlati
znak), Marta Starina iz Svib-
nega (srebrni znak), diplomo
pa je prejela Štefka Platov-
njak iz Laškega. Za večletno
delo v tej humanitarni organi-
zaciji je posebno priznanje ob-
činske organizacije RK Laško
prejela Alenka Kandolf iz Jur-
kloštra. Med tistimi, ki so
v občini Laško največkrat da-
rovali svojo kri pa so jubilejna
priznanja prejeli Hedvika Ja-
vornik iz Vrha nad Laškim,
Marija Vodišek iz Laškega,
Drago Čudovan iz Zgornje Re-
čice in Franc Sotlar iz La-
škega.	M.A.
Foto: EDO EINSPIELER
Jesen v Zlatem griču
Sadjarska proizvodnja je v vse večji krizi
V podjetju Zlati grič v Slo-
venskih Konjicah imajo 76
hektarjev vinogradov in 65
hektarov nasadov jablan.
Tako v vinogradih kot v sa-
dovnjakih je te dni živahno,
čeprav obiralcev sadja ni
lahko dobiti. Letina pa je
dobra in pričakovana, pravi
direktor Zlatega griča Janko
Lešnik.
Tako naj bi obrali 1200 ton
jabolk, največ jih bodo pro-
dali za industrijsko predela-
vo, le kakšnih 90 do 100 ton
pa za domače ozimnice. Za
jabolka, ki jih prodajajo
v Dobjem dvoru v bližini
Slovenskih Konjic vsak dan,
tudi ob nedeljah, se precej
zanimajo tudi sindikati. Pri-
delovalci jabolk pa se zave-
dajo, da so odkupne cene
precej visoke, 45 do 50 ali
celo 55 tolarjev za jabolka
najvišjega kakovostnega ra-
zreda, in da so kmečka ja-
bolka znatno cenejša. Zato
morajo popuščati dumping-
ško postavljenim cenam teh
jabolk. Nasploh je sadjarska
proizvodnja v krizi, ugotav-
ljajo v Zlatem griču, kjer
imajo precej težav tudi
z iskanjem obiralcev tako ja-
bolk kot grozdja. Kljub te-
mu, da imamo v občini več
kot 1500 brezposelnih in ob
dejstvu, da je mogoče z obi-
ranjem zaslužiti od 1500 do
2000 tolarjev na dan. Večje
zanimanje je za obiranje
grozdja, kar je tudi manj
zahtevno delo.
V Zlatem griču se priprav-
ljajo tudi na pozno trgatev in
od zime in mraza je odvisno,
ali bodo stisnili tudi kaj le-
denega vina. Prvi mošt pa j(
zdaj seveda že v kleti, ki p;
je že precej premajhna
V njej je prostora za 580 ti-
soč litrov vina. Letos ga bo-
do stisnili okoli 450 tisoč li-
trov, večino belega, ki grç
tudi bolje v prodajo. Tudi pc
mošt je mogoče priti kai
v konjiško klet, pravijc
v Zlatem griču, kjer bi na tak
način radi pridobili tudi po-
sodo za novo vino. To bo le-
tos zaradi visoke stopnje
sladkorja, izjemno dobro,
dodajajo v Zlatem griču, kjer
upajo, da bodo prodali tudi
vsa jabolka. Precej jih imajo
tudi druge kakovostne vrste,
ki so seveda znatno cenejša,
tudi po 30 tolarjev.
MATEJA PODJED
Vlak, zmaj in kamela
Muzejski vlak Ringaraja, ki
te dni vozi po Sloveniji, se je
pred tednom ustavil tudi v Ce-
lju. S seboj je pripeljal cel kup
zanimivosti za najmlajše, ki so
se lahko kar nekaj ur zabavali
na železniški postaji.
Slovenske železnice so akci-
jo pripravile v sodelovanju
z ljubljanskim živalskim vr-
tom, zato so lahko otroci v Ce-
lju videli kamelo Fa timo in
jezdili na poniju. Muzejski
vlak je s seboj pripeljal lesene-
ga zmaja, ki je bil hkrati tudi
tobogan, Noetovo barko in še
kaj. Otroke je zabaval karika-
turist Božo Kos, skladatelj Ja-
nez Bitenc pa jih je naučil ne-
kaj novih pesmic. Najmlajši so
lahko sodelovali na različnih
tekmovanjih in odgovarjali na
nagradna vprašanja, vse sku-
paj pa je spremljal ansambel
Peter Pan.
Prireditev je sodila v okvir
meseca slovenskih železnic.
Oktobra bodo organizirah po-
sebne prevoze z vlakom
v Ljubljano na obisk živalske-
ga vrta. Otroci bodo imeli pri
vožnji 75 odstotkov popusta,
odrasli pa bodo plačali polo-
vično karto.
TC
Foto: SHERPA
Muzejsko lokomotivo so si lahko otroci ogledali z vseh strani.
Na svoji zemlji
Dobesedno »naša« Fanika Praznik iz Poi jan
Življenje, prežeto z delom, Novim tednikom
in Radiem Celje, bi lahko na kratko opisali pot
Fanike Praznik iz Poljan nad Rečico.
Pravzaprav niti nisva natančno preverjali,
od kdaj je zvesta našemu časopisu, vsekakor
pa je to nekje iz začetkov Celjskega tednika.
»Ni problema, lahko poiščem, vse izvode sem
vedno shranila. Imam namreč navado, da no-
benega dokumenta, nobenega papirja ne vr-
žem stran. Na podstrešju imam tako ne vem
koliko raznih škatel, v katere spravljam vse,
kar se mi zdi vredno. Seveda pa mine kar nekaj
časa, da najdem, kar iščem,« je malce v zadregi
pripovedovala drobna 67-letnica.	л
Fanika Praznik je namreč navdušena bral-
ka. V NT je v vseh letih najbolj uživala ob
prebiranju zgodb in romanov. »Najraje sem
imela Zlato orhidejo, vsa nadaljevanja sem si
izrezala. Potem pa sem jih posodila in jasno mi
jih niso vrnili. Še danes mi je žal. Nasploh rada
berem časopis, ker je veliko iz naših krajev.
Pred davnimi leti sem za časopis navdušila
tudi druge v okolici. Leta 1979 sem bila izžre-
bana za izlet 100 kmečkih žena. To so .najbolj
nepozabni dnevi v mojem življenju. Naslednja
leta sem prijavnice pošiljala za znanke in sose-
de, kar pet jih je z mojo pomočjo odšlo na izlet.
Vse te so se kasneje na časopis tudi naročile,«
se je nasmejala Fanika.
Da je bil izlet kmečkih žena za Faniko res
nepozaben, pove tudi žarenje njenih oči, ko je
vzklikala, da bi to srčno rada še enkrat dožive-
la. Pa kaj, ko je preveč poštena in upošteva
pravila. In še nekaj drugega je ostalo s tega
izleta. »Še danes najraje na celjskem radiu
prisluhnem Tonetu Vrablu in Juretu Krašovcu,
ki sta nas takrat spremljala. Njunih oddaj ne
zamudim, če le morem, poslušam tudi Bojana
Kranjca in njegov Vroči CE. Če bi imela tele-
fon, bi ga zavrtela in svetovala vsem tistim, ki
jim oddaja ni všeč, naj preprosto zavrtijo
gumb.«
Če bi sklepali po doslej povedanem, bi rekli,
da Fanika posluša radio in bere časopise. Za
nasprotni dokaz bo najbrž dovolj povedati, da
Fanika sama skrbi za 20 hektarjev veliko hri-
bovsko kmetijo. Najbrž ni treba govoriti, koli-
ko dela ima vsak dan. Krave, pujsi, seno, koš-
nja ... »Nič ne jamram, saj imam veliko veselja
do dela. Lahko bi odšla, toda preveč sem bila
navezana na dom,« je razpredala Praznikova
in obujala spomine na vse nekdanje rodove.
»Najbolj me boli, ker bom kmetijo najbrž mo-
rala predati tujemu človeku, saj nimam na-
slednikov. Toda če bodo pravi, pošteni ljudje,
bomo dobro skupaj živeli.«
In s Faniko bo najbrž prijetno skupaj živeti.
Zgovorna, dobrovoljna, nasmejana delovna
ženica, ki neutrudno meri korak za korakom
po svoji zemlji. Naj za konec zapišem še eno
izmed njenih bogatih življenjskih modrosti:
»Samo stari še imamo veselje in voljo do dela.
Poznam pa dosti mladih, ki bi bili radi lepo
oblečeni, veliko zaslužili in malo delali. S tem
se nikakor ne morem sprijazniti.«
URŠKA SELIŠNIK
»BOROVO TRADE« d.0.0.
TOMŠIČEV TRG 18, CELJE
objavlja prosta delovna mesta:
1.	PRAVNIK
Delovno razmerje je za določen čas - 12 mesecev.
Pogoji: - VII. stopnja - diplomirani pravnik
-	5 let delovnih izkušenj v podjetju.
2.	REFERENT RAČUNOVODSTVA
Delovno razmerje je za nedoločen čas. Poskusno delo
traja 3 mesece.
Pogoji: - VI. stopnja - ekonomist,
-	5 let delovnih izkušenj na računovodskih delih v po-
djetju,
-	poznavanje dela z računalnikom.
3.	REFERENT RAČUNOVODSTVA
Delovno razmerje je za določen čas - do 31. 1. 1994.
Obstaja možnost stalne zaposlitve.
Pogoji: - V. stopnja - ekonomski tehnik,
-	3 leta delovnih izkušenj na računovodskih delih,
-	poznavanje dela z računalnikom.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na
gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem
zbiranju prijav.
Obveščamo podjetja in
podjetnike, da lahko takoj
najamejo poslovni
prostor
v pritličju velikosti 100 m2,
za prodajno dejavnost
neživilskih proizvodov ali za
mirno obrtno dejavnost.
Zagotavljamo souporabo
večjega števila parkirnih
mest. Poslovni prostor je
v Celju, Ljubljanska 52.
Izhodiščna najemnina je 15
DEM po m2 v tolarski
protivrednosti po srednjem
tečaju Banke Slovenije na
dan plačila. Davek in
funkcionalne stroške najema
je treba plačati posebej.
Poslovni prostor bo oddan
najugodnejšemu ponudniku.
Prostor si lahko ogledate
vsak dan med 8.00 in 13.00
uro.
Prosimo, da se predhodno
najavite na tel. štev. 33-711.
Pisne ponudbe bomo
sprejemali 15 dni po objavi
in sicer na naslov: TP
Center Celje, Brodarjeva 5,
Celje.
Št. 39 - 30. september 1993
11
Terezijinih 90 let
Do sobice Terezije Jakopin
se je bilo treba povzpeti po str-
mih stopnicah mimo brajde, ki
se je sibila pod težo zrelega
grozdja. Terezija, ki je pred
tednom dopolnila 90. leto, brez
pomoči stopnic ne zmore več,
pa tudi pri trgatvi, ki jo bodo
opravili te dni, bo lahko le
opazovalka. Zato se še kako
rada vrača s spomini v tista
leta, ko ji nobene stopnice niso
bile prestrme in nobeno delo
pretežko.
Najmlajša med petimi otro-
ki je bila, vsa drobna in sla-
botna, pa vendar je morala tr-
do delati že od rane mladosti.
»Pri botri na Frankolovem
sem služila, veliko delala in
slabo jedla,« se spominja Tere-
zija. Nič kaj lepi niso ti spomi-
ni, še danes jo zaboli pri srcu,
ko pripoveduje, kako je gospo-
dinja svoji družini skuhala ko-
ruzne žgance z mlekom, njej
pa močnik.
Takšne izkušnje človeka
utrdijo, ga naredijo odpornega
za vse kasnejše težave v življe-
nju. Teh ni bilo malo, ugotav-
lja Terezija Jakopin in morda
je prav v tem recept, kako do-
čakati 90. rojstni dan. Kaj dru-
gega kot trdo delo na zemlji,
pa še to ves čas na tuji, skoraj
ni poznala. Treba je bilo skr-
beti za štiri otroke in samo
moževa plača je bila premalo.
Ko je ostala sama, je bilo treba
še bolj poprijeti. »Pa je bilo
včasih vseeno lepše kot je da-
nes. Ko smo končali z delom,
smo se znali poveseliti. Če bi
me noge ubogale, bi še danes
šla na kakšno kožuhanje,« je
prepričana. Ob tem kar poza-
bi, da sedaj živi pri hčerki Ro-
ziki na Teharski cesti v Celju,
kjer ni koruznih njiv.
Njena skromna sobica je
polna fotografij tistih, ki jih
ima rada. Posebno mesto na
steni zavzema slika pokojnega
sina Slavka. Pokaže tudi šte-
vilne voščilnice, ki jih je preje-
la za praznik. Sin Ivan ji je že
prišel voščit, Dominika še pri-
čakuje. Številni vnuki in prav-
nuki, skupaj jih je že osem-
najst, jo včasih razveselijo
s svojim obiskom. Kadar pa je
v sobici preveč tiho in samot-
no, takrat prižge star radio in
skuša najti postajo z domačimi
napevi. Vmes poboža črno my-
co, ki se rada greje na njeni
postelji. Ali pa malo zadrema,
ker ponoči slabo spi. Tako mi-
ne še en dan.	T. CVIRN
79 desetin na gasilskem tekmovanju
Občinska gasilska zveza Celje je pri-
pravila občinsko tekmovanje. V enajstih
kategorijah je nastopilo kar 79 desetin.
Ob dobri udeležbi so gasilci pokazali tu-
di dobro znanje in pripravljenost, ob de-
setinah, ki so sodelovale na letošnji ga-
silski olimpiadi v Berlinu, pa so se izka-
zale tudi mnoge druge.
Med člani A je sodelovalo 17 desetin,
prva tri mesta pa so osvojile ekipe Škofje
vasi, Ostrožnega in Nove Cerkve. Med
članicami A sta nastopili samo dve ekipi
Nova Cerkev in Škofja vas, medtem ko je
bilo med člani B enajst desetin, prva tri
mesta pa so osvojili Teharje, Škofja vas
in Prožinska vas. Med članicami B so
med petimi ekipami prva tri mesta osvo-
jile ekipe Vojnika, Prožinske vasi in
Škofje vasi. Med veterani (8) so ponovno
zmagale Teharje pred Ljubečno in Vojni-
kom, med veterankami pa je sodelovala
samo ekipa Lokrovec Dobrova.
Med pionirji je sodelovalo 14 desetin,
najboljši pa so bili Nova Cerkev, Šmart-
no v Rožni dolini in Železarna Štore I.
Slabša je bila udeležba med pionirkami
(4), kjer so prva mesta osvojile predstav-
nice Vojnika, Nove Cerkve in Škofje vasi.
Med mladinci je bilo na startu 13 desetin,
zmagali pa so udeleženci olimpiade
predstavniki Dobrne pred Socko in Pro-
žinsko vasjo, medtem ko je bilo med mla-
dinkami osem ekip (tri so diskvalificira-
li), prve tri pa Škofja vas, Prožinska vas
in Lopata.
TV
Praznik KS Polzela
Polzela praznuje svoj kra-
jevni praznik 2.oktobra,
v spomin na prve talce Pol-
zelane, ustreljene v Maribo-
ru leta 1942. Ob letošnjem
prazniku so pripravili števil-
ne prireditve, ki so se pričele
v soboto z mednarodnim
tekmovanjem šolanih psov.
Največ uspeha sta imela
Zagrebčana, ki sta s svojima
psoma zasedla dve prvi me-
sti, medtem ko je bil doma-
čin Janez Majcen s svojim
štirinožcem tretji. Jutri,
1. oktobra se bo na Polzeli
pričela likovna kolonija Pol-
zela 93. Ob 17. uri bo sreča-
nje z dr. Manco Košir na te-
mo duhovnost v vsakdanjem
življenju, ob 19. uri pa raz-
širjena seja skupščine KS
Polzela in podelitev priznanj
zasluženim krajanom. Na
sam praznik, v soboto 2. ok-
tobra, se bo ob 8. uri pričel
turnir v tenisu, popoldne bo
tradicionalni pohod družin
na Vimperk, ob 18. uri pa
otvoritev likovne razstave
v domu Svobode na Polzeli.
V nedeljo bo duatlon, v torek
5. oktobra pa na OŠ Polzela
ekološka turistična priredi-
tev pod naslovom Postammo
prijatelji zemlje.
Ob krajevnem prazniku
delajo na Polzeli tudi obra-
čun za preteklo obdobje
- v preteklem letu so obnovili
in asfaltirali kar 4 km kra-
jevnih cest.
T.TAVČAR
Mednarodni
turnir
v vlečenju vrvi
Društvo za vlečenje vrvi
Celjske grče prireja to so-
boto, 2. oktobra, medna-
rodni turnir v vlečenju vr-
vi. Zanimiva prireditev bo
pred gostiščem Marty v Za-
dobrovi pri Škofji vasi.
Tekmovanje se začenja toč-
no opoldne, po uradnem
delu pa organizatorji napo-
vedujejo še družabno sre-
čanje.
Miholov sejem bo
Na Pilštanju znova obujajo starodavni krajevni Miho-
lov praznik, osrednja prireditev pa bo prihodnjo soboto,
2. oktobra.
Na živinskem in kramarskem Miholovem sejmu se bodo
(ob 10. uri) zbrali kupci in mešetarji, pripravljajo pa tudi
prikaz domačih obrti ter kozje dirke. Z Miholovim prazni-
kom pa so v KS Lesično začeli preteklo nedeljo, ko so
predstavili obnovljeni kip sedečega Kristusa, ki ima med
znamenji na Slovenskem posebno mesto. Znameniti kip
v Lesičnem pri cerkvi sv. Urha so obnovili predvsem
s pomočjo Kozjanskega parka in občine, v nedeljo pa ga je
blagoslovil mariborski škof Jože Smej. Ob tej priliki so
pripravili slovesno mašo, domačemu župniku, Jožetu Hri-
berniku, pa podelili spominsko priznanje za obnovo vseh
štirih cerkva pilštanjske župnije. V pilštanjski Jazbečevi
hiši so nato odprli razstavo lesenih kipov Franca Omana
iz Celja, Igra narave. Ustvarjalec uporablja za svoja dela
posebne naravne oblike korenin ter drevesnih stebel. Na
ogled bo približno mesec dni.	BRANE JERANKO
Ureditev poslovnega časa
V šmarski občini so se odlo-
čili, da bodo končno uredili
poslovni čas gostinskih in
obrtniških lokalov.
Šmarska vlada je pripravila
osnutek posebnega odloka, po
katerem naj bi bile hotelske
restavracije odprte med 6. in
24. uro, za konec tedna pa do
enih ponoči (gostilne in druge
restavracije bi lahko odprli
uro pozneje). Za okrepčevalni-
ce predlagajo delovni čas med
6. in 23. uro, za slaščičarne
med 7. in 22., nočni lokali bi
lahko obratovali med 20. in 4.
ter diskoteke med 18. in l.uro
(konec tedna do З.иге). Go-
stinski lokali v okviru trgovin
bi imeli delovni čas enak kot
trgovine, tisti, ki so v stano-
vanjskih blokih, pa bi bili lah-
ko odprti med 7. in 22. uro.
V času prireditev in praznikov
bi dovolili izjeme.
Za obrtne delavnice pa so
v Šmarju določili, da bodo od-
prte vsaj sedem ur na dan, ti-
ste, ki opravljajo delo na tere-
nu, pa najmanj po uro na te-
den. Za vse kršilce so predvi-
deli denarne kazni.
Na osnutek odloka, ki ga je
šmarska vlada dala v enome-
sečno javno razpravo, ni bilo
bistvenih pripomb, saj posebni
člen dovoljuje tudi odstopa-
nja, seveda le v opravičenih
primerih. Vlada je pretekli te-
den odlok že sprejela, zdaj pa
bodo o njem odločali še v ob-
činski skupščini.
BRANE JERANKO
Celjski novinarji so sli po gobe
Kar brez strahu, novinarji
celjskega aktiva smo živi in
zdravi, po gobe pa smo šli čisto
zares v gozdove okoli Šmart-
nega v Rožni dolini. V času
slovenske gobarske evforije se
pač spodobi, da se je novinar-
ska srenja konec minulega
tedna odpravila nadihat sve-
žega zraka in si nabirati go-
barskih znanj. Da se v košarah
in tudi plastičnih vrečkah, kar
se za gobarje sicer ne spodobi,
ne bi znašla kakšna takšna, da
bi v resnici šli po gobe, so po-
skrbeli člani gobarske družine
Bisernica iz Celja. Predvsem
legendarni celjski gobar in
predsednik družine Amadeo
Dolenc, ki je novinarjem od-
kril marsikatero gobarsko
skrivnost in dal pameten na-
svet. Napotek, da je treba gobe
nabirati v košaro, jih v gozdu
očistiti, na miru pa pustiti
krompir, grozdje in sadje po
okoliških domačijah, seveda
ne velja samo za novinarje. Iz-
damo vam še skrivnost, Ama-
deo Dolenc napoveduje za pri-
hodnje leto pravi naval lisičk,
ki jih letos praktično ni. Da so
člani gobarske družine Biser-
nica v Lovskem domu pripra-
vili marsikatero zavidanja
vredno gobjo specialiteto, pa
najbrž tudi ni treba posebej
poudarjati.
Foto: TONE TAVČAR
Foto life
Posnetek reševalne akcije bi verjetno bolj sodil v dnevno
informativno rubriko, vseeno pa smo veseli, da se znajo naši
bralci potruditi in s fotoaparatom zabeležiti kakšen dogodek.
Poletni foto life se je tokrat šel Ivč Pungartnik s Partizanske 78
v Velenju. Potrudite se in nam pošljite dobre fotografije na
razpis Novega tednika in Fotolika tudi vi.
Št. 39 - 30. september 1993
12
Lastnikov klubov ni
Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber o zakonu o športu, lastninjenju in
bodoči organiziranosti slovenskega športa
Pred slovenskim športom je
zelo pomembno obdobje. Mi-
nuli teden se je začela razpra-
va o bodoči krovni organizira-
nosti, do konca leta pa naj bi
najprej v vladno in nato še
parlamentarno proceduro po
skoraj dveletnih pripravah
prišel zakon o športu, ki bo
urejal številna odprta vpraša-
nja. Stališča ministra dr. Slav-
ka Gabra so zanimiva v večih
pogledih.
»Temeljni konsenz okoli ve-
čine stvari je dosežen že tudi
s športno sfero, čeprav so bila
nekatera razmišljanja narav-
nana zelo nesprejemljivo. Da
bi ministrstvo priskrbelo de-
nar in bi ga športne zveze deli-
le, je stari, >sisovski< model.
Tako ne bo šlo; sam sem za
denar odgovoren državnemu
zboru in vladi, čeprav po drugi
strani centralizacija tudi ne
pride v poštev. Športniki bodo
tudi v prihodnje določali kri-
terije in prioritetni vrstni red
potreb, zakon pa naj bi bil na
pomlad sprejet,« se je uvodo-
ma o zakonu športu, ki ga na
naših tleh doslej še ni bilo,
razgovoril dr. Gaber.
Ce je šport prepuščen šport-
nikom, kaj pristojno ministr-
stvo sploh lahko naredi?
Skrbimo za državni nivo
športa, za financiranje temelj-
nega programa priprav in ude-
ležbe na najbolj pomembnih
tekmovanjih. Brez našega so-
delovanja zanesljivo ne bi bilo
slovenskih nastopov na olim-
pijskih in sredozemskih igrah
ter drugih podobnih priredi-
tvah. Delno financiramo tudi
programe športa mladih in
športa za vse, klubski nivo pa
je v celoti prepuščen občinam.
Seveda pa sta v tem trenutku
naši najbolj pomembni nalogi
prav zakona o športu in o last-
ninjenju športnih objektov.
Z lastninjenjem so v zad-
njem obdobju težave na števil-
nih področjih. Kako bo nasto-
pilo vaše ministrstvo?
Najbolj pomemben segment
bo lastništvo objektov, klubov
pa ne bomo posebej omejevali.
Deleži znotraj posameznih
klubov in društev so jasni, pri
čemer seveda nikakor ne gre
zanemariti ustanoviteljev in
njihovega deleža v preteklih
obdobjih. Povedal bom zelo
naravnost: privatizacije, pose-
bej objektov, ki so bih narejeni
iz javnih sredstev, ne bomo
zlahka dopuščali. Ko bo klub
dobil v upravljanje določeno
lastnino, bo zavezan na več
načinov, kar je edino smiselno.
Nekateri se že dlje časa raz-
glašajo za lastnike klubov.
Mar ima tudi šport svojo divjo
privatizacijo?
Lastnikov klubov v smislu
de facto posedovanja klubov
ni. Nekateri poskusi so že bili,
toda formalno stvari niso bile
izpeljane. Občine smo še pose-
bej zaprosili za podatke, če je
do tega kje prišlo, a so bili vsi
odgovori negativni. Torej so se
ljudje na svojo roko razglasili
za lastnike klubov, kar zame
ne šteje posebej veliko. Imajo
pač človeško lastnost, ko si
mislijo, da so nekaj več, kar so
.v resnici.
Pred desetimi dnevi se je za-
čela razprava o bodoči organi-
ziranosti športa. Kakšen je vaš
pogled?
Ministrstvo se ne bo vmeša-
valo. Športniki naj povedo kaj
potrebujejo: eno, dve ali več
organizacij. Zagovarjali bomo
eno strokovno službo, ki bo
skrbela za vse potrebe, dogo-
vori pa kažejo na združitev
Olimpijskega komiteja in
Športne zveze.
Kako se vidite v razmerju
med šolstvom in športom?
Šolstvo je centralizirano,
šport pa decentraliziran. Torej
gre za izobraževanje enormno
denarja na republiški ravni, za
šport pa okoli 80 odstotkov na
občinskih ravneh. V tem je na
eni strani moč, na drugi pa ne-
moč ministra za šolstvo in
šport. Vidim se kot minister za
oboje, toda približno pol mili-
jarde tolarjev gre na državni
ravni za šport, celotni prora-
čun ministrstva pa je 55 mili-
jard.
ŽELJKO ZULE
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Prvič samo štiri
Svetovni pokal v kegljanju z novo
sestavo ekip - Finale v soboto
Kegljanje z današnjim za-
četkom svetovnega pokala
v Plankstadtu vstopa v novo
obdobje, ki bo zgostilo kvali-
tetni vrh in predvsem negiralo
dosedanje delo velesil.
Ekipo bo prvič sestavljala
samo četverica, v taboru Ema
(naš moški zastopnik je Kon-
struktor) pa novost ocenjujejo
s kritičnimi besedami. »Sistem
favorizira doslej slabše ekipe,
za uvrstitev v finale pa bo naj-
brž potrebno povprečje 430
podrtih kegljev. Morda bo do-
volj že eden super rezultat,
kajti ob številki 450 ali 460 se
spodrsljaj sploh ne poznal, mi-
nula leta pa je bilo seveda pre-
cej drugače. Marika Kardinar,
Biserka Petak in Jožica Šeško
so že zanesljive za nastop, če-
trta bo najbrž Marta Zupane,
nekaj manj možnosti pa ima
Ljuba Tkalčič. V Nemčijo sta
odpotovali še Mira Grobelnik
in Metka Lesjak, v sobotni fi-
nale pa se bodo uvrstile štiri
ekipe,« je pred odhodom napo-
vedoval trener Lado Gobec, ki
je bil dokaj skeptičen.
