•ar Uredalitro J« v Kepltarjerl allot iter. S/m. Bokoplai ae m vračalo; aetrankIrana planu ae ae s sprejemajo. — Uredniškega telefona iter. 74. = Političen list za slovenski narod. Uprarnlštvo |e t Koiltarjevl nllol itev. 6. "U — Sprejema narocmuo, lnserats ln reklamaolje. = ===== Bpraralškega telelona štev. 188. . Današnja številka obsega 6 strani. Grafenauer pred svojimi volivci. Iz Podljubelja se nam poroča: Na mnogobrojno obiskanem shodu slovenskih volivcev v Rožu je minolo nedeljo poročal državni in deželni poslanec Grafenauer o svojem delovanju v državnem in deželnem zboru in vzrokih obstrukcije slovenskega kluba. Njegova izvajanja so se sprejela z nepopisnim navdušenjem ter se mu je od strani volilcev izrekla sledeča zaupnica: »Volilci, Spod. Roža na zborovanju v Delavskem domu, Podljubelj št. 25, izrekajo svojemu poslancu, kakor tudi celemu »Slovenskemu klubu«, brezpogojno zaupanje ter ga prosijo, da, če drugače ne more doseči naših pravic, še zanaprej tako neustrašeno in stanovitno zastopa slovenske koristi in vstraja v obstrukciji.« Enoglasno sprejeto. 'Predsednik katoliškega političnega društva dr. Brejc, poroča nato o delovanju deželnega zbora, skritih napadih nemških poslancev na naše pravice in našo celo gospodarsko organizacijo, ki nam jo hočejo uničiti potom ravnokar sankcijoniranega »Landeskulturrata«. Nemci nas poznajo samo takrat, kadar hočejo kak nemški narodni greh zvaliti na naše slovenske rame, kakor se je to zgodilo pri znanem polomu Centralka-se, ki jo listi, kakor »Štajerc«, na vsak način hočejo podtakniti slovenskim Korošcem, dasiravno Slovenci in nemški kršč. socijalci nimajo nobene zveze. — Enoglasno je bila sprejeta resolucija, ki jo je predlagal nek volilec: »Volilci Spod. Roža, zbrani na zaupnem shodu, ogorčeno protestirajo proti v deželnem zboru ustanovljenemu takozvanemu Landeskulturratu, ker nimajo prav nič upanja, da bo isti pravično in nepristransko delil Slovencem podpore in ker ima očiten namen, uničiti vso našo gospodarsko organizacijo.« Enoglasno sprejeto. Drznost protestantovskih tu!cev. Št. IIj v Slov. gor., 25. sept. V spominu je še vsem udeležencem šentiljske slavnosti 8. septembra divjanje nemško-nacionalne, od Sud-marke plačane bande. In zopet imamo beležiti nov škandalozen slučaj, ki po- LISTEK. Dekli z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalle.) Ko je dospela Mirijam na svoje določeno mesto, se je ustavila in gledala vrste, ki so se vile za njo. Prvi za njo so bili vojaki, ki so nosili zlate posode iz templja, sedmeroročat svečnik in starodavne svete knjige judovskih postav. Za temi so stopali dvorniki, noseči zlate in slonokoščene sohe, ki so predstavljale zmago. Tem sta se ob zmagoslavnih vratih pridružila Vespa-zijan in Tit. Prvi se je vozil Vespazijan v sijajne zlatem vozu, ki so ga vlekli štirje belci; vodili so jih libijski vojaki. Za cesarjem je stal suženj, oblečen v temno obleko, ki je imel namen odvračati vpliv zlobnega očesa in zavisti bogov in ki je držal nad cesarjevo glavo krono ter mu semintja zašepctal na uho usodepolne besede: »Vladar, pomni da si človek!