'♦PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA
MISLECE CITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugoctlav Federation, S. P. - - danijo Jugo»lovttnake Socialistične Z veze
— G L A S I*L O — PROSVETNE MATICE J.S.Z. ^
iT. - NO. 1621.	»	n«Mar. iN g. 1#07, at tfc« pait ilNn al Cfetaa*. IN . —m t* k* 11 C*ifw al Sw« ». iglg
CHICAGO, ILL., 5. OKTOBRA (October 5), 1938. Publish-d We,kly .t 1901 S. Uwndsle Avs.	LETO—VOL. XXXIII.
Cehoslovaška izigrana v monakovem
NEMŠKI DIKTATOR HITLER
ZMAGAL NA CELI ČRTI
i
Chamberlain in Daladier sta žrtvovala Cehoslovaško radi "ljubega miru"
Hitlerjevo zmaga je večja kot je mogel kdaj pričakovati . — Čehoslovaška ima v ekonomskem pogledu vrv okrog vrata in na obrambo pred Nemčijo ne more več misliti. — Sovjetska Rusija popolnoma ignorirana.
LOJALISTIČNO BOMBNO LETALO
Sredi minulega tedna, ko je evropska situacija izgledala najtemnejša, se je nenadoma zgodilo nekaj, kar je postavilo na glavo vsa pričakovanja optimistov, ki so upali, da so se v Londonu in Parizu naposled zavedli nevarnosti iz Berlina ter dobil nekoliko železa v hrbtenico. Ko je bilo rožljanje z orožjem na višku in Hitler pred alternativo, da napravi umik ali pa tvega prejkone v naprej izgubljeno vojno, je angleška torijska vlada nepričakovano apelirala na Mussolinija, naj posreduje pri Hitlerju v prilog miru. Bandit naj svetuje banditu, naj sprejme plen, ki se mu ponuja na krožniku!
Konferenca v Monakovu
Musaolini, vesel, da so ga tako oočastili, je takoj stopil v stik s Hitlerjem ter mu svetoval sprejem lepe ponudbe. Hitler je prisluhnil ter povabil Mussolinija, Chamberlaina in Daladierja na konferenco v Monakovo, kjer je tekla zibelka nacijskemu gibanju. Izzid konference je bil v naprej znan. Hitler je vztrajal pri svojih zahtevah, Mussolini ga je pri tem podpiral in Chamberlain in Daladier sta se strahopetno podala. In tako je bila če"hoslovaška drugič in dokončni prodana in izdana. Ali ji je prav ali ne, se je ni vprašalo. Saj so vedeli, da se sama ne more zoperstaviti nemški vojaški masini, ko so jo pa njeni zavezniki izdali. In tako se je zgodilo, kar je bilo pričakovati: čehoslovaska vlada je sporočila v London, da je pripravljena sprejeti pogoje, ki so ji bili narekovani v Monakovem.

FrankZaitzdoma
Pretekli teden sta te po trimesečni odsotnosti vrnila Sa Evrcpe naš urednik Frank Zaiti in njegova žena Angela. Iz Evrope sta odrinila sredi najhujšega rožljanja z orožjem. Zato sta se oddahnila, ko sta bila zopet doma.
V Evropi sta prepotovala Jugoslavijo ter obiskala Cehoslovaško, Avstrijo, Madžarsko, naie Primorje, Francijo in Švico. Povsod sta videla in slišala mnogo zanimivega.
O tem, kar sta na svojem potovanju videla in slišala, bo todrug Zaitz pisil v Proletarcu. Sodeč po tem, kar je nam že povedal, bo njegov potopis izredno zanimiv :n prepričani smo, da ga bo vrakdo, ki se zanima za živ-Ijenje in dogajanja v starem kraju, z užitkom čital.
Sodrug Zaitz bo začel pri-občati rvoje vtise v prihodnji številki.
Naše sod rute in agitatorje opozarjamo, da to priliko porabiio za nabiranje novih naročnikov, katere lahko zagotovijo, da bo potopis so-druga Zaitza sim vreden celoletne naročnine.
UPRAVA PROLETARCA.
;hi so se podali n	i •
pod pritiskom opanski premier
Negrin o izgledih
Hitler se je zasmejal v svoje brčice; zmaga je bila večja kot je mogel kdaj pričakovati. Njegov desparatni bluff je bil popoln uspeh.
Razdelitev čehoslovaške
Edina "koncesija", na katero je pristal Hitler, je bila. da njegove čete ne bodo naenkrat zasedle vseh sudetskih krajev, temveč postopoma. Za Cehoslovaško ni to nobena tolažba, kajti Sudetenland itak izgubi in njena samostojnost je omajana do temeljev. Njena Mma-ginotska obrambna črta" je zdaj brez vrednosti za njo — dobila jo bo Nemčija in čenom ni niti dovoljeno, da bi smeli pognati v zrak te utrdbe, v katere so zazidali milijarde denarja — in njena moderna ar-, d žeU?zni(jarii ,n že>ezni4Ui mada, ki jo je tudi stala silno	J- i*.., .
premoženje, ji ne more poma-!™1 ^ ? ' ,	V"** lZ~
gati. Poslej bo Cehoslovaška ! 15-°dHtotno mezd"° fm"
žanje, čemur pa so se bratov-
Probivalci lojaliatičnaga metla Talavera v Španiji pozdravljajo vladno bombno latalo, ki •• vrača a bombardiranja rebalnih bojnih poalojank.
DROBIŽ OD VSEPOVSOD
Mezdni boj železničarjev .sam prav takšen norec 1. 1914 Predsednik Roosevelt je pre- kot z<JaJ Hitler... tekli teden imenoval posebno; Tuji generali v Pragi
komisijo, ki bo preiskala spor
odvisna od milosti reichsfilhrer-ja Hitlerja!
ščine železničarj ev uprle ter odglatovale stavko. Predsedni-Gospodarska omrtvitev j kov korak pomeni, da ne bo še Sudetski kraji, v katerih ii-jboja najmanj 60 dni. Po zako-kot polovica Ncmccv, (	komisija 30 dni časa, da
stvar prei&e in poda poročilo; in delavstvo in družbe ne morejo potem nadaljnjih 30 dni podvzeti nobene akije.
vi več kot polovica bodo okupirana prve dni oktobra. V ostalih krajih, za katere je Hitler zahteval plebiscit, se bo isti vršil v najbližji bodočnosti pod nadzorstvom komisije .'tirih velesil (Nemčije, Italije, Anglije in Francije), ki ao pristale na razdelitev. Anglija in Francija jamčita Hrtlerju, da se bo vse izvršilo po njegovih željah. Priključitev sudetskih krajev k Nemčiji pomeni za Čehe udarec, ki ga ne bodo preboleli. V teh krajih so največji Češki rudniki in velika industrijska središča. Pisen, središče češke orožne industrije, bo oddaljen od nove, nezavarovane meje zgolj nekaj milj. češke železnice bodo tekle deloma po nemškem ozemlju. Vse skupaj pomeni, da je dobila čehoslovaška ekonomsko vrv okrog vratu, k i jo bo Nemčija lahko vsak hip zadrgnila. Čehi so doživeli svojo drugo Belo goro, s to razliko, da so se prvič lahko vsaj borili, to pot pa so bili premagani brez boja. z izdajstvom od strani svojih zaveznikov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Angleži v Palestini
Angleži ho poslali v Palestino, nad katero imajo mandat, več tisoč mož dodatnega vojaštva, da zavarujejo svoje interese na bližnjem vzhodu za slučaj konflikta v Sredozem-Ij. Preko Palestine so namreč položene ogromne cevi, po katerih priteka Angležem nafta iz Iraka. Mussolinijevi agenti že dolgo časa hujskajo palestinske Arabce proti 2idom in Angležem, da bi slednjim čimbolj omajali njihovo v Palestini.
Francoski general Louis Eu-gene Faucher, bivši načelnik francoske vojaške misije v Pragi, je resigniral kot francoski častnik ter se podal na razpolago čehoslovaški vladi. Njegov vzgled je p<*snemal tudi rumunskl general J. Anasta-siu.
Hitlerjeve zahteve upravičene, pravi Burke
Zvezni senator Edvvard K. Burke, demokrat iz Nebraske, ki se je vrnil s potovanja po Evropi, pravi, da so bile Hitlerjeve zah-teve z ozirom na sudetske pokrajine upravičene. Burke je dejal, da fre mu vidi, da je bila sedanja meja med Nemčijo in čehoslovaško, začrtana pred 20 leti, "velika zmota".
Italijani pojdejo iz Španije?
V evropskih diplomatskih k rog, h se govori, da bo Mussolini zdaj, po uspešni monakov-ski konferenci nemara kmalu pozicijo I odpoklical svoje čete iz Španije. Mnenje je, da bo zdaj lažje prišlo do zadevnega sporazuma med Anglijo in Italijo, Zadnji teden so vprašali biv-iker sta se Mussolini in Cham-šega nemškega cesarja Vilje- berlain v Monakovem osebno ma II., ki se lepo v miru stara spoznala. Koliko je točnosti v v Holandiji, kaj si misli o ne- teh govoricah, se seveda ne ve. varnem trenju v Evrppi, ki ga Morda je vse zgolj |>obožna je povzročil Hitler. Ex-kajzer| želja, se je pa odrezal, da ga ne za-
Ex-kaizer noče tovoriti
nima nobena stvar, ki se ni zgodila vsaj pred dva tisoč leti .. . Nemara si ne želi, da bi ga kdo opozoril, da je bil on
Angleško-nemski dogovor
Potem, ko je bila v Monakovem naposled zapečatena u-(Nadaljevanje na 4. strani.)
čehoslovaški premijer, general Syrovy, je v petek objavil proklamacijo, s katero je sporočil prebivalstvu republike, Ja je vlada klonila pod pritiskom iz Londona in Pariza ter sprejela monakovske pogoje za odcepitev sudetskih krajev. "To je najtežji trenutek v mojem življenju", je izjavil osiveli general, ki je proti koncu svetovne vojne vodil češke legije preko Sibirije. "Toda jaz sem se odločil, da rešim živlienja in našo domovino. Vlada je podvzela to akcijo, da obvaruje deželo pogina in ker ji sploh ni preostajala druga pot. Vzlic temu pa na tem mestu pred vsem svetom protestiramo, ker je bil ta sporazum napravljen enostransko in brez da bi se nas povabilo zraven." Nato je premijer apeliral na prebivalstvo, naj se zadrži mirno in zaupa svojim voditeljem. "Naša dežela vzlic temu ne bo najmanjša. V Evropi so manjše države kot bo naša. In razumevanje s sosedi bo zdaj bolje."
General Krejči, vrhovni poveljnik čehoslovaške armade, pa je izdal proklamacijo, ki pravi med drugim:
"Zapadna Evropa je kategorično zahtevala od nas to žrtev, da se prepreči vojna. Mi smo prisegli republiki poslušnost in usoda je hotela, da izpolnjujemo to prisego v izredno težavnih okolščinah. Toda pravi vojak mora znati prenesti tudi pora/, kajti šele * t^m manifestira pravi heroizem. Naša armada ni bila uničena. Republika bo še nadalje rabila močuo armado. Mi smo prepričani, da bomo srečno prevetrili današnje neurje."
Medtem je zbežalo iz sudetskih pokrajin že nad 50 tisoč, social-demokratov in drugih nenacijskih Nemcev in češke oblasti sodijo, da se bo število teh beguncev v nekaj dneh po-t rojilo. Predsednik sudetske social-demokraLske stranke je izjavil, da bo apeliral na Anglijo. da dovoli sudetskim socialistom naseliti se v Kanadi.
V
v Španiji
"Rebeli bi bili v nekaj tednih tepeni, če bi se jim odvzelo inozemsko vojaško pomoč. — Mi bomo vzlic vsemu nazadnje zmagali in vzpostavili demokratično Španijo..."
Tolažilno posojilo
Da potolaži Čehe in omili zavratni sunek, ki so ga dobili iz Monakovega, je sklenila angleška torijska vlada podeliti čehoslovaški večje posojilo, da z njim okrepi svoje gospodarstvo, ki je bilo z mona-kovsko kupčijo hudo udarjeno. Prvo posojilo v vsoti 48 milijonov dolarjev je vlada že o-dobrila. Ampak izdajstva to ne izbriše in posledic ne prepreči !
Dr. Juan Negrin, ministrski predsednik Španske republikanske vlade, ki je predzadnji teden v Ženevi povzročil senzacijo, ko je izjavil, da bo španska vlada odpustila iz svoje službe vse inozemske prostovoljce, je ob tej priliki izjavil, da je trdno prepričan v loja-listično zmago, obenem pa dejal, da bi republika obračunala z uporniki v nekaj tednih, če bi jim bila odtegnjena inozemska vojaška pomoč.
"Mi smo prepričani," je dejal dr. Negrin, ""da bi Franco izgubil vojno v dveh ali treh tednih, čim bi mu Nemci in Italijani odtegnili dejansko vojaško pomoč. V tem slučaju bi gotovo morali poslati pomoč v Burtroš (sedež Francove jun-te) in Salamanco, da bi se vzpostavil red in rešilo nekatere ljudi, ki so odgovorni za upor."
Negrin je dejal, da se bo prostovoljce poslalo domov po 1. januarju. Po njegovem mnenju bo to prineslo dvojen učinek. Prvič bo dvignilo moralo republikanske Španije, ko bo videla, da se lahko zanase na svojo lastno moč. Drugič pa bo s tem razblinjena lažnjiva sovražna propaganda, ki trdi, da gre v Španiji za boj med fašizmom in komunizmom.
Dr. Negrin je bil vprašan, ali misli, da bo potem tudi Franco poslal domov pomoč, ki jo je dobil iz inozemstva. Negrin se je nasmehnil. "Franco tega ne more storiti tudi če bi rad. Nemci in Italijani bi mu tega ne dovolili."
Nato je bil Negrin vprašan, koliko inozemcev se bori v Španiji na vsaki strani. "Na vladni strani jih je samo nekaj tisoč in vsi so resnični prostovoljci", je odgovoril špansk' premijer. "Nam je žal, da bomo izgubili te hrabre in iskrene borce, ki so nam prišli na pomoč v kritičnem trenutku. Težko je pa reči, koliko inozemcev je na rebelni strani. Jaz bi rekel, da jih je dve sto tisoč, vključivši Mavre in nem-
ške tehnike in upravno osobje, ki so prevzeli vodstvo rudnikov in glavnih industrij. Nemcev je sicer manj kot Italijanov, a so za Franca več vredni, ker dominirajo uporniško armado in civilno upravo, obenem je pa v njihovih rokah tudi trgovina in industrija."