Kvalifikacije bodo v danes
in jutri, v finalu pa bodo vse
štiri ekipe štartale z nule. Med
prvaki iz 15 držav pa jih na
sobotni nastop računa več kot
polovica.
Ž.Z.
FLORAMA_
Atletika
Pokal prvakinj
Celje: mladinke - 100 m: 1.
Helbert (Ren) 12,02, 6. Matul
(Kl) 12,40; 200 m: 1. Schmitz
(Ber) 24,64, 4. Matul 25,22; 400
m: 1. Langerholc 56,04; 800 m:
I.	Sanigova (Jabí) 2:08,40, 2.
Steblovnik 2:10,61; 1500 m: 1.
Voroničeva (Or) 4:29,60, 12.
Ružinić 5:07,12; 3000 m: 1. Ri-
tondo (Ver) 9:42,67, 12. Kovač
11:08,94; 100 m ovire: 1. Kon-
rad (Skra) 14,48, 4. Alibabič
14,74; 400 m ovire: 1. Den Bo-
er (Amst) 1:01,82, 6. Mačus
1:04,04; 4 x 100 m: 1. Berlin
47,27, 2. Kladivar Cetis (Ali-
babič, Valant, Knez, Matul)
47,57; 4 x 400 m: 1. Berlin
3:48,96, 3. Kladivar Cetis (Ma-
čus, Steblovnik, Voršnik, Lan-
gerholc) 3:51,02, ml. rek. Slo-
venije; višina: 1. Heinrich
(Bay) 174, 10. Valant 159; da-
ljava: 1. Kropač (Gart) 602,
5.Bezjak 582; troskok: 1. O.
Bojko (Gart) 12,74, 3.Ribač
II,66;	krogla: 1. Ribionkina
14,89; disk: 1. V. Bojko (Gart)
52,32, 4. Ribionkina 42,08;
kopje: 1. Wojczakowska
(Skra) 45,96, 4. Randjelovič
42,42.
Končni vrstni red: 1. Gart
Kijev (Ukr) 238, 2. Orlenok St.
Petersburg (Rus) 218, 3. Kladi-
var Cetis 211, 4. Verona (Ita)
204, 5. Berlin (Nem) 199, 6.
Skra Varšava (Pol) 183, 7. Ba-
yer Leverkusen (Nem) 164, 8.
Mladost Zagreb. (Hrv) 155, 9.
Bekescsaba (Mad) 154, 10.
Rennes (Fra) 151, 11. Jablonec
(Češ) 148, 12. Amsterdam (Niz)
100, 13. Essex (VB) 98, 14. Aix
Les Baines (Fra) 88, 15. Liege
(Bel) 79, 16. Aris (Grč) 45.
Nogomet
Slovenska liga
6. kolo: Mura-Publikum 0:0;
Sobočani so oddali prvo točko,
čeprav je bil v 40. minuti izk-
ljučen Pire. Rudar-Optimizem
1:1 (1:0); Spasojevič (42) je
spet zadel iz prekinitve. Vrstni
red: Mura, Naklo 11, Olimpija
10,	Koper, Publikum 9, Mari-
bor 8, Gorica 7, Izola 6, Ljub-
ljana 5, Optimizem 4, Primor-
je, Istragas, Potrošnik 3, Ma-
vrica, Rudar 2, Krka 1.
11.	slovenska liga
6. kolo: Dravinja-Medvode
4:0 (3:0); Kraševec je že drugič
dosegel klasični hat-trik (Ì8,
35, 45), strelec tudi Zore (90).
Vevče-Steklar 1:1 (1:1); gostje
so povedli prek Šmida (8),
v zadnjih minutah pa je Luka-
čevič zadel vratnico. Turnišče-
Era Šmartno 2:1 (0:1); Mešič
(35) je napovedal preseneče-
nje, ki ga je tri minute pred
koncem preprečila vratnica.
Vrstni red: Avtobum, Turnišče
10, Piran. Korotan 9, Nafta,
nega Lapuha. Vrstni red: Ko-
vinar (M) 8, Drava 7, Papirni-
čar, Impol, Slovenj Gradec,
Aluminij, Dravograd 6, Žalec,
Rače 5, Svoboda 4, Kungota,
Pobrežje 3, Ižakovci 1.
MNZ Celie
4. kolo: Ljubno-Hrastnik
5:2, Elkroj-KIV Vransko 1:0,
Usnjar-Šentjur 0:3, Kovinar
(Š)-Tim Laško 4:1, Unior
prost. Vrstni red: Ljubno 6,
Kovinar (Š), Šentjur 5, Unior,
Usnjar (S) 4, Tim Laško, El-
kroj 3, KIV Vransko, Hrastnik
1.
Košarka
Slovenska liga
Moški - 2. kolo:Polzela-Ježi-
ca 68:66 (38:29); visoko pred-
nost 13 točk so mladi Polzelani
skoraj zapravili: Petranovič
20, Cizej 15, Stavrov 11, Ku-
har 9, Stegič 8, Rovšnik 3, Ur-
banija 2; Tinex-Rogaška 72:82
(31:48); gostje so vse opravili
že pred odmorom: Novakovič
29, Sušin 18, Jurkovič 16, Ta-
bak 8, Petrovič, Voh 4, Petovar
2, Tišma 1; Triglav-Comet
98:93 (40:43); oslabljeni Ko-
njicam so popustili šele v zad-
njih minutah: Benič 25, Želez-
nikar 22, Kozar 16, Mijovič 15,
T. Pučnik 10, Lušenc 3, Šporar
2.
Steklar 8, Domžale 7, Vevče 6,
Beltrans, Era Šmartno, Zagor-
je, Rudar 5, Dravinja 4, Tri-
glav 3, Železničar 2, Medvode
0.
III. slovenska liga
5. kolo: Papirničar-Impol
1:0 (1:0); strelec: Plazar (28).
Aluminij-Žalec 2:1 (2:0); po-
raz je omilil Mavrek (60), Zal-
čani pa so ostali brez izključe-
3. kolo: Comet-Tinex 93:83
(39:40); zaostanek 62:64 sta
Železnikar (28) in Kozar (20)
v petih minutah spremenila
v 84:68. Strelci še: T. Pučnik
11, Gole 10, Benič 9, Sivka 5,
Šporar 4, Šrot, Mijovič, Lu-
šenc 2. Rogaška-Slovan 71:70
(38:32); v zadnji sekundi je Pe-
trovič za zmago dosegel svoj
edini koš. Drugi strelci: Jurko-
vič 20, Novakovič 17, Sušin 11,
Tabak 10, Tišma 6, Petovar 5.
Helios-Polzela 75:67 (29:40);
gostje so spet popustili v nada-
ljevanju: Stavrov, Petranovič
18, Stegič 15, Rovšnik 7, Cizej
4, Go vc 3, Urbani j a 2. Vrstni
red: Helios, Rogaška 6, Comet,
Triglav 5, Slovan, Polzela 4,
Ježica, Tinex 3.
II. slovenska liga
Moški - 2. kolo: Ruše-P. La-
ško 68:87 (35:49); strelci: G.
Lapornik, Trobiš 16, Prelič 15,
D. Lapornik 13, Vujovič 11,
Durnik 10, Blatnik 4, Čop 2.
Elektra-MIK Prebold 121:60
(51:20); strelci: Rizman 29,
Mlinšek 21, Lipnik 17 za do-
mače, Kuder 18, Širše in Ben-
čan 11 za goste. Celje-Radgo-
na 65:76 (39:34). Vrstni red:
Slivnica, P. Laško, Radgona 4,
Elektra, Bistrica, Ruše, Starše
3, Celje, SI. Gradec, MIK Pre-
bold 2.
Kegljanje
Slovenska liga
Moški - 1. kolo: MDL Celje-
Triglav 6:2 (5149:5052); zma-
gali: Vodeb 867, Salobir 880,
Cene 843, Kunar 866; izgubila:
Brglez 847 in Sivka 846. Tek-
stina-Žalec 8:0 (5493:4914);
izgubili: B. Kompan 840,
Krajšek 812, Podkrajšek 812,
Kačič 794, M. Kompan 811,
Jakopovič 846.
Ženske — l.kolo: Emo-Tri-
glav 7:1 (2530:2406); zmagale:
Seško 391, Zupane 419, Tkal-
čič 412, Kardinar 444, Petak
459; izgubila: Lesjak 405.
II. slovenska liga
Ženske - 2. kolo: Izola-Emo
П 2:6 (2145:2267); zmagale:
Krneta 375, Zimšek 417, Les-
jak 376, Ledinek 392; izgubili:
Spoljar 358, Verdnik+Grivič
359.
Mali nogomet
Pokal prvakov
1. kolo - skupina VI: Juven-
tus (Šentjur)-Goldhorn (La-
ško) 7:2; skupina VII: Krnice
(SG)-DRaža vas 4:5; skupina
VIO: Z. Pelin (Loče)-Oplotnica
3:0; skupina IX: DJ Domava -
Gams (SI. Bist) 0;2; skupina X:
DJ Šmartno ob Paki-Kre-
menčkovi (Pameče) 1:3.
Prvenstvo Celja
19. kolo: Pelikani-Skavti
2:1, Marquise-Mlekarcki 4:3,
Klateži-Umetniki 3:1, Tri-
glav-Penal Zvezdaš 3:0, Šču-
rek-Eskimo 7:5, Miroteks-
Aškerčeva 6:2. Vrstni red: PZ
27, Klateži 25, Ščurek 24, Peli-
kani 22, Umetniki, Triglav 21,
Miroteks 20, Mlekarčki 19,
Skavti 16, Aškerčeva 13, Ma-
rquise 12, Eskimo 8.
V sredo Sheehy and Co.
Hokejisti Celja, Olimpije,
Jesenic in Bleda so v prvih ko-
lih državnega prvenstva po
pričakovanju premagali svoje
nasprotnike, v naslednjih
dneh pa so končno na sporedu
medsebojni derbiji.
Celjani so v štajerskem der-
biju gladko opravili z Maribo-
rom z 21:1 (4:0, 7:0, 10:1; strel-
ci: Vnuk 4, Strašek, Šubinov 3,
Rojšek, Kolar, Povečerovski,
Hrušov 2, Zaje, Žolek, Mrdže-
novič 1) in nato še s Triglavom
s 13:2 (6:1, 2:0, 5:1; strelci:
Vnuk 3, Povečerovski, Rojšek,
Hrušov 2, Frolikov, Strašek,
Zaje, Ostrožnik 1). Jutri bodo
gostovali na Jesenicah, prvi
veliki derbi na celjskem ledu
pa bo zaradi neposrednega TV
prenosa izjemoma v sredo, 6.
oktobra, ob 20. uri proti Olim-
pi] i-
Dvorana v Mestnem parku
bo najbrž prvič polna, derbi pa
bo imel več prestižov. V doma-
či vrsti bo kar pet nekdanjih
igralcev Olimpije (Vnuk, Roj-
šek, Simšič, Zaje, Pajič) na
drugi strani pa se bo vse vrtelo
okoli pretepaško razpoložene-
ga Sheahya - z njim se je lani
edini spoprijel prav celjski re-
prezentant Žolek - srboritega
Joba in nekdanjega zvezdnika
NHL lige Pattersonom.
Foto: EDI MASNEC
Opravičilo
Zaradi obilice gradiva
smo bili prisiljeni izpustiti
rubriko Dosedanja sre-
čanja.
Finale A-J na Škednju
V nedeljo bo na Škednju pri Slovenskih Konjicah final-
na dirka pokala Alpe-Jadran v motokrosu. V enotnem
četrtlitrskem razredu bodo našo reprezentanco zastopali
domačini Kragelj, Peršoh in Jelovšek ter Sitar, Vetorazzi
(oba Lj), Fortuna, Koščak (oba Šentvid) in Cerar (Luko-
vica). Prvi od treh štartov je ob 14. uri.
Ž.Z.
DERBI 7. KROGA SNL
BO V CELJU
PUBLIKUM
CELJE : IZOLA
Nedelja, 3. 10. ob 15.00
na SKALNI KLETI.
V predprodaji lahko vstopnice kupite po znižani
ceni 400 SIT na naslednjih mestih:
-	Bistro Tončka na Skalni kleti
-	Gostilna Kravanja, Babno pri Celju
-	Gostilna Ojstrica
-	Hotel Žalec
Pokrovitelj tekme:
zavarovalnica triglav dd
OBMOČNA ENOTA CELJE
NlČ NI TAKO VARNO
D A NE BI POTREBOVALO ZAVAROVAN/A
Št. 39 - 30. september 1993
13
V soboto rokometna vrocica
Celjani so v Göteborgu postavili temelje za ~fešto« v Golovcu - Še ugoden poraz
v prvi tekmi 1. kola pokala evropskih prvakov z 21:23
Po nedeljski tekmi so bili
skoraj vsi v celjski ekspediciji
zadovoljni, kajti nihče ni po-
zabil 33. minute in vodstva
Švedov s 15:9. Med prvim pol-
časom, ko so Celjani trikrat
vodili z zadetkom prednosti,
pa je marsikdo pomislil, da je
le še vprašanje minut, kdaj bo-
do štrli odpor gostiteljev. Očit-
no so tako menili tudi igralci,
kar je bila huda napaka. Švedi
so namreč igrali vso tekmo
»maksimalno«, krizo pivovar-
jev pred odmorom in tik po
njem pa izkoristili za serijo
sedmih golov zapored (8:9,
15:9).
A Celjani so se v slogu velike
ekipe znali izvleči iz zelo neza-
vidljivega položaja. Šerbec
s petimi in Leve s tremi goli
sta bila nasploh najučinkovi-
tejša v drugem polčasu, v pr-
vem pa Pungartnik in po lepih
podajah Ivandije Načinovič
s po tremi zadetki. Nekaj ne-
spretnosti v končnici ter blago
rečeno čuden kriterij norve-
ških sodnikov, so doprinesli
k sicer nizkemu porazu, če-
prav je bil neodločen izid že
v zraku.
Morda je pivovarje motilo
tudi gledališko vzdušje v dvo-
rani; pomembne tekme v zad-
njih letih so igrali pred glasni-
mi navijači, tako doma kot
v gosteh. V nedeljo jih je bilo
komaj 300, od tega polovica
slovenskih zamejcev, iz 250
družin v Göteborgu. Ti so po
tekmi celotno celjsko delega-
cijo povabili v svoje prostore
in ponudili slovensko pivo,
vendar ne iz Laškega. Direk-
tor kluba Tone Turnšek je svoj
nagovor pred zbranimi končal
z obljubo, da bodo v Sloven-
skem društvu France Prešeren
v kratkem pili bolj kakovostno
pivo.
Pušnik z devetimi in Strašek
s štirimi obrambami sta za
malenkost zaostala za dosež-
kom kolega v nasprotnih vra-
tih, Gentzla (14). Trener Šojat
je bil razočaran nad igro neka-
terih igralcev, globoko v sebi
pa zadovoljen z razpletom tek-
me z državnim prvakom Šved-
ske, trikratnim svetovnim
šampionom. »Pred povratno
tekmo, ki bo vsekakor roko-
metni spektakel, razmišljam
tudi o obrambi 4-2, a začeli
bomo z ustaljeno inačico. Ne
dvomim, da je to najbolj ize-
načen par prvega kola. Zaslu-
žili smo si polno domačo dvo-
rano in če bo tako, bomo uspe-
li s prebojem v drugo kolo.«
Torej obramba 3-2-1 in obi-
čajna prva postava.
Celje Pivovarna Laško je
pred svojim največjim uspe-
hom v zgodovini kluba, žreb
parov drugega kola pa bo v to-
rek na Dunaju. V bobnu mora-
jo biti tudi Celjani!
DEAN ŠUSTER
Eno najbolj prepričljivih zmag
je dosegla Brigita Langerholc.
Redbergslids : Celje Pivovarna Laško 23:21 (13:9)
GÖTEBORG - Dvorana Frölunda Borg, gledalcev 300, sodnika
Abrahamson in Kristiansen (oba Norveška)
REDBERGSLIDS: Gentzel, Westphal, Hallbäck 3, Mellegard 2,
Frändesjö 4, Bäckegren 6, Vranješ, Lövgren 4, Hallbert, Rydell
4, Rudenström, Franzën
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Strašek, Šafarič, Anžič, Šerbec
7, Načinovič 4, Ivandija 1, Franc, Jeršič, Cater 1, Pungartnik 5,
Leve 3, Pušnik
IZKLJUČITVE: Redbergslids 4 (Hallbäck 2, Bäckegren 2),
Pivovarna Laško 8 (Načinovič 4, Jeršič 2, Leve 2)
SEDEMMETROVKE: Redbergslids 4 (3); Bäckegren 3 (3), Löv-
gren 0 (1), Pivovarna Laško 3 (6); Šerbec 2 (3), Čater 1 (2),
Ivandija 0 (1)
STRELI NA GOL: Redbergslids 20:39; Pivovarna Laško 18:33
(Šerbec 5:7, Načinovič 4:7, Ivandija 1:1, Jeršič 0:3, Pungartnik
5:7, Leve 3:8)
PRIDOBLJENE ŽOGE: Pivovarna Laško 4,
IZGUBLJENE ŽOGE: Pivovarna Laško 6 (Jeršič, Ivandija 2,
Pušnik, Šafarič 1)
Mladost ne pozna meja
Prešerno razpoloženje na evropskem atletskem pokalu
mladink v Celju - Domača ekipa tretja
Mladostnega razpoloženja
okoli 300 atletinj iz štirinaj-
stih držav (Francija in Nemči-
ja sta bili zastopani z dvema
ekipama) v soboto na finalu
12. pokala atletskih prvakinj
ni skazilo niti slabo vreme, ra-
zigrani cvet mladenk z vseh
štirih strani Evrope pa je tudi
v dežju na štadionu Kladivarja
pričaral sproščeno vzdušje,
v katerem rezultati niti niso
bili poglavitnega pomena.
Po štadionu je nenehno od-
mevala Oda radosti, najboljše
pa so na podelitve prihajala
z maskotami in odete v naci-
onalne zastave ter pričarala
vzdušje, ki je zadnje čase vse
bolj značilno za največje atlet-
ske prireditve. Njihove vrstni-
ce so na centralni tribuni vseh
osem ur bučno in na različne
načine pozdravljale nastope,
v evropski konkurenci pa so že
drugič zapored uspešno nasto-
pile atletinje Kladivarja Ceti-
sa in v nekoliko okrepljeni po-
stavi (Langerholc, Steblovnik,
Alibabič, Mačus, Ribač, Ribi-
onkina) s 3. mestom izenačile
doslej najboljšo slovensko
uvrstitev.
Za prireditelje - na dan tek-
movanja je bilo v delo na in ob
štadionu neposredno vključe-
nih blizu 150 ljudi - je bil vrhu-
nec prav zadnja disciplina.
Štafeta 4 X 400 metrov v postavi
Mačus, Steblovnik, Voršnik,
Langerholc je v neverejetnem
tempu za več kot tri sekunde iz
pol izboljšala državni mladin-
ski rekord, ki ga je na istem
tekmovanju pred letom dni
postavila prav tako četverka
Kladivarja Cetisa. Tudi v dež-
ju so bili izboljšani trije rekor-
di prvenstev (800 m, 3000 m,
disk) in tako je celjsko prven-
stvo dobilo tudi v tekmoval-
nem pogledu obilico najbolj
laskavih ocen, prešerno in
spontano razpoloženje najst-
nic pa se je preneslo tudi na
zaključek v eno celjskih di-
skotek.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Rogaška za evropsko ligo
Visoki načrti košarka rie Rogaške pred sobotnim štartom
v SKL - Comet za zgornji del lestvice, Metka za obstanek
Košakarice bodo letošnje
državno prvenstvo igrale
v treh krogih. Po prvem se bo-
do štiri najboljše ekipe (Roga-
ška, Odeja, Kranj, Ježica mla-
de, Ilirija, Comet, Metka, Slo-
van) priključile udeleženkam
LBS lige Ježici in Ivecu, spod-
nji del lestvice pa se bo z dve-
ma drugoligašema boril za ob-
stanek. V zadnjem krogu bo na
sporedu še končnica štirih za
naslov prvaka.
Rogaška se je v zadnjih ted-
nih postavila na noge, pri če-
mer ima ob občinski in mestni
vladi največ zaslug predsednik
Rudi Krebs. Novinki sta bivši
reprezentantki Maja Rak-Vi-
dakovič (Elemes, Zadar) in
Zagorka Počekovič-Čupahin
(C. zvezda, Španija, Švica) in
želje so spet visoke. »Zaneslji-
vo bomo med prvo četverico,
zaradi prepoznega začetka
priprav pa bomo predvsem ui-
gravali ekipo in dvigovali te-
lesno pripravo. Kvalitetna
ekipa bo enakovredna v boju
za 2. mesto, vendar tudi Ježica
ni nepremagljiva. Kandidirali
bomo za organizacijo finalne-
ga turnirja pokala, tiha želja
pa je uvrstietv v evropsko ligo,
zato bi se morali prebiti čez tri
kola pokala Ronchetti,« je de-
jal novi trener Bastašič, njego-
va ekipa pa je že sinoči doma
igrala prvo tekmo s Sparto iz
Prage.
Comet je veliko pridobil
z vrnitvijo Šporarjeve ter pri-
hodom Skerbinjekove, Nova-
kove (vse Ivec) in Virantove
(Kranj). Z njimi jedro ekipe
prvič predstavljajo igralke iz
drugega okolja in v naslednji
sezoni naj bi za sabo potegnile
mladi rod, ki je bil dvakrat
zapored v finalu državnega
prvenstva. Z najmočnejšo eki-
po v zgodovini kluba so na ro-
bu četverice, za uresničitev ci-
lja pa bo veliko odvisno od
strelske forme novink.
Metka je veliko pridobila
z vrnitvijo Vodopivčeve in dlje
časa poškodovane Obrovniko-
ve, uspeh pa bi bila že vsaka
zmaga. Nekoliko lažje bo
v drugem delu, ko obstanek ne
bi smel biti vprašljiv, se je pa
prvič v štirih desetletjih zgodi-
lo, da je ženska košarka v Ce-
lju pred moško.
JANEZ TERBOVC
ŽELJKO ZULE
Prosen trener Steklarja
Pri drugoligašu Steklarju je prišlo že do tretje zamenjava
trenerja v komaj mesec dni trajajoči sezoni. Dušana Vickoviča,
ki je ekipo vodil tri kola, je zamenjal Tomislav Prosen, pred
letom dni trener Publikuma, nazadnje pa tretjeligaša Rač. Vic-
kovič ni dobil odpovedi, marveč bo v nedeljo končno zaigral na
derbiju proti Avtobumu. Ob Prosenu je mesto tehničnega direk-
torja kluba prevzel eden najboljših igralcev v zgodovini slatin-
skega nogometa Ivan Boroš.
J.T.
NA KRATKO
Kolesarska dirka Podravska
magistrala (912 km) se je kon-
čala z zmago Ugrenoviča, ki je
v konkurenci številnih udele-
žencev nedavnega SP šprintu
dobil štiri od osmih etap. Eki-
pa Celja je bila tretja, Ugreno-
vič pa je zmagal tudi na krite-
riju v Hlebinah.
Predsednik Košarkarske
zveze Slovenije bo naslednja
štiri leta Mirjam Beve iz Šent-
jurja, član izvršnega odbora
pa je tudi Mitja Hlastec iz Slo-
venskih Konjic.
Košarkarskemu reprezen-
tantu Mitji Nera tu (Comet)
bodo v celjski bolnišnici operi-
rali meniskus, na igrišče pa
naj bi se vrnil v drugi polovici
oktobra.
Pari osmine-finala nogo-
metnega pokala (27. oktobra):
Mura-Publikum, Rudar (V)-
Maribor, Steklar-Zagorje, Ru-
dar (T)-Istragas, Beltrans-
Olimpija, Izola-Potrošnik,
Šmartno (Lj)-Krka, Mavrica-
Naklo.
Osrednji tekmi pokala Slo-
venije v preskakovanju ovir za
pokal MOS Celje 93 sta
v Škof j i vasi dobila Pevec (Ar-
ko, Gotovlje) in med mladinci
Blažič (Maestro, Maribor).
V	ostalih parkurjih so zmagali
Višnjar (Ljubljana), Kiss (Baj-
nof) in Riosa (Komenda).
Na strelski reviji Rečica 93
sta s pištolo zmagala Peternel
(Kr) in Toroševa (Ol), s puško
Suligoj (Brest) in v trapu Str-
inole (Vrh). Domača strelca
Lavrinc in Mačkova sta s pi-
štolo zasedla У2. in 3. mesto.
V	kombinaciji streljanja s pu-
ško in pištolo je zmagal Šuli-
goj (Brest) pred Malecom (Ce)
in Brunškom (DP).
Na DP strelskih veteranov
je z MK puško zmagal Dobo-
vičnik pred Jagrom (oba Ce),
med ženskami pa je bila Kav-
ka (Kovinar) tretja. Kolajno
- srebrno - je z MK pištolo
osvojil še Teržan (DP).
Helena Javornik je v Garga-
nu zasedla 2. mesto v malem
maratonu in s časom 1:13,23
izboljšala državna rekord.
V	moški konkurenci je Roz-
man s časom 1:04,43 zasedel
14. mesto.
Napovedi kot nagrad
V uspešen nastop mladih atletinj Kladivarja
Cetis na pokalu prvakinj so verjeli le redki in
v 6. kolu športne stavnice Novega tednika so
bile le tri pravilne napovedi: Redbergslids-
Pivovarna Laško 1, Rogaška-Slovan 1, Helios-
Polzela 1, Mura-Publikum 0, Kladivar Cetis na
PEP 1.-3.
Nagrajenci: Vilko Beukovič iz Celja (5000
tolarjev), Ljubo Lampret iz Gotovelj (3000 to-
larjev) in Ivan Šmarčan iz Škofje vasi (2000
tolarjev).
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarskih tekmah tip 0 pomeni podaljšek)
bomo upoštevali kupone s poštnim žigom so-
bote, 2. oktobra, ali če bodo v soboto najkasne-
je do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu
v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešerno-
va 19, 63000 Celje, s pripisom Goading loto.
ŠPORTNI
[KOLEDAR
Četrtek, 30.9.
Kegljanje
Plankstadt: svetovni pokal
z udeležbo ženske ekipe Ema
(do sobote).
Petek, 1.10.
Hokej na ledu
Jesenice: Jesenice-Celje (5.
kolo SHL, 18).
Sobota, 2.10._
Judo
Celje: Reyev memorial (do
10. ure v dvorani STŠ).
Kegljanje
Žalec: Žalec-Fužinar, Aj-
dovščina: Tekstina-MDL (2.
kolo moške SKL, obe 16); Ce-
lje: Emo II-Kamnik (2. kolo II.
ženske SKL, 14.30).