« Za Vespazijanom se je vozil Tit, v srebrnem vozu, na njem je bila spredaj urezana slika judovskega templja v stavlja v jasno luč, pod kakimi razmerami živimo obmejni Slovenci, odkar je začela v naših krajih rovariti Stidmarka. V sredo 21. septembra ob 7. uri zvečer je prihrulo kar 8 tujcev Švabov, ki so naseljeni na tukajšnih posestvih na Kresnici, k slovenskemu kmetu Želu z zahtevo, da mora prodati svojo posestvo »Siidmarki«. Ker je Žel odločno izjavil, da ne proda posestva »Siidmarki«, zahrumi nad njim en Švab: »Grund her, oder Todt«. — Pritiskali so vsi s toliko silo v Žela, da se skoraj ni mogel več braniti. K sreči so mu prišli na pomoč posestnik Černe in viničar Štraus. Nastal je prepir, pri katerem so Švabi Čemeta tako obdelali, da je bil krvav in ranjen. Natepli so tudi Štrausa. Zadeva se je takoj javila orožništvu. Upati je, da bo sod-nija odgovorila tem tujim predrznežem z zasluženim plačilom. Tako daleč smo že prišli, da zvesti državljani niso več varni ne posesti, ne življenja pred drznimi tujci. To kliče k maščevanju! Protiljuiska pota Solcolstva. Kakor je pri nas sokolstvo padlo v suženjstvo liberalizmu in postalo njegov privesek v toliki meri, da narodna neomadeževanost ne prihaja več vpo-štev niti pri njegovih starostih (Ora-žen!), ravno tako si je tudi hrvaško svobodorniselstvo znalo usužnjiti Sokola za svojo štafažo. To se je zlasti pokazalo v Kaštelu v Dalmaciji. Ondi je bil že zgodaj ustanovljen »Hrvatski Sokol«, toda ker so bili vsi člani vrli Hrvati pravaških načel, je smodlakov-stvo ustanovilo novo sokolsko društvo in izposlovalo, da je bil izvrstno napredujoči »Hrv. Sokol« izključen iz so-kolskc »Zveze«, namesto njega pa sprejet smodlakovski Sokol. S tem je hrvaško sokolstvo pokazalo, da je tudi pri njem internacionalno svobodnja-štvo merilo in cilj, a čista hrvaška ideja v njem nima več mesta. Še lepše se je to pokazalo o priliki, ko je imel »Hrvatski Sokol« v Kaštelu blagosloviti svojo zastavo. Dr. Smodlaka in njegova garda je napela vse sile, da bi bila slavnost zabranjena; županstvo je celo dalo izjavo, da noče. jamčiti za mir in red. Hujskalo sc je na vse strani, da da se noben prav (?) Hrvat ne sme udeležiti te slavnosti, kamoli sokolska društva itd. Toda vse hujskanje je bilo zaman; don Ivo Prodan je izposloval dovoljenje oblasti, a ljudstvo je pokazalo, da ga smodlakovstvo ni še spravilo podse ter se je v velikem številu plamenu. Kakor njegov oče, je tudi on nosil z zlatom vezeno togo in tuniko ob-šito s srebrnimi listi; v svoji desnici je držal lovorovo vejico, v levici pa žezlo. Tudi za njim je stal suženj, ki mu je včasih zašepetal na uho opomin, naj ne pozabi, da je človek. Ob Titovem vozu in sicer samo toliko za njim, kolikor mu je dovljeval red, je jezdil na krasnem žrebcu Domi-cijan v sijajni opravi. Za njim so prišli tribuni, vitezi na konjih, za temi pa le-gijonarji, broječi kakih pet tisoč mož, izmed katerih je vsak imel svojo sulico ovito z lovorom. Veliki izprevod se je pomikal po mostu črez Tibero, po širokih ulicah in trgih, mimo palač in templjev na kapi-tol, kjer je bil zgrajen tempelj v čast Jupitru Kapitolinskemu, onstran velikega trga, na koncu Sv. ulice. Povsodi so bili hodniki, okna po hišah, leseni odri in stopnice templja, polne radovednih gledalcev. Nikdar poprej ni mogla Mirijam razumeti, kako more toliko ljudi bivati v enem samem mestu. Mimo tisočev in tisočev je šla in še vedno se je razprostiralo morje belih obrazov. Gledalci so bili mirni, a ko sta se prikazala vozova zmagovalcev, tedaj so