Z ozirom na vojaški položaj, republike je Negrin dejal, da bo vzelo še eno leto, preden bo republikanska armada dosegla svojo polno moč. Sedaj je že pod orožjem en milijon mož. Ta armada bo še efektiv-nejša, ko se bolj izvežba, obenem se pa tudi pomnoži produkcija orožja in municije v domačih tovarnah.
Nato so ga vprašali, ali dobi republika iz inozemstva dovolj protiletalskih topov za obrambo svojih mest. "Ne", je odgovoril. "Skoro vse *efašistične dežele se zsrražajo nad bombardiranjem odprtih mest, toda nobena nam noče prodati protiletalskih topov. Komisija za komisijo prihaja, si ogleda posledice zračnih napadov, odide — in potem ostane pri starem."
španski premijer je mnenja, da bi fašistična zmaga v Španiji pomenila konec velikih za-padnih velesil — Francije in Anglije. Na njiju mesto bi stopil italijanski in nemški imperializem. Toda Negrin ne verjame v fašistično zmago.
"Mi verjamemo, da bo po naši zmagi Španija ena izmed velikih demokracij na svetu", je dejal. ,4Po republikanski zmagi bodo prišle splošne volitve, da bo ljudstvo lahko izrazilo svojo voljo."
(Dr. Negrin je podal gornje izjave ob času, ko čehoslovaška še ni bilo dokončno prodana. Monakovska kravja kupčija, s katero je bila zapečatena usoda čehoslovaške, pa je iz-premenila položaj in bo najbrž vplivala tudi na končno u-sodo španske republike. Izgledi za republikansko Španijo niso zdaj baš rožnati.)
Diesov odsek se je zdaj zopet ozrl na nacije
Kongresni preiskovalni odsek, ki preiskuje neameriške aktivnosti in kateremu načelu-je kongresnik Dies, si je pretekli teden privoščil oddih pri odkrivanju "rdeče nevarnosti" v Združenih državah, pri čemur je bil dokaj neroden, ter se odločil, pozanimati se spet za aktivnosti Hitlerjevih ameriških jjristašev, ki so organizirani v Nemsko-ameri-iskem bundu (zveza). Glavna priča pred odsekom je bil John C. Me<calf, bivši reporter chicaškega Timesa, v katerem je pred meseci razkrinkal delovanje nacijske propagande v Združenih državah, nakar ga je Dies pozval, da v imenu njegovega odseka prevzame vod-
stvo preiskave nacijskih aktivnosti.
Metcalfe je povedal Diesu in njegovim tovarišem marsikaj zanimivega o ameriških idejnih bratih Hitlerjevih rja-vosrajčnikov. Tako je na primer odkril, da imamo v Ameriki več fašistično navdahnjenih industrijalcev, ki gmotno podpirajo fašistični Ncmško-ameriški bund. To sicer ni nič noveira za nas, saj že vrabci vedo, da je na primer Henry Ford prijateljsko pomagal A-dolfu Hitlerju, ko se je začel vzpenjati po lestvi do "f.rer-stva", dobro pa je, da je poučen o tem tudi Diesov odsek, da ne bo videl samo rdečih strahov, temveč tudi mnogo re-
alnejše kljukaste križe, ki pa-radirajo po Ameriki, kavor oi bil Berlin v VVashingtonu.
Drugo odkritje Metcalfa se tiče špijonažnega dela ameriških nacijev. Metcalfe pravi, da so naciji prišli do važnih mornariških tajen ter organizirali obsežno sabotažno in vohunsko službo, katere delo bi bilo za slučaj vojne ohromiti ameriški obrambni sistem. (To ie prakticirala že kajzerjev-ska Nemčija za časa svetovne vojne.)
Metcalfe je tudi izjavil, da naciji zlorabljajo sistem izmenjave vseučiliških študentov. Ameriške študente, ki pridejo v Nemčijo, skušajo prepojiti z nacijsko ideologijo, dočim
nemški študentje v Ameriki vrše nacijsko propagandno delo.
Bund ima tesne zveze z nacijsko vlado, pravi Metcalfe. Pri tem se poslužuje nemških konzularnih in diplomatskih zastopstev v Ameriki, ki posredujejo med njim in Hitlerjevo vlado. Nemški poslanik v! VVashingtonu Dieckhoff ima tajne zveze z bundom in nem-1 ški konzuli v Ameriki takisto.
Metcalfe je tudi obširno pri-, čal in podprl z dokazi navedbe o vojaškem vežbanju članov bunda, ki se vadijo v streljanju s samokresi in puškami in imajo urejena pravcata strelišča, kjer se učijo streljati.
Laž poleg resnice
V Hitlerjevem odgovoru na mirovni apel predsednika Roosevclta čitamo med drugim:
"Nemčija je položila orožje (1. 1918) v trdnem pre-nju, da bodo njeni tedanji nasprotniki uresničili ideale in načela, ki jih je svečano proglasil predsednik Wilson in ki so jih zavezniške sile prav tako svečano sprejele ... Toda nikdar v zgodovini ni bil noben narod tako nesramno ogoljufan v svojem zaupanju kikor Nemčija... Mirovni pogoji, ki so bili vsiljeni premaganim narodom, niso izpolnili niti ene teh svečano danih obljub . .."
Vse to je res, je zgodovinska resnica. Krivica je bila velika, posledice so strašne. Krivični mir je zadavil republikansko Nemčijo — Nemčijo demokracije in dobre volje — ter postavil na noge barbarsko osvojevalno in maščevalno nacijsko Nemčijo in sploh napravil iz Evrope smodnišnico.
Ampak isti Hitler je v isti sapi sporočil Rooseveltu:
"Ampak ... če vzlic vsemu pride do vojne. . . krivda ne bo naša . • .
To je bila pa tako debela laž, da se je lahko otipala!
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
LONDON DEMONSTRIRA PROTI HITLERJU
k t S


IZHAJA VSAKO SREDO.
ledaje J«r~Uve»«ke DeAeveka TU kovna Druiba. Ckiča««. III.
/
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa celo leto $3.00; sa pol leta $1.75,
M ''xa četrt let* $1.00 Inosemstvo: ta telo leto $8.60; aa pol leta $2.00.
Val rokopisi in o«rlaei morajo biti v na*em uradu najposaeje <*> pondeljka

Published every Wedneaday by the Jugoalav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Kstabliahed 1906.
Editor.................................................................... Frank ZaiU.
Business Manager..................................... Okarlea Pogorsiec.
Asst. EditOr and Asst. Business Manager ..." Joseph Drasler
SUBSCRIFTION RATES: United SUtes: One Yesr $3.00- Six Months $1.76; Three Months $1.00.
Foreign Countfie*. One Year $3.60; Slx Months $2.00.
piToletarec
2301 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL
Telepkeaei ROCKWELL Zftf4
r?
Stari grehi se maščujejo
Noben greh ne ostane nekaznovan; prej ali slej ga mora nekdo plaeatf . Dogodki po svetovni vojni so to ponovno potrdili.	T*
"Mir", ki so ga diktirali zavezniški državniki na zahtevo francoskega "tigra" Clemenceauja in proti volji predsednika Wilsona, je bil tak greh, ki je kričal po kazni. Ta mir je ponižal premagano Nemčijo, ji stopil t vojaškim škornjem za vrat ter ji onemogočil gospodarsko dihanje.	,
' C as je sel svojo pot. Republikanska Nemčija je prosila zaveznike, naj bodo uvidevni ter ji dovolijo dihati. Toda v Londonu in Parizu so dejali, da se je treba do pike držati določb versajske pogodbe.
Ker vodje republikanske Nemčije niso imeli poguma, odprto nastopiti proti krivični versajski mirovni pogodbi ter se ji upreti, je prišel na površje Adolf Hitler, kateremu so pomagale na stolček poleg te spake še druge sile: mednarodni kapitalizem, angleški toriji (katerim se je zdelo, da sta postali Francija in sovjetska Rusija premočni, vsled česar so jima želeli postaviti s Hitlerjem protiutež) in pa Moskva.
Hitler je v nekaj letih dosegel to, za kar je republikanska Nemčija zaman prosila. Raztrgal in pohodil je versajsko pogodbo. Remilitariziral je Nemčijo. Priključil je Avstrijo. Nato je nameril korak na češko. In njegov pohod se je šele začel.
Drugi greh je bil razkosanje stare Avstro-Ogrske. Avstro-Ogrska je bila konglomerat različnih narodov, ki so ekonomsko pa tudi kulturno težili skupaj, če so že zavezniki hoteli razkosati dvojno monarhijo, bi bili morali obenem poskrbeti, da bi se ustvarila podunavska ekonomska federacija. Potem bi okrnjena Avstrija in Ogrska lahko dihali in današnjega nevarnega trenja med nasledstvenimi državami in bivšimi premaganci bi ne bilo. Nemški pohod na vzhod bi bil v naprej ustavljen.
Zavezniki pa tega niso hoteli videti. Del krivde nosijo tudi Čehi, ki so vztrajali pri ideji svoje države brez ozira na Avstrijo in Ogrsko in na skupne interese Podunavja. Na posledice ni nihče mislil.
Zdaj je pa prišel Hitler ter začel podirati mejne plotove, ki so bili postavljeni pred dvajsetimi leti. Kar je bilo tedaj raz-
ZOPET IMMIA
FRANK ZAITZ
"Cheer up face", me je bo-| našega kluba? Afia, spet sence drila na povratni ladji Angela, na obrazih, ko je videla moj zaskrbljeni "Sava" ie svoj koncert, ki bi obraz. Naučila se je tega gesla se imel vršiti 30. oktobra, pre-iz reklame, ki jo postavlja ob ložila na novemuer. Torej je ameriških avtnih cestah "Bur- zdaj ta datum prepuščen
Ko je Adolf Hitler predloiil Čehom svoj ultimatom, kvterega »prejem bi pomenil konec jeho«lovaike •amo»tojao»ti, ni s tem razburil samo Čehov, temveč tudi Anfleše. Londončani »o reagirali na Hitlerjevo ne. • ramno sahtevo s masnimi demonstracijami. Na »liki
Štiri sto in petdeset tisoč vojnih sirot
ma Shave".
Morje je bilo kake tri dni jako viharno. Dve tretjini potnikov na Normandiji je bilo bolnih in jedilnica tri dni skoro prazna.
Zrl sem v valove ter premišljeval o vsem tem kar sem videl, slišal in čital.
Sopotnik mi je ponudil časopis, ki je bil na ladji pravkar dotlskan. Zadnje vesti, sporočene z vseh krajev po brezžičnem brzojavu. "Bo vojna? Je ne bo?" so vpraševali ljudje drug drugega. "Je ne bo", sem rekel nekomu. Skoro se je raz-hudil. čemu da je ne bo! Toliko sem se trudil, da sem dobil potni list in ameriško vizo in le s pomočjo podkupnin utekel j vojaški obveznosti, zdaj pa -	naj bo ves ta moj trud in po-
Ibombnih napadov; njihove tro*®k zaman, Je razburjal. Marše so pobile fašistične bom- Vojna bo- Je rekel- Vse Je Pri" be. Toda otroci hitro pozabijo P™vljeno zanjo.
1
je povork* demonetrantov na londonskem trgu Leic ter Sq uare. Demonstranti so nosili napise kot "Ustavite Hitlerja!" In "Storite to cdaj v Interesu miru". Demonstracije so potekle bres neredov. (In bres ha-ska...)
erika mann
(Pisateljica je hči znanega iz-, enostavno podivjajo, kakor se gnanega nemikega pisatelja in sej je godilo z en0 generacijo tekom civilnih vojen v Rusiji.
To je strahotna cena vojne in strašno svarilo civilizirane-
mudi že dalj časa v republikanski Španiji, odkoder dopisuje v new-yorski New Leader. Njeni opisi življenja za fronto v Španiji so zelo zanimivi, o čemer so se čitatelji človeštvu Probtsfta že lahko prepričali.— I. J.)
take strašne stvari.
Zračni napad je kmalu končan. In tako se plesna vaja nadaljuje in godba igra sladko, melanholično, ritmično špansko melodijo. Vojna se je spet oddaljila tja za obzorje.
BARCELONA. — Grozote t španske civilne vojne so zapisane z neizbrisnimi črkami na obrazih španskih otrok. Jaz sem imela često priliko proučevali te otroke, katerih domovino napadajo izda jalski generali in tujci v črnih in rj ivih srajcah. Njihove raztrgane obleke in shujšani obrazki nemo pripovedujejo zgodbo o tragediji, ki je zadela špansko ljudstvo. človeku se krči srce od žalosti, ko vidi te dečke in deklice, ki so prisiljeni prenočevati na tleh postajališč podzemske železnice, v "refugios" (zasilna zavetišča) ali pod mostovi. Večinoma so čisto sami, brez svojcev. Država se po svojih močeh trudi, da jim pre-
■I	skrbi zavetišča, ali čudežev ne
kosano, hoče spet povezati skupaj, seveda v korist Nemčije in mora delati.
nemškega kapitala. To bo lahko dosegel brez orožja. Po prodaji čehoslovaške so se podunavske države znašle v položaju miške, ki jo je otrpnil srepi pogled gada, da ne more niti misliti nit rešitev.
Tako se danes maščujejo versajski grehi.
Čez nekaj let bosta pa Anglija in Francija plačevali za grehe, ki sta jih zagrešili nad Etijopijo, Španijo, Avstrijo in čehoslovaško.
V Španiji je izredno mnogo
Vlada se trudi na vse krip-Ije, da najde zavetje za vso to deco. Ali ta problem raste
iz dneva v dan in je že sedaj zavzel tako ogromen obseg, da človek obupuje. Pomoč od zunaj bi bila ogromne vrednosti. Ali kje pa je?
*
Zavetišča, kar jih je, se vzdržujejo s pomočjo vladnih prispevkov, s pomočjo* posameznih občin in nekaterih inozemskih dobrodelnih organizacij in s prostovoljnimi prispevki, ki jih zbirajo vojaki n prostovoljci internacionalnih brigad, človeka preseneča ta patriotizem, ki navaja vojake.
čehoslovaška iz-igrana v mona-kovem
(Nadaljevanje s 1. strani.) Sovjetska Rusija preirta
"Je ne bo," sem vztrajal, in s tem se je najin pomenek končal.
Moje misli so brzele nazaj po centralni in zapadni Evropi, kjer fašizem pridobiva na moči in veča svoj teror. Delavsko gibanje — naša nada — temelj bodoče civilizacije, je marsikje strto, drugod pa si ne more umisliti, kaj mu je v teh težkih razmerah prav za prav storiti.
K meni je pristopil potnik, ki mi je pojasnil, da prihaja iz Avstralije. "Kako je v Zed. državah," je vprašal.