Košarka
Polzela: Polzela-Triglav,
Ljubljana: Slovan-Comet (obe
19.30); Domžale: Helios-Roga-
ška (4. kolo moške SKL); Slo-
venske Konjice: Comet-Roga-
- ška (obe 19), Celje: Metka-Slo-
van (1. kolo ženske SKL,
17.30); Celje-Pivovarna Laško
(19.30), Slovenska Bistrica:
Bistrica-Elektra (18), Slovenj
Gradec: Slovenj Gradec-MIK
Prebold (4. kolo II. moške
SKL); Slovenske Konjice: Co-
met B-BP Ljubljana (11), Pod-
četrtek: • Podčetrtek-Šentjur,
Hrastnik: Hrastnik-Rogla (1.
kolo III. moške SKL, vse 19).
Nogomet
Radeče: Papirničar-Kungo-
ta, Slovenska Bistrica: Impol-
Žalec (6. kolo III. SNL); Reči-
ca: Tim Laško-Unior, Šmarje:
Šentjur-Kovinar, Hrastnik:
Hrastnik-Elkroj (5. kolo MNZ
Celje, vse 15).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-
Redbersglids (povratna tekma
1. kola pokala prvakov, 17.15);
Velika Nedelja: Velika Nede-
lja-Gorenje (1. kolo moške
SRL); Piran: Piran-Žalec (1.
kolo ženske SRL, obe 19); Ra-
deče: Radeče-Pomurka, Le-
skovec: Krško-Celje (1. kolo II.
moške SRL, obe 19.30).
Nedelja, 3.10.
Nogomet
Celje: Publikum-Izola; Bel-
tinci: Potrošnik-Rudar (7. kolo
SNL); Šmartno ob Paki: Era
Šmartno-Zagorje; Rogaška
Slatina: Steklar-Avtobum,
Domžale: Domžale-Dravinja
(7. kolo II. SNL); Vransko:
KIV Vransko-Usnjar (5. kolo
MNZ Celje, vse 15).
Torek, 5.10._
Mali nogomet
Laško: Goldhorn-Dobova
(17), Oplotnica: Oplotnica-
Koln pobi Rečica (3. kolo po-
kala prvakov, 18).
Sreda, 6.10._
Hokej na ledu
Celje: Celje-Olimpija (6. ko-
lo SHL, 18).
Mali nogomet
Slovenska Bistrica: Gams-
Barakuda Laško (3. kolo po-
kala prvakov, 16).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-Še-
šir (1. kolo moške SRL, 19);
Kočevje: Kočevje-Velenje (1.
kolo ženske SRL, 17).
Št. 39 - 30. september 1993
14
•	V torek, 21. septembra
zvečer, sta se na Cesti 14.
divizije v Štorah stepla so-
seda Vinko in Tone.
•	Podobno medsosedsko
ljubezen je v sredo popold-
ne prijavil Celjan Drago, ki
ga je na hodniku v bloku
naskočil in obdelal sosed.
•	Tepejo se tudi sosede.
V četrtek zvečer sta si na
hodniku v Razlagovi ulici
v lase skočili dve ženski. Ta
huda je bila menda Bojana,
ki se je zakadila v sosedo
Heleno.
•	V petek ob enih zjutraj
je bil pred diskoteko Jun-
gle splošni pretep. Glavne
zvezde tega showa so bili
Igor L., Dušan P., Vlado S.,
Mirko K., Doran P. in Da-
nijel P. Pa so se vroči dečki
ob prihodu modrih dečkov
hitro razbežali in se tlačili
v osebni avto. V rikverc
vožnji pa je driver Aleš ho-
tel pobegniti tako, da je po-
drl Mileta, sicer pa bodo
imeli pretepači v kratkem
opravka s sodnikom za
prekrške.
•	Marjana je vsakič, ko ji
telefonira njen bivši so-
prog, zaskrbljena. Vsakič
dobi namreč obljubo, da jo
bo fental. Policisti "so Mar-
jani svetovali, naj svojega
bivšega zaradi groženj toži.
•	V petek zvečer so pokli-
cali z avtobusne postaje,
ker naj bi tam nek mlado-
letnik razgrajal. Policisti
so potem na policijsko po-
stajo pripeljali Toneta Š.,
ki je bil tako zelo razgret,
da je na postaji razbil ste-
klo na nekem avtomatu.
•	V petek zvečer so polici-
sti prejeli tudi obvestilo, da
na zelenici pred samopo-
strežnico na Dolgem polju
leži ženska. Potem se je
ugotovilo, da gre za Marijo,
ki se je tega dne ljubeznivo
družila z alkoholom, pa jo
je, nehvaležnež, na koncu
vrgel na tla in jo, revo, kar
tam pustil.
•	V petek ponoči so polici-
sti ugodili prošnji stano-
valcev bloka v Ulici bratov
Vošnjak, ki so se razburja-
li, češ da imajo pri sosedih
preglasno muziko, ki jim
krati zasluženi spanec. Dva
policista, ki sta se odpravi-
la tja, sta najprej pred vrati
poslušala in nič slišala,
v stanovanju pa sta se sre-
čala s šestimi klepetavimi
mladenkami. Z javnim re-
dom in mirom torej ni bilo
nič narobe.
M.A.
Ogenj uničil
piščance
V ponedeljek, 27. septembra
okoli 2. ure zjutraj, je zagorele
večje gospodarsko poslopje
v Glinju na Žalskem, last
Franca Šolinca. Soline je
v spodnjih prostorih objekta
redil prašiče, zgoraj pa je imel
farmo z okoli 10 tisoč piščanci,
starimi dva meseca. Gasilcem
in sosedom je prašiče uspelo
rešiti, v ognju pa je končala
domala vsa piščančja jata.
Ogenj je precej poškodoval tu-
di gospodarsko poslopje, tako
da znaša celotna škoda okoli
3 milijone tolarjev. Komisija je
ugotovila, da je požđT povzro-
čila napaka v električni nape-
ljavi.
Strel iz policistove pištole
Incident, ki odmeva v javnosti, še nI v celoti raziskan
V Kamni gorci pri Podplatu
na Šmarskem je prišlo v pone-
deljek, 27. septembra zgodaj
zjutraj, do neljubega dogodka,
ki buri tamkajšnje duhove in
sproža vrsto ugibanj glede od-
govornosti. Zgodilo se je na-
mreč, da je policist, pri oprav-
ljanju službenih nalog, ustrelil
v enega od protagonistov do-
gajanja v tem jutru.
Vsa zadeva se je pričela ne-
kaj po eni uri zjutraj, ko je
patrulja mejne policije (dva
policista) v nekem jarku ob lo-
kalni cesti Rogatec - Dobovec
zasledila osebno vozilo. Ker
voznika oziroma lastnika ni
bilo v bližini, sta policista za-
čela pregledovati notranjost
odklenjenega vozila in odkrila
malokalibersko puško z dalj-
nogledom. Med ogledom pa je
k vozilu pristopil njegov last-
nik Robert M. v spremstvu
svojega brata Igorja M. (23) in
njunih znancev. Prišli so z na-
menom, da s pomočjo traktor-
ja izvlečejo vozilo iz jarka. Se
preden sta policista končala
postopek ogleda vozila, pa sta
se oba brata odpeljala, polici-
stoma pa ju med vožnjo (okoli
15 kilometrov) ni uspelo usta-
viti, saj sta ves čas ovirala pre-
hitevanje. Pripeljala sta se do
njune domačije v Kamni gorci,
kjer sta policista prijela Ro-
berta M., ki se jima je upiral in
sta ga lahko spravila v službe-
ni avtomobil edinole z upora-
bo fizične sile. Nameravala sta
ga odpeljati na policijski od-
delek v najbližjo Rogaško Sla-
tino zaradi suma nelegalne po-
sesti orožja in zaradi kaznive-
ga dejanja preprečevanja izvr-
šitve uradnega dejanja poo-
blaščeni uradni osebi. Ko se je
policijska patrulja že namera-
vala odpeljati s prizorišča, pa
je z lopato v roki pritekel Ro-
bertov brat Igor, ki je z lopato
udaril po vozilu. Takrat je po-
licist Darko M. izstopil iz vozi-
la, izvlekel službeno pištolo, jo
napel in uperil proti Igorju M.
ter zahteval, da lopato odvrže.
To je Igor M. res storil, potem
pa zbežal v gozd ter se po kraj-
šem času vrnil. Zaradi grožnje
z lopato sta ga policista hotela
prijeti, temu pa se je Igor M.
upiral. Po nekaj minutah pre-
rivanja je policistoma le uspe-
lo Igorja obvladati in ukleniti.
Ko pa jima je spet pobegnil na
bližnjo njivo, sta policista ste-
kla za njim, ga prijela in ga
privedla do službenega vozila,
pri tem pa se jima je Igor M.
ves čas upiral z namenom, da
pobegne. Med upiranjem in
prerivanjem so vsi trije, oba
policista in Igor M., padli po
tleh, takrat pa je policistu
Darku M. iz žepa zdrsnila pi-
štola. Pobral jo je s tal in spro-
žil ter zadel Igorja M. v nogo
v predel dimelj. Na kraj do-
godka je nemudoma prispel
krajevni zdravnik in urgentno
vozilo, ki je poškodovanega
Igorja M. odpeljalo v celjsko
bolnišnico. Tam so ugotovili,
da gre za hudo telesno po-
škodbo.
Takšna je prva informacija,
ki so nam jo, na osnovi do po-
nedeljka dopoldne zbranih po-
datkov, posredovali na Upravi
za notranje zadeve Celje. Ker
pa se preiskava nadaljuje, je
možno, da bo prišlo še do dru-
gih oziroma drugačnih ugoto-
vitev, zato so vsakršne sodbe
zaenkrat še preuranjene.
MARJELA AGRE Z
PROMETNE NfZGODE -
Našli so ga doma
Na lokalni cesti v naselju
Ljubno ob Savinji se je, v četr-
tek, 23. septembra zvečer, pri-
petila nezgoda, v kateri se je
en udeleženec hudo telesno
poškodoval, materialna škoda
pa znaša okoli 20 tisoč to-
larjev.
Ivan Vovčanžek (39) iz
Ljubnega je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Ljubnega proti
Rastkam. Ko je pripeljal v bli-
žino gostišča Pri Kumnu, je
pričel zavijati v levo na par-
kirni prostor. Takrat pa je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik neregistriranega motorne-
ga kolesa, 17-letni Uroš D. iz
Ljubnega ob Savinji. Prišlo je
do trčenja in hudih telesnih
poškodb motorista, ki so ga
odpeljali v celjsko bolnišnico,
voznik osebnega avtomobila
pa se je po nezgodi odpeljal
domov, kjer so ga ob 22. uri
policisti izsledili.
Otrok stekel na
cesto
Na cesti v naselju Radeče se
je, v petek, 24. septembra proti
večeru, pripetila nezgoda,
v kateri je hude telesne po-
škodbe utrpel otrok, material-
na škoda na vozilu pa znaša
okoli 30 tisoč tolarjev.
Alojz Kačur iz Kolenovega
grabna je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Jagnjenice proti
Radečam. V Radečah mu je na
ravnem delu ceste z njegove
leve strani pritekla pred avto
petletna Tamara iz Radeč.
Voznik je hotel nezgodo pre-
prečiti z zaviranjem in umika-
njem v desno, a je kljub temu
otroka zadel, zbil po vozišču in
nato z levima kolesoma še pre-
vozil.
Pred diskoteko
Na parkirnem prostoru pri
diskoteki Jungle v Celju se je,
v soboto, 25. septembra ob
enih zjutraj, pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana.
Aleš Kolar (21) iz Celja je
peljal po omenjenem parkiriš-
ču, med vzvratno vožnjo pa je
z odbijačem vozila trčil v peš-
ca, 33-letnega Mileta Blagoje-
viča iz Celja. Pri tem je Blago-
jevič z obrazom udaril v rob
pokrova prtljažnika ter se pri
tem hudo telesno poškodoval.
Nezgoda v Šempetru
Na magistralni cesti, izven
naselja Šempeter, se je v sobo-
to, 25. septembra dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude telesne
poškodbe, na vozilih pa je ško-
de za okoli 500 tisoč tolarjev.
Ivica Varga (21) iz Čakovca
je vozil tovornjak s priklopni-
kom po magistralni cesti iz
smeri Latkove vasi proti Šem-
petru. Ko je pripeljal na most
čez Savinjo, je dohitel voznika
traktorja, 45-letnega Karla
Kolenca iz Latkove vasi. Zara-
di neprimerne hitrosti je voz-
nik Varga s sprednjim delom
vozila trčil v zadnji del trak-
torskega priklopnika, potem
pa je z zadnjim delom tovor-
njaka in s sprednjim delom
priklopnika trčil v sprednji le-
vi del tovornjaka, ki ga je po
nasprotnem pasu vozil Stani-
slav Prodnik (55) iz Naklega.
V nezgodi je hude telesne po-
škodbe utrpel voznik Prodnik.
Trčenie v križišču
Na magistralni cesti v Ru-
šah (Žalec) se je minulo soboto
dopoldne pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, gmot-
na škoda pa znaša okoli 100
tisoč tolarjev.
Franc Zapušek (54) iz Rač je
vozil tovorno vozilo s polpri-
klopnikom iz smeri Pirešice
proti Ar j i vasi. Ko je pripeljal
do semaforiziranega križišča
s priključkom na Sloveniko, je
pri zeleni luči zavil v levo in
pri tem zaprl pot vozniku
osebnega avtomobila, 19-let-
nemu Simonu Žerjavu iz Ar j e
vasi, ki je nameraval iz na-
sprotne smeri peljati narav-
nost v križišče. Pri tem je Žer-
jav s sprednjim delom vozila
trčil v zadnji desni del vlečne-
ga vozila. V nezgodi se je hudo
telesno poškodovala sopotnica
v osebnem vozilu, 47-letna
Marija Žerjav iz Ar j e vasi.
Nezgoda na avto
rallyju
Na mestni Industrijski ulici
v Velenju se je, na športni pri-
reditvi Avto rally Velenje 93,
pripetila nezgoda, v kateri sta
bila dva udeleženca hudo te-
lesno poškodovana.
Miran Strikovič (37) iz Med-
vod je vozil osebni avto po dir-
kalni stezi avto rallyja Jezero
- Šoštanj. Na Industrijski ulici
je s preveliko hitrostjo zapeljal
proti Preloški cesti, zato je
ostrem desnem ovinku zape-
ljal z vozišča proti deponiji,
kjer je trčil v prometni znak.
Po trčenju je vozilo dvignilo,
se dva krat prevrnilo in obsta-
lo na kolesih. Prometni znak,
ki ga je močan udarec izruval,
pa je padel na gledalca ob ste-
zi, 24-letnega Radovana Babi-
ca iz Žalca. Voznik Strikovič
in gledalec Babič sta utrpela
hude telesne poškodbe.
V	ograjo in jarek
Na magistralni cesti v Vin-
ski gori (Žalec) se je minulo
nedeljo zvečer pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utrpe-
la hude telesne poškodbe,
gmotna škoda pa znaša pri-
bližno 110 tisoč tolarjev.
Bajro Ičanovič (33) iz Ljub-
ljane je vozil osebni avto iz
smeri Velenja proti Žalcu.
V	nepreglednem levem ovinku
v Vinski gori ga je zaneslo
v desno v obcestno ograjo in
nato odbilo v levo tako, da se
je vozilo prevrnilo na desni
bok ter obstalo v obcestnem
jarku. V nezgodi se je hudo
poškodoval sopotnik, 34-letni
Fikret Osmankič iz Ljubljane.
M.A.
Strah pred
očetom?
Iz strahu pred očetom
naj bi desetletna S.A. iz
Kamenika na Šmarskem
v ponedeljek, 20. septem-
bra zvečer, zbežala v gozd
in noč prespala v vinogra-
du svojega dedka v istem
kraju. Tam je bila vse do
naslednjega opoldneva, ko
so jo našli in predali
staršem.
Požar na čistilni
napravi
Delavci podjetja Gradbinec
so v torek, 21. septembra,
opravljali obnovitvena dela na
čistilni napravi plavalnega ba-
zena v Podčetrtku. Skupino-
vodja Franc C. (39) iz Šmarja
je v dopoldanskem času z apa-
ratom varil kovinske ploščice
na ohišje bobna v bazenu, pri
tem pa se je okoli poldneva
vnelo polietilensko satovje
v bližini, ogenj pa se je razširil
na ohišje druge enote čistilne
naprave, ki je bila takrat v po-
gonu. Ogenj so pogasili gasilci
iz Podčetrtka, materialna ško-
da pa je velika, okoli 3 milijo-
ne tolarjev.
I mini KRIMIĆI	j
Vlomil v prikolico
V času od 17. do 20. septem-
bra je neznani storilec vlomil
v prodajno prikolico na gim-
nazijskem dvorišču na Kaju-
hovi ulici v Celju. Ukradel je
70 audio kaset, 25 cd-jev, dva
zvočnika in za okoli 20 tisoč
tolarjev sladkarij. Tomaž C. je
s tem oškodovan za okoli 130
tisoč tolarjev.
Popraskane samare
Le uro časa si je vzel nezna-
ni storilec, da je 20. septembra
dopoldne z ostrim predmetom
porezal kar šest avtomobilov
znamke lada samara 1500, ki
so stale na dvorišču firme Avto
Celje. Ker iznakažene ruske
lepotice zdaj nimajo več prave
cene, je Avto Celje na škodi za
okoli 150 tisoč tolarjev.
Zagrebčan na »delu«
v tujini
V noči na 14. september je
hrvaški državljan Stanko B.
(50) iz Zagreba vlomil v stano-
vanjsko hišo v Dvoru pri
Šmarju, ki je last Štefanije M.
Odnesel je štiri stenske slike
z okvirji vred, telefonski apa-
rat, likalnik, sesalec za prah,
radijski sprejemnik, multi-
praktik in nekaj kuhinjskega
pribora v skupni vrednosti
okoli 150 tisoč tolarjev.
Oškodovanka, ki je na za-
časnem delu v tujini, je za
vlom in tatvino v svoji hiši iz-
vedela od policistov, ki so
osumljenega Stanka prijeli in
ga s kazensko ovadbo izročili
preiskovalnemu sodniku.
V bolnišnični kleti
Neznani storilec se je v času
od 15. do 23. septembra poti-
kal po kletnih prostorih nove-
ga dela bolnišnice v Celju. Ko
je prišel do kompresorske po-
staje, je na hladilnem stroju
odstranil pokrov in nato pov-
zročil kratek stik na električ-
nih vodnikih. Zaradi tega je
eden od motorjev kompresorja
prenehal delovati, okvaro pa
so ugotovili naključno, ko so
hoteli priključiti drug kom-
presor. S tem dejanjem je sto-
rilec povzročil za približno
140 tisoč tolarjev škode.
Mislil tudi na
dojenčke
V noči na 23. september je
nekdo vlomil v samopostrežno
prodajalno v Tepanju. Vlomil
je skozi vrata, iz notranjosti pa
je na silo odpiral tudi pisarne.
Ukradel je za približno 10 ti-
sočakov gotovine, več oblačil
za dojenčke in nekaj prehram-
benih proizvodov. Škode je
naredil za okoli 100 tisoč to-
larjev.
Zlatnina, marke in
nič
Nekaterih tatičev dnevna
svetloba sploh ne moti. Tudi
tistih ne, ki so v četrtek, 23.
septembra preko dneva, vlo-
mili v dve stanovanji v Celju in
poskušali vlomiti še v eno.
V	Milčinskega ulici 2 je bil
vlomilec uspešen v dveh sta-
novanjih, ki ju je temeljito
pretresel in preiskal. V prvem
je našel in ukradel za okoli 200
tisoč tolarjev zlatnine, v dru-
gem pa 1160 nemških mark.
Slabe sreče pa je bil vlomilec
v Okrogarjevi ulici, saj so bila
tamkajšnja vrata stanovanja
zanj prehuda ovira in je tako
ostalo le pri poskusu vloma.
Vžigalnik za
pretvezo
Prodajalka v trgovini Raj
v Atomskih Toplicah se je mi-
nuli četrtek razveselila kupca,
ki si je ogledoval robo in po-
svečal precejšnjo pozornost
vžigalniku znamke zzipo. Če
ga je potem zares kupil ne ve-
mo, znano je le, da je z neznan-
cem vred iz Raja izginila tudi
ročna ura, vredna 60 tisoč to-
larjev.
S campusom
v neznano
V	noči na 24. september je
neznani storilec odpeljal nez-
nano kam renaultovo petko, ki
je bila parkirana (in zaklenje-
na) pred poslovalnico rent-a-
car v Velenju in je last Avtohi-
še iz Ljubljane. Vozilo, ki sliši
na ime LJ LI-069, je temno
zelene barve, vredno pa je 800
tisoč tolarjev.
Bunde in trenirke
V noči na 24. september je
nekdo vlomil v osebni avto
yugo in s sedežev pobral 4 mo-
ške bunde in 10 trenirk. Mira-
na Š. iz Velenja je s tem oško-
doval za okoli 300 tisoč to-
larjev.
Goljuf
Trboveljčan Roman K., ki je
lastnik nekega podjetja, je
aprila letos v Gorenju - Trgovi-
ni d.o.o. naročil in odpeljal
dvajset barvnih televizijskih
sprejemnikov. Posel je tako
zelo poenostavil, da televizor-
jev ni plačal. Ne v zakonitem
plačilnem roku ne kdaj pozne-
je. Gorenjevo Trgovino je
s tem oškodoval za 1 milijon
111 tisoč tolarjev.
Cena nepazljivosti
Minuli petek dopoldne je
neznani storilec izkoristil ne-
pazljivost prodajalke v trgovi-
ni Elita v Slovenskih Konji-
cah. Na tak način mu je uspelo
iz pisarne oziroma priročnega
skladišča ukrasti torbico z do-
kumenti, čeki in 50 tisoč tolar-
ji gotovine. Oškodovanka je
Dragica F. iz Slovenskih Ko-
njic.
Brez zajčje obare
Prejšnjo soboto je Ivan V. iz
Celja vlomil v zajčnik v celj-
skem Gaberju in pohopsal šti-
rinajst zajcev, vrednih okoli 25
tisoč tolarjev. Pa se je storilcu
sreča obrnila tako, da je iz na-
črtovane zajčje pojedine na-
stala policijska kazenska
ovadba, saj so celjski policisti
Ivana V. še pravočasno prijel*
Brez papiriev
Konec tedna so laški polici-
sti občanu Rajku G. iz Laške-
ga zasegli malokalibrsko pi-
štolo in 20 nabojev cal. 5,6
mm. Zoper osumljenega bodo
policisti sestavili kazensko
ovadbo, saj naj bi Rajko s tem
orožjem grozil someščanu,
k sodniku za prekrške pa bo
moral zato, ker za orožje in
strelivo ni imel ustreznih li-
stin.
Vlomil v skladišče
V času od 25. do 26. septem-
bra je neznani storilec vlomil
v gradbeno barako na gradbiš-
ču na Ljubljanski cesti v Celju.
Z vlamljanjem v barako in za-
bojnike z orodjem je imel kar
težko delo, po tem uspehu pa
je odnesel električno verižno
žago, večji vibracijski stroj in
manjši Iskrin vrtalni strojček.
Ukradeno je vredno okoli 100
tisoč tolarjev.
M.A.
Št. 39 - 30. september 1993
151
ODMEVI 1
Referendum za
oslovo senco VII.
Vstilug. Miroslava Slane-Č-
ftlirosa se je pojavilo nesramno
oz. neargumentirano pisanje
o meni in mojem delu v Zdra-
vilišču Dobrna.
G.Miro Slana je bival pri
nas že v preteklem letu in mi
že takrat obljubljal podobna
pisanja. Tedaj sem ga opozori-
la, da mora trditve argumenti-
rati, vendar je bilo vse do le-
tošnjega leta, ko je ponovno
bival pri nas, to zanj brezpred-
metno, verjetno pa so ga do-
godki na Dobrni in informa-
torji, ki so želeli moje delo dis-
kreditirati, spodbudili, da je
napisal v pismu bralcev pismo,
ki presega vse mere.
V Zdravilišču Dobrna smo
imeli v preteklem letu kontro-
lo SDK ter kontrolo UNZ. Če
bi do omenjenih nepravilnosti
resnično prihajalo, bi jih ome-
njeni organi prav gotovo tudi
odkrili. Namreč Zdravilišče
Dobrna posluje po knjigovod-
skih pravilih, za to obstojajo
vsi inventurni popisi, pa tudi
blagajniški prejemki in potni
nalogi, vse pa je arhivirano po
pravilih.
Kakor mi je znano, je kon-
trola SDK te dokumente tudi
pregledovala. V primeru, da bi
nepravilnosti tudi odkrila, kot
me bremeni g. Slana, prav go-
tovo ne bi več opravljala tega
svojega dela.
Da bo javnost seznanjena,
naj omenim, da mi kot vodji
gostinske dejavnosti še nikoli
ni bilo treba biti blagajnik,
oziroma, da bi na vstopninah
prejemala gotovino, tako naj
bo tudi g. Slani jasno, da je
denar prejemala glavna rece-
pcija oz. blagajna. Res je, da so
nastopajoči prejeli preko bla-
gajniškega prejemka denar
v gotovini, vendar je za to ob-
stojala v Zdravilišču tudi po-
godba oz. potrdilo o izplačani
gotovini. Inšpektorica SDK je
pregledala tudi omenjene do-
kumente in ugotovila, da do
odtujitve denarja ni prihajalo.
Glede mark, katere naj bi
prejemala od g. Zewe g. Bizjak
in jaz, je bilo v javnosti že več-
krat marsikaj omenjeno, ven-
dar ne želim pred sodbo sodiš-
ča imenovati posameznike, ki
so, verjetno ne da bi se zaveda-
li, naredili napako in so dolo-
čene storitve zaračunali pre-
malo, oziroma sploh ne. Nika-
kor pa ne gre za 30.000 nočitev
oziroma za zneske, ki jih tako
radi uporabljajo v javnosti.
Škoda bi bilo dela organov
kontrole, če se omenjene ne-
pravilnosti ne bi ugotovile ozi-
roma ne sankcionirale.
Že v preteklem letu me je
g. Slana nadlegoval glede moje
privatne lastnine. Tedaj sem
ga v pismeni obliki prosila, naj
mi napiše, kaj smatra, da sem
odtujila iz Zdravilišča, sicer
pa mu nisem dolžna kazati
moje hiše in zaves, pa tudi ra-
čunov ne. Svetovala sem mu,
naj se obrne na organe prego-
na, ki bodo po postopku, ki je
predpisan, pregledali moje ra-
čune, pa tudi izvor premo-
ženja.
Gleda na to, da na Dobrno
nisem prišla včeraj, pa naj bo
g. Slani jasno, da imam shra-
njene vse dokumente o mojem
imetju, saj sem kot edini vodil-
ni delavec, ki spi na Dobrni, še
kako pod drobnogledom. Moja
hiša je resnično podobna barvi
vile Higie od daleč, vsak, ki
dobro vidi, pa že na prvi po-
gled opazi razliko. Sicer pa,
kaj jih moti hiša, ki slučajno ni
bele barve, kot jih je v Slove-
niji 90 odstotkov. G. Slana bo
moral omenjeno pisanje pod-
krepiti z materialnimi dokazi
tudi na sodišču, saj to ni samo
klevetanje, temveč namig na
kriminalno dejanje.