hrupno z velikim navdušenjem klicali slavo zmagovalcem. Gledalci so zelo pozorno opazovali udeležilo slavja (dne 18. t. m.). Prišlo je kljub prepovedi tudi zelo mnogo Sokolov od vseh strani — tudi iz Banovine. Menda bodo sedaj vse te izključili, ker so osramotili sokolstvo — s čisto hrvaško narodno idejo! Tako gre sokolstvo na našem jugu eno in isto sramotno pot: pot suženjskega hlapčevstva internacionalni »svobodni misli«! Hvala Bogu, da smo Slovenci o pravem času vzbudili Orla, ki sokolu otimlje gospodarstvo nad našimi lepimi pokrajinami. Bodi njegov polet vedno tako mladostno krepak in vedno obrnjen k — solncu! Pred zasedanjem ogrskrsa državnega zbora. Danes sc snide v Budimpešti ogrski državni zbor. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen je prišel zato na Dunaj, kjer je poročal vladarju v enourni avdienci o položaju. Grof Khuen je obiskal tudi Bienertha, s katerim sta se razgovarjala o delegacij-skem zasedanju in pa o uvozu argentinskega mesa. Khuen je konferiral tudi z vojnim ministrom Schonaichom in z zunanjim ministrom Aehrenthalom. Ogrski državni zbor bo v eni svojih prvih sej volil zastopnike v delegacije. Poleg volitev v delegacije pa čaka ogrski državni zbor še veliko drugega posla. Pred vsem bo pač moral razpravljati novi ogrski državni zbor o proračunu za leto 1911. Proračun bo zahteval precej časa, predno ga rešijo. Čakajo pa ogrske poslance še druge važne zadeve. Bančna skupnost poneha koncem leta, bančni privileg se »nora obnoviti ali pa začasno podaljšati. Grof Khuen se zavzema za skupno banko. Stali bodo brez vsakega dvoma za njim vladni poslanci, ki imajo lepo večino. Mažari bodo brez dvoma zahtevali, naj se prične izplačilo v gotovini, ampak tudi rešitev tega precej kočljivega vprašanja najbrže odgodijo. Ogrski državni zbor ima rešiti tudi finančno vprašanje. Državne blagajne so suhe, kakor so suhe tudi v Avstriji. Denar bo moral ogrski finančni minister Lukacs dobiti. Namerava uvesti nove monopole. Pečati se ho pa moral ogrski državni zbor tudi s srbsko trgovinsko pogodbo, rešiti nagodbo s Hrvaško in končno volivno reformo. Zastonj Khuen seveda ne bo to izvedel. Dobiti bo hotel narodne koncesije in te seveda dobi edino in zgolj na račun skupne armade. Vsekakor bo zelo zanimivo slediti tudi Mirijam, ker se je hitro raznesel po mestu glas, kako se je Domicijan zaradi deklice z biseri spri z očetom in bratom. Znano je bilo tudi, da hoče Domicijan za vsako ceno kupiti to vjetnico na javni dražbi. Blizo kraja, kjer je stala Mirijam, je stala krasna palača iz belega marmorja; čudno pa se je zdelo Mirijam, ki je gledala na to hišo, da so bila vsa okna zastrta z zavesami in da hiša ni bila okrašena z zelenjem kakor vse druge hiše. Tudi drugi so to opazili in o tem povedali svoje mnenje. Po teli razgovorih je zvedela Mirijam da je lastnik te palače bogat plemič, ki je baje padel v judovski vojski in da sedaj še niso dognali, keclo da podeduje hišo. V tem začuje Mirijam od zadaj krik in smeh. Ozre sc in vidi, da je omedlel nesrečni judovski poveljnik Simon, nekaj od neznosne vročine, nekaj vsled udarcev, ker so ga stražniki v zabavo ljudstva nepretrgoma bičali. »Ali bo res dekle z biseri na javnem trgu prodana?