"Slabo. Kriza trdovratno vz-
da žrtvujejo velik del svoje doč/nosti. plače za to deco, katerih bodočnost branijo z orožjem in Posledice kapitulacije svojo krvjo.
Ker je monakovsko konfe-. renco sklical Hitler, je seveda traja in milijone ljudi je že le-razumljivo, da sovjetska Rusi- ta nezaposlenih." Dejal je, da ja ni bila povabljena. To je obišče par krajev v U. S. A. in bila druga zmaga za Hitlerja. v Kanadi, nato odpotuje doki je s tem avtomatično uničil mov preko Pacifika, francosko-sovjetsko vojaško "Kako neki naš pokret?" so zvezo (seveda tudi češko-ru- mi usilile nove misli. Te so sko) in izoliral sovjetsko Rusi- me spremljale vsepovsod, jo. Slednja na take zaveznike Dne 27. sept. zvečer sva bi-zdaj itak ne bi mogla več raču-f,a P° treh mesecih spet na 26.
cesti v Chicagu. Ne oglih ulic
so «p pomenkovali poparjeni
Čehi in se zgražali nad vsem svetom, dasi so onega dne še upali, da Anglija in Francija ne bosta pustili Masarykove-Beneševe republike na cedilu.
nati, oziroma se zanesti na
nje. Moskvi zdaj nc preostaja drugega, nego mirno čakati, kai bo prinesel razvoj v bo-
dramskemu odseku. A za vaje je le par tednov Časa. Vrh tega bo dne 30. oktobra konferenca klubov ln 4» uštev Prosvetne matice v VVaukeganu. Nerodno.
Rade volje sem soglašal. Konferenca v VVaukeganu je važna. Skoro nemogoče je, da
bi biia uspešna brez sodelovanja pridruženih čikaškiTi organizacij. Možno je, da tudi predstava v Chicagu ne bo moralni uspeh radi tega, zato naj se to aranžmo kako spremoni, sem menil.
"Ali vama je znano, da je eksekutiva JSZ sprejela resolucijo za združenje odstople social-demokratske stranke s socialistično stranko," je vprašal Charles.
"Od kar sva na potovanju, nisva videla niti enega ameriškega slovenskega lista," je pojasnila Angela. Dodal sem, da sem v Novem mestu prosil Ludvika MedveŠeka, da naj mi iz Prosvete izreŽe naslovnik odbornikov. Ako bi utegnila, bi slovenske liste iz Amerike, kolikor jih prihaja, lahko či-tala v uredništvih v Ljubljani in v Mariboru.
"In drugače — kako?" " "Tako tako," je pojamral Charles.
Enako povsod. Nad vsem svetom visi teika megla, ki zastira pogled in ovira delo vsem, ki hočejo na svetlo.
Spomnil sem se mladega Miška v Neverovi povesti, "Taš-kent, kruha bogato mesto", ki se je vrnil po dolgotrajni suši v stepo in zrl na uničeno posestvo svoje bolne matere. Ža-lostiti se, ne bi bilo prav, je dejal. Delali bomo in vse kar bo treba bomo na novo oskrbeli.
Naš pokret ni uničeno posestvo. Zato je toliko manj vzroka, da bi tarnali ali si metali očitke. Delali bomo, da ga o-hranimo in da bo napredovalo. "Cheer up, face ..
Monakovski pogoji
Sporazum o čehoslovaški, k:
Hitlerjeva diplomatična zma- Njihovi sinovi pa so stali ob 80 ga sprejeli Hitler, Mussoli
Zavetišča za otroke so v ve-i^a je tako velika, da je težko I vhodih v trgovine in poslušali čini slučajev jako prijazna. V pokazati v naprej na vse po- 1Z r»dio zvočnikov oznanila in
otrok in obiskovalcu sr zdi Hn!^"* *lučaje,v	v Medice, ki jih je spočela. Kar komentarje o izklu baseballa.
otrok ,n obiskovalcu se zdi, da palacah in vilah pobeRljh faši- tiče srednje Evrope, ni dvo-
sticrnh vehkašev, vojvod in'ma, (la Se zdaj podvrgla
grofov, ki so bile preurejene v berlinskemu političnemu in e-
zavetršča in otroške vrtce. Jaz1 konom<kemu vplivu. M«*džar-
Sporazum v vodstvu U« A. W.
Zadnjič smo na kratko poročali, da je bil dosežen sporazum med sprtimi voditelji unije avtomobilskih delavcev. Kolikor razumemo stvar, oziroma kolikor nam je znana, je bil ta sporazum postavljen na temelj, da ni nobeden človek angel pa tudi ne hudič, nekaj dobrega in tudi slabega je pa v vsakem in vsakdo ima lahko časih prav, časih ga pa pri najboljši volji polomi. Če so prišli sprti voditelji do tega spoznanja, je to dobro znamenje. S tem spoznanjem pred očmi se bodo lahko docela pobotali, pozabili na bunke in praske, ki so jih dobili v boju ter se posvetili složnemu delu za napredek unije in dobrobit njenega članstva.
Ko to pišemo, nam niso znane podrobnosti sporazuma in znano nam je le toliko, da je bil sklenjen na tak način, da se je rešilo videz vseh prizadetih strank, da ne bo nihče trpel na ugledu kot poraženec. Sicer pa to ni važno. Važno je, da se je sporazum dosegel. In važno je, da pri sporazumu ostane in da se prizadeti voditelji ne dajo več zapeljati v podobne boje, da pokažejo hrbet vsem zunanjim vplivom, ki prospevajo v kalnih vodah razprtij in medsebojnih bojev. Njihova naloga je, da složno delajo za čim večji napredek unije, katere vodstvo jim je bilo izročeno.
Mi želimo in upamo, da se jim bo to posrečilo.
jih je tu več kakor kje drugje. Izredno veliko je število novorojenih otrok; očividno je na delu izredno močna volja do življenja, vsled česar
ip^tpvnolf^ vid,elav;c.niteh palač raz-'^a, Rumunija in Jugoslavija ormaln h	kol)aln,co' ..v kateri. J so zrlaj v položaju miške, ki jo
rojstev višje kot v normalnih, zdaj tucat posteljic 7H dojen_ časih.
tke; in veliko sprejemno sobo, Te otroke najdete v skupi- ki služi zdaj kot šolska soba nah po tri do pet, stare po eno za tri sto otrok; in gosposki leto do osem let. Njihov oče je ženski budoar, v katerem se je bil morda ubit ali pa se bori na igralo tucat otrok, fronti; njihova mati jc morda postala žrtev fašističnega zračnega napada.
je omotil srepi pogled modrasa. Po izdajstvu, ki sta ga London in Pariz zagrešila nad čehoslovaško, se ne morejo več na nikogar zanašati in vsak odpor proti nemško-italijanski Neko' smo obiskali eno teh zvezi bi pomenil samomor. Za-zavetišč, ko so bile baš v teku,to bodo te države nedvomno priprave za veliko slavnost — skušale skleniti čim ugodnejšo
Naslednji dan sva šla v Slovenski delavski center. Dasi že pozna jesen, sem uvidel: Izplačalo se je planirati okrog poslopja lep vrt. Vse v zelenju in cvetju. Povedali so mi, da Michael Reading, ki je nam za najnižjo mogočo ceno oskrbel razne cvetlice in jih nasadil, misli zapustiti bližnji Cla-rendon Hills in se preseliti na obrežje Pacifika.
Chas. Pogorelcu sem dejal, naj mi najprej pove samo slabe novice, da se jih čimprej
ni, Chamberlain in Daladier, določa sledeče:
Hitlerjeve čete okupirajo sudetske kraje, kjer so Nemci v večini. Okupacija se izvrši postopoma in sudetsko ozemlje je v to svrho razdeljeno na 4 zone, od katerih bo prva okupirana 1. in 2. oktobra (to je bilo v soboto in nedeljo). Čehi te zone lahko evakuirajo, ne smejo pa uničiti nobenih objektov. Vse to se izvrši do 10. oktobra.
Mednarodna komisija, v kateri so zastopane Nemčija, Italija, Anglija, Francija in čehoslovaška, medtem določi, kateri nadaljni okraji imajo pre-
Jaz sem videla otroke, ki so samcati bežali iz razdejanih mest ter se zgubljeni potikali po neznanh cestah in opustoše
za slavnostni sprejem 4.L divi- pogodbo z nacijsko Nemčijo privadim in se utrdim ob njih, težno nemško prebivalstvo, na zije. r a divizija se je prosla- ter se obesile na os Rim-Berlin.! kajti dobrih ne pričakujem! kar prjpa(iejo Nemčiji ki jil vila, ko je bila tekom spomla- Jugoslavija je deloma to že mnogo. Kako pri "Proletarcu"!	10 oktobra
nih krajih, često so bolni. Ne- ^dnje prisiljena umakniti
r\t«nl//\ Dit«/»nn i t* L\«it itn i i	4
Težave ameriških manjšinskih strank
Ameriške manjšinske stranke, zlasti delavska, nimajo postlano s cvetjem, kadar se hočejo podati v volilni boj. čeprav kapitalistični tisk rad ponavlja, da 90 brez vpliva, pa jim vsepovsod vendar vedno mečejo polena pod noge. Tako jim na primer v mnogih državah z vsakovrstkimi zakoni skušajo onemogočiti prostor na glasovnici. Med temi državami je tudi Illinois, ki ima zakon, po katerem ne dobi nobena stranka permanentnega prostora na glasovnici, dokler pri volitvah ne dobi pet odstotkov vseh oddanih glasov. Dokler ne doseže tega, mora vsakikrat nabrati .25,000 podpisov volilnih upravičencev, da lahko vloži zadevno proAnjo, pa še potem ni gotovo, da se bo proAnji ugodilo. Vsi taki zakoni no seveda krivdni, ker jemljejo manjšinskim strankam možnost do izraza pri volKvah, toda reakcionarjev to ne briga. Njim gre za to, da delavske stranke ne pridejo na glasovnico, če se to le da doseči. To je eden izmed razlogov, zakaj bi se moralo delavstvo bolj zanimati za poslovanje zakonodaje v domači državi.
kateri so ranjeni od bombnih drobcev in obupani od zapu-ščenosti, lakote in žeje. često minejo tedni ali celo meseci, preden pridejo ti revčki na varno; in nihče ne ve, koliko jih ie na begu umrlo. Ti otroci nudijo očem tragično sliko posledic fašističnega napada na civilizacijo.
Kmalu po izbruhu vojne je vlada uvidela obupni položaj te begunske dece ter šla na delo, da ji pomaga. Ustanovljeni so bili posebni vladni oddelki, ki uposlujejo nalašč za tak posel trenirano oso b je, ki jemlje v oskrbo zapuščene vojne begunčke. Vzlic temu je ta problem še daleč od rešitve. Število teh malih nesrečnežev je preveliko — vladna statistika pove, da je danes v republikanski Španiji štiri sto in petdeset tisoč brezdomnih in osirotelih otrok. V posebnih zavetiščih in bolnišnicah je našlo zavetje ostali so stva, prepuščeni samim sebi in izpostavljeni lakoti, boleznim, domotožju in stoterim nevarnostim ki jim
danske ofenzive odrezana od lojalistične glavne armade, nase
preko Pirenej v Francijo, tam pa je 00 odstotkov izmed njih glasovalo, da se vrnejo v republikansko Španijo. Otroci so se vadili v posebnem andalu-škem plesu, ki je bil na programu slavnosti v počast vr-nivšim se junakom. Ples je nekaj krasnega. Deček poklekne i na eno koleno in vodi deklico j okrog *ebe. Deklica se pa vrti na petah. Godba igra sladko špansko melodijo, melanholično in ritmično. Prizor je nepozabna slika podeželskega miru.
*
Nenadoma so zatulile sirene. Godba je v hipu utihnila: in piesa je bilo konec. Otroci so zbežali iz poslopja ter se
jih
7a.sede 10 okto*bra
čelnem vprašal. Nekako po nava-| IsU komiaija do]oiit v kate-
di. Naročnikov približno isto število. Dolg v tiskarni je na-rastel nad tisoč dolarjev. Vzrok, ker izredni dohodki skozi poletje niso bili zadostni. Bo treba kmalu podvzeti kako kampanjo, je dejal. In pa z de-
lom pri koledarju bo treba hi- „ Vah^Tki.Hjo "iTia^fenlh teti, je pripomnil. "Takoj prič-nem," sem ga zagotovil. Ne-
storila, Madžarska tudi. znamenja ne varajo, je Hitler tako rekoč že gospodar srednje Evrope in deloma tudi Balkana, kjer si bosta delila "sfero voliva" z Mussolinijem. Mala a n ta nt a je zdaj stvar preteklosti. Francoski vpliv v evropski politiki je znižan na minimum. Zdaj »igra prvo violino v evropskem orkestru Hitler, drugo Mu-solini, Anglija in Francija pa tretjo in četrto. Sovjetska Rusija je izolirana. In republikanska Španija najbrž izgubljena.
Slaba kupčija
Chamberlain in Daladier sta napravila zelo slabo kupčijo sli« nastal v odboru SNPJ zara-Hitlerjem. če verjameta, dalrf« vprašanja, ali se naj mla-bo Hitler držal obljubo, da bo dinski pevski zbor "Trbovelj-zdaj miroval, sta zelo naivna. I aiavčki" povabi na koncert-Hitlerjev pohod se je *e!e za- no t"™ v Ameriko ali ne. Nu, čel! Nemški imperializem z ta nesporazum pač ne more bi-
rih nadaljnih krajih se izvrši plebiscit, ki se mora izvršiti nakasneje v novembru. Ta komisija tudi določi končno novo mejno Črto in vse zadevne podrobnosti.
Prebivalci na obeh straneh
kaj pa sem delal zanj že na potovanju in iskal sotrudnke.
"Enega sotrudnika smo izgubili," je pripomnil. Jakob Zupančič, ki je s Katko pri nekaj letnikih veliko pomagal, je izjavil, da letos ne bo sodeloval. Vzrok je nesporazum, ki
razpršili po vrtovih kakor pi
Met« pred jastrebom, v vasi i razvitimi prapori koraka k no-
namreč še nimajo nobenih bombnih zaklonišč, zato so o-troci naučeni, da se razpršijo
kar najbolj narazen po vrtovih)to bo prej ali «lcj usodno trčil| 60 tisoč od njih;lin proč od poslopij, ki utegne-še zmirom brez var-jjo postati tarče fašističnih
bomb.
ti tolikšna rana, da se ne bi mogla zaceliti. Sicer pa smo pri nas in drugod takih stvari
vajeni.