Omenjeno pisanje je poskus
diskreditirati moje delo in me-
ne osebno v javnosti, oziroma
izvajati nad mano psihični
pritisk, katerega pa bom, brez
skrbi, zdržala, saj vedno zma-
ga resnica, pa čeprav včasih
tudi pozno.
MARIJA DEU-VREČER,
Dobrna
Javno pismo
Predsednik ZLRP, gospod
Slavko Kukovec se v svojem
pismu neupravičeno huduje na
študijo ZOP, ki na analitičen
način obravnava posledice za-
kona o denacionalizaciji in za-
kona o lastninskem preobliko-
vanju podjetij.
Študija je poizkus javnosti
in stroki prikazati pogubne
posledice nedomišljene, ne-
konsistentne in trenutni poli-
tiki podrejene zakonodaje. Ne
v prvem in ne v drugem delu
obsežne študije, ki temelji na
podatkih, ki so statistično ob-
delani in primerljivi za deset-
letja nazaj, ni niti z besedico
napisano, da denacionalizacij-
ski upravičenci ne bi smeli
uveljaviti svoje pravice. Opo-
zarja pa se na škodljivost po-
novne nacionalizacije, ki je bi-
la izvedena koncem lanskega
leta, na škodljivost drobljenja
parcel, ki samo združene daje-
jo maksimalne pridelke.
Študija je projekcija obsto-
ječega stanja in prognoza sta-
nja, ki se že zrcali v propada-
nju kmetijskih podjetij, ki pod
pezo političnih pritiskov in
neenakopravnih obremenitev
ne zmorejo več zagotavljati so-
cialne varnosti zaposlenim in
so prisiljena odpuščati de-
lavce.
Parola, da se s popravlja-
njem starih krivic ne bodo
povzročale nove, je tako po-
stala laž stoletja. Gospod Ku-
kovec, v kolikor mi ne verja-
mete, Vas vljudno vabim, da se
kadarkoli oglasite pri meni in
skupaj bova obiskala delavke,
ki bodo 31.12.93 s po dvajset
in več letih dela na zemlji, do-
bile knjigo. Gre za ljudi, ki so
stari med 43 in 50 let. Edino
delo, ki ga znajo dobro oprav-
ljati je žal delo na zemlji, za
pokoj so premladi, za preuspo-
sabljanje prestari. Desetletja
so jim jemali del zaslužene
mezde za nakup zemljišč, ki
jih je država ukradla koncem
lanskega leta. Te delavke vam
bodo pokazale že porumenele
plačilne kuverte, ki so bile tu-
di do 100 odstotkov tanjše od
tistih v Gorenju ravno zato,
ker so zaposleni vlagali tudi
v zemljo.
Prepričan sem, da zelo do-
bro veste, da je bilo večino
zemljišč odkupljenih in le
manjši del po takrat veljavni
zakonodaji sramotno slabo
plačan, toda nikoli in nikdar
država ni tako dobesedno brez
kakršnekoli	odškodnine
ukradla zemlje kot je to storila
koncem lanskega leta.
Večino po vojni nacionalizi-
ranih površin so dobili agrarni
upravičenci, ki jih je bilo pre-
ko 15.000. Ti ne vračajo niče-
sar, zato se za realizacijo za-
kona o denacionalizaciji kori-
stijo zemljišča, ki so bila kup-
ljena z denarjem danes in jutri
odpuščenih delavcev, to je kri-
vica, ki jo razčlenja »ZOP« in
ne vem zakaj ti okradeni in
ponižani ne bi smeli iskati za-
doščenja pri mednarodnih in-
stitucijah.
Spoštovani gospod Kuko-
vec, pojasnite mi prosim,
v čem je razlika med kmetom,
ki so mu rdeči komisarji po
vojni vzeli zadnjega vola iz
hleva in delavcem, ki mora
prodati zadnje glave živine, da
plačuje dajatve nenormalno
požrešni državi. Kmet se je,
čeprav nerad, po ropu s strani
države lahko vsaj zaposlil, de-
lavcu pa preostane, da si
s skromno odpravnino kupi
vrv in se obesi.
Edina razlika med rdečo in
črno diktaturo (po nekaterih
avtorjih demokracijo) je v tem,
da so me za takšno pisanje leta
1968 zaprli, zasliševali, tepli
in mi vzeli potni list za 7 let.
Pričakujem, da se boste
v nadaljevanju študije »ZOP«
lotili s strokovnimi argumenti.
Zato vas pozivam, da študijo
»ZOP« ponovno preberete in
videli boste, da obstoji rešitev,
ki bi bila v obojestransko ko-
rist.
SREČKO ČATER,
Celje
PREJELI I
SMO
H»»амиаза»^^
Kravje tekme
- kulturna
prireditev
»Kulturnice«
Gaberke
Sprva sem vzela novico
o kravjih tekmah kot za šalo,
ko pa sem začela zbirati po-
datke, je ta postajala vse bolj
resničnost. Kulturno društvo
»Kulturnica« v Gaberkah pri
Šoštanju je organizacijo krav-
jih tekem zaupalo podjetnemu
Petru Rezmanu iz Gaberk 5la,
občina Velenje. Da je imel
omenjeni polne roke dela
okrog te nekulturne priredi-
tve, dokazuje dejstvo, da je
kravje tekme propagiralo tudi
velenjsko glasilo »Naš čas«, pa
da so razobesili velik transpa-
rent čez cesto proti Gaberkam
ter so ta škandal celo ovekove-
čili na TV kaseto, da si ga bodo
okoličani lahko ogledali na
lastni kabelski TV ter se nor-
čevali na račun živali, ki nam
dajejo tako dragocenost, kot je
mleko itd...
Pred seboj imam fax »Pri-
glasitev javnega shoda«, ki jo
je podpisal P. Rezman in v ka-
teri navaja med drugim tudi
Tekmo krav z vodiči. Hkrati
imam fax »Dovoljenje« št. 227-
01/93-2-122 z dne 14.9.1993
Sekretariata za notranje zade-
ve občine Velenje, ki izrecno
dovoljuje le javno prireditev
vrtne veselice s prikazom va-
ške obrti. Še sreča, da so bili
tako kulturni, da tekmovanja
krav z vodiči niso dovolili. Od-
ločbo je izdal g. Ivo Petrovič,
ki mi je tudi telefonično zatr-
dil, da niso soglašali s prikazo-
vanjem Tekme s kravami.
Ker je Peter Rezman član
Zelenih, sem ga po telefonu
skušala prepričati, da je nje-
gova zamisel v nasprotju
z varstvom narave, vendar se
mu je moje dokazovanje zdelo
smešno. Rekel je: »Še moja
hčerka se vam smeje.« Zaradi
časovne stiske (bila je sobota
pozno zvečer) sem navsezad-
nje ob 23. uri poklicala pred-
sednika Zelenih v Velenju,
g. Vaneta Gošnika, naj s težo
svoje besede doseže pri Petru
Rezmanu (še povsem zelenem),
naj svojo namero opusti, saj bi
s tem sramotil tudi gibanje Ze-
lenih. Ker je bil g. Vane Goš-
nik tudi proti takšni vrsti pri-
reditve, je Petra Rezmana sre-
di noči telefonično spravil iz
postelje, pa je dobil odgovor:
»Kaj pa v Somaliji, ko ljudi
pobijajo?!«
Kravje tekme so torej bile!
Menda je bilo šest krav, ki so
na svojih hrbtih - hočeš, nočeš
—	morale nositi še težo enega
domačina. Za seboj so imele
enega priganjača, kajti živali,
navajene mirovanja v hlevu, je
bilo treba priganjati vse do ci-
lja, kjer je Peter Rezman na
visokem odru podeljeval tek-
movalna priznanja najbolj ur-
nim kravam. Nazadnje je nav-
zočim obljubil, da bodo to
»kulturno« prireditev ponav-
ljali naslednja leta in zanjo za-
interesirali še več bližnjih
Krajevnih skupnosti.
Resornemu organu v Vele-
nju predlagam, da proti obema
kršilcema, Rezmanu in »Kul-
turnici« uvede postopek o pre-
kršku zoper ZJRM (kršenje
zgoraj cit. dovoljenja, Zelenim
pa, da iz svojih vrst izključijo
svojega za Zelene nezrelega
Petra Rezmana.
Nadalje priporočam Mini-
strstvu za kulturo Slovenije,
da prevetri programe Kultur-
nih društev, ki zlorabljajo be-
sedo »kultura« v nehumane
namene, s čimer delajo sramo-
to osamosvojeni in lepi Slove-
niji. Kultura ni le v knjigah,
gledališčih, koncertih in likov-
ni umetnosti, ampak nič manj
v odnosu človeka do živali.
Zato v mnogih naprednih dr-
žavah delujejo pri njihovih
Ministrstvih za vzgojo in kul-
turo posebne etnične skupine,
ki se zavzemajo za human od-
nos človeka do živali in tudi
predlagajo sprejem ustreznih
zakonskih aktov ter uvedbo
vzgoje v predšolske, šolske in
izobraževalne ustanove.
Da se razumemo: tudi to je
Evropa !
LEA EVA MÜLLER,
Ljubljana
Kočljiva gradnja
avtocest
v Sloveniji
Skrb za okolje in ohranitev
še preostale rodovitne zemlje
po dolinah, ob zahtevah po hi-
trejši avtocestni povezavi
v Sloveniji kot tudi tranzitni
povezavi zahodne z vzhodno
Evropo in Azijo prek Sloveni-
je, je razgibala slovensko jav-
nost, prizadete prebivalce ob
načrtovanih trasah in še pose-
bej okoljevarstvenike in vrst
Zveze društev za varstvo oko-
lja v Sloveniji, Zelenih Slove-
nije in Slovenskega ekološke-
ga gibanja.
Na skupnem sestanku, dne
14.9.1993, smo podrobno raz-
členili potrebo po izgradnji
slovenskega avtocestnega kri-
ža in ob tem ugotovili, da je za
Slovenijo prioritetna izgrad-
nja avtoceste Koper - Lendava
v nasprotju z željo Italije, ki je
pripravljena kreditirati avto-
cesto Gorica — Lendava kot del
evropske povezave Barcelona
—	Kijev. Ker gre pri tem za
tranzitni, predvsem tovorni
promet, ki ga Avstrija in Švica
preusmerjata na železnico, ne
sme biti Slovenija tista, ki bo
na svojo škodo nudila Evropi
možnost za cenen avtocestni
tranzit, ki bo degradiral živ-
ljenjsko okolje in popolnoma
onemogočil slovensko turistič-
no ponudbo. V teh dneh je na-
mreč Evropska turistična or-
ganizacija objavila, da bo eko-
loški faktor odločilen pri izbiri
države in kraja letovanja
evropskih turistov.
Ugotovili smo: da je predlog
za izgradnjo avtocestnega kri-
ža v Sloveniji neutemeljen, saj
Slovenija ob avtocesti Koper
- Lendava potrebuje prven-
stveno ureditev manjkajoče
regionalne povezave; da je tre-
ba tovor preusmeriti s cest na
železnice, za posodobitev le-te
pa je nujna takojšnja zagoto-
vitev finančnih sredstev in
uvrstitev v prioritetni projekt.
Izgradnja avtoceste in posodo-
bitev železnice mora potekati
istočasno.
Predlog ministra Jazbinška,
(Skupščinski poročevalec
št. 28, 6.9.93) za ukinitev od-
škodnine za spremembo na-
membnosti kmetijskih zem-
ljišč v zazidalna je nedopu-
sten, saj ukinja določilo, spre-
jeto prav zaradi zaščite rodo-
vitne zemlje, ki jo moramo
ohraniti za preživetje današ-
nje in bodočih generacij.
Ustrezne rešitve trasiranja
po obrobju dolin na območju
alpskih držav — Avstrija, Švica
naj nam služijo kot vzor odgo-
vornega ravnanja in pravilne-
ga gospodarjenja s prostorom.
Trditve, da so avtoceste po
dolinah cenejše, ker izgradnja
po obrobju dolin zahteva zvi-
šanje stroškov (za viadukte in
tunele), padejo pred dejstvom,
da izgubljenega kmetijskega
ravninskega zemljišča ni mo-
goče nikoli več povrniti ali na-
domestiti. Slovenija ni tako
velika, niti bogata, da bi si
lahko dovolila lažje izvedljive
in cenejše mednarodne cestne
variante in zato zaradi trenut-
nega prihranka žrtvovala do-
nosna kmetijska zemljišča. Ob
tem pa bo morala prevzeti še
dolgoletna težka denarna bre-
mena.
Na sestanku smo sklenili, da
bomo zahtevali, da se vsa ta
vprašanja razčistijo na javnih
razpravah, ki naj potekajo
v vseh krajih, kjer je predvide-
na gradnja avtoceste.
dipl. inž. JELKA
KRAIGHER,
Ljubljana
Narod si bo pisal
sodbo sam
50 let je minilo od takrat, ko
so se na osvobojenem ozemlju
v Kočevju zbrali odposlanci iz
vseh delov Slovenije.
Izvršni odbor Osvobodilne
fronte slovenskega naroda je
11. septembra 1943 razpisal
splošne in javne volitve za
zbor odposlancev slovenskega
naroda. V dneh od l.do 3. ok-
tobra je v Kočevju 572 izvolje-
nih odposlancev položilo te-
melj slovenske države.
Glasovali so o združitvi vseh
Slovencev v boju za dokončno
osvoboditev. Izvolili so prvi
slovenski parlament. Glasova-
li o priključitvi Primorske
k Sloveniji in za vstop Slove-
nije kot suverenega in enako-
pravnega naroda v Protifaši-
stični svet narodne osvobodil-
ne Jugoslavije. Izvolili so od-
poslance za zasedanje, ki je bi-
lo 29.11.1943 v Jajcu.
Na zboru v Kočevju so
v imenu slovenskega narodâ
govorili kmetje, delavci, obrt-
niki, duhovniki, kulturni de-
lavci, študentje, izobraženci in
odposlanci vojaških enot, nreâ
katerimi so bili borci in borke
iz cele Slovenije.
O pomenu Kočevskega zbo-
ra so potem ponesli poročila
v vse kraje Slovenije. Žal so
bili mnogi med njimi žrtve hu-
de nemške ofenzive, ki se je
začela proti koncu oktobra.
Vendar je OF še uspela pred
ofenzivo organizirati tri vse-
slovenska zborovanja.
10. oktobra je bil v Kočevski
Reki prvi kongres Slovenske
mladine. Na Suhorju so 10. in
11. oktobra zborovali sloven-
ski pravniki. Na Dolenjskem
pa je bil 16. in 17. oktobra prvi
Nadaljevanje na 18. strani
Št. 39 - 30. september 1993
Imam se za samohodca
Pisatelja Draga Jančarja poznamo predvsem
kot avtorja mnogih pripovedi in esejev, ki so
med literarnimi poznavalci in v širši javnosti
deležni vse večje pozornosti. Rojen je bil leta
1948 v Mariboru. Studirai je pravo, nato delal
kot novinar, dramaturg in svobodni pisatelj.
Leta 1975 je bil obsojen in tudi zaprt zaradi t.i.
sovražne propagande, leta 1985 je bival
v Združenih državah Amerike. V drugi polovi-
ci osemdesetih let je predsedoval slovenskemu
Pen centru, danes pa je zaposlen kot urednik
pri založbi Slovenska matica v Ljubljani.
Od prvih objav v šestdesetih letih pa do
sedaj je napisal mnogo tekstov. Med njimi sta
romana Galjot in Posmehljivo poželenje, knji-
gi kratkih zgodb Smrt Marije Snežne in Pogled
angela, drame Dedalus, Klementov padec, Za-
lezujoč Godota, zbirki esejev Sproti in Razbiti
vrč, s čemer sodi v sam vrh sodobne literature
na Slovenskem. Za svoja dela je dobil več
pomembnih nagrad in priznanj, je pa tudi eden
naših najbolj prevajanih piscev.
Koliko knjig ste izdali do sedaj, vključno
s prevodi?
Čisto natančno jih nimam preštetih, mislim
da jih bo okoli štirideset, skupaj s prevodi in
ponatisi, medtem ko je originalnih besedil iz-
daj približno petnajst.
In v katere jezike so vaša dela prevedena?
No, če že moram vse našteti, jih je v nemšči-
no prevedenih pet, v ruščini sta dve, v poljščini
dvevv češčini so tri, v madžarščini štiri in tako
naprej.
Vam je katero od izdanih del še posebej pri
srcu?
Običajno je to zadnje delo. To je zdaj roman
Posmehljivo poželenje, ki na nek način še odz-
vanja v meni, še živi z mano, nisem ga še čisto
odpisal in zato še ne spada na polico. Je pa
težko reči natančneje, kajti starši imajo radi
vse svoje otroke in avtor ima rad vse svoje
knjige. Do nekaterih ima tudi kakšen poseben
odnos, ker so nastajale v posebnih razmerah...
skratka, ne znam prav odgovoriti na to vpra-
šanje.
Za svoja dela ste prejeli tudi precej priznanj.
Ali katero še posebej cenite?
Mislite na literarne nagrade? Ja, posebej mi
je pri srcu ena čudna nagrada, ki sem jo dobil
leta 1975. Takrat sem bil pri vojakih v Vranju,
kamor sem prišel naravnost iz zapora in tam
sem bil prvih osem mesecev pod stalno kontro-
lo. No, zadnje tri mesece pa so me pustili
delati. In takrat sem hodil v Dom JLA ter
preučeval dela Borisava Stankoviča, z nečim
sem se pač moral ukvarjati. Stankovič je bil
rojen v Vranju. Doma v Sloveniji sem bil ta-
krat pod neke vrste prohibicijo, niso mi objav-
ljali, moje ime se ni smelo nikjer pojaviti. Rav-
no takrat pa je Književna omladina Srbije
razpisala nagrado ob stoletnici Borisava Stan-
koviča, Cankarja in Nazorja. Jaz sem tisto, kar
sem ravno takrat delal, poslal na ta natečaj.
Potem, ko sem se vrnil iz vojske, v Sloveniji še
vedno nisem smel objavljati. Nato pa prebe-
rem v nekem časopisu, mislim da so bile Knji-
ževne novine ali Književna reč, da je to delo
dobilo prvo nagrado. Takoj telefoniram v Beo-
grad, kjer mi rečejo, da je med tem prišlo do
spremembe, da prve nagrade ne bodo podelili.
Zaradi tega ne, ker je to očitno magistrsko
delo, saj je obsegalo sto tipkanih strani. Jaz
sem imel v vojski seveda ogromno časa, ko sem
to pisal, in komaj, z veliko težavo, sem jih
prepričal, da to ni magistrsko delo in da je to
prav zanje napisano. No, na koncu so mi na-
grado vendarle podelili. To je imelo za posledi-
co dejstvo, da so me v Sloveniji zopet začeli
objavljati. Po tej aparatčikovski pameti je to
pomenilo, da če te v Beogradu nagradijo, po-
tem najbrž tudi sicer nisi »persona non grata«.
To je bila ta čudna nagrada, ki mi je ostala
v spominu, seveda pa je najpomembnejša Pre-
šernova nagrada, in ta mi, jasno, več pomeni.
Se kot književnik pridružujete kakšni sku-
pini ali vam je ljubša pot individualista?
Kot avtor se imam za izrazitega individuali-
sta, čeprav to ne izključuje vplivov, skupinskih
interferenc, če uporabim to čudno besedo. Jas-
no je, da se izmenjujejo razne ideje z branji,
pogovori, a kot avtor se imam za samohodca.
Na nek način pripadam intelektualni grupaciji
okrog Nove revije, kjer sem zraven Qd njene
ustanovitve. Novo revijo smo bolj potrebovali
kot prostor odpiranja v začetku osemdesetih
let, kot pa za literaturo. Jaz za svojo literaturo
Nove revije sploh ne potrebujem.
Od kod zajemate zamisli za pisanje zgodb?
To je težko vprašanje. Lahko bi rekel, da iz
življenjske snovi, sanjske snovi ali iz izkustve-
ne snovi. Vse to so viri, in vendarle je še zmeraj
kaj drugega. Borghes nekje pravi, da tudi iz
literature raste literatura. To pomeni, da se
lahko stavki iz nekega dela, ki si ga prebral in
ki je močno vplivalo nate, na nek podzavesten
način nadaljujejo v tvojem pisanju. Zato mi-
slim, da absolutno genialnega, novega dela,
v literaturi ni. Navsezadnje so bile vse zgodbe
že napisane v Stari zavezi, v Novi zavezi in pri
Homerju, torej pri začetkih evropske civiliza-
cije. Zato je literatura le variiranje neke člove-
ške in estetske snovi, kar pa seveda ne pomeni,
da vsako delo zase ni sveže in originalno.
Kako gradite like, značaje svojih junakov?
Ti na nek način samodejno nastajajo. Mo-
derna literatura dvajsetega stoletja ne prenese
več vnaprej koncipiranega, že zgrajenega ju-
naka po nekem shematskem vzorcu, tako da je
to nastajanje precej organsko. Estetsko obli-
kovanje vpliva tudi na to, kar so v devetnaj-
stem stoletju imenovali psihološko karakteri-
zacijo. Problem junaka, njegovega karakterja,
je enakovreden estetski obdelavi teksta. Sodo-
ben bralec, računam na tistega, ki se spozna na
literaturo, jemlje oba kompleksa enakovredno
in iz tega organsko raste neka literarna snov.
So vam bližji posebneži, osebe z nekimi zna-
čilnimi potezami, ali pa nemara anonimni, po-
prečni posamezniki iz vsakdana?
Hja, moja prva knjiga ima naslov Romanje
gospoda Havžvičke. Ta gospod je nadvse dol-
gočasen uradnik, ki živi svoje vsakdanje živ-
ljenje. V romanu Petintrideset stopinj obrav-
navam en dan nekega študenta, ki je že nekoli-
ko drugačen, sicer pa se mi zdi, da je zanimive-
je govoriti o ljudeh, ki so neke marginalne,
drugačne osebe, zato se tudi v mojih besedilih
pojavljajo razni blodniki, razseljene osebe,
včasih emigranti oz. ljudje, ki niso ravno na
robu družbe, ampak so le drugačni. Skozi to
drugačnost dobimo tudi obrnjeno sliko medio-
kriteta, sliko povprečja.
Vas pri pisanju vodi intimistična želja po
izpovednosti ali pa morda tudi idealizem, s ka-
terim bi želeli spreminjati ljudi, družbo?
Ah, spreminjanje družbe in ljudi je tako
naporen posel, z njim se ukvarja toliko ljudi!
Jaz pa mislim, da noben pisatelj pri tem ne
more kaj dosti narediti. Spreminjanje družbe
sodi v območje političnega angažmaja, v ob-
močje esejistike, političnega pamfleta. To
spreminjanje je možno tudi z direktnim poli-
tičnim delovanjem, z vstopom v stranko, z agi-
tiranjem in podobnim. Mislim, da literatura tu
pravzaprav nima kaj bistvenega opraviti. Se-
veda pa v nekih posebnih okoliščinah literatu-
ra lahko postane tudi etično merilo. Večkrat
citiram Brodskega, Nobelovega nagrajenca iz-
pred nekaj let, ki pravi: »Estetika je mati eti-
ke.« Ko sem to rekel nekoč na nekem javnem
pogovoru, je Rebula ostro protestiral, jaz pa
mislim, da tako pač je. Kajti literatura je v ob-
dobjih, ko je bila omejena pri estetskem izpo-
vedovanju in je pri tem vedno trčila ob nek
politični monolit, - tudi pri nas v povojnem
obdobju, pa v vseh totalitarnih sistemih, npr.
v nacistični Nemčiji - avtomatično začela odpi-
rati tudi etična vprašanja. Nekatere moje dra-
me, naprimer Veliki briljantni valček ali pa
Dedalus, se ukvarjajo z izrazito etičnimi, poli-
tičnimi vprašanji. V tem smislu bi lahko pritr-
dilno odgovoril na vaše vprašanje, vendar pa
to ni osrednja naloga literature.
Kdo so tisti literati, intelektualci, ki so naj-
močneje vplivali na vas?
Gre za različna imena. Pri petnajstih letih
sem prebral Dostojevskega, njegov roman Idi-
ot, ki je name vplival na nenavadno močen
način. Seveda pa tudi že prejšnja branja, razni
Robinzoni in take reči. Sienkiewicza sem
z navdušenjem prebiral pri trinajstih letih in
očitno imam od takrat občutek za zgodbo. Pri
intelektualcih in filozofih je name vplival Ca-
mus, dosti bolj kot Sartre. Takrat, ko sem se
jaz formiral, se je bralo predvsem ta dva. V tu-
kajšnjem slovenskem življenju je name izrazi-
to vplival Edvard Kocbek, v političnem smislu
pa krog, ki je nastajal okoli Borisa Pahorja, ki
je v Trstu ustanavljal nekakšno slovensko levi-
co, ki seveda ni bila komunistična levica am-
pak nekaj drugega. Potem so bili to še nekateri
spisi Dušana Pirjevca in pozneje, kot rečeno,
ljudje okoli Nove revije.
Kot pisatelj ste zavezani jeziku v katerem
pišete in seveda tudi sami slovenski kulturi.
V mnogih delih ste odlično izkoristili poznava-
nje slovenske biti. Pa vendarle: vas to okolje
tudi kdaj omejuje?
Jaz, seveda, ne morem biti kaj drugega kot
to, kar sem, se pravi po kulturi in po naturi
Slovenec. Četudi so moji predniki vsi Slovenci,
pa se po naturi le čutim nekako drugačnega.
Zaradi tega po eni strani pišem epologijo in
utemeljujem smisel vztrajanja tudi v majhni
jezikovni in kulturni skupnosti z vso svojo
silno tradicijo, po drugi strani pa sem zelo
kritično opredeljen do pojavov, ki rastejo iz te
naše majhnosti.
Morda še par besed o vašem političnem de-
lovanju. Pred leti, v obdobju socializma, so vas
preganjali in celo zaprti. Za kaj je pravzaprav
šlo?
Bil sem urednik študentskega časopisa, poz-
neje novinar pri Večeru, in takrat so me obso-
dili po 118. členu zaradi sovražne propagande.
Vzrok je bila knjiga V Rogu ležimo pobiti, ki
sem jo prinesel iz Avstrije in jo posodil nekate-
rim prijateljem. Seveda pa je za vsem tem stala
tudi vsa moja študentska aktivnost in drugo
delo. Obsojen sem bil na leto dni zapora, po
treh mesecih pa so me pomilostili. To je ena
moja življenjska izkušnja, ki seveda ni vezana
le na tiste tri mesece, temveč še na leto poprej
in na mnoga leta za tem, ko sem imel zaradi
tega težave. S tem se danes ne ukvarjam kaj
dosti, sploh pa nimam v glavi kakšnih poseb-
nih revanšističnih idej. Res pa se mi malo želo-
dec obrača, ko berem velike spise o neodvisno-
sti sodstva. Prav zdaj se o tem mnogo govori.