« vpraša dragoceno oblečen trgovec reditelja. »Taka je postava,« odvrne reditelj in vsakdo sc ji mora ukloniti. Ali jo mislite tudi vi dražiti? Povem vam. da razpravam ogrskega državnega zbora, v katerem gospodarijo iz groba vstali Dcakovci. Uspehi pasivne resistence na južni železnici. Zadnja pasivna rcsistenca na južni železnici je dosegla lepe uspehe. Rdeči agitatorji bodo to sicer tudi v naprej zanikavali, toda to jc čisto brezpomembno za one, katerim se je potom pasivne resistence zboljšal kruh. Kristan je rekel na zadnjem »železničar-skem« shodu v »Narodnem domu«, da jc glavno načelo socialnih demokratov »večna nezadovoljnost«. To večno nezadovoljnost rdečim sodrugom popolnoma privoščimo, ker v tej nezadovoljnosti tiči tudi razpad socialne demokracije. Pasivni resistenti, napram katerim jc pred dnevi socialna demokracija nastopila v tako ostudni obliki, pa so zadovoljni s svojimi uspehi in to je glavno. Zadnji pasivni odpor na južni železnici se jc končal z velikimi uspehi za uradnike, uradnice, poduradnike in sluge. Da se enako ni zgodilo z delavstvom, se naj to delavstvo zahvali socialni demokraciji, njeni organizaciji in njeni zavratni politiki. Kaj so dosegli pasivni resistenti? Vsem onim uradnikom, ki so bili že 1. oktobra 1907 uradniki statusa 1, statusa 2 in pisarniški uradniki in ki so dobili pri takratni regulaciji samo 200 K več na leto, se zniža prihodnji rok povišanja v službi za dve, oziroma poldrugo, eno ali pol leta. Blagajniške in kalkulacijske do-klade, ki so bile uvedene pri državnih železnicah 1. januarja 1909, se bodo vpeljale, tudi pri južni železnici z določbami državne železnice. Doklade so bodo kolikor mogoče hitro likvidirale, in sicer se štejejo od istega termina, kot so se izvedle pri državnih železnicah. Onim uradnikom, ki so bili svoje-časno nastavljeni kot, sluge ali pod-uradniki z 840 K, oziroma 9(50 K letne plače, sc skrajša čakalna doba za dve leti, oziroma eno leto. Ravno tako se bo tudi v bodočnosti onim kot uradniki imenovanim uslužbencem, ki so bili svoječasno nastavljeni kot sluge ali poduradniki z 840 K, oziroma 960 K letne plače, ob njihovem imenovanju za uradnike skrajšala čakalna doba za dve oziroma eno leto. Pisarniškim uradnikom se bo dosedanja štiriletna čakalna doba v služ- vas čaka huda kupčija, kajti zanjo se poganjajo zelo imenitni ljudje,.« »Tako,« reče tujec, »tedaj bo stvar zelo zanimiva.« Mirijam je malodane omedlela, ko je čula, kaka osoda jo čaka med temi divjimi, brezsrčnimi ljudmi. Ozirala se je po množicah, a nikjer ni videla prijaznega obraza. Obrnila je zato svojo oči proti nebu, od koder edino se jo smela nadejati pomoči. Toda nebo je bilo sicer jasno, a nobenega angelja ni bilo, ki bi ji bil donesel tolažbe. V tem pa se ozre zopet na belo marmornato palačo. Zazdelo se ji je, da se premika zastor pri enem oknu. Opazila je za malce odgrnjenim zastorom obraz stare žene, temne polti, plemenitih potez in nad obrazom sive lase. »O, nebesa!« vzdihne tihoma Mirijam: »To jc Nehušta!« Mirijam je bila za trenotek kar okamenela, misleč, da je bila to samo prikazen, ki jo je videla v svoji razburjeni domišljiji. Toda to ni bila prikazen, bila je res Nehušta, kajti, naredila je pred seboj v zraku znamenje svetega križa, nato pa je hitro položila prst na usta v znamenje, da mora molčati. Zavesa sc zopet prav počasi zagrne in Nchuštc ni bilo več nikoder. Mirijam so se vsled tega iznenade-nja šibila kolena in ko so reditelji klicali, da nai se izprevod začne naprej s Velja po poŠti: aa Sa oalo lato naprej . K 28'— ■a pol lau » . » IS'— sa četrt > » , • 8*M ia en meaeo » • • Ml ■a Nemčijo oeloletno » ia ostale Inosemstve » 38*— sa V apravnlltvn: as Za celo loto napra] . t 82*40 ■a pol leta ■ , > U*80 ca četrt > » , > 5*60 aa en meseo » , > 1*80 S pollllenjem aa dom stane aa mesec 2 K. Posamezne It 10 v. 