Ivan Jontez ostane v uredni-ob anglo-francoski imperiali-1 *tvu dokler ne skončamo glav-zem, ki bosta morala tedaj nega dela pri koledarju, je de-spoznati, da monakovski "mir"|i«l Charles. Zelo dobro. Jo-
vim osvajanjem. Ustavil se ne bo, ker se ne more. Njegovo geslo je in ostane: Naprej! Za-
krajev ali priselijo vanje, čehoslovaška vlada mora odpustiti iz vojaške službe vse Nemce, ki to zahtevajo, obenem pa izpustiti vse tiste, ki so v zaporih zaradi političnih prestopkov. To se mora zgoditi najkasneje v Štirih tednih.
Vprašanje madiarske in poljske manjšine mora biti rešeno v treh mesecih, ako pa ne bo do tedaj rešano, se zopet se-stanejo podpisniki sporazuma in odločijo tudi o tem vprašanju.
Vse štiri podpisnice nato garantirajo nove meje čehoslovaške.
Otrokom se vidi na obrazih, ni bil .vreden doprinešenih žr- Drasler se smehlja kot po da se jim zdi vse skupaj kakor tev. Takrat bodo vsi skupaj navadi in človeku pomaga od-vojne. Druga nevarnost zabavna igra. Ti otroci so de-i plačevali strašno in krvavo ka-ifn«)i pesimizem, preti, je nevarnost, dal janski deca žrtev prejšnjih I zen za današnje grehe.	^ Kako s priredbami odsekov
Družba obtožena
Mlekarska družba Borden-VVeiland, chica**a podružnica velike Bordenove mlekarske družbe, je bila obtožena pred zveznim sodvodi ob-strukcijo proti zvezni preiskavi mlekarskega monopola.


JOACHfM BARCKHAUSEN—IVAN VUK:
DŽINGIS KHAN
Povest o mogočnem Gospodarju sveta
in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji
IOBOI
(Nadaljevanje.) .In sredi teh divjih zasedb in bojev, sta oba generala držala takorekoč pedanten red. Povsod sta navadi primerno zavzela deželo, po-?sod proglasila Džingis khana za cesarja, povsod sta zapisovala in podpisovala listine, pregledovala določene oblasti, če odgovarjajo, spremenila tu in tam, če je bilo potrebno, registrirala in kontrolirala .. . kakor da nUta divja mongolska generala, temveč že več generacij visoka uradnika v statističnem ortdu.
Vtisk, ki ga je zapuščala v zasedenih državah ta majhna mongolska armada, je vzbujal začudenje in presenečenje. Mongolska generala nista prav za prav imela nobene tveze z Džingis khanom. Ne moreta se torej prav nič zanašati, da bi jima prispela pomoč, se manj pa, da bi njune odredbe, njuna povelja in nova ureditev zavojevanih dežel bile zaščitene z avtoriteto neke daljne armade. In kljub temu ... sta z armado kar odjezdila. Nikdo ni čutil najmanjše volje, da bi se uprl. Bilo je, kakcr da so zavojevane dežele čuvane od nevidnih duhov obeh konjeniških generalov, kakor da so napovedani apokaliptični jezdeci prišli iz krajev prokletstva nad človeštvo.
^Rfiflftfno, v nobeni zgodovini še nezapisana čudna in nepojmljiva reč.
S Kipčaki, ki so prebivali v obširnih stepah južne Rusije, nista generala imela baš lahkega dela. Bila so to Mongolom sorodna plemena. Bili so istotako pastirji. Ali s tem, da so sprejeli mohamedansko vero, so bili za Mongole izdajalci svojega plemena. In ti izdajalci morajo biti podložniki Džingis khanovi.
Mohamedanski Kipčaki so že delj časa slišali nekaj zvoniti, da so Mongoli s šahom igrali strašno igro in da "Sence Alahove" ni Y«č med živimi. Bili so tudi pripravljeni na to, da bodo mongolski neverni psi vpadli v ajihovo deželo. In ker niso bili pomehkuženi, kakor so bila ostala premagana ljudstva, temveč so bili trdo, trezno ljudstvo že-od davnih generacij sem, se tudi niso dali tako hitro vreči iz ravnotežja, ko so prišla poročila, da mongolska armada v resnici prodira k njim. Pričakovali so sovražnega napada z vzhoda, z južnosibirskih step. Kajti od tamkaj že od davnih časov prihaja preseljevajo-Če se ljudstvo... tudi oni sami so prišli od tam.
Nekega dne pa so morali svoje konje obrniti. Kajti s Kavkaza so jezdile čete jezdecev, je prihajala mongolska armada. Na to res niso bili pripravljeni.
General Džebe in general Subotai pa s svojimi jezdeci nista prihajala z divjem bojnim krikom. Pridirjala sta v lahkem skoku. Skočila sta s sedla, se vsled dolge ježe raztegnila in prijazno pozdravila prednje straže Kipčanov.
Kakor dva sorodnika sta se obnašala, se sklicevala na plemensko skupnost in prosila za sklenitev medsebojne zveze. Kipčaki so bili zopet presenečeni. Nekateri poglavarji plemen so hoteli kar takoj pristati, drugi zopet ne, tretji so pa omahovali. Začele so brezkončne razprave in pregovori.
Na to sta oba generala čakala. Nekega dne, ko so Kipčaki sedeli zamaknjeni v razgovore, sta kakor strela z jasnega napadla Kipčake. Vse so pobili. Tisti, ki so slučajno ušh. so skočili na svoje konje in oddirjali v Rusijo, Pripovedovali so ruskim knezom, kakšna nevarnost je vdrla v deželo in se bli-*a meji njihove države. Ruski knezi so takoj razumeli. Iz vseh step so pozvali Kipčake in sklenili z njimi zvezo. In hitro, takorekoč z mongolsko naglico je bila zbrana vojska, okrog stotisoč mož. Generala sta to zvedela in se zamislila. Za nju bi predrznost in nesramnost ne imela uspeha in pomena. Kajti ta armada je najmanje tako dobra kakor njuna. In je še celo petkrat številnejša.
Džebe in Subotai sta preiskusrla staro taktiko. Spustila sta se v pogajanja. Zdela sta *e dovolj spretna, da prepričata Ruse, da sta <>ba in vsa mongolska armada prav za prav kristjana in da se vojskujeta iz verskega prepričanja proti nevernikom mohamedancem. Zato bi morali udariti skupaj po Kipčakih.
Rusi pa niso bili nobeni Turki in nobeni Per-*>jci. Samo smehljali so se. Ali njihove oči Pri tem smehljaju niso bile nič smehljajoče. Mongolska generala sta hkrati prenehala
govoriti. Dobro sta čutila, da ne verjamejo. Torej bo trebalo reč končati po starem načinu.
Razvrstila sta tvoje čete v skupine. Te skupine so se pojavile zdaj tu, zdaj tam. Rusi niso moirli nič drugega delati, kakor vedno pripravljeni se sukati okrog svoje osi in paziti, da bi bitka kje nenadoma ne zagorela.
Ali nekega dne so Mongoli kar odjezdili. Ne prehitro, ali vendar v takem tempu, da se je Rusom zdelo, da se umikajo in hočejo zbežati. To je Ruse razdražilo. Kaj? S svojo petkratno premočjo dovoliti, da bi mongolski banditi ušli? Kar tako, nekaznovani? Ne.
Ruska vojska je zasedla konje in se spustila za Mongoli. Tako so jezdili in zasledovali noč in dan, teden za tednom. Ali vedno isti prizor. Mongoli se umikajo, umikajo, umikajo. Zgrabiti jih ni mogoče.
Ko je mongolska vojska nekega dne prekoračila zamočvirjeno reko, se je naenkrat ustavila. Obrnila je svojo fronto. Poskrila se je za grmovje in v visoko travo ter negibčno opazovala nasprotnika.
Ruska armada je začela prehod čez reko. Brez vsake opreznosti. Dolgo zasledovanje je uspavalo njeno pazljivost. Ko je bilo v reki polovico ruske vojske, je dal general Džebe signal. Vsak njegov jezdec je vedel, kaj mu je storiti. In kakor stisnjen, strašen sršenov roj, je planila mongolska konjenica na Ruse, ki so bili vsi zmedeni in v reki ovirani.
Ruska armada je bila zbita, zdesetkovana. Mnogo knezov se je predalo, dobeč zagotovilo, da se jim pusti življenje. Ali vseeno so žalostno končali. Mongoli se za obljube niso kaj brigal. Pri nekem slavju nad zmago so služili mongolskim častnikom kot podlaga za deske, na katerih so bile mize in pri katerih so zmagovalci pili, jedli in plesali.
Majhna, elitna armada Mongolov je jezdila po južni in srednji Rusiji kakor hude sanje. Za seboj je zapuščala pekel. Desettisoče kipčakskih družin je bežalo v vzhodnorim-sko državo. In ti begunci so prvi prinesli v Evropo vesti o Džingis khanu in o njegovi strašni armadi.
Bile so sicer zmedene vesti. Ali vzhodno-rimska država je prisluhnila. Ni odlašala in začela se je pripravljati.
V drugi polovici leta 1223 sta mongolska generala svoje delo, kamorkoli sta prišla, dobro opravila. H koncu leta pa ju je dohitelo povelje Džingis khanovo, ki ju je klicalo na neko zbirališča dvatisoč milj vzhodneje.
Zopet je zajezdilo dvajsettisoč jezdecev in v majhnem galopu prispelo na določeno zbirališče. Med potjo pa so podjarmili Bolgare, ki so takrat živeli ob srednjem toku Volge ter jih obvezali, da so plačevali Džingis khanu davek.
Na tem povratku je umrl general Džebe. Z njim je umrl jezdec-jenij, genij vojskovodja. kakršnih je malo.
Subotai je jezdil s svojo divizijo molčeč in žalosten. Vendar ni zapravil nobenega tre-notka. da ne bi vršil, kar mu je bilo naloženo. Naložil je učenjakom, ki so bili z armado, da točno zarišejo reke, katere so prekoračili, zapišejo jezera, na ribah bogata, ležišča soli, srebrne rudnike... Ob cestah je postavil, kakor vedno, poštne postaje, povsod je namestil deželne glavarje, povsod je štel prebivalstvo.
Vse pokrajine, ki jih je prejezdil, je imel v svoji glavi. Ko je nekaj let pozneje prijezdil baš od nasprotne strani, da bi zavzel Moskvo, ga je povelje Džingis khanovo pozvalo na zbirališče.
Zdaj prihaja nazaj h khanu, star, ovenčan s slavo, od vojakov oboževan general. Džingis khan ga ni pustil od sebe. Videli so ju neprestano v razgovoru.
Stari general je poročal.
In Džingis khan je bil neutrudljiv izpraševalec. Ta stari general, ki je prejezdil vso celino od Koreje do meje Poljske, je lahko pripovedoval. In ko je končal tedne dolgo pripovedovanje, je rekel:
(Dalje prihodnjič.
Ali je vase društvo že v Prosvetni matici?
f lfeMN^^mTABM mmrm	I mm

Društvom in Klubom
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
^ "PROLETARCU"
FOTOGRAFSKA REDKOST
škim vezam so mnogo pripomogli: nepozabni vodja srbskega prolerijata s. D. Tuco-vič, Dušan Popovir, Z. Lapče-vič, Z. Topalovič in drugi ter od naše strani ss. E. Kristan, pok. dr. Turna in drugi, ki so izmenjavali obiske na kongresih, konferencah in vodili medsebojno osebno korespondenco in dopisovanje v našiTi listih. Glavna vez pa je bila socialistična ideja in pripadnost k in-ternacionali. Pri teh stikih mi ie ostala nepozabna figura s. Tucoviiča, katerega sem prvič videl in slišel v Trstu, zlasti pa njegov nastop, v katerem sem spoznal vao njegovo politično sposobnost, zrelost in poznanje, ne samo balkanskih, tem-i več obče evropskih političnih in gospodarskih problemov, I zlasti pa teženj delavskega razreda.
Zadnjič sem s. Tucoviča občudoval v Zagrebu, bilo je to ob priliki strokovnega kongresa, ki se je vršil aprila meseca 1. 1914., ko mi je v kavarni "Gundulič", pri zajtrku
T. dni, ko .o c.sopiM polni razburljivih vojnih .lik, .o .. .pr.m.mbo I J?*!*«*' .r"1V°j d°^k0V gornja »lika, ki j« bila vsoto, ko j« R«ymond L«a is M«ybrook«, N. Y., siv »alkanu in neraZUmljlVO poll-in sdr«v losol is raavalia »vojoga truka, ki mu j« u«#l iz kontrole tor treičil tiko Avstrije napram Srbiji, dobrodošlo »like, ki nimajo ntč opraviti s rasburkano Evropo. Ena lah j* Obenemmi je razlagal Stanje v noko bito v Solkirku N. Y. Navadno na podobnih .likah ni vidati vo.ni- razvoj jn R0]idn0st delavskega ka, kar je na potu v bolnišnico ali pa mrtvašnico	. '	„ , ...	•
______________________! pokreta v Srbiji ter njegovo
neomajno zaupanje v socialistično in strokovno intemacio-nalo. Takrat mi je tudi s ponosom povdaril, kako veftk upliv imajo "Radničke novine" (ki so izhajale kot dnevnik) na srbsko delavstvo in srbsko javnost. Obenem me je navduševal za — stike med jugoslovanskimi socialisti.
z ozirom na težak položaj, v katerem se nahajamo. Pridružujemo se tudi z željo, da bi se "Radnlčke novine" razvijale v dnevnik in tako postale centralni organ našega socialističnega pokreta v državi, kar bi bilo velike važnosti za nas vse in za mednarodni socializem še posebej.
J. P. v "Del. Politiki".
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Herminie, Pa.—Anton Zor-1 na delu za oglase tudi Anton nik je še zmerom v akciji. Zad- Jankovich; dozdaj jib je po-nji teden je poslal 4 naročnine *lal 12. in dva oglasa za koledar.
Arm«, Kan«. — Anton Shu-lar je poslal 6 naročnin in $4.-60 podpore tiskovnemu fondu, katere je nabrala sodružica An na Brat kovic h na seji kan-saške federacije SNPJ. Hvala njej in prispevateljem!
Bridgeport, O. — Klub "Naprej" št. 11 JSZ je prispeval $5.00 podpore iz svoje blagajne tiskovnemu fondu. Sodrugi pri temu klubu *o med prvimi, kar se tiče prispevanja v tiskovni fond.
Sharon, Pa. — Joseph Cvel-bar, naš agilni zastopnik, je poslal 7 naročnin in zahteval je tudi imenik, da obišče še ostale naročnike. A. Zidanšek od istotam pa je poslal eno naročnino.