Zadnjič sem si šel pogledat to mojo sodbo in
eden teh sodnikov vrhovnega sodišča, ki je
sodbo potrdil, prav zdaj na veliko govori in
piše o neodvisnosti sodstva pri nas. Bil sem
obsojen po 118. členu o sovražni propagandi,
hkrati pa je Jugoslavija že zdavnaj prej podpi-
sal deklaracijo OZN o izmenjavi in pretoku
knjig in idej. Tudi ta moj drobni primer kaže,
kako je to naše sodstvo delovalo pod pritiski.
Mnogi sodniki so bili podaljševalci politične
volje vladajočega razreda in njegovi izvrševal-
ci. V Sloveniji je ravno v sedemdesetih letih
padla vrsta podobnih sodb, kot je bila moja,
zato si naj gospod Veljko Rus in vsi sodniki
zataknejo to neodvisnost in legitimnost sod-
stva za klobuk. Vso povojno obdobje smo imeli
politične procese in moj je bil pač eden manj-
ših, drugim pa je bilo veliko huje. Za nekatere
so se ti sodni procesi končali z dolgoletnin
zaporom, četudi so bile te kazni izrečene d&i
jansko iz nič. To so bili čisti politični procesi
Zato danes o teh svojih izkušnjah o zapori
sploh ne bi želel govoriti. Naj ti gospodje nor«
maino živijo naprej, nihče jim ne krati njihov«
današnje sodniške neodvisnosti. Naj sodijo po
postavi in ustavi, samo naj, za božjo voljo, n<
govorijo, da je bilo to sodstvo neodvisno in d;
smo živeli v legitimnem sistemu.
Kako danes gledate na nekdanjo Jugoslavi,
jo, kakšni občutki vas pri tem prevevajo?
Napisal sem spis, ki je izšel v Nemčiji, z na-
slovom Spomini na Jugoslavijo in v njem sen
skušal razložiti svoje poglede nanjo. Takrat je
Jugoslavija še obstajala, tekst pa je izhajal
tudi kot nadaljevanka v dunajskem časopis^
Der Standard. Videti je bilo, da bo z Jugoslavi-
jo konec in to se je tudi zgodilo. Ta država jel
bila po eni strani konglomerat različnih kul-
tur, idej, zame na človeški in intelektualni
način zanimiva in simpatična združba. Po dru-
gi strani pa je bila Jugoslavija s svojimi mar-
šalskimi rituali diktatura, z vsem kar smo pre-
življali. Jaz ne morem izstopiti iz vsega tega,
bil sem rojen v tisti državi in sem dočakal tudi
njen konec. Bil sem del tega in se nikakor
nimam za kakšnega čistuna, ki bi obsojal kar
vse po vrsti, saj sem bil tudi jaz v takratni
Zvezi mladine in še kje. Na žalost je Jugoslavi-
ja ves čas obstajala kot diktatura. Leta 1918,
ko je nastala je bila samo nekaj let kolikor
toliko demokratična. Največja napaka te Ju-
goslavije pa je bil poskus uvajanja t.i. jugoslo-
vanske nacije, torej izničevanja tistega, kar je
bilo največ vredno, bogastva različnosti.
Vsi smo šli z velikimi pričakovanji v novo
obdobje samostojne in demokratične države
Slovenije. Ali so se vaša pričakovanja glede
tega uresničila?
Deloma ja, deloma ne. Človek si v takšnih |
evforičnih časih, kot smo jih preživljali zadnja
leta, vse skupaj predstavlja preveč idealno in
nihče noče živeti s trdo realnostjo. Pričakova-
nje se je uresničilo v tem smislu, da imamo
zdaj parlamentarni sistem, da danes beremo
v tisku stvari, ki bi bile še pred petimi leti
nepredstavljive, da na nek način to demokra-
tično življenje živimo. Seveda pa je na drugi
strani ogromno stvari, ki so zaradi volje po
pomiritvi potisnjene ob stran. Problem je, da
stari sistem še živi naprej in noče upoštevati
demokratičnih pravil, oz. se jim preveč spretno
prilagaja. Problem je tudi v pomanjkanju vses-
plošnega občutka za obče dobro, tudi socialne-
ga občutka. Naraščanje brezposelnosti postaja
izredno težak problem s katerim se nihče ne
ukvarja prav zares. In nenazadnje, mnogi lju-
dje, ki so odgovorni za naše splošno dobro,
nimajo občutka za skupni interes, temveč
predvsem za lastnega.
Ste v kakšni politični stranki?
Nisem, nikoli nisem bil, in kakor vse kaže,
tudi nikoli ne bom. Ta odločitev izhaja iz moje
opredelitve za literaturo.
Kako vidite Slovenijo v današnjem velikem
evropskem prostoru?
Slovenija ima pomemben položaj, mogoče
celo večjega, kot si ga po svojih dejanskih i
zmožnostih zasluži. Vsaj zaenkrat izgleda ta-
ko. Slovenija ima še vedno kar precej dobro
ime, vsaj kolikor lahko razberem iz evropskih
časopisov. Mislim, da je problem Slovenije
v evropskem prostoru predvsem problem Slo-
vencev samih, to kar je Pirjevec ves čas govo-
ril: »Ni vprašanje v tem, kaj počno s Slovenci,
temveč kaj Slovenci počnemo sami s sabo.« To
je danes odločilno vprašanje. Po eni strani
o sebi mislimo predimenzionirano, da smo kar
popek vsega stvarstva, po drugi strani pa smo
polni nenehnih j eremi j ad in jamranj, da smo
neznatni, da bomo izginili z evropskega zem-
ljevida. Ne eno ne drugo ni res. Človek se i
opredeljuje predvsem kot posameznik, s svo-
jim znanjem, pametjo, podjetnostjo, drznostjo i
in iz kvote teh lastnosti in naporov raste neka
kulturna skupnost, ki stopa v odnose z drugimi
v Evropi. Vse, kar je tukaj v zadnjem stoletju
že ustvarjenega in kar stoji danes - o literaturi
si to zanesljivo upam reči, - popolnoma vzdrži
vsake evropske kriterije. Če pa je gospodarstvo
uničeno, pa to ni problem Slovencev, temveč
problem sistema, ki smo ga preživljali.
Lahko izdate kakšne načrte za prihodnost?
Nikoli ne govorim o stvari, ki jo pišem ah
načrtujem. Nekako praznoveren sem glede te-
ga. Kadar sem začel na široko razlagati svoje
načrte, se je potem vedno zgodilo tako, da
tistih tekstov nikoli nisem dokončal ali pa je
nastalo kaj takega, s čemer nisem bil zadovo-
ljen.
Ste po naravi optimist?
Večkrat so me spraševali, zakaj je v nekate-
rih - saj ne v vseh - mojih tekstih toliko temnih
poudarkov, jaz pa sem jim običajno odgovarjal
s Cankarjem, ki pravi: »Slikam temo, da bi oči
tembolj zakoprnele po svetlobi.« V bistvu sem
optimist, in mislim, da je optimizem ravno to,
da si človek v svojem življenju in v družbi ne
zatiska oči pred konfliktnimi in težkimi situ-
acijami.
BORIS GORUPIČ
__^
Št. 39 - 30. september 1993
16,17
Metka potuje
v sončno mesto
Metka Albreht Iz Postojne Je lepotica Slovenije 93 - Celjank v finalu nI bilo
Po sedemnajstih predtek-
movanjih (20. avgusta je bilo
v organizaciji Novega tednika
in Radia Celje tudi na Dobrni)
ter dveh polfinalih je bilo v so-
boto, 25. septembra še finale
za Miss Slovenije 93, tokrat
v veliki dvorani Grand hotela
Metropol v Portorožu. Organi-
zatorja sta bila Agencija Ger-
žina Videoton iz Maribora, ki
ima licenco za organizacijo
takšnega tekmovanja in Slo-
venske novice, ki so v tej igri
zamenjale mariborski Kaj.
Prireditev je bila široko in
velikopotezno zastavljena,
predvsem pa se ji je poznalo,
da se iz leta v leto izboljšuje in
že dobiva takšne obrise, kot
jih imajo podobne prireditve
v tujini. Žal pa še vedno velja,
da se posamezna podjetja
v igro premalo vključujejo.
Z lepimi dekleti bi lahko tržila
svoje izdelke, vendar se za tak
korak vsaj zaenkrat odloča le
peščica najbolj pogumnih.
Najbolj pa moti ah čudi to, da
se še vedno ne vključujejo
osrednje republiške turistične
organizacije, kot da lepota ni
dober »prodajni« ali reklamni
artikel.
Dvanajst deklet se je znašlo
v finalu, za katerega so se res-
nično temeljito pripravljale
štiri dni v Portorožu, največ
pod budnim očesom Marjana
Podlesnika iz Maribora. Hoja
in nasmeh sta na revialni pisti
pač drugačna od običajnega
sprehoda po mestu, disku, šoli
ali kulturni in športni priredi-
tvi. Dekleta so resnično gara-
la, saj so vsa želela mnogim
očem ugajati, kajti tudi nagra-
de so bile tokrat več kot pri-
vlačne.
Po nekaj vročih vajah in ge-
neralki (dekleta so imela naj-
več težav z nogami, ki niso bile
vajene novih tesnih čevljev!) je
šlo zares. Reflektorji so se
prižgali, več kot 500 ljudi
v dvorani je uprlo oči v mlada
dekleta. Trikrat po pisti gor in
dol v športnem oblačilu, »ta
boljšem« in kopalkah. Vmes
nekaj žalostne glasbe, ki so jo
izvajali hudo resni Čuki, Tomo
in Benč, Andrej Šifrer, Alek-
sander Mežek, Janko Ropret,
Big Ben in Štajerskih 7. Šopek
lepote in glasbe je povezoval
Janez Dolinar in po 65 minu-
tah programa (toliko ga je
»dovolila« vsemogoča sloven-
ska televizija) je bila usoda za-
pečatena. Devet deklet se je
zaradi fotografiranja še sme-
jalo, čeprav so bila srca razo-
čarana, kajti sanje in želje se
jim niso izpolnile, tri so slavi-
le: prva spremljevalka je po-
stala Tanja Krstič iz Maribora,
ki je bila proglašena še za Miss
Casinoja in Miss fotogenično-
sti, druga spremljevalka je
Sergeja Heric iz Maribora, le-
potica Slovenije pa malo ne-
pričakovano drobna in majh-
na Metka Albreht iz Postojne.
Mnenja o njenem izboru so
močno deljena, vendar kdaj pa
niso bila! To se je dogajalo in
se še bo. Metka je Miss Slove-
nije in bo že 1. novembra od-
potovala v London, od tam pa
v Južnoafriško republiko, kjer
se bo 27. novembra srečala
z lepoticami z vsega sveta
v borbi za svetovno lepotno
krono. Metka bo predstavljala
Slovenijo, čeprav njen obraz
ni tipično slovenski, vendar je
morda ravno v tem nekoliko
eksotičnem videzu tudi kan-
ček možnosti za presenečenje.
Po izboru je najbolj zadovo-
ljen Zdravko Geržina, vodja
Agencije Geržina Videoton iz
Maribora: »Kvaliteta tako de-
klet kot organizacije priredi-
tve se vsako leto izboljšuje in
to me najbolj veseli. Za pri-
hodnje leto imam že nekaj po-
nudb za glavne sponzorje in
nagrade, tudi organizatorji fi-
nala in polfinal se že javljajo.
Samo da se še odločijo podjet-
ja in turistični delavci, pa bo
vse v redu.«
Metki želimo srečno pot
v Sun City, Tanji uspešno delo
v Casinoju in s fotografi, osta-
lim pa, da se jim mrak, ki jih je
objel po razglasitvi, čimprej
razprši, kajti vse so vsaj toliko
lepe, da bodo našle kakšno re-
zino dela za zadovoljstvo in
tudi kakšen tolar. Že zdaj pa
vem, da tudi po prihodnjem
izboru vsi z lepotico in ostalim
ne bomo zadovoljni. Takšni
pač smo. Če bi imeli možnost
in priložnost bi pač vsak izbral
svojo lepotico...
TONE VRABL
Foto: MATJAŽ WENZEL
EDO EINSPIELER
Ij zadovoljna je svetlolasa Tanja
stala prva spremljevalka in Miss
dragocenem nakitu še enoletna
eliko obeta), dvanajst poklicnih
di naš Edo Einspieler) pa jo je
liss fotogeničnosti.
rideseta pomlad
»venske mode
sejem je v sobo-
avil pod streho
ednjo slovensko
tev, ki je name-
ri, pa tudi ljubi-
i - prikaz novih
tnic za Pomlad
vtisih iz največ-
sejmov mode
rte de Versaille-
tem Vendemoda
je seveda pred
•mačega terena«
sti morebitnih
3 posledica naše
hnosti. No, prav
; je tokrat izka-
zno osvežujočo,
ih 6.000 m2 raz-
ft res ni grozila
bom uničila še
ev...
ena sejmu pred-
zstavljalcev, od
°venije, v glav-
'jeta vsa najbolj
•ftača modna
je bilo opaziti
1 na sejmu zazi-
sotnosti parad-
°venske modne
^Ure. »Uradna«
,resenetljivo po-
gura pred krat-
jslovne prostore
'lanskem World
in zato bi bilo
°nalno, če bi se
hkrati pred-
1 lokacijah...?
modni obli-
ano - ekstrava-
*¡kih ter i tali-
ščih tisto, kar
1 !ahko bolj ali
kot modo za
prihodnjo pomlad in poletje.
Prilagojena je tale nova moda
seveda praktičnemu in malce
preveč zadržanemu slovenske-
mu okusu, sicer pa prednjači
sivo — peščenorjava barvna pa-
leta ter naravni materiali, med
katerimi so bombaž, lan in ju-
ta prave zvezde. Iz mnogih
razstavnih modelov veje želja
po odkritju nove casual filozo-
fijeoblačenja - nonšalantnemu
mixu oblačil, ki se navlečejo
v asimetričnem stilu drug čez
drugega. V svetu nadvse cenje-
ni orientalski slog z rustikal-
nimi efekti se je preselil tudi
na pletenine Almire in Rašice,
ki sta si s temi estetsko dovrše-
nimi stvaritvami »pripletli«
visoko modno priznanje - Zla-
to Jano. Zasluženo!
Svetli točki na prireditvi sta
bili tudi težka usnjena kolek-
cija z imenom Rosa Lux avtor-
jev Roka Preložnika in Lene
Pislak, ter razstaviščni prostor
s kreacijami novopečenih
modnih oblikovalcev, matu-
rantov ljubljanske Srednje šo-
le za oblikovanje in fotogra-
fijo.
Po konceptu svetovnih mod-
nih sejmov, sicer pa drugič pri
nas, je revija Ars Vivendi pri-
pravila simpatično predstavi-
tev osnovnih modnih tendenc
prihodnje sezone: Egipt, Iz-
gubljeni otok, Jamajka, Robo-
vi mesta, Mesto - še enkrat in
Nebotičnik. Kaj od tega se bo
čez nekaj mesecev na naših
ulicah tudi sprehajalo, je težko
napovedati, nekoliko manj
težka pa je ugotovitev, kaj
nam je tokratni sejem mode
prinesel.
Strokovnjaki so se iskreno
trudili prenesti slovenska ši-
vankarska prizadevanja v beli
svet, poslovneži so sklepali po-
godbe, mladi rod se je na ne-
katerih »črnih luknjah« kaj
koristnega naučil, velika veči-
na pa si je le temeljito napasla
oči, malce ponergala, se priva-
jala na nove linije, izbirala no-
ve stile, se navduševala nad
novimi modnimi dodatki...
Vsi skupaj pa bi bili gotovo
še najbolj navdušeni, če bi se
vse najlepše kolekcije, ki smo
jih občudovali na ljubljan-
skem sejmu, že končno in
kmalu tudi v resnici znašle na
domačih modnih policah...
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Črno usnje, motor in veter... Kolekcija »Rosa Lux«, na ljubljanskem sejmu mode za pomlad
- poletje 94.
Sergeja Heric iz Maribora je bila iz-
brana za drugo spremljevalko Miss
Slovenije, je pa tako kot pr\'i dve tudi
ona že precej pogost gost modnih pist
in fotografskih objektivov. Tudi ku-
halnico, ki jo ima tako rada v rokah,
bo verjetno za nekaj časa odložila.
Prav gotovo je bila med dvanajstimi
finalistkami najbolj razočarana Mad-
dalena de Andrea iz Kopra, ki je do-
slej nastopila na trinajstih lepotnih
tekmovanjih in desetkrat zmagala.
Najtežji poraz je doživela letos, to pa
prav gotovo tudi pomeni slovo od
takšnih prireditev.
Ogledalce povei...
Med dvanajstimi finalistkami je bi-
la najvišja Janja Bočko iz Trbovelj
(182 cm), šest jih je bilo »visokih« sa-
mo 170 cm, prevladovale so temno in
dolgolase (morda je ravno zaradi iz-
jemno svetlih in kratkih las še bolj
izstopala šarmantna Tanja Krstič!),
največ pa jih je bilo rojenih v marcu
<4>-
Devet članska komisija (vodil jo je
direktor portoroških igralnic Ernest
Dobrave, sicer rojak iz Zgornjih Roj
pri Šempetru) je bila sestavljena kot
švicarski ementalec. Trije so se spoz-
nali na posel, ki so ga opravljali, drugi
pa tako, tako... Helena Blagne je bila
recimo navdušena nad prsato Majdo
Garibovič in ji je prisodila same viso-
ke ocene. Nekdo je to hudomušno
imenoval sestrska dobrota...
Organizator je imel največ proble-
mov z Matjažem Tomljetom alias last-
nikom licence Walter Wolf. Darilo
- avto alfa spider je po vsej sili hotel
spraviti v dvorano. Pa ni šlo. Končno
ga je pomiril glavni šef Slovenskih
novic Marjan Bauer.
Marjan Podlesnik, ki ima maneken-
sko agencijo v Mariboru, je tudi letos
učil dekleta pravilnega obnašanja na
pisti in drugod. Na vprašanje, katera
je bila njemu všeč, je odgovoril: »Če bi
se dalo, bi iz petih sestavil eno.«
Največ je bil z dekleti voditelj pro-
grama Janez Dolinar, ki je za vezni
tekst pač moral od deklet izvedeti
čimveč zanimivosti. Bil je pa tudi nji-
hov »zdravnik«: »Med vožnjo po mor-
ju so se skoraj vse prehladile in sem
jim prinašal limone, za žulje na nogah
pa obliže. Težko mi je za tiste, ki niso
uspele, eni se je pa sploh svet podrl.«
Kandidatke so morale opraviti tudi
test iz znanja in tujega jezika. Najbolj
»siten« je bil z vprašanji direktor por-
toroških igralnic Ernest Dobrave, ki
je vsaki postavljal vprašanja o igrah.
Revice so samo gledale, saj doslej no-
bena razen Katarina Strgar z Jesenic,
ki je po poklicu croupier, še ni bila
v ta pravi igralnici. Seveda so vse iz-
padle »neumne«, pa čeprav niso.
Št. 39 - 30. september 1993
18
Nadaljevanje iz 15. strani
kongres Slovenske protifaši-
stične ženske zveze.
Na zasedanju Kočevskega
zbora ie bil tudi vodia britan-
ske vojaške misije. V poročilu
v London in državam protifa-
šistične zveze je poročal in ori-
sal dosežke nadčloveškega
značaja in boja in izrekel ne-
smrtno spoštovanje temu na-
rodu za njegove žrtve, zvesto-
bo in odločnost.
Ali je mogoče, da danes ne-
kateri zanikajo to svetlo de-
diščino?
VERA POLIČNIK,
Sp. Rečica
Kritične misli ob
50-letnici
Kočevskega
zbora
Hitro se nam približuje le-
tošnji začetek oktobra in
z njim 50-letnica Zbora po-
slancev slovenskega naroda
v Kočevju. Ob tem se marsikdo
sprašuje, kakšna je resnica
o tem dogodku sredi okupacij-
skega obdobja. V zadnjem ča-
su se pojavljajo v tisku težnje,
da bi dali jubilejni obletnici
zbora v Kočevju kar največji
poudarek. Kakšna je torej ob-
jektivna resnica o pomenu tg- *
ga zbora?
Znano je, da pomeni podpis
Dolomitske izjave v začetku
marca 1943 novo obdobje
v razvoju slovenskega osvobo-
dilnega gibanja in ljudske re-
volucije. KPS si je tedaj pri-
svojila vlogo odločanja pri
vseh pomembnih vprašanjih
NOB na Slovenskem. Vsa vod-
stvena mesta v OF in partizan-
skih enotah so prevzeli zane-
sljivi komunisti. Iz ohranjenih
zapiskov je razvidno, da se je
temu dolgo upiral Edvard
Kocbek, član izvršnega odbora
OF. Z Borisom Kidričem sta
imela več dni burne razprave.
Politični komisarji v parti-
zanskih enotah so dobili navo-
dila, da prikažejo borcem veli-
ko vlogo KPS v osvobodilnem
boju. Razglašali so znano ge-
slo: kdor ni z nami, je proti
nam. To geslo pa poznamo že
pri fašistih in nacistih. Torej
se je obetal totalitarni sistem,
ko bo vojna končana. Tisti
partizani, ki so razmišljali
drugače, so morali molčati, ali
pa so izginili (pesnik in pisa-
telj Tone Čokan iz Lok pri Mo-
zirju in številni drugi).
Za dosego svojih ciljev se je
KPS posluževala vseh oblik
represije po znanem makiave-
lističnem načelu, da namen
posvečuje sredstva. Koliko ne-
dolžnih ljudi je umrlo na Slo-
venskem v obdobju 1941-1945
in po končani vojni. Vse to
v stilu strašne dileme: kdor ni
z nami, je proti nam.
Danes nam je znano, da na
Kočevskem zboru, ki naj bi
postal začasni slovenski parla-
ment, ni bilo zastopnikov ti-
stega dela slovenskega naroda,
ki ni odobraval boja proti oku-
patorju samo pod vodstvom
KPS. Tovariši so upor proti
komunizmu razglasili za iz-
dajstvo.
Zato se nam danes upravi-
čeno porajajo dvomi v legitim-
nost Kočevskega zbora. V Ko-
čevju zbrani delegati so potr-
jevali eno samo resnico, da bo
OF pod vodstvom KPS osvo-
bodila slovenski narod in, da
bo po končani vojni uvedla de-
mokracijo. Vse lepo in prav, če
bi se to res zgodilo. Toda, kaj
smo doživljali v povojnih letih.
Vsiljena nam je bila sociali-
stična demokracija po vzoru
SZ, za kar sta se posebej zav-
zemala vodilna slovenska ide-
ologa Boris Kidrič in Edvard
Kardelj. Za seboj sta imela le-
po število enako mislečih. Naj
navedem nekatere izmed njih:
Ivan Maček-Matija, Viktor
Avbelj, Mitja Ribičič, Vinko
Hafner, Dr. Aleš Bebler, Lidija
Šentjurc, Vida Tomšič, Boris
Kraigher, Niko Šilih, Zoran
Polič, Boris Kocjančič in
drugi.
LFJ (Ljudska fronta Jugo-
slavije) je postala edina stran-
ka, ki je nastopala na državnih
volitvah. Za njo pa je stala
KPJ, v Sloveniji KPS. Drugače
misleči smo postali drugora-
zredni državljani in smo to do
neke mere ostali še danes, saj
je očitno, da stare nomenkla-
ture ohranjajo vodilne položa-
je v gospodarstvu, sodstvu,
šolstvu, v finančni politiki,
bankah, zavarovalnicah itd.
V naših ljudeh je še vedno
strah pred nevarnostjo stare
ideologije, ki danes nastopa
pod novimi imeni, kar je pre-
vara za preproste, nepoučene
ljudi, pa tudi za nekatere naše
izobražence. Žal. Na pr. novo
ime za bivšo ZKS. Vsakdo, ki
pozna razvoj socialne demo-
kracije, bo vedel, da socialde-
mokrati niso nikoli zagovarja-
li revolucije, kot sredstva ali
načina za prevzem oblasti. Bili
so za parlamentarno demokra-
cijo.
Zasedanje zbora poslancev
v Kočevju pred petdesetimi le-
ti je spretno zrežirala KPS
s svojimi vplivnimi tovariši.
Navzoča delegata E. Kocbek
in dr. Makso Snuderl sta poz-
neje zapisala nekaj kritičnih
misli o zasedanju. Na pr., da
volitve v nov 120-članski
SNOO niso bile tajne, pač pa
javne, z vzkliki.
Takšne volitve ne moremo
šteti za demokratične, ker ne
varujejo tajnosti in ostane
v ljudeh strah pred posledica-
mi, če bi bil kdo proti. To je
neizpodbitna resnica. Takšen
strah je bil v naših ljudeh na
prvih državnih volitvah
11. novembra 1945. Mnogi se
tega še dobro spominjajo (črna
skrinjica - na videz tajna odlo-
čitev, toda strah, da bi oblast
izvedela).
Zato ob 50-letnici zasedanja
odposlancev slovenskega na-
roda v Kočevju ne bi smelo biti
evforičnega in pompoznega
praznovanja, kakor je za dan
mednarodnega priznanja sa-
mostojne republike Slovenije
16. januarja 1992 glasno opo-
zarjal poslanec Združene liste
Borut Pahor.
prof. DANE HRIBERŠEK,
Celje
Sestavine
razkroja
Marca letos ste imeli dva ar-
gumenta za neobjavo dveh
mojih »javnih« razmišljanj:
o eks Štajerski banki in Ljub-
ljanski banki SBC. Prvi je bil
moje prepogosto javno razmi-
šljanje preko Vas, drugi pa
prevelik pisemski naval na
Vašo javnostno rubriko. Sedaj
smo že globoko sredi septem-
bra: torej je predah očiten.
Ker pri nas javnost lahko
ugotovi kaj se v resnici po-
membnega dogaja predvsem
po tem, da se o tem nič ali zelo
malo piše (in obratno) - izve
pa, ko je prepozno, se moram
temu prilagoditi seveda tudi
sam.
S člankom: »Sanacija sploh
ni potrebna« (čeprav je tisti
časnik že zdavnaj mrtev), so
vodstvo banke in njeni »lastni-
ki« človeka v teh mračnih na-
povedih ekonomskih in fi-
nančnih strokovnjakov, res-
nično pomirili. Ob slovenskem
saniranju regijskih bank, sa-
nacija »naše« sploh ni potreb-
na ! Ob tem, da sam že par let,
tj. vsaj dobri dve leti - odkar je
profesor Ribnikar javno razgr-
nil svoj koncept, vidim bistve-
ni pozitivni del javne sanacije
bank v predvidenem načinu
(sproženem interesu) reševa-
nja problematičnih bančnih
terjatev, tj. problematičnih
dolžnikov — podjetij pri seda-
njih »lastnikih« banke. Od ta-
krat pa se je seveda zgodilo
v naši industriji (proizvodni,
storitveni, finančni) veliko hu-
dega brez nuje. Zanimivo je
vrednotenje bančnih delnic
s strani cenilcev v podjetjih.