'Stil. 219. V Mnbllanl, t torek, dne 27. septembra 1910. Leto XXXVIII. mseratl: ^ Enostoipna petltvrata (72 mm): sa enkrat.....po 15 v sa dvakrat . • « . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . » 8 » V reklamnih notloah stane enostoipna garmondvretn 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust Izhaja: ==s vsak dan, Izvzemil nedelje ta praznike, ob 5. nrl popoldne. SLOVENEC benem napredovanju znižala na tri leta; vpeljal se bo zanjo tudi 9. činovni razred, pisarniških oficialov, s plačami 2800 K, 3000 K in 3200 K ter s stanovanjsko doklado na Dunaju v višini 1200 K. Čakalna doba v plačilnih stopnjah 2600 K, 2800 Iv in 3000 K se določi na štiri leta. V sedanjem službenem redu določena starostna službena dokla-da odpade. Po prihodnjem službenem napre-dovalnem terminu začenši se pomaknejo uradnice po Štiriletnem povoli-nem službovanju v plačilni stopnji 4 z letno plačo 1200 K avtomatično v 5. plačilno stopnjo z letno plačo 1320 K. One poduradnike, ki morajo po veljavnih predpisih in pod gotovimi pogoji narediti uradniško skušnjo, se jih more odslej pripustiti k temu izpitu, kakor hitro so bili imenovani za de-finitivne. Dosedanji termini za imenovanje teh poduradnikov ostanejo v veljavi. Poduradnik, ki bo imenovan za uradnika, bo nastavljen z začetno plačo 1600 K. Vsi poduradniki, ki .so l>i!i od 1. januarja 1908 imenovani za uradnike z letno plačo li()0 K, bodo uvrščeni v plačilno stopnjo 1600 K na leto, pri čemur se jim bo vštelo dosedanje službovanje. Čakalna doba slug v plačilni stopnji 1000 K se za one sluge, ki so bili nastavljeni pred 1. januarjem 1909 in niso dosegli do tega časa plačilne stopnje 1100 K, zniža od treh na dve leti. Po vzorcu in načinu prestopnih določil, ki so uvedena na državnih železnicah za čuvaje, se vpeljejo analogna prestopna določila za čuvaje južne železnice, ki so bili nastavljeni pred 1. julijem 1908. S 1. januarjem 1911 začne poslovali nadzorovalni odbor skladišč za živila, ki bo obstojal iz devetih članov, in sicer bo v njem: načelnik (imenuje ga družba), štirih članov (imenuje jih družba) in štirih članov, ki jih izvolijo aktivni nastavljenci železnice. Izvoliti se mora en uradnik, en poduradnik, en sluga in en delavec. Vsi člani odbora imajo glasovalno pravico. — Družba .ie pripravljena prepustiti skladišča za živila popolnoma upravi uslužbencev južne železnice, kakor hitro se ji predloži od novega nadzorovalnega odbora primeren predlog, ki bi varoval lastninske pravice južne železnice. Stanovanjske doklade se zvišajo na onih postajah, kjer so uslužbeni tudi državni železničarji, da se zenačijo z dokladami državnih železničarjev, v kolikor jih imajo večje. Ta določba velja za nazaj od 1. januarja 1909. Izvzete so seveda one postaje, kjer se je to že Egodilo. Več postaj se pa s 1. januarjem 1910 pomakne v višji razred stanovanjskih doklad. Uradnikom, poduradnikom in slugam, ki stopijo 30. septembra 1910 v pokoj, se s pritrditvijo upravnega odbora dotičnoga penzijskega zaklada zagotovi posmrtnina, analogno z določbami o priznanju posmrtnin po umrlih uslužbencih v aktivni službi, in sicer v najvišji meri za uradnike 1200 K, ca poduradnike 800 K in za sluge 400 kron. To so uspehi pasivne resistence. Socialni demokrati pa se naj zadovolje s svojo večno nezadovoljnostjo. n-------------- — --------- ----- - .