Oaage, W. Va. — John Gal-lon je poslal eno naročnino.
Johnstown, Pa. — John Rak je poslal 4 naročnine, John I>angerholc pa naročnino za dve, zraven pa je pridjal $1 podpore tiskovnemu fondu.
Milwaukee, Wi». — Jacob Rožic, nas dolgoletni zastopnik, je bil zadnje čase precej bolan, toda pred par dnevi nam je sporočil, da se mu zdravje obrača na bolje, poslal je tudi dve naročnini. Ja-cobu tudi mi želimo, da bi skoraj in popolnoma okreval.
North Chicago, III. — Mary Spacapan je poslala še 4 oglase za koledar.
Cleveland, O. — Jennie I)a-garin je poslala 10 naročnin, Louis Zorko pa eno in obširno poročilo o položaju tam, dočim je društvo "Cleveland" št. 126 SNPJ poslalo pozdravni oglas k 25-letnici Ameriškega družinskega koledarja. Pridno je
Pueblo, Colo. — Frank Bol-tezar je zopet poslal 4 naročnine. Pravi, da jim pri njihovem načrtu za Slovenski dom ne gre tako gladko naprej, ker so prilezli nasprotniki iz svojih špranj na površje. Upamo, da se tamošnji za\A dni in razumni rojaki ne bodo ozirali nanje, temveč šli po začrtani poti naprej. Vse, kar nasprotniki zaslužijo, je prezir.
Strabane, Pa. — Jacob Pav-čič je poslal dve in pol naročnine.
Girard, O. — John Kosin je poslal zadnji teden spet 4 naročnine.
Dearborn, Mich. —' John Plachtar je poslal 4 naročnine.
Warren, O. — Joseph Jež se je zadnji teden zglasil z 2. naročninama.
We.t Alli«, Wia. — Anton Jeršin je bil pred kratkim izvoljen od kluba št. 180 JSZ za zastopnika Proletarca, in se je kmalu podal na delo. Zadnji teden je poslal 10 naročnin.
Chicago, 111. — Chas. Pogorelec je pridobil 8 naročnin.
Diamondville, Wyo. — Anton Tratnik je poslal še en o-glas za koledar.
Detroit, Mich. — Peter Benedikt je poslal $1.00 tiskovnemu fondu Proletarca, zraven pa poroča, da je pridno na delu z nabiranjem oglasov za koledar. Poleg njega ta posel opravlja tudi John Zornik.
Parkhill, Pa. — Frank Podboj' je poslal $10 podpore tiskovnemu fondu, katere so prispevali klub št. 5 JSZ in posamezni sodrugi in sodružice, kar je izkazano na drugem mestu v tej številki.
Kdo bi si bil mislil, da bo ta | veliki duh in bojevnik, čez nekaj mesecev junaško padel na bojnem polju za svobodo Srbije, Balkana in vseh južnih Slovanov. In vendar je padel — a ne zaman!
To so sicer epizode, so pa pomembne za na8 razvoj po prevratu, ki so pripomogle, da smo naše medsebojne vezi in organizacije uredili brez večjih težav, ker smo se že prej poznali. Poznali smo tudi obojestranske dobre in slabe stra-i ni in jih pri razgovorih upoštevali ter zgradili skupno politično in strokovno organizacijo, vodili skupne akcije ter tako postali organizatorično in idejno nerazdružljivi, dasi deljeni na narodne in pokrajinske potrebe, kar bo tudi v bodoče ostalo, ne da bi izgubili na svojem pomenu in enotnosti.
Iz vsegra, kar sem tu na kratko navedel, sledi, da se z vsem srcem pridružujemo slavju 40-letnega jubileja "Radničkih novin" in delavskega pokreta v Srbiji, ker je ta jubilej za nas vse časten, kakor je bilo vse delavsko gibanje v Srbiji vedno čisto in častno ter uživalo velik ugled v internacio-nali. Pridružujemo se pa tudi radi tega. ker je ta jubilej tudi naš, ker smo tudi mi v tem Času na en ali drug način sodelovali, za kar nam nikdar ni bilo in ni žal.
Pridružujemo se tej proslavi z vročo željo, da bode ta naša povezanost vedno tesnejša, že
Odmevi na Mona-kovo
Odmevi na sporazum v Mo-nakovem, dosežen na račun čehoslovaške, so bili različni, toda v splošnem je prevladovalo veselje, ker je bila preprečena vojna, ki se je še pred nekaj dnevi zdela neizbežna.
Največje veselje je vladalo, naravno, v Berlinu in Rimu, kjer so se radovaii Hitlerjeve velike diplomatične zmage.
Tudi v Parizu so se veselili, da ie minula nevarnost vojne, vendar je kalila to veselje zavest, da je morala plačati če-hoslovaška pretirano ceno. Isto velja za London, ki je že trepetal pred vojno.
Madžari in Poljaki so se pa veselili, ker so zdaj prepričani, da bodo dobili nazaj pokrajine z madžarskim oziroma poljskim prebivalstvom.
Čehi pa so stisnili zobe in razočarani sprejeli žrtev, katere se. niso mogli ubraniti, u-pajoč, da ne bodo zahtevane od njih še nove žrtve. Večini kar ni hotelo v glavo, kako je bilo mogoče tako izdajstvo nad njimi.
V Moskvi so pa stvar vzeli molče na znanje in samo ženevski dopisnik moskovskih Iz-vestij je trpko napadel Francijo in Anglijo ter označil mona-kovsko konferenco kot "odbor za složno delovanje agresivnosti". Mož je dalje zapisal, da sta ae zapadni demokraciji podali Hitlerju ne samo iz strahu pred njegovo armado, temveč ker se nista upali dati orožje v roke svojemu ljudstvu. Pravda, organ kom. stranke, je pa že pred dnevi povedala Angležem in Francozom, da se bodo še kesali.
Chamberlain je bil ob povratku v I/ondon deležen ova-cij od strani prebivalstva.. Angleški premijer je izjavil ob tej priliki, da je bil v Monako-vem dosežen "mir za naš čas" ... Nato je pristavil: "Zdaj, ko je rešeno češko vprašanje, lahko pričakujemo, da bo prišlo do sporazuma v velikem obsegu, ki bo prinesel vsej Evropi mir."
če ga ne bo prekmalu ogoljufalo ...
Odstopil radi Češke
Alfred Duff Cooper, prvi lord angleške admiralitete, je odstopil v znak protesta proti Chamberlainovi kravji kupčiji s Hitlerjem, s katero je bila prodana čehoslovaška. "Drugače ne bi mogel iti skozi življenje dvignjene glave", je bil njegov komentar pred poslansko zbornico.
Pomembna proslava srbskih sodrugov
v Beogradu
Srbski sodrugi so organizirali I. veliki delavski zlet, kateri se je vršil v Beogradu, dne 10. in 11. septembra t. 1. S tem prvim delavskim zletom je zvezana tudi proslava 40-let-nice izhajanja "Radničkih novin", kar daje tej proslavi poseben pomen, kajti s tem je združena proslava 40-letnice svobodnega in razrednega delavskega gibanja v Srbiji. To pa ie tudi za nas Slovence posebne važnosti, saj sta bila naš
naš "Rdeči prapor", "Zarja" in drugi listi niso veliko čitali v Srbiji. Ali vse to ni onemogočilo ideoloških vezi med našim in njihovim pokretom. "Radničke novine" so se čitale v naših redakcijah, čitali so jih posamezni sodrugi, ki so v raznih beležkah priobčevali v naših listih in revijah vse, kar je bilo mogoče in oportuno, da se naše delavstvo seznani s politiko in gibanjem, ki so ga vodili naši sodrugi v Srbiji, kateri
socialistični pokret v bivši Av- so imeli zelo težko stalšče v
atriji in socialistični pokret v Srbiji, navzlic mejam in reakcionarni politiki bivše Avstrije napram mali ali junaški Srbiji — idejno in politično zelo povezana.
Res je, da te idejne povezanosti široke mase niso poznale
svoji industrijsko nerazviti državi.
V kolikor ni to zadoščalo za medsebojno .spoznanje in za ideološko in organizatorično
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912.
of Proletarec, published weekly at Chicago, III., October lst, 1938.
State of fllinois, County of Coofc, as.
Before me, a notary public, in and for the state and county aforesaid, personally appeared Chas. Pogorelec, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the business manager of the Proletarec and that the following ia to the best of his knowledge and bellef a true statement of the ownership, management, ets., of the aforesaid publication for the date shown in the above caption required by the Aet of August 24, 1912, embodied in seetion 411, Postal Laws and Regulationa, printed on the reverse of thia form, to-wit:
1.	That the namen and addresse« of the publisher, editor, managing editor and business manager* are: Publisher: Jugoslav Workmen's Pub-lishing Company Inc., 2301 8. Lawndale Ave., Chicago, 111.; editor Frank Zaitz, 2&42 S. Hamlin Ave.; managing editor, Frank Zaits, 2542 S. Hamlin Ave.; business manager, Chas. Pogorelec, 2321 S. Avers Ave.
2.	That the owners are: Jugoslav Workmen's Publ. Co. Inc., 2301 B. Lnwndale Ave., Chicago, 111., Slovene Seetion, Jugoslav Federation S. P., 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Frank Alesh, 2124 S. Pulaski Road. Do na ld J. Lotrich, 1937 S. Trumbull Ave„ Joseph Oven, Clarendon Hills, III., Frank Udovich, 2623 S. Ridgeway Ave., Frank Zaiti, 2542 S. Hamlin Ave. Rxecutive Committee, Chas. Pogorelec, 2321 S. Avers Ave., Executive Seci etary.
3.	That the known bondholders, mortgagees. and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, morttrages, or other securities are: None.
4.	That the two paiagraphs next above, giving the names of th« owners, stockholders, and security holdern, if «ny, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of tht company, but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary rel*tion the name of the person or corpoiation for whom sueh trustee is aeting, is given; also that the said two paiagraphs contain statements embiacing affiant's full knowledge and belief as to the circumstancea and conditions under which atockhoklers and security holders who do not
iz razumljivih razlogov, ker se Srbiji (/ili v Bosni in na Hrvat-pri nas "Radničke novine" ni- *kem, ko so se ob raznih prili-so veliko čitale, kakor se tudi kah sestajali).
appear upon the books of the company as trustees, hold stock and »ecuri-povezanost, so tO napravili po-1 tie, in a o«pi»city other than that of a bona fide owner; and this affitnt pamezni sodrugi s svojimi O-I has no reason to believe that any other person, association or Corporation
has any interest, direct or indirect, in the stock, bonds, or other securities than as so stated by him.
CHAS. POOORELBC, Business Manager. Sworn to and sirbseribed before me this SOth day of September 193$. Donald J. Lotrich, Notary Public. (My comanission expires Feb. li, 1941.)
le sebnimi obiski pri nss in naši v
K tem ideolo-
THE PEOPLE S GAS LIGHT AND COKF COM?ANY
Proletarec, October B, 1938
gli v njegovo imperialistično malho brezmo^up Cehoslova-sko ... Nu, vse skupaj ie ne bi bilo tako žalostno, te bi ta žrtev resnično prinašala Evropi pomirjenje. Pa je tudi to ztolj prijetna iluzija. Imperialistična Nemčija pod Hitlerjem je na pohodu, ki ga ne bo nibčs ustavil. In ko bodo nekega dne trčili skupaj interesi nemškega in italijanskega imperializma in ang'o-francoskevia imperializma, tedaj bo vzlic vsemu počilo. Vse, kar bo doseženo z zavlačevanjem, bo to, da bo pokolj toliko bolj krvav. Kapitalistična Evropa je na potu v vojno in destrukcijo. Tej usodi se ne bo mogla izogniti. Evropa bi bila reSena le v slučaju, da bi njena ljudstva — delavci in kmetje — vzela vajeti v svoje roke. če se to ne zgodi, je njena usoda zapečatena Kaj bo prišlo iz razvalin, je pa problematično.
KOMENTARJI
Hitler na Češkem
V pondeljek so nemške čete zas?dle drugo sudetsko zono na češkem. Ob tej priliki je obiskal novo nemško pokrajino tudi Hitler, ki je dejal, da bo odslej "nemški meč ščitil te kraje'*, ki "ne bodo nikdar več ločeni od rajha."
Da se imperialisti požvižgajo na plemenske in jezikovne vezi ali sorodstvo, so pokazali Poljaki, ki so porabili zadrego Oehoslovaske, da ji iztrgajo 600 kvadratnih milj velik kos nekdanje Spodnje Šlezije s Te-šinom, ki so ga Čehi vzeli Poljakom 1. 1919, ko so bili le ti zaposleni pri odbijanju sovjetske armade. Ampak poljsko ljudstvo pri stvari nima nič opraviti, ker je brez besede. Vlada je v rokah generalov, industrija listov in veleposestnikov.
PRIREDBE KLUBOV
J* Z*
V sledečem »e zna mu se priredbe
klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih kulturnih dri-itev:
Listen to th« Yufoslav Radio Hour of
PAUHOECH'S TRAVE BUREAU MO FOREKR EKGHIRE
Station WWAE. Evtrj Sondaj 1 te t
trt S. Clark St, Chleafo. — Har. SOM
OKTOBER
BURGETTSTOWN, PA. — Veae-lica kluba it. 19 JSZ v soboto večer, 29. oktobra t Slovenskem domu.
CHICAGO, ILL. — "Hallovreen Partjr" kluba it. 1 JSZ v soboto večer 29. oktobra v Slov. del. centru.
WAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice sa severni Illinois in W»«consin ▼ nedeljo 30. oktobra t^ Slov. nar. domu.
NOVEMBER
STRABANE, PA. — Veselica klu-ba it. 118 JSZ v soboto 12. novembra v dvorani dr. it. 138 SNPJ.
SPRINGFIELD, ILL. — Veselica kluba it. 47 JSZ v soboto večer 12. nov. v Slovenskem domu.
CLEVELAND, O. — Koncert soc. "Zarje" na Zahvalni dan 24. nov. v avditoriju SND.
CHICAGO. — Koncert "Save0 v nedeljo 27. nov. v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO, ILL. — V soboto 31. decembra Silvestrova zabava kluba it. 1 v dvorani SNPJ.
COLLIN WOOD, O. — Veselica kluba it. 49 JSZ na boiični večer 2S. dec. v Slov. del. domu.
Sudetskim Nemcem se bo še kolcalo in tožilo po svobodi, ki so jo uživali v mejah čehoslovaške. Ampak prepozno.