Profesor Ribnikar (finance) je
za letošnje srečanje slovenskih
ekonomistov zapisal: »O ban-
kah dandanes pri nas ali
v bližnji prihodnosti nima
smisla pisati, ne da bi jih po-
vezovali s podjetji in prek njih
z njihovim čiščenjem in odpra-
vo družbene lastnine podjetij.
Banke in podjetja so bili
v ekonomski ureditvi, ki jo za-
puščamo, posebno in nenavad-
no povezani.« No, in sedaj
skušajmo skupaj to povezati
na naši, tj. »senčni« strani Tro-
jan (oz. babje r...) ne da bi se
spuščali v kvaliteto informira-
nja javnosti, verjamemo SDK,
ki nas je s podatki argumenti-
rano uspel prepričati o naši
podpovprečni gospodarski
kvaliteti znotraj Slovenije. In
kakšna je slovenska? Na pod-
lagi »majske analize« za ob-
dobje 90-93 ugotavlja ekono-
mist Borak med drugim, da
imamo opravka z dezinvesti-
ranjem na narodnogospodar-
ski ravni (s povečanjem troše-
nja na račun zmanjševanja
premoženja). Kdor ve kaj to
pomeni, mu ne more biti vse-
eno. Ekonomist Borak uporabi
sledeče besede: »Opravka ima-
mo s sestavinami razkroja.«
Tako zadnja tri leta! Kaj pa
trenutno? Javne informacije
nas seznanjajo, da se »prava«
privatizacija šele začenja. In
kaj si »normalni« kupec želi?
Da bi bila cena (vrednost) pre-
moženja čim nižja. Če ima
možnost, bo za to verjetno tudi
kaj storil.
Ker sem že skoraj na cen-
zurni 45-i vrstici, da Vas ne bi
zopet obremenjeval s potrebo
po krajšanju, samo še: »uniče-
nje« novih bank ter kartelni
dogovor odločujočih o maksi-
miranju pasivnih bančnih
obresti sta pač še samo dva
izmed korakov na antifinančni
poti v finančno ekonomijo,
tj. razvito tržno ekonomijo. In
to bi naj spodbujalo varče-
vanje?
NIKOLAJ ZIMŠEK,
Celje
Smo tujci res
odveč
v Sloveniji?
V	Slovenijo sem prišla leta
1983 in se še istega leta zapo-
slila kot čistilka v Železarni
Štore. V podjetju so mi dodeli-
li neprimerno stanovanje,
s katerim se za stalno nisem
mogla prijaviti v Republiki
Sloveniji. Leta 1991 sem dobi-
la garsonjero v Celju, takrat
sem tudi prijavila stalno biva-
lišče v občini Celje. Zaradi te-
ga sem izgubila pravico do
prošnje za slovensko držav-
ljanstvo, obenem sem si mora-
la pridobiti delovno dovoljenje
za eno leto.
V	Železarni so se dogovorili,
da bo naš TOZD prevzelo pri-
vatno podjetje EUROSTIL,
lastnik tega podjetja je Alojz
Kropušek iz Šentjurja. Število
ljudi se je zmanjšalo za tretji-
no, tiste, ki smo ostale, smo
delale kot dekle, druge izbire
nismo imele. Pri Alojzu Kro-
pušku smo delale samo za de-
lovno dobo, plače so bile takš-
ne, da me je sram zapisati, ko-
liko sem zaslužila na mesec.
Bilo je dovolj za plačilo polož-
nic, živela sem kot sem vedela
in znala. Mesec dni pred izte-
kom delovnega dovoljenja sem
bila pri Alojzu Kropušku in ga
vprašala, če mi namerava po-
daljšati delovno dovoljenje.
Odgovoril mi je pritrdilo in da
me potrebuje. Zgodilo se je po-
vsem drugače. Do zadnjega
dne me je vlekel za nos, zadnji
dan pa je odšel z mano za za-
vod za zaposlovanje in šele
tam povedal, da me ne potre-
buje več. Kljub temu, da je
prej obljubljal, da bo uredil
vse potrebno. Tako torej dela-
jo privatniki z nami, čez noč
ostaneš brez vsega in se znaj-
deš na cesti. Brez pravic, ker si
samo ubogi tujec. Zato sprašu-
jem slovensko vlado, ali ima-
mo tujci pravico do življenja
ali pa nas bodo morali vse po-
biti? Naj se vrnem v Bosno,
kjer sem izgubila svoje starše,
svoj dom?
BOJANA NARIĆ,
Celje
0 floskulah
Floskula - lepo doneča,
a prazna beseda.
K pisanju me je vzpodbudil
članek v Delu z dne 25. 8.93
pod naslovom: »Doseči urav-
noteženje političnega prosto-
ra«, v katerem ima glavno be-
sedo predsednik Združene li-
ste, Janez Kocjančič.
V svojem znanem stilu ra-
zlaga o programskih usmeri-
tvah svoje stranke in stališčih
do političnega trenutka v dr-
žavi, kot ga ocenjuje Združena
lista.
Med drugim je navedel tudi
vrsto pomislekov glede opre-
delitve slovenskih razumni-
kov, očitajoč jim, da se poslu-
žujejo obrabljenih floskul, ki
Št. 39 - 30. september 1993
19
jih v demokratični družbi ni
pemogoče pisati brez argu-
mentacije.
V opredelitvi slovenskih ra-
zumnikov vidijo floskule lah-
ko samo tisti, ki so do nedav-
nega s floskulami in represijo,
ki jo nudi absolutna oblast,
obvladovali naš slovenski pro-
stor.
Floskule, kot so... delu čast
in oblast, človek naše največje
bogastvo, vso skrb za delovne-
ga človeka na prvem mestu,
komunistična partija - avant-
garda delavskega razreda,
bratstvo in enotnost jugoslo-
vanskih narodov — največja
pridobitev naše revolucije...
itd, itd, so floskule, ki so jih
partijski funkcionarji z vrha
»avantgardine hierarhije de-
lavskega razreda«, do malih
aparatčikov obvezno odžebra-
li, kadar so spregovorili kaj
več kot nekaj besed. Ta ista
avantgarda, seveda z drugač-
no identiteto, pa floskule pro-
izvaja neutrudno naprej.
Slovenski razumniki se
v opredelitvi opirajo na dej-
stva, ki segajo tudi v čas ko je
bila KPS neomajen gospodar
nad vsem in verjamem, da je to
bivši »avantgardi« neprijetno,
vendar zaradi tega ta dejstva
niso obrabljene floskule brez
argumentov.
Kakšne argumente potrebu-
je Kocjančič recimo ob dej-
stvu,
da je sodstvo po svoji ka-
drovski zasedbi še danes pre-
težno takšno kot ga je postavi-
la do sedaj večkrat preimeno-
vana ZKS; da je - takrat še
tovariš Kučan - sam javno izja-
vil, da bo ob morebitni izvoli-
tvi za predsednika predsed-
stva deponiral svojo člansko
partijsko izkaznico, čeprav ga
ni za to nihče prosil; da je to-
variš Kocjančič že bil nekoč
predsednik pomembne politič-
ne združbe. In sicer zvezni
predsednik jugoslovanske
mladine; da je prav v času
Kocjančičevega zveznega
predsednikovanja v mladinski
organizaciji, milica po beo-
grajskih ulicah preganjala,
pretepala in zapirala študente,
ki so razmišljali drugače kot
Zveza komunistov Jugoslavije
in vodstvo Zveze mladine Ju-
goslavije s tovarišem Kocjan-
čičem na čelu; da do danes ni
bilo nikjer zaslediti, da se je
takratni zvezni predsednik
mladine Jugoslavije, tovariš
Janez Kocjančič kaj zopersta-
vil pogromu zoper študente
- zoper lastno članstvo; da so
nam tovariši komunisti deset-
letja obljubljali svetlo prihod-
nost in to počenjajo še danes,
pa če ne drugače v obliki
100.000 novih delovnih mest?
So to tudi floskule?
JANEZ NOVAK,
Teharje
Kako do strehe
nad glavo
Obračam se na vaše uredni-
štvo v upanju, da boste moje
pismo objavili. Velikokrat be-
rem v raznih časopisih o sta-
novanjskih stiskah mladih
družin. Berem pa tudi o raznih
pojasnilih pristojnih organiza-
cij, da stanovanj preprosto ni,
denarja za novogradnje pa tu-
di ne. Sprašujem se, kam je šel
denar, ki smo ga vsi zaposleni
plačevali v stanovanjski
sklad? Kam je šel denar od
prodaje družbenih stanovanj,
ki jih je država prodala nosil-
cem stanovanjskih pravic? Kaj
je s stanovanji (vojaškimi), ki
jih je nemalo ostalo praznih po
vojni?
S svojo družino sem med ti-
stimi, ki nimaio rešenega sta-
novanjskega problema. Pred
sedmimi leti so mi sicer dode-
lili stanovanje v Zidanškovi
ulici 6 v Celju - takrat je bilo
v odločbo zapisano, da to ni
trajna rešitev, ampak začasna.
To stanovanje je podstrešje,
ena pregrajena soba, brez vo-
de, brez sanitarij, s staro elek-
trično napeljavo na lesenih
stenah in ni priporočljivo pri-
žigati luči, ker lahko pride do
kratkega stika. Več kot mizo
in stole pa ni priporočljivo da-
ti noter, ker so tla prhka in
lahko pristanem spodnjemu
sosedu na glavi. V stanovanju
ne bivam že več kot dve leti in
pol, ker se bojim, da otroci ne
bi dobili kakšne bolezni, ki jo
prenaša mrčes in nehigijenski
pogoji življenja. Sedaj živim
z družino privat, imam vsaj
kopalnico, da lahko otroke
umijem. Toda do konca leta
bom verjetno stanovanje mo-
ral izprazniti. Sprašujem se,
kam naj grem po tem? Naj pro-
sim za sprejem v zbirni center
za begunce? Pa me ne bodo
sprejeli, ker sem državljan
Slovenije. Ali naj prosim
uslužbenca Stanovanjske
skupnosti, naj mi odstopi so-
bo, ker verjetno nihče od njih
ne čuti stanovanjske stiske?
Naj čakam na naslednji raz-
pis? Samo, kje naj čakam?
Pravijo, da sem sedanji raz-
pis zamudil, pa sem sedem let
prosil in pisal prošnje, da mi
stanovanje v Zidanškovi ure-
dijo, da bo primerno za življe-
nje. Pa ni bilo nič iz tega. Pro-
sil sem, naj mi zamenjajo sta-
novanje, pa spet nič. Sprašu-
jem se, kaj še moram narediti,
da tudi jaz dobim primerno
streho nad glavo?
DRAGO CAFUTA,
Celje
Celjski
osnovnošolci na
igrišču
ustvarjajo
peklensko
ozračje
Celjski šolarji so redni obi-
skovalci nogometnega igrišča
na Skalni kleti. Videti in sliša-
ti jih je bilo tudi 9.,18., 19. in
22. septembra. Učenci pridejo
na tekmo in ustvarjajo res pe-
klensko ozračje. Vsi skupinsko
na vso moč kričijo, žvižgajo,
da se sliši zelo daleč naokrog.
Kadar je tekma se najbolj iz-
kažejo. Dne 22.9.1993 so prav
tako prišli. Ves čas so skupin-
sko na vso moč kričali: »Publi-
kum, ole, ole!« Vsako besedo
so neštetokrat ponavljali, zra-
ven še bobnali, da je bilo straš-
no. Ljudje pravijo, da si bodo
od tolikšnega dolgotrajnega
kričanja uničili glasilke. To-
likšno kričanje ni primerno.
Sedaj imajo pouk, veliko
učenja in domačih nalog, am-
pak se ne učijo, ker so na igriš-
ču. Naloge pišejo ponoči, tudi
učijo se takrat. To je zanje
škodljivo. Kdo sili otroke
v takšno početje, ali učitelji ali
lastnik igrišča? Radovedneže
zanima ali so otroci za to de-
javnost plačani? Prosim odgo-
vor v NT.
SIMON GORINŠEK, Celje
Kdaj bo sodstvo
neodvisno od
bivše - sedanje
oblasti?
Priča smo končnemu moral-
nemu sesedanju države. Mini-
stri in ključni ljudje slovenske
politike o ničemer nič ne vedo.
Državna vladajoča elita stavi
na vse ali nič. Gre za visok
vložek, ki je dokončen. Rezul-
tat bo kmalu znan.
Sprenevedanje in agonija
poneumljanja državljanov je
na vrhu oblasti že tolikšna, da
jo zlahka razume in brez težav
dojame poslednji državljan
Slovenije.
Doživljamo razlage, ki meji-
jo na cinizem najslabšega oku-
sa, brez primere v novejši zgo-
dovini. Cvet samoupravnega
socializma se oklepa verbalnih
prebegov, absurdnih razlag,
bolnih tolmačenj.
Organ (JT), ki naj bi po
uradni dolžnosti skrbel, da bi
bilo v državi tako, kot se za
pravno državo spodobi, se la-
konično izgovarja, da nima za
takojšnje posredovanje nobe-
nih uradnih dokazov. Šteje se
za nepristojne danes, ko bi bi-
lo potrebno narediti red in po-
praviti zablode režima, ki je
pravo uporabljal za krinko
svojih zavrženih dejanj. Po
drugi vojni, ob brezštevilnih
procesih, plenjenjih, eksekuci-
jah in državno legalizirani
kraji privatne lastnine ni imel
moralnih pomislekov. tTi se
izrekel za nepristojnega. Na-
sprotno, režimu je izumljal
izraze, tolmačenja ter jih kvazi
znanstveno utemeljeval.
Isti organ (JT) danes v zvezi
z lastninjenjem »kompetent-
no« izjavlja, da termina »divje
privatizacije« v pravu ne poz-
namo, od tod tudi ni mogoče
takih dejanj obravnavati kot
kaznivih dejanj. Moralo in os-
novno poštenje so zamenjale
blodne svinčene sanje razkra-
ja jočega se bolnega duhovnega
stanja, ki žal vlada v naši viso-
ki politiki.
Sprenevedanje, skrivanje,
zavajanje, to je naš slovenski
vsakdan. Divjih privatizacij
ni, ker jih pravna terminologi-
ja ne definira. Divje dopušče-
nih državnih kraj ni, ker tega
ni zato, ker država pravi, da
tega ni.
V predhodnem obdobju (be-
ri obdobju hitrega ropanja na-
rodovega premoženja) bo
opravljeno lastninjenje. In šele
potem bo sprejet novi Kazen-
ski zakon, ki seveda ne bo več
potreboval teh pojmov, ker bo
lastninjenje v privatne žepe že
pod streho. Tako »divjih pri-
vatizacij« danes ni, ker jih za-
kon ne pozna in jih jutri ne bo,
ker bo že vse pokradeno in
pravno pokrito.
Sankcioniran po tem recep-
tu ne bo mogel biti nihče, ker
nikomur ne bo mogoče naprti-
ti kaznivega dejanja divje pri-
vatizacije, ker te sploh ni oz. ni
opredeljena kot kaznivo de-
janje.
Kraj družbenega premože-
nja in številnih ostalih kazni-
vih dejanj ni, ker niso izrecno
definirana kot taka.
Pobojev po drugi svetovni
vojni sploh ni bilo. Ker niso
zadeve strokovno dokumenti-
rane ter podkrepljene z avten-
tičnim dokumentom za vsake-
ga posameznika ob pričevanju
živih prič ter ker niso vsakega
posameznega primera raziska-
li kriminalisti, velja v pravu
fikcija nedogodkov.
Množičnega nepoštenja
v politiki ni, enako ne koru-
pcije ter vsakovrstnih goljufij.
Nikomur ni mogoče ničesar
dokazati, ker vse ščiti država.
Domnevni osumljenci nočejo
pričati. Priče se nočejo odzvati
vabilu. Živimo v popolnoma
zmedeni državi.
Odsotnost razuma se kaže
prav v tem, da hočejo biti vsi
»poklicani« tako dokončno
pametno razumni. Agonija za-
čaranega kroga frustracij pa
se vedno bolj poglablja.
Končna ugotovitev je, da ži-
vimo v nepravni državi ravno
zato, ker je ta definirana kot
pravna.
LIGA ZA SLOVENIJO
4. oktober
- Svetovni dan
varstva živali
Na svetovnem kongresu za
varstvo živali, ki je bil od 7. do
9. maja 1931 v Florenci, je
nemški delegat Zimermann
predlagal, naj kongres progla-
si 4. oktober, dan smrti
sv. Frančiška Asiškega, za
mednarodni dan varstva živali
pred mučenjem. Vsa svetovna
kulturna javnost naj bi ta dan
praznovala kot sončni žarek
za živali in na ta način pripo-
mogla plemeniti ideji do raz-
maha in uspeha. V nekaterih
državah se n.pr. na ta dan
vzdržijo mesne hrane. Svoje
dolžnosti do tega dne naj se
zavedo tudi šole, cerkev, radio
in tisk. Društva proti mučenju
prirejajo predavanja, zborova-
nja in javne razprave, s čemer
ljudem približajo trpljenje na
milijone mučenih živali vsak
dan po svetu.
Skrb za zaščito živali pred
mučenjem ni nekaj novega.
Pravice živali je oznanjal že
veliki Gotamo - Buddha. Vse
do novega veka lahko zasledu-
jemo stremljenje človeštva do-
seči pravičen odnos človeka do
živali. Vendar je bil egoizem
človeka vedno močnejši od
njegove etike. To dokazuje tu-
di dejstvo, da ta ideja silno po-
časi osvešča človeško popula-
cijo in pa to, da je žival še
vedno izenačena z mrtvo ma-
terijo ali pa v najboljšem pri-
meru tretirana kot hitro pok-
varljivo blago...
Temu ustrezno tudi nimamo
zakonskih aktov, ki bi mučite-
lje živali dovolj strogo obrav-
navali in jim nalagali ne le de-
narne, temveč tudi zaporne
kazni.
Upravnim organom, orga-
nom pregona — od policije, sod-
nikov za prekrške, sodišč itd.,
ki pri obravnavanju delikven-
tov in izrekanju kazni omahu-
jejo, popuščajo, se ne znajdejo,
ali pa nočejo seči po najvišjih
kaznih, bo v veliko pomoč bo-
doča komisija, ki je že v načrtu
in bo dajala svoja strokovna
mnenja.
Apeliram na slovensko jav-
nost, naj stopi iz svoje apatič-
nosti in naj ne dopušča, da
okrog nje mučijo živali.
LEA EVA MÜLLER,
Ljubljana
Št. 39 - 30. september 1993
20
Novi projekt
Dušana Uršiča
Bivši perspektivni kan-
tavtor, oz. »fant s kitaro«,
Dušan Uršič, je nekega le-
pega deževnega dne skle-
nil, da bo skoraj vse svoje
prihranke namenil za pro-
jekt, ki ga načrtuje že 10
let. Za to priložnost se je
preimenoval v Swingin'
Dufcota. Sam je moral
v akcijo, ker ni bilo založ-
be, ki bi politično angaži-
rano »poezijo« v swinger-
ski preobleki pomagala
spraviti med Slovence in
Slovenke.
V ta namen je ustanovil
The Gunc'n'ca Band
(Swinging - guncanje), se-
stavljen iz samih prekalje-
nih glasbenikov: Jože Ha-
uko bas kitara, Mišo Gre-
gorin bobni, Miran Juvan
klavir, Swingin' Dufco ki-
tara. Pri snemanju pa so
poleg navedenih pomagali
še nekateri vrhunski slo-
venski glasbeniki (Borut
Bučar klarinet, Peter Ugrin
trobenta, Martin Žvelc
harmonika...). CD plošča
in kaseta, ki bo izšla pozno
jeseni, bo vsebovala 16 pe-
smi, od katerih bosta dve
stari 10 let, ostale pa mlaj-
še. Večinoma so to pesmi,
ki so doživele v nekaj letih
različne glasbene in tek-
stovne spremembe, vse
z namenom, da bi bila be-
sedila kolikor je mogoče
aktualna. Projekt je vse-
binska celota, ki želi prika-
zati potek družbenih spre-
memb pod Alpami in obe-
nem razvoj Swingin' Duf-
cota kot glasbenika. Raz-
deljen je na dva dela; pred
našim štetjem (stara zave-
za) in po našem štetju (no-
va zaveza).
SŠ
Prihajajo Bacardi
Presenečen sem bil, ko sem
pred nekaj leti po naključju
slišal glasbo za musical Les
Mirables, komponirano za
amatersko gledališko skupino.
Lastnik posnetka mi je pove-
dal, da je glasba delo Aljaža
Šimeka, sina popularnega
Šraufcigerja.
Vedel sem, da ima Aljaž ne-
kakšen ansambel, nisem pa
mislil, da lahko mladenič pri
dvajsetih ustvarja tako zah-
tevno glasbo. Kmalu po tem
smo z Aljažem, zopet po nak-
ljučju, sodelovali v studiu, in
ugotovili, da je tudi odličen
studijski glasbenik, ki obvlada
računalnik in klaviature. Tret-
je naključje je prineslo skupen
nastop s skupino Bacardi, ki jo
vodi Aljaž, Ko sem jih poslu-
šal, sem vedel, da imamo
v Sloveniji dober ansambel
več. Dober vokal in do preciz-
nosti naštudirani komadi bodo
nedvomno odlična osnova za
lastno produkcijo.
Pevec Gorazd Brumec je ob
Aljažu ustanovitelj skupine.
K sodelovanju sta pritegnila
bobnarja in vokalista Jožeta
Mlaska, kitarista Zdenka Ke-
itnerja in basista Roberta No-
vaka. Slovensko tržišče zabav-
ne glasbe jim je narekovalo ši-
rok repertoar. Kljub vsemu se
razlikujejo od številnih po-
dobnih ansamblov. Bacardi
težijo h kakovostni izvedbi, saj
človek pri poslušanju pomisli,
da sliši original. Tudi ozvoče-
nje dograjujejo v smislu kako-
vostnega, ne pa bučnega zvo-
ka, s katerim se lahko marsi-
kaj prikrije. To pa ne pomeni,
da so hotelski bend, ampak
znajo tudi na veselicah poskr-
beti za pravo štimungo. Fantje
so mnenja, da je to nujno zlo
v vsakem ansamblu, preden
začne ustvarjati svoje skladbe.
Doslej so posneli že dve last-
ni pesmi, skladba Prej dinar,
zdaj tolar je bila zmagovalka
na Marjanci. Sedaj, ko je Aljaž
odslužil domovini, Bacardi
štartajo s polno paro v pro-
dukcijo lastnih skladb. V času
od nastanka so v glavnem ob-
vladovali teren Štajerske in
slovenskega Primorja, sprem-
ljali številne slovenske in hr-
vaške pevske zvezde, po izidu
kasete v spomladanskem času
pa nameravajo obdelati tudi
ostale dele Slovenije. Veliko
uspeha Bacardi!
SLA VC L. KOVAČIČ
Ajeršpaiz
Piše Aleš Jošt
Kot v starih dobrih časih je
bilo oni teden, ko se v Celju
zopet ni nič premaknilo. Utih-
nil je rompompom na sejmiš-
ču, ki je svoje čase obljubljalo
postati rekreativni center, pa
se je potem pokazalo, da je
moderno branjevstvo lahko še
kako cvetoč posel, četudi samo
za nekatere. Medtem ko so si
nekateri pri skledi ogradili
gredico okoli športnih objek-
tov, pa se raja rekreira pač ka-
kor ji najbolj znese. Grozdje je
k sreči to jesen sladko dozore-
lo in to je že eden od terenov,
kjer se mehča prepričanje
v krivičnost današnjika, ko pa
bodo sprešana še jabolka, bo
zopet vsak zase vedel koliko je
ura, vsi skupaj pa še to ne.
Mestna podoba je bila že pe-
ti ali šesti teden »oplemenite-
na« s plakati za koncert Par-
nega valjka na Špici, ker ne-
komu nikakor ni šlo v glavo,
da letos ne bo zaslužil na ra-
čun dezorientirane mladine, ki
jo je s plastično disko kantino
tako zvesto izkoriščal celo po-
letje. Celje je bilo podobno ne-
srečnežu, ki se zapit in zapuš-
čen nekaj tednov ni spomnil
preobleči usranih gat, seveda
iz čisto objektivnih razlogov,
kot bi rekli veslači. Res nisem
preverjal, vendar mi je že po-
gled v nebo povedal, da je tudi
tokrat drek ostal v gatah in
Varni paljak v Zagrebu, ka-
mor tudi spada. Kaj češ! No in
če že ni bilo nikjer moč slišati
glasbe, pa so razločni vetrovi
iz raznih smeri mojim ušesom
sporočili vesti o etničnem in
nacionalnem čiščenju, ki ga iz-
vajajo kadrovske službe v ve-
čini celjskih fabrik. Delavci
brez državljanstva in njemu
pritikajočih pravic lahko krat-
ko malo spokajo kufre ali kaj
si mislite? Po drugi strani se
odpirajo delovna mesta za do-
mačo mladež prav na ta račun
in tudi moji komaj polnoletni
prijatelji so dobili službo. Se-
veda sem bil vesel zanje,
a v ozadju je moje veselje motil
smrad po desnosredinski gni-
lobi, ki se je zatohlo lotila so-
cialistične crkovine. Ljudje pa
buljijo v televizorje, kjer dobi-
jo servirano drogo 24 ur na
dan na 24-tih kanalih in po-
tem vsi svetovno razgledani
držijo pesti za tistega Jelcina
iz nevem katere nadaljevanke.
Bog pomagaj!
Taisti pa ne more pomagati
Mariborčanom, katerim je
mestna oblast v četrtek dovo-
lila protestni koncert sredi
mesta le do 22. ure, medtem pa
so jim policaji dvakrat zmerili
preveč decibelov in na koncu
še napisali prijavo za sodnika.
Mi, ki smo naivni, smo sicer
prišli že pol ure pred koncem
in smo se potem lahko še samo
slikali pred praznim odrom.
Okoli se je brcala glaževina,
mularija se je zalezla nazaj na
klopi v temačnih parkih, ker
pač nimajo svojih prostorov,
kamor bil lahko šli, v ušesih pa
je odzvanjala še zadnja pesem,
ki smo jo tisti večer lahko sli-
šali: I don't want to be a dog!
Himmellaudan na hammol.
Št. 39 - 30. september 1993
v
21
EVAN DANDO, pevec sku-
pine Lemonheads, je priznal,
da je med snemanjem zadnje-
ga albuma užival crack.
RUPAUL bo po uspehu
i singlom »Supermodel« konec
tedna izdala svoj prvi album.
j AL GREEN se z novim al-
bumom spet vrača k soul glas-
bi, zadnjih deset let se je uk-
varjal pretežno s gospelom.
Skupini RED HOT CHILI
PEPPERS se je pridružil ex-
kitarist skupine Jane's Addic-
tion Dave Navarro.
SIMON GILBERT, bobnar
skupine Suede, je v intervjuju
za BBC-jev radio FMI zaupal,
da je imel prve homoseksualne
izkušnje že pri trinajstih.