- —■—-- pomikati, ji je bilo, kakor da se mora zgruditi. In v resnici bi bila padla na zemljo, ako bi je ne bila vjela neka ženska iz množice in ji podala čašico kre-pilne pijače, rekoč: »Pij. deklica z biseri in pokrepčaj se! Treba ti bo veliko moči.« Miri jam je hvaležno vzela čašo in pila.. Po tem požirku so jo navdale nove moči, tako, da je mogla iti z ostalimi naprej. Nekako ono uro pred solnčnim zahodom je bil izprevod končan. Iz praznično okrašenih Svetih ulic, so korakali po pobočju griča, ki je. na njem stal sloviti tempelj Jupitra Kapi-tolinskega. Sredi tega pota so naenkrat stopili stražniki med vjetnike, zagrabili so verigo, ki je visela okoli Simonovega vratu in ga vlekli iz vrste v smrt. Cesarja stopita iz vozov, približata se oltarju vrh stopnic, pod njima pa so se v neštevilnih vrstah razpostavili na določenih prostorih vsi oni, ki so sc udeležili zmagoslavja. Pred vladarja prihite vojaki in eden sc prikloni cesarju ter pokaže zbranim odsekano glavo sivolasega Simona. S tem so Himljani pokazali popolno zmago Rimljanov nad Judi. In množice so navdušeno pozdravljale zmagovalce. Ko je na»povelje nastal mir, so na oltarju žrtvovali živino in cesarja sta darovala bogovom, ki so jima dali zmago. Tako se je končalo zmagoslavje Vespazijana in Tita in ž njim boj Judov proti rimskemu orlu. Čebelarjem. Državna zveza čebelarskih društev avstrijskih v Pragi, jc prosila c. kr. fin. ministrstvo z ozirom na skrajno slabo letošnjo čebelarsko letino, da bi dovolilo za jesensko pitanje Čebel davka prosti kristalni sladkor. Prošnjo državne zveze so podpirala vsa v zvezi združena društva, med njimi tudi »Slov. osrednjo čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko«, ki je prosilo za 600 stolov sladkorja. Te dni pa je došel zvezi dopis c. kr. finančnega ministrstva, ki naznanja, da je dovoljeno zvezi samo 300 stotov davka prostega sladkorja. Koliko od teh 300 stotov sladkorja bo deležno »Slov. osrednje čeb. društvo za Kranjsko«, bo odločila zveza na zborovanju dne 1. oktobra v Gradcu. To sc menda pač pravi norčevati. In še ta sladkor bo v tovarni pomešan s 4 odstotki peska in enim odstotkom žaganja, da ga nihče ne bi mogel rabiti zči kako drugo stvar. Dobe pa sladkor le revni čebelarji pod finančno kontrolo. Ker je državni zvezi došlo prošenj za 5860 met. stotov sladkorja, dovolilo pa se jc samo 300 stotov, je zveza prosila še enkrat fin. ministrstvo, da tlovoli vsaj 1600 met. stotov davka prostega sladkorja. Toliko na znanje našim čebelarjem, ki so tako mnogoštevilno prosili za sladkor, da se naj nikar ne zanašajo na ta sladkor, marveč naj sladkor sami kupijo drugod in hitro nakrmijo čebele, da ne bo prepozno, ker sedaj je skrajni čas za to. BIELOHLAVKOV OBRAČUN S SVO-JIMI NASPROTNIKI. V drugem dunajskem okraju so priredili krščanski socialci shod, na katerem je med drugim govoril tudi Bielohlavek, ki je ostro