Kapitalisti imajo čudno "logiko" .. . Ko je Mehika v svojih mejah nacionalizirala oljna polja in naprave, ki jih je izkoriščal angleški in ameriški kapital, so v Londonu (pa tudi na \Vall Streetu) zakričali, da jih je Mehika "oropala", dasi je Mehika obljubila odškodnino. .. Zadnji teden sta pa Chamberlain in Daladier !ne da bi vprašala Čehe odrezala Hitlerju lep kos češkega teritorija, ne da bi mu bilo treba dati komurkoli en sam cent odškodnine; in to v njunih očeh ni bil rop, temveč "diplomacija" ...
FMCL'S i
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ato. < Chicago, III.
Tel. Craurford 1382
Pristna in okusna domača jedila | Cene smerne. pMlrtiks točna. <
je najbolj zadovoljiva snažna in udobna
SAMO $15.14* MESESNO
(* Povprečno aa 8 mesečno gretje v seaoni aa 5-sobno hiio)
....................
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
"Vreden" sto milijonov
P*---
(Nadaljevanje s 1. strani.)
soda čehoslovaške, sta Hitler jn Chamberlain podpisala separatno pogodbo, ki pravi, da bosta odslej Anglija in Nemčija reševali vse medsebojne razlike pri konferenčni mizi. Izgleda, da je zapadni kapitalizem odločno segel v roko nemškemu kapitalizmu.
Liga narodov in nacijalca Nemčija
Zbornica Lige narodov je v petek sprejela načelo, ki določa ločitev liginega kovenanta (ustava) od Versajske mirovne pogodbe. Ligina ustava je bila namreč vključena v to mirovno pogodbo. Ločitev teh dveh dokumentov, ki je prišla dan po monakovski konferenci, pripravlja pot za odstranitev glavnega ugovora, ki ga je imel Hitler proti ligi. Sprememba se je izvršila na željo angleške vlade, ki bi rada dobila Nemčijo nazaj v ligo.
NAROČITE SI DNEVNIK
Pravijo, da bo tudi Francija sklenila "prijateljski pakt" s Hitlerjem, kakor ga je sklenil Chamberlain za Anglijo. To je verjetno, kajti dandanes je v Evropi vse mogoče. Ampak to "prijateljstvo" bo prav toliko vredno kot "prijateljski odno-šaji" med psi in mački ...
Vesti iz metropole
Cleveland, O.—V petek 2.1. septembra sem bil povabljen, da «e udeležim seje kluba št. 27, kar sem storil. Povedano mi je bilo, da bom na seji našel tudi Ivana Molka, ki je bil v Clevelandu na počitnicah, in Etbina Kristana, urednika Cankarjevega glasnika. Poleg tega je prijel tja tudi sodrug Durn, član kluba št. 49.
Seji je presedoval s. Louis Zorko, ki je pojasnil, da je to izredna seja, na kateri bo treba sprejeti nekatere reforme,
PROSVETA
1939.
CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 28. februarja v dvorani SNPJ.
CHICAGO. — Koncert ••Save" v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ.
(Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoča vse avoje prireditve aa uvrstitev v to kolono in da nam poiljejo popravke, ako so po datki o priredbah napačno sabele-lani.)
Stane sa salo lato $8-00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova druitva. Deset članov(ic) je treba »a novo društvo. Nsslov za list In sa tajništvo je:
"Prepričali »mo se, da je plinska kurjava docela zadovoljiva v vseh ozirih, kakor nas je zagotovila plinska drufcba v svoji ponudbi." — Pauline Matanovich, S235 Sawyer Ave., Chicago.
; 2657 S. Lavrndale Ave.
CHICAGO, ILL.
IIMtMIMMMIMMMMH
PLINSKA KURJAVA JE BOLJŠA ker je učinkovitejša
* Plinsko kurjavo »e lahko instalira povsod. Plin je idealno gorivo, bodisi z« parno, vodno ali zračno gretje. V par urah vam zamenjamo vaAo sedanjo .centralno kurjavo s popolnoma avtomatično plinsko kurjavo.
Kličite,., pilite , ali. telofonirAjte: Waba*h fiOOO za BRRZPLACHN proračun plinske kurjave za va*
................... dom........*.............
\ MOOCftM COOK (RT COMSTANT HOT WAT«» SIIIMT MftlGUATlON
Plirvjka kurjava
je edina 100%
AVTOMATIČNA KURJAVA
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Mershal Field. ki ga vidite na sliki, je bil 28. »ept, 45 let star in ob tej priliki je dobil — sto milijonov dolarjev, kar predstavlja obresti od kapitala pol milijarde dolarjev, ki ga ju aapustil pokojni chicaiki veletrgo-vec Field. Kapital bo pripadel dediču, ko bo star SO let. On pse ne bo mofel reči, da se ni rodi v pravi ti* belki. . .

IVAN VUK:
V deželi zorečih breskev... in slovenske govorice
(Bežne slike skozi okno vlaka)
TA BO IMELA JEZIČEK IN POL!
(Nadaljevanje.)
Autobusi beže. Gledamo skozi okna. Prostranstvo se vzpenja polagoma vedno kvišku, vedno višje. Valovi hribov, gorovja valove o-Irrog nas, Soča blesti v smaragd nozelenem svitu, koruza raste, breskve so tam ...
Na najvišji hrib, 604 metre visoki, Sankt Miheli imenovani, se vzpenjamo z avtomobili. Z vseh strani se reže kaverne, ftrela.
Na vrhu smo.
Kakor nekakšna terasa je Sankt Miheli, izravnana pred vhodom v ogromno kaverno... Na nji je muzej. Visok okrogel spomenik stoji na terasi, ves graviran z imeni, čitam: #465 dobrovoljcev, odlikovanih z zlato medaljo, padlih v čast in ponos domovine." Dalje je spomenik, razstreljen top. Zopet se vrste drurl z raznimi napisi. Posebno eden vzbuja pozornost. Kakor človek visok, raskav kamen, na njem grb mesta Splita. Ovenčan z debelim tmjevim vencem. Na spomeniku pa čitamo italijanski. Poslušam, kako nekdo* prestavlja na slovensko:
"Dobrovoljee, Splitčan, Francesco Rismondi di Spa-lato, padel za domovino, boreč se, da bi postal Split italijanski."
Nehote se postavlja vsem vprašanje: Kako pa druge drŽave častijo svoje junake?
Kdo bi odgovoril? *
Skozi kaverno stopamo. Svetloba preneha. Nič. Kakšnih 80 do 100 korakov gremo v temi. Nato se zopet zasveti. Odprtina, kjer je stal nekoč velfki top io^hfuhal pogubljenje.
"Italijanska kaverna je to", pojasnjuje spremljevalec. "Ko so zavzeli Sankt Miheli, so jo Italijani izvrtali."
"Avstrijska kaverna", je vprašal ženski glas. "Kjer si bil ti, kakor si pripovedoval?"
"Videla jo boš. Ta je na drugi strani."
Stopimo iz kaverne. Na levo je tabla. Na njfje zapisano, da je avstrijska. Stopimo v njo. Nekoliko ožja je. Srce nam nekaj stiska. Mnogo jih je zdaj tu, ki so takrat bili v tej ka-vemi s smrtjo v pesteh.
wTu smo bili", slišim glas kako pripoveduje. "Italijani so nas obsipavali z granatami, aeroplan sipal bombe. Kaj so nam mogli? Mi smo samo čakali pravega trenutka, pa smo jih kosili." "Kako?"
"Ko so Italijani po večdnevnem streljanju s topovi mislili, da so nas Že dovolj preluknjali, je ogenj nekoliko ponehal, sami pa so skočili v naskok z bajoneti. Mi pa tedaj iz kaverne. Nastavili smo mitraljeze in kosili. S puškami jih podirali in obsipavali z ročnimi granatami. Če je trebalo, je zagovoril tudi še ogenj."
"Kako, ogenj?" 1 "Bil je to top s širokim žrelom. S posebno patrono. Ko je ustrelil, se je patrona užgala in o genj se je široko razpršil Zagorelo je na široko in vsiljivce kar polizalo."
"Hudič je bila vsaka granata0, je govoril drugi. "TVesk-nila je ob kamen, se razletela, razdrobila kamenje in vse to je deževalo po nas in nas tudi kosilo."
• *
Preko vrha Sankt Miheli je še zdaj strelski jarek. Samo krvi ni več v njem, kakor je bila tiste dni, samo trupel ni več v njem, kakor so ležala nepo-kopana nekoč. Tam je še žična ograja. Vsa je zarjavela, a vsa kakor tiste dt>i. Samo kosov človeškega mesa ni več na nji.
"Sveta tla so to", svari •premijeva!ec. "Samo po stezicah hodite, ne kjerkoli. Polna usahle krvi človekove so ta tla."
Vsak pripov^rhije in kaže, kjer je ležal v strelskih jarkih,
na katerem hribu je bil, kako se je bil.
"V kaverni sta bila samo dva bataljona", je pripovedoval nekdo. "A ko so Italijani na*kočfli, smo jih vedno vrgli nazaj. Padlo je v teh bojih 117
tisoč Italijanov."
*
Tam doli se v: je Seča. Videti je kakor raz.rgan belosivi trak. Gorica tam pri njej, kakor da so posejane breskvin? koččice, večje in manjše, tam na kupu, tam zopet nekoliko raztresene.
Spremljevalec razlaga:
"Tista velika \a.s tam je Ločnik. Tam .so še Slovenci. Dalje potem je že mešanica s Furiani. Tam preko je Krmin. In vse tisto gorovje — vse to so Slovenci.
Deget ofenziv je bilo. Strašne, grozovite. Žrle so žive ljudi, Kdo bi jih opisoval. (Pisatelj Matičič v svoji knjig*. "Na krvavih poljanah", na straneh od 28 do 66, jih je opisal.) Od 18. avgusta do 11. septembra 1917 je bila najhujša. Bilo je kakor da je pekel odprl svoja žrela in mislili smo, da bomo izkrvaveli mi in Italijani.
In spomnim se goriškega slavčka, Simona Gregorčiča. Kako preroška je bila njegova pesem ^Soči", ko je pel:
Vihar giozan, vihar strasan prihrumel s gorkega bo juga, divjal čez plodno bo ravan, ki tvoja jo napaja struga, krama ti hči planin!
Nad tabo jasen bo oblak,	;
krog tebe pa svinčena toča in dei krvav in solz potok in bli.sk in grom — oh bitva vroča!
Tod sekla ostra bodo jekla, krvava bo« mi Soča, tekla, kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo . ..
V šesti ofenzivi je padla Kalvarija. Tisti hrib tam blizu Gorice. Kalvarija je bila cen-trum doberdobskih bitk. Trije križi so bili na tem hribu pred vojno. Zato ime Kalvarija. Zdaj je tam spomenik padlim. Tam dalje je Fajti hrib. Torišče bojev, ko je padla Kalvarija, vrata Gorice.
*
Pri prvem napadu s plinom, ki ga je ukazalo nemško- avstrijsko poveljstvo je zaspalo nad 250 oficirjev in nad 6500 vojakov. Zaspali so nenadoma, kakor je zapisano na spomeniku na Sankt Miheli-Do-berdobu. Večni mir jim Bog daj!
Avstrijsko poveljstvo se je posluževalo trika. Dolgo je vodilo Italijane za nos. Z vlakom so namreč od morja in Gorice prevažali čete. Vedno sem in tje. Tudi peš so korakale čete, samo da se je več videlo. Italijanska špijonaža je to zasledoval in verjela, da so to vedno nove in sveže čete, ki prihajajo. Tako je bilo italijansko poveljstvo prepričano, da so planote Doberdoba vse polne dobro oborožene vojske.
Major Turudia — Dalmati-nec (pred kratkim je umrl v Kragujevcu in novine so mnogo pisale o njem) je poveljeval na Kalvariji. Pod njegovim poveljstvom je bil tudi bojevnik, zdaj vojni invalid Slavko O., ki nam zdaj pripoveduje: Major Turudia je bil legendaren junak. To je slovenska zemlja, je govoril, te ne damo Italijanom. Postavil je vsakega vojaka na svoje mesto in to varno, da ga je ohranil nepoškodovanega. Sam je pa hodil brezobzirno s kaverne v kaverno, med grmenjem topov. Nobena kroglja se ga ni dotak-nika. Vsi smo ga občudovali. S seboj je imel vedno trobentača. če so Italijani naskočili z bajoneti, je takoj dal trobiti. Dalmatine! in Bosanci, — ti so bili pod njegovim poveljstvom, — so planili kakor ose in zapodili Italijane nazaj. Po noči se je večkrat po tako odbitem napadu slišalo kričanje Italijanov.7 "če bi vi tam ne imeli svojega Turudia, bi Kalvarija že davno bila naša."
Dalje prihodnjič.)
Malo Vero Klein, ki j* tiara prt mesecev, imenujejo "čudežno dete", ker je^eačela govoriti, ko ji je bilo štiri mesece, i petimi meseci ae je pa že začela pomenkovati i svojo okolico. Za idravnike in otroške eksperte predstavlja Vera sagoneten problem, ki ga ne vedo kako reiiti. Vera je doma v Budimpešti.	-----
ŽLEZE IN NJIHOVO DELOVANJE
Zelo važno vlogo v funkcioniranju človeškega telesa imajo žleze, ki pa jih je toliko in so tako raznovrstne, da se v tem sestavku, žal, ne moremo z vsemi vpoznati. Omejili se bomo zgolj na takozvane krvne žleze, ki oddajajo svoje izločke naravnost v kri. Te žleze urejujejo posebno: vsrkavanje hranljivih snovi iz jedil in njihovo oddajo telesu; obliko in obseg vsakega telesnega dela ter njihovo barvo; vrsto las, kože, maščobe, mišičevja; množino in porazdelitev las po našem telesu; urejujejo tudi višino in celo zvok glasu. Žlezni izločki so naravne, neprecenljive kemikalije, ki pa lahko narede v telesu velike motnje, če celokupno žlezno omrežje ni uravnovešeno v medsebojnem sorazmerju.
Češerika, prana in golšna žleza
V sredini naše glave se nahaja češerika, ki skupno s prsno žiezo skrbita, da se otrok predčasno ne razvije. Po češeriki so regulirane spolne žleze, da ne sezrejajo preje, predno je celo telo godno. V času pubertete se ta žleza sesuši, nakar preide otrok postopoma v zrelost, če pa se zaradi bolezni ali zaradi kakesra drugega slučaja žlez ponovi, nastopajo abnormalnosti v spolnem nagonu, motnje v proizvodnji apna in njega porazdelitvi, tudi v kosteh se časih opazi napako; češerika je namreč v ozki zvezi z žlezami, ki proizvajajo apno.