Drugi največji proizvajalec
brezalkoholnih pijač na svetu,
ameriški koncem Pepsi, je le-
tošnjo turnejo MICHAELA
JACKSONA podprl kar s 65
milijoni dolarjev. Prav takšno
vsoto pa je ponudil tudi njego-
vi sestri JANET, ki se po odlič-
ni prodaji svojega zadnjega al-
buma »If«, pripravlja na veli-
ko svetovno turnejo.
Francoski Elvis Presley
JOHNNY HALLYDAY je svo-
jo petdestletnico obeležil z ve-
liko turnejo po Franciji in
z njo potolkel vse rekorde. Vi-
delo in poslušalo ga je več kot
700 tisoč ljudi, kar na franco-
skih tleh doslej ni uspelo še
nikomur. Ta uspeh ga je spet
opogumil, da se je odpravil na
turnejo po Ameriki, kjer v vsej
svoji več kot tri desetletja dol-
gi karieri ni nikoli zares uspel.
Po krajšem premoru se je na
lestvice s singlom »Dream Lo-
ver« vrnila MARIA H CAREY.
Po albumu, ki naj bi kmalu
izšel, bo Mariah krenila na de-
set tednov trajajočo turnejo,
na kateri si bo privoščila luk-
suz, kakršnega si lahko pri-
voščijo le največji; le en kon-
cert na teden.
Na enem izmed koncertov
v Los Angelesu sta po daljšem
času spet skupaj nastopila Ro-
bert Plant (na sliki) in Jimmy
Page, gonilni sili zasedbe LED
ZEPPELIN, ene izmed najv-
plivnejših rock skupin v zgo-
dovini popularne glasbe. Na
zabavi po koncertu sta oba,
kljub nadvse uspešnima samo-
stojnima karierama, napove-
dala skorajšnjo obnovitev sku-
pine Led Zeppelin. Že umrlega
bobnarja iz originalne zased-
be, Johna Bonhama, naj bi za-
menjal kar njegov sin Jason,
kot možnega člana pa omenja-
jo tudi Julij ana Lenonna.
Zaradi nesoglasij okoli av-
torskih pravic se je razšla ena
izmed najbolj obetavnih bri-
tanskih skupin iz začetka de-
vetdesetih SOUP DRAGONS.
Poznamo jih predvsem po od-
lični priredbi komada »I'm
Free« (original Rolling Sto-
nes), velik uspeh pa sta dosegli
tudi skladbi »Mother Univer-
se« in »Backwards dog« z nji-
hovega najboljšega albuma
»Lovegod«. Pevec in avtor ve-
čine pesmi Sean Dickinson je
že napovedal, da bo zbral nove
glabenike, ki bodo ob njem na-
stopali pod starim imenom So-
up Dragons.
V ljubljanskem klubu K4 bo
v torek, 5. oktobra, ob 22.30,
koncertiral OYSTER BAND,
ki je ob legendarnih Poguesih
najbolj priznano ima britan-
skega folk punka. Školkarji
bodo tokrat, po ponesrečenem
koncertu na Novem rocku '90,
drugič v Ljubljani. Njihov na-
stop pa bo ob preigravanju ne-
katerih njihovih starih zadev,
predvsem v znamenju promo-
cije njihove zadnje plošče
»Holy Bandits«.
AGROPOP so že posneli ves
material za novo kaseto in
kompaktno ploščo, »Lepo je
bit Sloven'c« imenovano. Vse,
razen treh izmed dvanajstih
skladb, so avtorsko delo Aleša
Klinarja. Med predelavami ve-
lja omeniti skladbo »Divje
mačke«, priredbo legendarne
»Wild things« skupine Troggs.
Prvi hit s tega albuma naj bi
bila pesmica »Srček moj«, vi-
deospot zanjo pa so posneli
prejšnji četrtek v video teki Li-
fe v Domžalah.
STANE ŠPEGEL
BILLY IDOL (na sliki) je po
skoraj 15. letih spet nastopil
s skupino Generation X.
Pop loto
Spet ni nihče napovedal
pravilnega vrstnega reda
skladb. Nagrada, ki jo po-
darja sponzor Pop lota, Op-
tika Salobir, se tako podvoji
in sedaj znaša 6000 SIT. Za
skladbe, ki jih je tokrat iz-
bral Stane Špegel, glasbeni
urednik Radia Celje, lahko
glasujete v sredo, 6. oktobra.
Kupone pošljite na naslov:
Radio Celje, Prešernova 19,
Celje.
Št. 39 - 30. september 1993
22
Modna kreatorica Barbara Rade
o modi in glasbi
Prejšnji teden je bil v Ljub-
ljani sejem Moda Pomlad-po-
letje. Nedeljski Dnevnik je po-
delil nagrado - pokal Boutique
grand prix, za najboljši model.
Prejela ga je modna kreatorka
Rašice, gospa Barbara Rade.
Z njo bomo poklepetali v so-
botni oddaji Glasba je življe-
nje. Gospa Barbara kreira
v družbi glasbe. Izbere si glas-
bo, ki po karakterju najbolj
ustreza nastajajočemu mode-
lu. Povedala nam bo tudi svoje
mnenje o oblačenju slovenskih
estradnikov in znanih Sloven-
cev nasploh.
Nagrajeni model bo moč do-
biti tudi v trgovinah, čeprav je
skoraj pravilo, da izdelkov, ki
jih občudujemo na sejmih mo-
de, kasneje ne proizvajajo.
Še vedno pričakujemo vaše
pesniške stvaritve, točneje,
dvovrstičnice, ki vsebujejo So-
lo. Nagradni sklad je bogat,
potrebujete le še nekaj sreče
pri žrebanju. Pišite nam na
naslov Dnevnik, p.p. 77, 61000
Ljubljana, za oddajo Glasba je
življenje.
Ta teden bomo poslali uro
Sola Ireni Fink iz Dolenjskih
Toplic, po dve majici Sola pa:
Metki Cesar' v Radovljico,
Marku Jerebiču v Ljutomer in
Rezi Križanec v Štore. Česti-
tamo!
V okviru oddaje Glasba je
življenje pa odpiramo to sobo-
to vrata v novo rubriko, ime-
novano - »Po čem je slava«.
Marsikaj bomo povedali o sla-
vi, novega in starega, preizku-
šenega, pa tudi napihnjenega
in prepričana sem, da bo zani-
mivo za vse, za tiste, ki so že
slavni in še posebej za one, ki
bi slavni radi postali.
Napnite ušesa, marsikaj ko-
ristnega boste izvedeli o slavi.
SIMONA H20
• FESTIVALSKA VROČICA
— V času »tekmovalnega tedna,
ko se zbirajo prispevki za Fe-
stival radijskih postaj Slove-
nije, je v študijih Radia Celja
opaziti mnogo večji nemir kot
sicer. Za nastop na Festivalu
radijskih postaj na Ptuju od
28. do 30. oktobra, se želijo ra-
dijci še posebej potruditi, da bi
spet dosegli kakšno vidnejšo
uvrstitev. Sicer pa je znano, da
je težje nekaj braniti, kot pa
osvojiti. Radio Celje brani
drugo mesto, ki ga je lani
v skupni uvrstitvi osvojil sku-
paj s koroškim radijem Slo-
venj Gradec. Naša železa v og-
nju za letošnji festival pa bodo
naslednja: v kategoriji radij-
ska reportaža (do 30 minut) bo
nastopil Tone Vrabl z reporta-
žo o »slovenskem Triglavu«,
v kateri predstavlja naše iz-
jemne korenine dr. Antona Tr-
stenjaka, prof. Draga Ulago in
Leona Štuklja; v kategoriji
glasbena oddaja (do 30 minut)
bo Nataša Gerkeš sodelovala
s portretom študentke viole
Valentine Ocvirk; s kontaktno
oddajo (do 45 minut) Rumeni
CE bo sodeloval Bojan Kranjc,
Radio Celje pa bo tekmoval
tudi v preostalih kategorijah,
v osrednji dnevno-informativ-
ni oddaji (Kronika), komen-
tarju, samoreklamnem spotu
in v epp produkciji.
•	ALFI »ZAORAL LEDINO«
- Prvi gost v spremenjenem
terminu večera domače glasbe
na Radiu Celje je bil zares
pravšnji: Alfi Nipič, trenutno
najbrž prvo ime slovenske na-
rodno-zabavne. Po vrnitvi iz
turneje po Kanadi in Avstraliji
je imel povedati veliko zani-
mivega. To so pričakovali tudi
poslušalci, ki so s številnimi
klici naredili zelo vročo linijo.
Sicer pa bo Alfi imel oktobra
v celjski dvorani Golovec kon-
cert s svojimi muzikanti. Alfi
je dejal, da ima rad točnost,
zato je prišel 15 minut prej, saj
tudi od drugih zahteva toč-
nost.
•	NOVA ODDAJA - Uredni-
štvo Radia Celje intenzivno
razmišlja, da bi kmalu pripra-
vili posebno krajšo oddajo
o aktualnem dogajanju v do-
mačem in svetovnem gospo-
darstvu. Njen delovni naslov
je zaenkrat Iz poslovnega sve-
ta, v njej pa bi avtorji oddaj, ki
bi jih tudi sami vodili, pri-
pravljali zanimivosti in po-
drobnosti iz vsega kar sprem-
lja sodobni menedžment in
druga področja v gospodar-
stvu, predvsem s perspektive
dogajanj, ki očem niso tako
blizu oziroma, kar se v dnev-
no-informativni dinamiki od-
pravlja s podatki in kratkimi
informacijami, pa bi si zaslu-
žilo več pozornosti. Podobo
oddaje naj bi kreirali tudi zu-
nanji sodelavci Radia Celje.
• RUMENI CE SE VRAČA
- Bojan Kranjc se je spočil in
Rumeni CE bo jutri ob 17.45
startal z novim zagonom in
novimi svežimi idejami, vselej
inovativnega avtorja. Vroče
bo.
Ponedeljek, 4. oktobra 1993,
20.00
Vrtiljak polk In
valčkov
Tokratni gostje Toneta Vra-
bla, novinarja in redaktorja
narodno-zabavne glasbe na
Radiu Celje bo ansambel Šta-
jerskih sedem iz Slovenskih
Konjic. Gostje bodo odgovar-
jali na vprašanja poslušalcev
in predstavili svoje nove
uspešnice. Sledila bo lestvica
domačih melodij, avtor oddaje
pa bo pripravil še kakšno za-
nimivost.
Četrtek, 6. oktobra 1993, 16.10
»Slovenski Triglav«
Prisluhnili boste lahko re-
portaži o treh slovenskih doa-
enih, ki so postali izjemni, če
že ne znameniti, vsak na svo-
jem področju. Dr. Anton Tr-
stenjak, Leon Štukelj in prof-
. Drago Ulaga so še vedno »ko-
renjaki« kljub visoki starosti,
njihovi vitalnosti pa bi lahko
zavidal marsikateri Slovenec
mlajše generacije. Reportažo
o »slovenskem Triglavu« je
pripravil Tone Vrabl.
Sobota, 8. oktobra 1993, 17.00
Neposredni športni
prenos:
Povratno srečanje 1. kola
pokala evropskih državnih pr-
vakov Celje Pivovarna Laško
- Redbergslids IK (Göteborg).
Celjski rokometaši bodo lo-
vili prednost dveh zadetkov, ki
jih je švedski prvak ustvaril na
domačem igrišču v Göteborgu
(21:23). V dvorani Golovec bo
tokrat pekel in to bi morala
biti velika prednost za domače
rokometaše, ki bi se z zmago
približali evropski ligi prva-
kov. Reporter na srečanju bo
Dean Šuster.
Torek, 11. oktobra 1993, 16.10
Inšpektor Martinček
Po krajšem dopustu se poln
novih zapletenih primerov
vrača inšpektor Martinček.
V jesensko-zimskem progra-
mu Radia Celje vam bo poma-
gal napenjati možgane vsak
torek ob 16.10, zaradi števil-
nih drugih nalog pa bo ob ne-
deljah počival. Inšpektorja
Martinčka pripravlja Kamilo
Lorenci.
Sreda, 12.oktobra 1993, 9.05
Radio Celje se
skriva, poiščite nas
Radio Celje se še naprej
skriva svojim poslušalcem in
predstavlja zanimive kraje
s Celjskega in tudi drugod po
Sloveniji. Akciji bomo dodali
tudi posebno turistično rdečo
nit in za sodelovanje v njej po-
slušalce-odkrivalce še posebej
nagradili.
Nedelja, 13. oktobra 1993,
10.30
Nedeljski gost:
Bojan Šalamon
Gost Radia Celje bo Bojan
Šalamon, uspešen prireditelj
odmevnih prireditev v »amfi-
teatru« v Grižah: z otroškim
miš-mašom, rock-žuri in dru-
gimi prireditvami, ta sicer
skorajda neprepoznaven kraj
živi povsem svoje življenje in
potrjuje, da ni pomembno, ka-
ko si velik, ampak koliko volje
in idej imaš. Z Bojanom Šala-
monom se bo pogovarjala Na-
taša Gerkeš.
Delavski svet podjetja
STEKLAR p.o. CELJE
objavlja razpis
za prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati za direktorja morajo poleg pogojev, določenih
z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo gradbene, eko-
nomske ali druge ustrezne smeri
-	da imajo 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na odgovornej-
ših delih oz. nalogah
-	da imajo sposobnost za organiziranje in vodenje dela
-	da za svoje mandatno obdobje podajo program
Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi na naslov
STEKLAR p.o. CELJE, Kosova ulica 6, 63000 CELJE,
s pripisom »za razpisno komisijo.«
RADIJSKI SPORED
od 30. septembra do 6 .oktobra
četrtek, 30.9.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 12.00 Novice, 13.00
Začetek popoldanskega programa, 13.50 Jack pot, 14.00 Novice, 14.30
BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS),
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Disco glasba, 19.00
Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Petek, 1.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski
sprehodi, 12.00 Novice, 13.00 Začetek popoldanskega sporeda, 13.50
Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC -Pregled evropskega tiska 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika
na i, 17.45 Rumeni CE, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche
Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Sobota, 2.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
10.00 N .ice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice, 13.00 Začetek
popoldanskega sporeda, 13.50 Jack pot, 14.00 Novice, 14.05 Glasba je
življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.15 Prenos povratnega srečanja 1.
kola pokala evropskih državnih prvakov v rokometu: Celje Pivovarna
Laško - Redberslids IK Goteborg 18.15 Vročih 20, 19.30 Večerni pro-
gram, 23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 3.O.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Novice,
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 4.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva
jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC
Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj-
nica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15
Za lepše okolje, 10.30 športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Začetek popoldanskega sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice,
14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 19.00 Radijski dnevnik
(prenos RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Večerni program, 20.00
Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone Vrabl), 22.00 Zaključek
sporeda.
Torek, 5.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Sloven-
čeva lestvica 3-3-3,12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Začetek popol-
danskega sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled
evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.10 Inšpek-
tor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene
melodije, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS) 19.25 Deutsche Welle,
19.30 Zaključek sporeda.
Sreda, 6.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Začetek popoldanskega
sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled evropskega
tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto, 18.05 Brane Rončel na RC, 19.00
Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ob
sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure,
na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kupier, Vesna Lejič, Mateja
Podjed, Janez Vedenik, Tone Vrabl
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje.
Telefon 29-431. Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 39 - 30. september 1993
23|
вдс
Št. 39 - 30. september 1993
24
Vsak dan ob istem...
Sanku. Smisel moje generacije je v tem, da poseda po
lokalih in bljuzi. Bljuzi, bljuzi... Včasih je to pravzaprav
čisto pametna zadeva; nič ni narobe, ko se dobi klapa, ki
se potem celo noč ukvarja z vprašanji, kot so: v čem je
smisel življenja in kaj je bilo prej: kokoš ali jajce...
In sploh: na žalost je v moji generaciji bolj malo takš-
nih, ki bi se lahko za šankom pogovarjali o tem, kje bodo
zaposleni, kaj bi radi postali, kako visoko štipendijo bodo
dobili... Iz česar sledi, da ni čudno, da se z »dandanašnjo
mladino« dogaja to, kar se, in da počenjajo to, kar poče-
njajo. Mogoče ni vzrok v njih samih, temveč kje drugje.
Starši, ste že kdaj, ko ste se ukvarjali s tovrstnimi vpraša-
nji, pogledali še vase in v svojo generacijo? NINA M.
Srečanje
z Magicom
Srečati Earvina Magica
Johnsona, ga pozdraviti, spre-
govoriti z njim besedo ali dve,
to so želje vsakega njegovega
oboževalca. Te želje največ-
krat ostajajo neizpolnjene, za
večiho prijateljev košarke so
to le sanje.
Meni se je želja uresničila.
Bilo je čisto naključno sreča-
nje. S sošolci smo si ogledovali
bleščeče hotele, avtomobile,
velik Casino v Monte Carlu.
Največja atrakcija so bili pre-
stižni avtomobili najbolj zna-
nih svetovnih znamk. Ampak,
samo do trenutka, ko se nam je
začelo približevati pet črncev,
tri ženske in dva moška, od
katerih je bil eden nenavadno
velik. Že to je pritegnilo po-
zornost nas vseh. Ko pa se je
veliki zamorec še nasmehnil,
smo v njem takoj prepoznali
Magica Johnsona. Stekel sem
predenj, ga fotografiral in ga
pozdravil s pozdravom, ki je
pri črncih najbolj v rabi: »Yo,
man!«. Odzdravil je s kratkim:
»Yo!« in me potrepljal po ra-
mi. Bil sem presrečen. Magic je
z druščino odšel v Casino in ko
smo že mislili, da ga ne bomo
več videli, se je spet pojavil na
stopnicah. Kakor hitro je sto-
pil ven, že sem bil pri njem.
Dvignil sem roke v znak zma-
ge, on pa mi je stopil za hrbet
in me pobožal po glavi, se na-
smejal in povabil vso množico
radovednežev in navdušencev
k sebi. Nekaj časa so ga gleda-
li, češ, kaj hoče, ko pa jim je
postalo jasno, so pridrli na
stopnice. Tisti, ki so ostali spo-
daj, so nas fotografirali. Naen-
krat se je prižgalo toliko bli-
skavic, da me je že skoraj sle-
pilo. Ko je odhajal proti taksi-
ju, smo ga pospremili z buč-
nim ploskanjem. Odpeljal se je
kralj. Vsi smo bili navdušeni.
Čeprav smo vedeli, da je »fa-
ca«, vseeno nismo pričakovali,
da bo tako reagiral. Takšne
zvezde, kot je on, ponavadi va-
rujejo telesni stražarji, in niso
tako prijateljsko razpoložene
do vsakogar, ki pride nasproti.
On pa je čisto nasprotje. Kot
da ni velika zvezda NBA lige.
Vse nas je presenetil s svojim
obnašanjem, vse, kar se je do-
gajalo okrog njega, je namreč
spremljal z velikim, bleščečim
nasmeškom na obrazu.
Šele naslednji dan sem se
zavedel, kako velikega človeka
sem srečal. Earvin Johnson je
že v študentskih letih veljal za
enega najbolj perspektivnih
košarkarjev. Ko je pokazal na-
sprotnikom in občinstvu svojo
košarko, svoj način obvlado-
vanja žoge, pregled nad igro in
domišljijo, kakršne do tedaj še
niso videli, so mu nadeli vzde-
vek Magic. Čaroben. Bil je naj-
boljši košarkar 80-ih. Svoje
največje uspehe je dosegel
z moštvom L. A. Lakers, v de-
setih letih so osvojili pet na-
slovov svetovnih prvakov.
Večkrat je bil izbran za najbolj
koristnega igralca NBA lige,
večkrat je igral v all-stars eki-
pi. Bil je najboljši in več kot
deset let je navduševal množi-
ce po vseh Združenih državah.
Pomenil je revolucijo na mestu
graditelja igre - saj bi s svojimi
dvesto petimi centimetri lahko
igral tudi krilo ali kar koli
drugega. Najboljši pa je bil
v asistencah, užival je, če je
lahko pogledal soigralca tako,
da je dal koš, ne da bi ga kdo
oviral. Po finalu NBA lige leta
1991 ni več stopil na igrišče.
Vzrok je smrtonosna bolezen
AIDS, katere Magic sicer ni-
ma, je pa okužen z virusom
HIV. Odigral je še olimpijski
turnir v Barceloni in svojim
trofejam dodal še zlato olim-
pijsko medaljo.
To je Earvin Magic Johnson.
Zvezda.
Srečen sem, ker sem ga vi-
del. To je bilo najlepše darilo
za moj osemnajsti rojstni dan,
ki ne bo šel v pozabo.
GREGOR GAJŠEK
Dijak športnega razreda
Italijanka
1. del
S prsti sem se dotaknila
vhodnih vrat Carlove pisarne.
Nisem vedela, ali je prav, da se
prišla k njemu v službo, če-
prav sem vedela, da ne bo imel
nič proti. Potrkala sem in po
dolgem premoru zaslišala nje-
gov glas: »Si, avanti!« (»Ja,
naprej!«)
Vstopila sem. Čutila sem
strah in napetost v sebi. Nisem
mogla pozabiti besed, ki mi jih
je poved^J Rocco. Še vedno so
mi donele v mislih: »Patrizia,
ni res, da si Italijanka! Po tvo-
jih žilah se pretaka slovenska
kri. Verjemi mi, če ti rečem;
bila si ukradena ! Ukradel te je
on — Carlo!«
Na sebi sem občutila hladno
roko. Predramila sem se. Po-
stalo me je strah in nenadoma
sem začutila odpor do človeka,
ki sem ga ljubila... ampak,
ljubila - zakaj? Njegovo roko
sem sunkovito odmaknila.
»Kaj je, Patrizia?«
»Prvič: nisem Patrizia. In
drugič: ne želim, da se mi pri-
bližuješ!«
V njem sem našla nekaj, če-
sar do tedaj še nisem opazila.
Tisti čudni strah v njegovih
očeh, tista živčnost... Zdelo se
mi je, da sem ga ujela v past, ki
je bila nastavljena, ne da bi jaz
vedela zanjo.
»Patrizia, sploh ne vem,
o čem govoriš!«
»O, dobro veš! Le kako si
mogel?«
Strmel je vame kot v prika-
zen. Zavedal se je, da mi bo
moral vse priznati in mi potem
tudi pustiti, da grem. Z rokami
je zamahnil nad glavo in se
obrnil stran. Gledal je skozi
okno na ulico.
»Kaj gledaš? Morda upaš, da
ti bo Bog pomagal? Si morda
mislil, da me boš s tako kruto
zvijačo obdržal zase celo živ-
ljenje? Si to upal?« »Dovoli, da
ti razložim...«
Roke sem sklenila predse in
se radovedno naslonila na mi-
zo. Ni vedel, kako naj začne,
zato se je dolgo časa obotav-
ljal. »Naj ti pomagam, saj vi-
dim, da sam ne veš, kako bi
začel pripovedovati tako ro-
mantično zgodbo. Zgodilo se
je tistega oblačnega dne pred
bencinsko črpalko...«
»Dovolj!« se je zadri.
Prestrašila sem se, mislila
sem, da me bo udaril, čeprav
ni tega nikoli storil. Vendar
sem vseeno spregovorila: »A
tako? Dovolj? Kako lahko re-
češ kaj takšnega po vsem, kar
si storil? Misliš, da bom tudi
jaz na sodišču rekla >dovolj<?«
Ostal je brez besed. Ni se
mogel niti premakniti. »Hm,
ali si mislil, da tako nežno in
nedolžno dekle ne zna govo-
riti?«
Končno se je le premaknil in
si natočil kozarec najdražjega
viskija. Stopila sem do njega
in mu ga vzela: »Lahko je tebi,
Carlo. Piješ viski in ugrabiš
dekle, ki po rodu sploh ni Ita-
lijanka, ampak Slovenka, in jo
je prevaral tak surovež, kot si
ti!«
Roke so se mu tresle in ni-
sem vedela, od kod so mi pri-
hajale te besede. Nisem vede-
la, kaj naj storim. Gledala sem
ga v oči. Zdel se mi je kot po-
šast. Hotel me je prijeti za ro-
ko, vendar njegovega dotika
ne bi prenesla.
DAMJANA BRADAČ
Nadaljevanje prihodnjič
Vroča očala
Končno ! ! ! Po treh viken-
dih teen-valovci spet osvaja-
mo radijske valove.
Slabo vreme, ki je razsaja-
lo v soboto, nima z nami no-
bene zveze. Je pa marsikomu
pokvarilo večerne načrte na
Spici. Tako je koncert Par-
nega valjka že tretjič odpa-
del. Pa kaj?! Še marsikaj
hujšega se je zgodilo (npr.:
Teen-val je odpadel!), pa
smo (sicer res komaj, ampak
vseeno) preživeli.
Sicer pa smo se v soboto
imeli prav dobro, kljub te-
mu, da šolsko leto sedaj že
V življenju je pred vsako
odločitvijo, pred vsakim tež-
kim korakom, najbolj pre-
prosto obrniti se in zbežati.
Toda, življenja ne živimo za-
to, da bi bežali. V nas sta
inteligenca in volja, da se
prebijemo.
HEINZ G. KONSALIK
nekaj časa traja. V studiu
smo vam težili Tina, Jani in
jaz, pomagala pa sta nam
gost Boštjan in tehnik
Aljoša.
Pa tudi za smeh je bilo po-
skrbljeno. Sam sem se naj-
bolj nasmejal sončnim oča-
lom, ki jih je Kinopodjetje
Celje prispevalo za nagrade
v tej deževni jeseni. Na oča-
lih je napis Hot shots, kar
velja tudi za moja, na katera
sem se pred kratkim spet
usedel, in pa za Ninina oča-
la, ki jih sedaj že vse od po-
letja (le kdo bi si mislil?) red-
no nosi.
SIMON KARNOVŠEK
Dear teenagerji!
Spet ste začeli pisati in po-
šiljati prispevke, za kar sem
vam zelo hvaležna. Mislila
sem, da se že ne bo nihče
ničesar spomnil... Tokrat je
pohvaljen predvsem Gregor
za zanimiv prispevek o sre-
čanju z Magic Johnsonom,
objavljamo pa tudi novo pe-
sem Vesne, ki, kot kaže, po-
staja stalna sodelavka Vrti-
ljaka. Le tako naprej !
Še nekaj. Kaj pa šolska
glasila? Novinarji, spite ali
čakate, da se vam bo na šoli
zgodilo dovolj za glasilo?
Kakor koli že, ko jih boste
izdali, jih pošljite še nam! In
jasno, tudi vse ostalo !
NINA M.
Z NT&RC v Gardaland
Izžrebanci sobotne oddaje Teen-vala, ki bodo z nami potovali
v soboto, 9. oktobra, so:
Aljaž Verdev, Zadobrova 37/a, Škofja vas
Maja Leskovšek, Ojstriška vas 60, Tabor
Klavdija Urank, Trubarjevo nabrežje 8, Laško
Richard Marx
Children Of The Night
All that I know in my life,
I have learned on the street
No magic carpet, no genie, no shoes on my feet
Will I wake up form this nightmare?
A fear that chills me to the bone
Though I may be one of many
I feel so all alone
We are the children on the night
We wont go down without a fight
Our voice is strong, our future's bright
And thanks to what we learned from you
We've grown into the children of the night
Left by my father with only this scar on my face
Told by my mother that,
I have tasted my own hunger
Sold my body to survive
Some have paid to scratch the surface
But they can't touch what's inside
We are the children of the night
We won't go down without a fight
Our voice is strong, our future's bright
And thanks to what we learned from you
We've grown into the children of the night
How I long for something better
Than this life I know too well
Lord, I know I'm bound for heaven
Cause I've done my time in hell
We are the children of the night
We won't go down without a fight
Our voice is strong, our future's bright
And thanks to what we learned from you
We've grown into the children of the night
Jože P.
Bil je nekoč fant plavih las,
na gasilskih vajah pravi as,
bil je faca velika;
fant, kakor se »šika«.
Zjutraj rano je vstajal,
pri »paletah« drugim je nagajal,
a najraje v druščini popil je pivo,
potem pa — gledal tako milo.
Če pa se je razjezil,
lahko si tudi tepen bil.
Če je z desno nogo vstal,
pa je vsakogar poznal.
In rad imel je vse ljudi,
ki so mu prijatelji bili.
VESNA TEVŽ
Št. 39 - 30. september 1993
25|
Obnovljeni volvo serije 400
in turbo motor za volvo 850
Švedska avtomobilska to-
varna Volvo je seveda poznala
tudi bistveno boljše poslovne
čase kot so sedanji. Tudi zara-
di tega skoraj hiti s predstav-
ljanjem novih oziroma obnov-
ljenih avtomobilov. V letošnjo
avtomobilsko jesen vstopa
z dvema novostima: karoserij -
sko je posodobila serijo 400
(440 in 460) ter volvu 850 na-
menila nov turbinski agregat.
Serija 400, letno proda Volvo
približno 100 tisoč avtomobi-
lov te serije, se sedaj navzven
zelo očitno spogleduje s serijo
800. Nova maska je sedaj pri-
trjena na motorni pokrov, novi
so tudi odbijači z vgrajenim
prednjim spojlerjem, prednje
luči so točno takšne kot pri
volvu 850. Avtomobilska koz-
metika je spremenila tudi zad-
nje odbijače in luči (ki so po-
dobne tistim pri seriji 900 in
800), drugačna so kolesa, avto-
mobili bodo po novem napro-
daj tudi v treh novih dodatnih
barvah. Motorno osvežitev pa
je doživel volvo 850, ki sta ga
doslej poganjala dva motorja
z različno zalogo moči. Sedaj
pa je na voljo tudi turbo razli-
čica, in sicer z agregatom, ki
zmore največ 225 KM pri 5.300
vrtljajih v minuti, medtem ko
je navor skoraj orjaški, saj ga
je za 300 Nm pri komaj 2.000
vrtljajih v minuti. Novi motor
namenjajo tako limuzinski kot
karavanski izvedenki, hkrati
pa je volvo 850 doživel še ne-
kaj manjših karoserijskih po-
pravkov (prednji del je druga-
čen zaradi novih luči, spreme-
nili so prednje in zadnje odbi-
jače ipd.). Ob tem je zanimiva
censka politika švedske tovar-
ne, kajti tako limuzinska kot
tudi karavanska različica vol-
va 850 sta naprodaj za enak
denar — približno 60 tisoč
mark. Po napovedih novome-
škega Revoza, zastopnika Vol-
va pri nas, bosta obe letošnji
oziroma jesenski novosti Vol-
va kmalu naprodaj tudi v Slo-
veniji. Na sliki: volvo 440
turbo.
Odslej tudi toyota lexus GS 300
Verjetno bo držalo: ko se
združita italijanska avtomo-
bilska ideja in japonska teh-
nologija oziroma izdelava, re-
zultat ne more biti prav slab.
Novi lexus GS 300 je namreč
risal ugledni Italijan Giorgetto
Giugiaro in je v resnici nekaj
manjša različica že uveljavlje-
ne limuzine lexus 400. Izve-
denka GS 300 je prav tako
luksuzna limuzina s štirimi
vrati, z oblo karoserijsko lini-
jo, nekaj daljšim prednjim in
krajšim zadnjim delom in
ugodnim količnikom zračnega
upora 0,31. Lexus bo poganjal
vrstni bencinski šestvaljnik
z gibno prostornino 3,0-litra,
dvojno odmično gred j o v glavi
in po štirimi ventili na valj ter
močjo 156 kW pri 5.800 vrtlja-
jih v minuti (največji navor je
275 Nm pri 4.800 vrtljajih).
S tem motornim agregatom je
lexus v dostojnem zmoglji-
vostnem ter hitrostnem razre-
du: največja hitrost je več kot
230. km/h, pospešek do 100
km/h je 8,8 sekunde, tovarna
pa zagotavlja v povprečju po-
rabo 10 litrov na prevoženih
100 kilometrov. Seznam serij-
sko vgrajene opreme je seveda
ugodno dolg: zračni varnostni
blazini za voznika in sopotni-
ka, zategovalniki varnostnih
pasov, zaščitne jeklene palice
v vratih, posebej okrepljena
vozniška celica ipd. Skratka,
svet prestižnih avtomobilov je
znova bogatejši za konkuren-
ta. Na sliki: toyota lexus GS
300.
ZASTOPSTVO ZA VOZILA SUBA-
RU ' DAIHATSU * ROVER ' FIAT
* ALFA ROMEO * LANCIA ' DA-
EWOO RACER ' T A VRI A
POSEBNA PONUDBA ZA OME-
JENO KOLIČINO VOZIL
CENADO REG.
SU8ARU VIVIO GU 2WD 15.860 DEM
SUBARU VIVIO GLI 4WD 19.690 DEM
DAIHATSU CHARADE 1,0 TS 15.280 DEM
DEA WOO RACER OD 20.500 DEM NAPREJ
-	AMERIŠKA TEHNOLOGIJA
-	NEMŠKI INŽENIRING
-	KOREJSKA NATANČNOST
NAJCENEJŠI AVTOV SLOVENIJI
609.477,00 SIT
TAVRIAZAZ TIP 1102
UGODNI KREDITNI POGOJI ZA VOZLA
SUBARU IN ROVER
NPR. 10.000 DEM (znesek kredita)
485 dem (MESEČNI OBROK x 24)
NA KONČNE CENE VOZIL SUBARU
IN ROVER VAM NUDIMO PRI GOTOVIN-
SKEM PLAČILU 2,S% POPUST
Informacije in nakup vsak dan od
8.-16. ure, ob sobotah od 9.-12. ure.
Nova Ibiza z Iberskega polotoka
Španski avtomobilski to-
varni Seat letos posel in z njim
prodaja avtomobilov res ne
gre posebej dobro od rok. Nič
posebej čudnega, kajti v letoš-
njih šestih mesecih je bila pro-
daja novih avtomobilov na
španskem trgu manjša za sko-
raj 30 odstotkov. In to je hud
udarec za domačo tovarno,
skoraj tako boleč, kot tisto,
kar se dogaja Fiatu na doma-
čem avtomobilskem terenu.
Kljub temu je Seat pred ne-
davnim postavil na ogled po-
vsem novo ibizo, avtomobil, ki
bo konkuriral oplu corsi, pa
nissanu micri, volkswagnu po-
lo, renaultu elio in vsem dru-
gim, gotovo zelo številnim
konkurentom. Novo ibizo so
postavili na kolesa v dobrih 38
mesecih, projekt pa je ibersko
avtomobilsko tovarno, nekdaj
v naročju Fiata, stal nič manj
kot 30 000 milijonov španskih
pezet. Ibiza je sodobna kombi
limuzina s tremi ali petimi
vrati, z obliko, ki v marsičem
spominja na, recimo, corso, pa
golfa III, micro ipd. Drži torej,
da je v današnjem avtomobil-
skem svetu skoraj izjemno tež-
ko najti nekaj, kar drugi avto-
mobili že ne bi imeli.
Ibizo bo poganjalo kar se-
dem različnih motorjev (od te-
ga pet bencinskih z gibno pro-
stornino od najmanj 1,0 do
največ 2,0-litra, in dva dizel-
ska z delovno prostornino 1,9-
litra, vendar pa različno močjo
zaradi turbinskega polnilni-
ka), na voljo bodo štirje različ-
ni paketi opreme (CL, CLX,
GLX in GT), za ustrezen pre-
nos pa bosta skrbela ročni pet-
stopenjski menjalnik in štiri-
stopenjska prestavna avtoma-
tika z dvema programoma
vožnje (sport in komfori). Za-
nimivo je, da si bo pri novi
ibizi za doplačilo moč omisliti
zračni varnostni blazini za
voznika in sopotnika, medtem
ko so cene za Nemčijo že zna-
ne: najmanj 18.395 in največ
31.005 mark. Slovenski uvoz-
nik seatov, ljubljanski Porsche
Inter Auto, napoveduje sko-
rajšnjo prodajo nove ibize, a ta
hip cene kljub vsemu še niso
znane.
r AVTO
BRANCE Laško
in SALON
v Kocbekovi u i.
v Celju
AKCIJSKA PRODAJA
PASSAT0V
Passat limuzina že za
29.900 DEM
Passat variant - karavan že
za 32.010 DEM
VW POLO - že od 18.000 DEM naprej
Ponujajo še celoten
program AUDI, VW in SEAT
ter SKODA
Nudijo pooblaščeni servis in
originalne rezervne dele.
Možnost nakupa na leasing
ali bančni kredit.
Int.: 731-282, 731-423 Laško,
^ 27-018 Celje	v
63270 Laško, tel./fax: 063/731-282
Zdraviliška 15/b
razpisuje prosta dela in naloge
i
prodajalca avtomobilske stroke za rezervne
dele in vozila VW, AUDI, SEAT in ŠKODA
v našem salonu v Celju.
POGOJI: - najmanj 5 let prakse na podobnih delih
-	odslužen vojaški rok
-	vozniško dovoljenje »B« kategorije
Dokaze o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom
pošljite na gornji naslov.
Analiza 100000 avtomobilskih nesreč v Nemčiji je pokazala, da sodijo
vozila NISSAN med najvarnejša izmed 125 testiranih tipov vozil.
Prvi dve mesti pripadata Nissanu
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Prvi sejem rabljenih avtomobilov po MOS-u 93' je potekal v običaj-
nem utripu. Na parkiriščih pred dvorano Golovec je bilo na prodaj
740 vozil, od katerih je 12 zamenjalo svoje lastnike. Organizatorji so
izdali še 140 kupoprodajnih pogodb, obiskovalcev pa je bilo okoli
2 tisoč.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
PŠ
Št. 39 - 30. september 1993
26
D E Ž UR ST V AT R G O VIN
Celie
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti, Dolgem polju,
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Trnovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dolini,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13. ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11. ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah od 7.30 do 15. ure
odprte samopostrežne trgovi-
ne: Center, Rio, Otok, Voglaj-
na, Logarska, Sedmica, Soli-
darnost in Ložnica. Nakupni
center Lava je odprt od 7. do
15. ure. Samopostrežna trgovi-
na Savica je odprta od 7.30 do
17.ure. Ob nedeljah pa je de-
lovni čas Centrovih prodajaln
naslednji: od 7. do 11. ure je
odprta samopostrežna trgovi-
na Ložnica, Solidarnost od
7.30 do 11. in Otok od 8. do
11.30 ure.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 7. do 11. ure
vam je na voljo celjska tržnica.
Poleg celjske tržnice v Rim-
ljanki na Savinovi 3 je vsako
soboto od 6. do 13. ure in nede-
ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe-
karna in Mesnica Prekoršek iz
Vojnika. V Vojniku pa je nji-
hova Mesnica odprta od 7. do
12. ure. Vsak dan je od 7.3do
23.ure odprta trgovina Drag-
stor na Mariborski 119, mini
market Gaj v Ozki ulici vsak
dan od 8.30 do 22. ure, ob ne-
deljah in praznikih od 8. do
22. ure, trgovina Plemič Te-
harje - sobote od 7. do 14. ure,
nedelje od 8. do 11. ure, trgovi-
na Figec Štore - sobote od 7.30
do 20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11.	ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22. ure, trgovina Nadi v Šmar-
jeti pri Celju in vsak dan od
8. do 20. ure, odprta pa je tudi
trgovina Sneja na Trgu okto-
berske revolucije 1, od pone-
deljka do petka od 6.30 do
21. ure, ob sobotah od 7.30 do
19., ob nedeljah in praznikih
pa od 7.30 do 16. ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob so-
botah odprta tudi Mercatorje-
va trgovina na Hudinji, kupu-
jete pa lahko tudi v trgovskem
podjetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12.	ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure,
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7. do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7. do
16. in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9.doli.ure, v Rimskih To-
plicah trgovina Marjeta in si-
cer ob sobotah od 7. do 19., ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 12. ure ter Market Brez-
nica na Breznem pri Laškem
ob sobotah od 7. do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 13. ure.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanj šek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7. do 22. ure, market
Eni ob sobotah od 8. do 17., ob
nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife
Kmetijske zadruge Petrovče.
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
V tem mesecu je odprta tr-
govina Tržnica in sicer ob so-
botah od 7. do 19. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 11. ure. Odprta
je tudi samopostrežna trgovi-
na KK Ptuj na velenjski tržni-
ci, ki je ob sobotah odprta od
7.	do 14., ob nedeljah pa od
8.	do 11. ure.
Slovenske Konjice
V Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. Market Lipa Šmarje je
ob sobotah odprt od 7. do
19. ure, ob nedeljah pa od 8. do
12.. V Rogaški Slatini je vsako
nedeljo od 8. do 11. ure izme-
nično odprt Market Ratanska
vas ali Prehrana, prav tako pa
so odprti gostinski obrati
Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
VETERINARSKA
DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
3. oktobra bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410,
od 4. oktobra dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841-
769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15.ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 30. septembra dežura dr. vet. med. Janez Hro-
vat, telefon 27-695. V petek, l.in soboto, 2. oktobra bo dežural
dr. vet. med. Marjan Drešček, telefon 741-660, od 3.do 9. okto-
bra pa bo dežural dr. vet. med. Franci Zapušek, telefon 741-935.
ROJSTVA
Celje
V preteklem tednu se je
v celjski porodnišnici rodilo 24
dečkov in 22 deklic.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ivan BLATNIK,!
56 let z Vranskega, Irmina PE-
TEK, 50 let iz Celja, Friderik
GRIČAR, 72 let iz Rečice, Ma-
rija BOŽNIK, 74 let iz Podče-1
trika, Franc KRESNIK, 72 let
iz Teharij, Cvetka AJD, 69 let
iz Slovenskih Konjic, Anton
ŠKRABL, 71 let iz Šmarja pri
Jelšah, Nikolaj JANKOVIČ, 71
let iz Celja, Frančiška PRI-
VOŠNIK, 82 let iz Žalca, Ivan
LEBER, 64 let iz Polzele, Mi- i
lan GRASSELLT, 65 let iz Te-
harij, Marija AČKO, 82 let iz
Mozirja, Stanislav TURNŠEK,
59 let iz Javornika in Katarina
SVETELŠEK, 86 iz Dramelj.
Šentjur pri Celju
Umrl je Avgust JAZBEC, 51
let iz Šentjurja.
Velenje
Umrli so: Anton MAJHEN-
ŠEK, 70 let iz Velenja, Metod
SULIČ, 73 let iz Kersnikove,
Jožef ROŠKAR, 59 let iz Vele-
nja in Ana POVŠE, 60 let iz
Velenja.
Žalec
Umrli so: Pavlina ŠTOR-
MAN, 83 let iz Gotovelj, Ama-
lija KOS, 83 let iz Tabora in
Frančiška VEDENIK, 80 let iz
Prebolda.
Kostanj za
sladokusce
Na stojnicah celjske tržnice
se v teh dneh že vabljivo ponu-
ja kostanj. Za sladokusce, ki se
mu ne morejo upreti, naj pove-
mo, da bodo za kilogram tega
sadeža odšteli od 150 do 200
tolarjev. Precej je tudi gob,
jurčki so od 600 do 1200, što-
rovke od 150 do 300 in šampi-
njoni od 350 do 400 tolarjev za
kilogram.
Št. 39 - 30. september 1993
27
Št. 39 - 30. september 1993
[28
Št. 39 - 30. september 1993
29
Št. 39 - 30. september 1993
30
Št. 39 - 30. september 1993
311
Št. 39 - 30. september 1993
32
V DVOOJE
Viktor Žakelj: »No, zdaj ko smo oženjeni z Zelenimi-ekološko
socialno stranko Slovenije, si kar misli, da bom takole strumno
stal ob tebi.«
Damjan Vrečko: »Ko bomo v najinih sekretariatih izpeljali
denacionalizacijo, si bomo lahko malce oddahnili, saj bo za
lastninjene tudi pri tistih sitnežih, ki se pritožujejo nad začas-
nimi odredbami, kaj malo ostalo.«
V Avstriji?
Na Kozjanskem je pred
dnevi nastopil gromoglasni
Kellners iz Prage, s čarodeji
in vsem mogočim. Glede le-
plenja plakatov niso bili
prav nič izbirčni, zato se bo-
mo Čehov spominjali še ne-
kaj let. Tile Pražani pa niso
le packi, tudi na zemljepis se
ne spoznajo! Sicer ne bi na
krajevnih tablah naleteli na
oranžni napis, da nastopajo
»Erstemal in Österreich,«
prvič v Avstriji... Morebiti
pa nam je njihov čarodej že-
lel pričarati avstrijski stan-
dard?
Brez pretepa
Še nekaj let nazaj so šent-
jurski občinski praznik obe-
ležili s štajersko folkloro po-
sebne sorte, ko je prišlo celo
do pretepa občinskega vod-
stva. Toda letošnje slavje je
minilo brez dodatka, saj se
oba predsednika, skupščin-
ski Malovrh ter izvršnik Gr-
dina, kar dobro razumeta.
Pozornost do
novinarjev
Potem, ko so se novinarji,
ki spremljajo delo celjske
skupščine, že kar malce ne-
lagodno spogledovali ob sil-
nih pozdravih razpravljajo-
čih poslancih, je le prišlo na
dan, zakaj tokrat tolikšna
pozornost sedmi sili. V Voj-
niku si razplet kadrovskih
zapletov bolj kot od blokade
tamkajšnje zdravstvene po-
staje obetajo od prihoda te-
levizije, »ki bo že naredila
red,« kot je bilo tudi slišati
v poslanskih klopeh.
Alternativa
»Še želi kdo besedo?« je na
skupščinski seji ob občin-
skem prazniku povprašal
šentjurski župan Jurij Malo-
vrh. Za drugimi govorniki
ter potem, ko je sam, v slo-
vesnem govoru, povedal vse
o pomembnih pridobitvah
ter občinskih pomanjkljivo-
stih, je ponudbo sprejel dr-
. Franc Zabukošek, ki je med
slednjimi naštel še hudour-
niško glavno ulico, neureje-
no Pešnico, visok odstotek
samomorilcev, ekološko
onesnaženje, zamrlo evforijo
demokratičnih sprememb...
Skratka, kot v velikem par-
lamentu in ne v malem Šent-
jurju.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Namesto vina klobasa in
denar
Čeprav je Viki Ašič iz Za-
grada v Celju šele letos srečal
Abrahama (je v znamenju le-
va), pa je doživel že toliko le-
pega in zanimivega, kot da bi
srečal že najmanj dva Abraha-
ma. S harmoniko je prijatelj že
43 let, odkar mu jo je na dolgo
prigovarjanje le kupil oče
v celjski starinarnici. Oče mu
je bil tudi prvi učitelj.
»Doma sem imel veliko ška-
tel, ki sem jih oblikoval v har-
moniko,« se spominja tistih
prvih stikov z glasbo. »Brato-
ma je oče kupil harmoniko, jaz
sem čakal in dočakal. Oče me
je učil samo teden dni, potem
me je vzel v roke gospod Mah-
nič iz Celja, ki je bil zelo do-
ber, vendar strog učitelj in mi
je velikokrat prisolil tudi
kakšno klofuto. To me ni tako
motilo, da bi harmoniko opu-
stil, ampak sem jo na srečanja
poleti vozil z vozičkom, pozimi
pa s sankami. Na šolski izlet
mi ni bilo treba s seboj vzeti
nič drugega kot harmo-
niko ...«
Pa je prišla prva ohcet.
»Ko sem bil star enajst let,
sem že igral na prvi ohceti na
Teharju. Bilo je krasno in oko-
li so me vozili s kočijo ! Že pred
tem sem igral v gostilni Pri
Franclnu v Zagradu, kjer so se
zbirali muzikanti in so me
opazili. Tako se je začela moja
glasbena pot...« Viki je pred
več kot tridesetimi leti pred
novim letom hodil okoli kot
kolednik, kar je bilo takrat po-
pularno. Igral je na furežih pa
ob odhodu fantov k vojakom.
»Z Jožetom Šalejem (znan
glasbenik iz Velenja - op.p.)
sva se na lojtrnikih vozila oko-
li, ko so fantje >ajnrikali<. To so
bili nepozabni trenutki. Na-
študirane sem imel vse godov-
ne patrone od An do Jožetov in
sem jim hodil na godovni dan
igrat pred hišo. To je bilo zelo
popularno. Mnogi sploh niso
vedeli, da praznujejo, dokler
jim nisem zaigral. In všeč jim
je bilo pred sosedi! Danes žal
tega lepega običaja ni več.«
Viki Ašič za sabo nima veli-
ko igranj po ohcetih, ker se je
bilo treba odločiti: ali ohcet ali
ansambel:
»Oboje se ni dalo združiti in
sem se odločil za ansambel.
Vseeno sem kdaj pa kdaj odšel
tudi na ohceti, ki so včasih tra-
jale po tri dni. Spomnim se
zlasti treh. Bilo je na Koro-
škem pred več kot dvajsetimi
leti, ko je bil milijon velik de-
nar. Pa so šrangarji za nevesto
zahtevali deset milijonov. Ta-
krat je bilo popularno vino
>milion< in sem rekel: >Fantje,
prav, tu imate deset milijonov
(steklenic) in nas spustite.< Bili
so tako presenečeni, da so sa-
mo usta odprli. Drugič je bilo
v Rifengozdu, kjer je ohcet le-
po potekala do polnoči, ko so
prišli pevci, katerih mnogi
svati niso marali in jim zato
niso dali piti. Prišlo je do vse
splošnega pretepa, tako da so
ženina odpeljali celo v bolniš-
nico. Sam sem bil do štirih
zjutraj skrit pod posteljo
s harmoniko vred. Zunaj je bi-
lo dve klaftri drv povsem raz-
metanih. Tretjič sva s klarine-
tistom Osrečkom iz Osredka
igrala štiri dni in v torek do-
poldne sva pri Gaberc denar
tehtala, ne štela ! To so bili zla-
ti časi.«
Viki Ašič je do danes zame-
njal med 30 do 50 harmonik,
zdaj pa igra na pet harmonik
avstrijske firme Müller.
»Danes so drugačne ohceti
kot nekoč. Običaji se obujajo
in muzikant mora biti oblečen
v narodno nošo, zaradi videa.
Najlepše pa mi je bilo kot
otroku, ko sem igral kot koled-
nik. Mož je prišel odpret vrata
in je prinesel klobaso in vino.
Ko je videl, da sem še otrok, mi
je dal klobaso ter 100 dinarjev,
vino je zadržal...«
Zdaj si Viki Ašič želi pred-
vsem mir in zdravje, za glasbo
pa ga ni strah, saj bo šla iz
roda v rod, tudi in predvsem
zaradi sina Vikija.
TONE VRABL
Foto: JOŽE ZORKO
Ena Iz Vlkljevega rokava
Gorenje je prišel vprašati Savinjčana, kaj naj naredi
s kravo, ki mu je zbolela.
»Terpentina ji daj,« je odgovoril Savinjčan.
Gorenje gre domov, da kravi terpentin in krava kmalu
zatem crkne. Vrne se k Savinjčanu.
»Kravi sem dal piti terpentin, pa je crknila.«
»Saj je meni tudi,« je hladno odgovoril Savinjčan.
STRAN(KA) SALJIVCEV
Ta teden smo med kupončki, ki so prispeli
v naše uredništvo, izžrebali Marjeto Kloba-
sa iz Cankarjeve 27 v Rogaški Slatini. Po
vaši oceni pa ste se najbolj nasmejali šali, ki
jo je spisal Ivan Leben-Slavc iz Celja.
Šala tedna
Zakonska zvestoba
Mož in žena se odpravljata
ločeno na dopust. Pred od-
hodom si zaobljubljata za-
konsko zvestobo.
Po vrnitvi z dopusta vpra-
ša žena moža: »Ali si mi bil
v teh dneh odsotnosti res
zvest?«
Mož ji odvrne: »Bil sem že na tem, da bi se
bil pregrešil, vendar me je spomin nate
dvignil z nje in sem jo zapustil.«
Žena pa mu pravi: »Vidiš, kakšno srečo si
imel, da si bil na vrhu, saj si jo lahko zapu-
stil. Jaz sem pa bila spodaj in mu nisem
mogla pobegniti.«
Dober odgovor
»No Franci, česa se torej učimo od čebel?«
»To, da ne smemo pikati!«
Beseda
»Z ženo sva imela tihi teden, potem pa
sem jo pripravil do tega, da je le spregovo-
rila.«
»In kaj je rekla?«
»Naj držim gobec!«
Na postaji
Na železniško postajo pridejo mož, žena,
sinek in babica. Vsi se napotijo k bla-
gajni ...
Mož: »Prosim, štiri karte do Maribora,
oziroma tri cele in eno polovično za sinka.«
Blagajnik: »Vaš sin je pa že prevelik za
polovično karto. Ima že dolge hlače.«
Mož: »Če bomo pa na hlače gledali, bo pa
čisto drugače. Jaz in sin imava dolge hlače,
bova imela celo karto, žena ima kratke hla-
če, bo imela polovično, babica jih sploh ni-
ma, se bo pa peljala zastonj!«
K frizerju
K frizerju pride človek s tremi lasmi. Fri-
zer ga vpraša, kako ga naj uredi?
Človek pravi: »Enega na levo, drugega na
desno in tretjega na zadnjo stran glave.«
Ko pride naslednjič, ima še samo dva la-
ska. Frizer ga zopet vpraša, kako ga naj
uredi?
Pa pravi: »Enega na desno in drugega na
levo stran glave.«
Ko pride tretjič, ima na glavi še samo en
las. Frizer ga vpraša, kako ga naj uredi?
Pa reče: »Ah, nič ni treba, bom hodil kar
skuštran.«
Za vedno
Ferdo ozmerja znanca na ulici: »Slišal
sem, da se vrtite okoli moje žene!«
»Le kdo vam je to povedal?«
»Ni važno, ampak opozarjam vas, če boste
s tem nadaljevali, vam jo bom odstopil za
vedno!«
Šale so prispevali: Zlatka BUDNA iz Dobja,
Štefka KRAJNC s Kozjega, Janja KAJTNA iz
Laškega, Franc OJSTERSEK iz Štor in Irena
KRAMPRŠEK iz Loke pri Žusmu.
Kupon
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:
Št. 39 - 30. september 1993