Presna ali, latinsko, thymu-sova žleza leži v prsih, pod gol-šno žlezo. Tudi njen vpliv odpade po spolni dozoritvi; če pa ni tako, se opažajo pri dotič-nem otroški znaki v telesnem in duševnem oziru; takozvani in-fantilizem je torej bolezen, katerega znaki so: bujni lasje, o-troški obraz, mlečna bela koža in ravno taki zobje, tudi obnašanje je otroško. — Prsna žleza skrbi za razdelitev apna in gradnjo kosti.
Nato imamo še golšno žlezo, ki bi jo lahko primerjali z baterijo, ker proizvaja energijo, moč. Rekli bi, da odda iskro, ki vžge gorivo, katero se nahaja v telesu, ter gre zaradi tega cel stroj — naše telo — v tek. Golšna žleza se nahaja v vratu, na obeh straneh sapnika. Ono ima odločujoč vpliv na potek in funkcijo v različnih organih, vodi k veselju ali bolečini, ugodju ali bolezni, vse po tem, kako pač funkcionira. Toda vkljub temu, da deluje kot baterija, ne more vedno prisiliti našega telesa, da teče. V kolikor je to izčrpano, se pač obrabi, potem je tudi zmožnost zmanjšana. Mnogi, ki so težko delali ter svojo moč izrabili — lahko bi rekli, da so svojo baterijo izčrpali, ne da bi jo na novo napolnili in si preskrbeli novega goriva za človeško telo — morajo zato delati težko pokoro vsled predčasnega izčrpanja. Da "je naše telo v redu, je po-
trebno, da sta telo in duh zaposlena. toda biti moramo primerno hranjeni ter si nuditi vsaj toliko časa priliko, da se spocijemo. Z malimi izjemami i morajo baš duševni delavci, posebno še če so telesno težko delali, dognati, da njihova zmožnost s petintridesetim ali petdesetim letom hudo popušča. Zleze tedaj ne delujejo več tako dobro, in najbolj pametno je, življenje si pač svoji trenutni telesni zmožnosti primerno urediti. — če pa golšna žleza deluje več kot je potrebno, lahko vodi k izredni občutljivosti zaradi namišljene ali upravičene kritike. Prizadeti so nervozni, usmerjeni k pretiranostim. vetrenjaški; tudi golša nastopi večkrat kot spremljevalka tega stanja.
Soobisti
Te leže podobne trikotniku na ledvicah. Njih izloček deluje poživljajoče, zapelje telesno moč in vzdržljivost recimo dc-lavca, da konča svoj delovni dan, ne da bi se utrudil. Soobi-i sti kontrolirajo krvni pritisk in preskrbo krvi z železom, zaradi česar se vedno znova dovaja celicam kisik. Brez kisika ni življenja.
če je trenutno potrebna m^č, dado soobisti takoj svoj izloček. adrenalin imenovan, v krvni obtok, tako, da je telo takoj prilagodeno zahtevam. Za neko gotovo delo je vedno potrebna moč pripravljena. S tem, da soobisti skrbe za dobavo kisika, je preskrbljeno že tudi za izgorevanje strupov v našem telesu. Izloček teh žlez je tako delujoč, da se navidezne mrtvece ponovno obudi k življenju, če se jim ga vbrizga.
če ta žleza popusti, ni pravega življenja več. S to usodo so navadno oni prizadeti, ki so si radevoljno naložili večino dela na svoja pleča, da so vpreženi v delo kot kaka "delovna živina". — Rahločutne in občutljive narave so v splošnem vest-nejše kot ostale; te so tudi *krbnejše v delu in boljše v izvršbi.
Premočno delovanje soobisti zviša krvni pritisk in obremeni preveč žleze, kar vodi h kapi ali otrplosti.
Če se ima dobre soobisti, je lahko biti dober delavec, tudi atlet. Tekmovalci, junaki, diktatorji in sploh osebe, ki narekujejo drugim besen delovni tempo, vsi ti imajo abnormalno delujoče soobisti. Kdor si ne ve razlage, jih ima za nadčloveška bitja; toda njihova zmožnost ni prvenstveno v možganih, temveč v soobistih utemeljena. Take osebe postanejo zelo lahko brezčutne in surove, da, krute, in niti najmanj ne pomislijo, da tirajo svoje sodelavce k izčrpanju ter s tem v smrt.
Njim popolnoma nasprotne pa so osebe, katerim soobisti slabo delujejo; ti čutijo potrebo po skrbstvu in po čuvstvova-
nju; zelo težko drže korak z mišljenjem večine in njenim načinom življenja in so sploh
potlačeni, čutijo se slabotne, trpe na prenizkem krvnem pritisku, so hitro izčrpani in imajo pogostoma mrzle noge in roke.
Možganski podaljšek in trebušna slinavka
K žlezam brez oddajnih kanalov rpada tudi možganski podaljšek (Hypophyse), ki leži v spodnjem delu možgan in se-toji iz prednjega in zadnjega dela. Ta žleza ima močan vpliv na osredotočenje misli, če je zaradi pretresa ali sploh na kak način pokvarjena, potem nimamo več moči koncentrirati svojih misli, prav tako izgubimo tu H apomin. Po prekomernem izločiiu te žleze pa nastane nadnaravna telesna rast, orjak. Ker je izločilo zadnjega dela te žleze namenjeno krčenju mišičevja, je ta žlezni del , izredne važnosti za peristaltično delovanje črevesja, ki skrbi, da se premika jedilo zaradi gubanja črevesja naprej. Tudi Z reguliranjem množine sladkorja v našem telesu ima za | žleza opravka.
Zdravje in ugodje sta bistveno odvisna od te trebušne slinavke, ki spušča svojo slino v črevesje. Celični kompleks, ki je nastanjen v obliki otokov v trebušni slinavki, nudi jetrom j hormon, ki ga imenujejo tudi i insulin, da urejuje oddajo sladkorja iz jeter v kri; ako pa ta I hormon primanjkuje, »o jetra brez moči in ne morejo zadržati sladkorja, kar vodi k sladkorni bolezni. In zopet so ravno duševni delavci oni, ki nagibajo k tej bolezni, ker porabijo prehitro svoje električne energije. Dejstvo je, da duševni delavci nimajo lažjega opravila kot ročni, oni so večkrat celo preje izčrpani in podležejo često srčnim boleznim.
Spolne žleze
Kot zadnje omenjamo spolne žleze, zaradi tega se pa ne sme misliti, da so morda manj važne. Pri moškem so to mode, pri ženski jajčniki. V njih leži življenska moč, klica, ki se daje od pričetka človeštva potom spolnega združevanja naprej, v svrho oplojevanja, zaradi o-hranitve rodu. Toda te spolne žleze nimajo opravka samo z oplojevanjem, temveč vbrizgajo v krvni obtok izloček, ki vzpodbuja in poživi ne samo vse vr.ste žlez, temveč tudi razne telesne ude, kar ugodno vpliva na telesno kakor duševno stanje dotičnega.
Velik del ljudi je v tem ali onem oziru nepopolnih in so zelo podvrženi zmotam. Koliko lahko spoznamo iz stanja telesa recimo našega znanca, ki je po nepotrebnem izživljal svojo moč ter ga moramo zaradi njegovih zmot pomilovati! Mnogo ljudi je tudi zaradi tega nekako brez opore in se ne morejo najti v življenju, ker njihove žleze ne delujejo pravilno. In precej zločinov bi se omejilo, če bi se denar, ki se porabi za kaznovanje nesrečnih zločincev pu-rabil raje za to, da se njihov način življenja in njih spolni žlezni sistem spravi v red.
Znano je, da so umetniki, znanstveniki, osebe z estetič-nim in finim čutom ter slični, spolno zelo močni. Ako se tu spolna moč pravilno usmeri ter se jo sublimira recimo pri kakem znanstvenem delu ali slično, je to v veliko prednost delu samemu.
Posebno poglavje bi tvorilo vprašanje evnuhov, vendar ker nam primanjkuje prostor, naj samo omenimo naslednje: ako je kdo rojen kot evnuh, je slabič in slabo razvit, tudi če je bil rojen normalno in je bil pozneje ustvarjen kot evnuh, se ne razvije nikoli pravilno.
Zloraba spolnih organov se maščuje, ker duh in telo izredno slabi, in na svetu ie milijone ljudi, ki se izpostavljajo tem nevarnostim. Alhokol, kajenje, mamila, opolzka čtiva ter filmi, vse to vodi k nenormalnemu: draženju spolnih organov. Varujmo svoje telo, krepimo svoj značaj, kajti lahko se zgodi, da se tudi nad nami maščuje zakon narave, ki ne dovoli pretiravanj. Co. (Prevedel—bp.)
h Kadar želite kaj oglašali,
i
spomnite se "Proletarca".
Veselja v družino!
Vse premalo se zavedamo mi vsi nenapisane postave o pravici do veselja, ki jo ima vsak človek. Marsikateri od nas le prerad pozabi, da je vsak človek u.-tvarjen tudi za veselje, da pripada slehernemu mimo vseh težav in nadlog tudi razvedrilo.- Zlasti je med delavskimi materami in gospodinjami, ki so zagrenjene od vsakdanjih skrbi in težav, vse preveč takih, ki se jim če ni razodclo, da ima človek tudi dolžnosti do samega sebe in da se lahko ta dolžnost do samega sebe pravično združi z dolžnostmi do sočloveka. Vse pre-mal > smisla imajo potem za to, da bi se razveselili ob ljubih osebah, ob prirodnih lepotah, ob lepih,, izdelkih človeških rok. Nikjer ne vidijo in ne najdejo vsaj trohe veselja, ki bi jim dvigni'a duha, osvežila izčrpane živce in jim dala moči in prijazno besedo ali vesel smehljaj, ki bi z njim tako zelo lahko osrečili svoje domača in tudi druge ljudi. Nikdar ne sprejmejo s hvaležnostjo majhnih ali večjih olajšanj, ki jih prinaša življenje vendar vsakomur, nobene lepe minute ne znajo zagrabiti.
Ako ne zna mati nikoli biti veaeia, trpe pod tem najbolj otroci, kajti mož se še že lažje kam domakne in si poišče drugje nadomestila. Žalostno in obenem značilno za naš čas je dejstvo, da toliko otrok tako rekoč od prvega dne ne pozna nobenega veselja in da se morajo toliki drugi veselju predčasno odreči. Prav kot odrasli se morajo pehati za zaslužkom, mnogo prezgodaj spoznajo senčne strani življenja, katere je ubil neusmiljeni boj za obstanek, jim nikoli ne privoščimo prijazne besede, nobenega dokaza naklonjenosti in razumevanja ne doživijo doma. Tisoči otrok kriče zastonj po ljubezni, tisoči otrok hrepene po veselju. Ker je pa mladost brez veselja kakor strupena slana, ki pomori vse dobro, kar spi v človeku, ker zlomi bridkost otroških let do-tičnemu navadno za vedno peruti, je pač najlepša in najliva-ležnejša naloga sleherne matere, napraviti iz domače sobe kraj veselja in ljubezni, v katerem bo preživljala deca kljub zunanjim težavam vesele in svetle trenutke, ki jo bodo napravile odporno za vse poznejše življenje, polno dela, težav in razočaranj.
Res je, da je težko za mater, ki ima toliko skrbi in težav, ohraniti vselej vedrost in potrpežljivost. A mati, ki stori toliko za svojo družino, naj se priuči še temu. Sama se naj vedno neumorno in vztrajno vadi v veselju, kajti le malo je tistih srečnih ljudi, ki jim je veselo srce prirojeno, večina se mora veselju šele priučiti. Toda vsaka, ki hoče biti dobra mati in žena, mora znati deliti veselje drugim, kateri to ni prirojeno, se mora temu priučiti. Seveda ne more nihče docela spremeniti svoje nravi, ki ostane v najglobljem jedru vedno le taka, kakršno smo prejeli od svojih prednikov, veselo, spremenljivo ali čemerno. Prav tako je pa tudi res. da se sleherni človek more in mora imeti v oblasti, da se ne sme nikoli vdajati ".laoemu
razpoloženju, da ne sme nikoli greniti Življenja sebi in drugim. da mora dokazati drugim vedno vesel obraz. V družini, kjer bo šla mati z dobrim zgledom naprej in radodarno delila veselje, bo lepo in toplo vsem.
Likvidacija južno-tirolskih Nemcev .
Na Južnem Tirolskem, ki je po vojni pripadlo Italiji, je od Brennerja do Salurna že iz pradavnih časov strnjeno naseljeno čisto nemško preoivalsivo. Zato sta se za južnotirolske Nemce prejšnja demokratična Nemčija in Avstrija vedno živo zanimali. Odkar je pa zvarjena os Rim-Berlin, so ustavljeni vsi nemški listi, ki so se pečali z južnotiroljkim vprašanjem. Tudi zavod za inozemsko nemštvo ki sicer vodi natančno statistiko o nemškem prebivalstvu v drugih državah, je vzel Južne Ti-rolce iz evidence. Za rajh ni več nobene nemške manjšine na Južnem Tirolskem. S tem pa je zadobil veliko luknjo tudi nacionalnosocialistični nauk o vesoljnosti nemškega naroda, po katerem so vsi Nemci, pa naj kjerkoli prebivajo, člani vsega nemške/a naroda, kakor da bi živel v tretjem rajhu, in so zato dolžni poslušati m izpolnjevati navodila iz Berlina.
TISKOVNI FOND
PROLETARCA
__1-
X. IZKAZ
Carnegie, Pa. Ant. Petrovčič 50c.
Sjrgaa, Pa. Lorenc Ksuvie 50c.
Bridgeport, O. Klub "Naprej" *t. 11 JSZ $5.00.
Conemaugh, Pa. Klub «t. 5 JSZ $4.50; po $1: Mar.v Zabric, A. Ga-brenia in John Kak; po 50c: Frank Podbov, Pauline Podboy, Jscob Ga-brenja. J. Jančar in F. Jančar, /skupaj $10.00. (Poslal Frnnk Podb>y.)
Johnstc wn, Pa. John Langerholc $1.00.
Detroit, Mich. pr»tor Renedict $1.
Cleveland. O. Jenni»» Patfirin $1.
IndianapoKs, lr>*. Valentin Stroj $1.00.
Arma. K"i»». Kanr.aAkn federacija FNTJ $1; M. OberZan 5<*c; po 25?: Amm Hrutkovich, A. Shular, A. Se-lak, M. Gomnr, A. P^ta^k. 1». Kar-lingrr, M. Uleplch. M. K»imar; po 15c: A. Ru par. J. Sodnik. S. Duda*, F. Dr beljak, J. Tratar, M. K mM; po lOc: Anna Jelovrhan In J. Do-Isnc, nkupni ti SO. (Nabimlkrt Anni Bratkovich.)
Skupaj v trm Ukazu $22.60. prejšnji izkaz $514.5.1, skupaj $537.13.
Pospešeno oboroževanje
Chamberlain je i-zjavil pred poslansko zbornico, da bo njegova vlada pospešila oboroževanje Anglije. Kako se to strinja z njegovo prejšnjo izjavo, da je bil z monakovsko kupčijo "dosežen mir z-a našo dobo", je prečudna uganka. Kaže, da Chamberlain niti sam sebi več ne verjame ...
Prispevki za španske borce
XXVI. IZKAZ
Chicago, Ill.^-Pola Oscar Godine. Prispevali po 25c: Frank Sodnik, Oscar B. Godina, Mary Bernik, Pauline Drasler, Angela Kobal, Ernestine Jutcg, Stanley žele, Frank žordani, Svlvia FT^m*", M*ry Kukrnan, Marja Omahen 15c; Joseph Drasler lOc; skupaj $2.75. — Pola D. J. Lotricha. Prispevali po $1: William Fistcr, John Olip, Dorothy J. Omerza; D. J. Lotrich SOc; po 50c: John in Ida Simon, Anton Pirman, Amelia Jajše, Matt Petrovich, Simpatičar, Louise Alič: H. Arko 35c; po 25c: Frank Udovich, K. Zavertnik, Jack Groser, Emil Hrast, Edward Leben, Frank Pirman, Joseph 2ordani, Jack Yen-cich, Anna Lokar, Ernest Dreshar, Paul Videgar, Vinko Ix>čni«kar; po lOc: Leo Komuchar, A. Miško, Luka Groser st., skupaj $10.25, oba skupaj nabrala $13.00.
Girard, O. — Št. 49 SNPJ $2.50.
Skupaj v tem izkazu $15.50 prejšnji izkaz$2,271.87, „skupaj $2,287.-37.
Dr. John J. Zavertnik
PHVSICIAN AND SURGEON 4
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7.00—8j30 Daily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal IlOO Wednesday and Sunday by appointment« only Rcsidence Tel.: Crawford S440 If no answer — Call Avstin 5700
: BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Fino pivo, vino in iganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba.
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ortlinira vsak dan razen srede od i*, zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONF: CICERO «10
2125 SO. S2ND STREET
CICERO, ILL.
EDUCATION.
ORGANIZATION CO-OPERAT1 VE
COMMONWEALTH
PROLETAREC
\ Vugoslav Weekly Devoted Ui the
Interest of the Worker§
OFFICIAL ORGAN OF Jugoelav Federation S. P.
VOL. XXXIII
CHICAGO, ILL., October 5, 1938
PablUbad Waakly »t 1301 S«. LawaJala Ave
Illinois Labor Party To Defend Its Petition
No General War For The
Present
Just Another Column
By IVAN JONTEZ
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
Chicago, lil. — The Illinois Ia»bor Party, in «n*wer t« objection« filed tu it« petition for m plače on the November ballot, stated that ita petition vva« in «ub*tantial convpliance with the law.
"The challenger« are transparent-ly acting for the »tate Democratic adminiatration," »aid lieorge A. Meade, secretary of the Labor Party, "and particularly for Governor Horner and his protege Lucas."
"<Jue«tion» of technical compliance are of «econdary invportance in vievv of the direetion from which the challenge come«. There vvould be no challenge if Homer and hia group did not fear that far more than 25,-000 voter« vvould support the new party. In fact, they apparently anti-cipate that the Illinois Labor Party vvould draw more than the 5"«> vote necessary to e«tabli«h it a« a political party with a permanent plače on the ballot."
"If the petition i« thrown out the Laboi Party vvill a«k it« «upporter« to write-in a protest vote agaimtt the Democratic Party machine which ia re«pon«ible," said Mr. Meade.
The Labor Party ha« affiliated vvith it trade union« with member-ship« of more than 100,000 as well a« numerou« fraternal groups.
them to elect their delegate«.
About forty delegate* attended the meet in Milvvaukee and a large group jummed th« South Side Turn Hali lo take in the program after-vvard«. One of the big uttraction« on the program wa« the play, Jacob Ruda, produced by member« of Branch No. 1.
Our NVaukegan comrade« have arranged for a number of JSF Conference« before, ho we trust to them at thi« particular time.
More about the conference later.
Hallowecn Partjr
Due to conflict in date« with the VVaukegan JSF Conference and too »hor! a period for rehear«al«, the play that Branch I decided to produce on October .'10, ha« boen cancel-ed and in it« s tea d, we vvill have a Hallovveen Party on Oct. 29, Sat-turdav nite, light here at the Center.
The Dramatic Committee ha« closely vveighed the wholt> situation before making thi« deci«ion and believe« this to be the very be«t ar-rangement vve could make under the circuittetances.
Frank and Angelina Zaits Raaurn From Etirop«
On Tue«day of la«t week, Frank and Angeline ZaiU returned home after a European tour of three month« vvhich took them through France, Svvitzerland, Italy, Jugosla-via—their homeland, and other sec-tion«.
In addition to the interesting viaiti to the home« of their parent« and relativea, they managed to con-tact practically aH the Slovene author«, vvritter« and other« who are knovvn among Slovene« here in America through Proletarec, Proave-ta, or the A. D. koledar.
Well knovvn among our people for it« fine seleetion of artiele« each year, the Ameriški druiinski koledar, (American Family Almanac) will be exceptionally interesting thi« year be<-au«e it will be enriched with Kditor Zaitz'« deseription of ali he *aw not only in Jugo«lavia but duiing hi« entire trip.
Data—October 14lh
Secoml Friday of the month — Social Study Club meeting. Re-member vvhat we decided upon at our ia«t meeting. Well, for the benefit of those vvho have forgotten and those vvho vvere not present, we decided to add a new touch to our meeting* during the fall and winter month« by organizing a class and follovving a »et course of «tudy.
Some of our member« will recall that thi« was tried once before and duc to favorable responae of the member«, vvas very auccesaful.
The text vve decided U> use i«, The Ca«e For Socialism, by F red Hen-derson.
In condueting the class, the discussion« vvill be arranged «o as to give everyone an opportunity to present their ovvn opinion« in addition to vvhat vvill be piesented and dis-cussed in connection vvith the text itself.
This i« something that our member« vvere quite enthusiastic about I vvhen it was first proposed and should therefore prove the incentive j for a large attendance at our meet-' ing Friday, Oct. 14.
We also u»k you to invite your friends, too. They are w leome.
JSF Confarence in W-uk gan
The semiannual JSF Conference for the Illinoia-Wiacon«in distriet vvill be held on the last Sunday of this month, Oct. .'10, in the Slovene Home in Waukegan. The last con-! fercnce vvas held in Milwaukee last Spring.
Invitations vvere sont out last week by the conference se etary, Christ-ina Podjavorshek, to ali J. S. F. Branches and fraternal and cultural organizations affiliated with the Educational Bureau, (Prosvetna Ma-I tica) of the Federation, inviting
Until recently it would have been said thut ptace coulti ulwuys be secured by surrender. But Hitler upset that theory when he refused to have peace by surrender until his pal, Mussolini, persuaded him not to fight after he had got ali he wauted. Such is life among madmen.
The Munich meeting of the heads of four of the big pow-ers merely arranged the details of the surrender.
The occupation of the Sudeten area by Germany began on October 1. AH the clearly German areas to be occupied by the lOth. In certa^n other areas an international commission will conduct a plebiscite not later than the end of November. England and France vvill guarantee the new boundaries of Czechoslovakia, their guarantee being as \vorthless as usual. Germany and Italy promise that after Poland and Hungnry take their respeetive bites out of Czechoslovakia, they will also guarantee the tiew boundaries, and their guarantees will be even more vvorthless.
Of course the entire world is glad that there is not to be any general European ivar. It is enough to have a terrible war raging in ChLna and another in Spain.
But such a "peace" can be viewed only ruefully. It Ls a Hitler peace. Hitler Ls the vietor. England and France are the vanquished. Czechoslovakia is the burnt sacrifice. Hitler is given a large area, hundreds of thousands of men for addi-tional caanon fodder, also industTies and natural resources. His power is inereased. What agreements may have been made in secret by the Little Four—that title suiU better than Big Four—are not knovvn. They may have agreed that England and France wili? keep hands off when Hitler feels strong enough to fight Soviet Russia.
There is a slight erumb of comfort in the fact that the Czechs and Jews living in Sudeten area will be allowed to move into vvhat is left of Czechoslovakia. Most of the German Sudetens, hovvever, vvill no doubt remain in the confiscated area. As most of them are Catholics, it will be a sad day for them, whether they knovv it or not. They vvill come under the severities of Hitlerism in plače of the mild rule of the Czechs.
^The confiscated area" is an accurate expression. The Sudeten never belonged to Germany. Hitler has no right what-soever to it. There is not a word in the official communique of the Little Four to the affect that Hitler is to pay anything for it. He ia to be allovved to confiacate it outright. They could at least have had him pay a fair priče—whatever number of hundreds of milHons of dollars that might be—for it. To men like Chamberlain and Daladier "confncation" is a terrible vvord. When Mexico takes an oil property, vvith due promise to pay for it in full, the Britieh rulers conskler it conCi^cation. Yet they can give away a large territory of Czechoslovakia vvithout asking a penny for it.
Not only that, the communique says that if the Czechs do any damage to the property, while moving out, they must pay. You confiscate your neighbor's house, without paying him a nickel for it, and if in his righteous rage he kicks a panel out of the door while he is moving out, he has to pay you for it. That is the rule laid dovvn to the Czechs by the Little Four.
Madmen may at any time destroy the peace that has been made, but the world breathes more freely for the time being. Now let the people of Germany and ltaly do their part, for future peace, by unjoading their dietators.
—Milwaukee Leader.
CHARLATANS CAN BE HEADED OFF
RAILWAY UNIONS VOTE "STRIKE"
The $30-every-Thursday plan ia a« uiimouihI as the pic«*ident and the sec*retary of the treasury and many others contend. But when men see the prospect of never having another job, and vvhen they see the top leaders failing to take the realistic for-ward route, is it not natural that they should take up vvith charlatans? The charlatan« as well as the «ub-versive elementa can be headed off; but n<>t by a do-nothing policy.
Railroad vvorkers throughout the country last week unanimously voted to strike rather than accept a cut in pay.
The Carrier«' Joint Conference Committee, representing manage-ment, has ordered a 15» wuge cut effective at noon, Oct. 1. A strike of aH brotherhoods vvas called at the same time.
The National Mediation Board then declared a state of national em-ergency and Pres. Roosevelt appoint-ed a fact-finding commission, vvith the understanding that 60 dayVmust elapse before either skle can take further aetion. The commisnion must report vvithin 30 daya, and then both parties must vvait another 30 days before aeting.
BENES' BROTHER IN MILNVAUKEE
Mr. Benes, brother of President Fdourd Benes, president of £zecho-slovakia, was in Milvvaukee last week visiting the wife of his brother, John, vvho is at present visiting his other brother, the president, in Prague. Mr. Benes also nddressed a meeting of his countrymen in Chicago.
FALL ENTERS IN GOLDEN C0L0R
The t»est conduct a man can adont is that vvhich gains him the esteem
of other« vvithout depriving him of
his ovvn.—Talmud.
The official entrance ot the autumn season is marke<l bv the autumnul equinox, vvhen day and night are of equal length.
This occured at 11 a. m., Tue«day, Sept. 23, vvhen the sun vvas directly over the equa*or on it« journey south.
We usually realize the change of seasons vvith the first appearance of red and yellow leaves in the tree top« touched by the magic brush of this great artist on his first visit.
A man in Brooklyn vvas anested for repairing a door on Sunday.
If he had merel.v been operating a niče, »juiet svvealshop, the neigh-bors wouldn't have kicked.
BOOKS
It is books that teach us to refine our pleasures vvhen young, and to recall them vvith saiisfaction vvhen we are old. — Leigh Hunt.
VICT0RY IN NOVEMBER PREDICTED BY LA FOLLETTE
Russia Accuses Powers of 'Lies and Hypocrisy'
Tho Russia is the strongest povver in Europe today from the standpoint of area, natural resources, or in ita standing army and man povver, she vvas completely disregarded vvhen Britain. France and Italy were called together to draw up the peace pact, as vvas also any repreaentative of Czechoslovakia, the country vvhosc fate was sealed. (Ireat Britain'« stand during the past fevv critical vveeks proved to the vvorld that she vvould sooner see Germany gain povver in Europe than to see Russia'« in-fluence spread.
Russia termed the international air surrounding the conference, fille<l vvith "lies and hypocracy."
RED HERRING
The red herring is the only fish ihat can live on land vvithout getting
tired of it.
QUERY
Scholarships or hattle ships,
Which is it to be? Little things can shape or mar
A nation'« destin.v. Little things like Scholarships
Or dreadnoughts for the sea, Books or vvar debts shall vve leave To posterity?
It wasn't because of the war scare that vre were kept off thi« page during the laet couple of vveek«, nor because of the interest in Chicago'« basebal) team vvhich vround up the aea«on vrith a startling finish, but rather beceuse of «o many thing« vvhich had to be done.
Withdrawal of Troops from Spain
The AFL aetor vvho vvalked back through the picket line into a struck Philadelphia hotel had the only good excu«e we've ever heard.
H" had left $1,000 under the mafress.
Ju»»t before Pre«ident Roosevelt sent Hitler and Bene« his note a»k-Ing them not to plunge Europe into another mad ma««acre, everything looked like Hitler vvas going to be stopped and he vvas not going to get the Sudeten area of Czechonlovakia vvithout a struggle. Soon after the President'« note vvas publi«hed, an-nouncements vvere made of the Munich four-povver conference and from then on It «eemed that the tide had turned in favor of Hitler again. Now vve knovv that Hitler received everything that he had wanted and that thi« annexation vvill make him «tronger, vvill give him more supplie« and certainly make him much bolder.
Recalling World War Days
We are concerned with Ctecho«lo-vakia for two main reason«. Fir«t because It has been a peaceful ,demo-cracy vvhich vvas developing rapidly into a rea«onably good atate and «econdly, because of what.it does to Germany. We are ali resolved that Hitler i« the wor«t «coundrel on earth; that he nhould not be given any more povver and Influence, and that rather, he »hould be «ubordinat-ed. The English and French ruling rlasses hovvever, much prefer Hitler to the po*«ibility of vvar bringing on a revolution in Germany and eatab-lishing another Communint state. It seems that they vvould rather have Hitler, vvho after ali i« doing the bidding of the C«pitali«ta, then any other kind of a vvorker'« government, even such, as a liberal Czechoslovakia.