obračunal s svojimi nasprotniki. Izvajal je: Po Luegerjevi smrti so mislili združeni naši nasprotniki, da je zdaj pravi čas, ko bodo lahko zadavili tako sovraženo krščanskosocialno stranko. Kdor pozna zgodovino naše stranke, zna, kake velikanske ovire je morala premagati, predno je dospela na svojo sedanjo višino. Ampak vsi napadi in tudi social-nodemokraško nasilnosti niso mogle preprečiti zmage krščanskosocialno stranke, ki je postala odločujoči čini-telj v naši državi, deželi in v občini. Ko je umrl voditelj dr. Lueger, se je pokazalo, da je hotelo nekaj oseb ob tej priliki zadovoljiti svojo lakomnost in častihlepnost. Ernst Vergani in Ilraba sta pričela obrekovati krščanskosocialno stranko. Dr. Lueger je zaničeval Hrabo, ker jo bil večkrat, pijan. Ilraba je bil tisti, ki ga je dr. Lueger javno označil za svojega morilca. Ilraba je bil namreč v Parizu, da dobi denar za plinarno, a namesto da bi bil storil to, kar triu je dr. Lueger naročil, se je pa rajši zabaval v »Bal del Opera«. Z velikim hruščem so proglašali propad krščanskosocialne stranke in celo ma-rodni liberalci so se upali na plan in priredili so s pomočjo socialnih demokratov nekaj dobro obiskanih shodov, da pospešijo konec naše stranke. O Verganiju je rekel, da naj vzame na znanje, da postane človek s pavšalija-mi lahko milijonar, da pa s procesom ni mogoče onemogočiti poštenega ljudskega zastopnika. ČRNOGORSKI POSLANIK PRI SVE-TEM OČETU. Ker so v črnogorsko ustavo bile sprejete neke določbe, ki so v nasprotju z določbami konkordata mod Črno goro in Vatikanom iz leta 1886.. je Rim vložil protest. Sedaj je kralj Nikola v tej zadevi poslal k sv. očetu s polno-močjo opremljenega odposlanca Mijuš-koviča, ki je z dosedanjimi dogovori povsem zadovoljen in ni nobenega dvoma, da sc vsa zadeva prijateljsko reši. Mijuškovič je tudi pooblaščen za dogovore glede popolnenja barske nadško-fovske stolice. Laski Iredentovc! pred sodiščem. Pred celovškim porotnim sodiščem se je včeraj pričela razprava proti nekemu tržaškemu iredentovcu, ki je obtožen dvakratnega zločina po § 65 k. z. Obtoženec je Brun o F e r 1 u g a, knjigovodja v Trstu, neoženjen, rojen i9. februarja 1880. v Sisku ter je bil že trikrat, kaznovan zaradi političnih pre-greškov. — Obtožnica navaja, da sc je uvedlo proti Ferlugi kazensko postopanje vsled neke ovadbe, ki jo je prejela 23. decembra lansko loto tržaška policija, v kateri se dolži več oseb ire-dentističnih dejanj, med njimi tudi Ferlugo. Policija opisuje Ferlugo kot notoričnega iredentovcu, nasilnega značaja, ki ima veliko vpliva na svoje somišljenike. Tekom kazenskega postopanja se je dognalo, rla jo bil Forluga leta 1903. zapleten v veloizdajniški t>ro- ces, ki se je vršil v Trstu ter se je odtegnil takratni kazni z begom v Italijo. Zasledovalo se ga je potom tiralice. L. 1903. je Fcrluga v Trstu in pozneje v Italiji bil v ozki zvezi z iredentovsklmi korporacijami v Italiji ter je tudi pomagal ustanoviti nek tajni iredentov-ski odbor, kar je razvidno iz takratnih sodnih aktov. Omenjeni odbor je imel nalogo agitirati med tržaškim prebivalstvom proti avstrijski vladi, drŽavi povzročiti nevarnost od zunaj ter ob gotovem trenutku uprizoriti ljudsko vstajo. Ta odbor je imel tudi nalogo zbirati prostovoljce ki bi podpirali vpad Goribaldincev v »italijanske pro-vincije v Avstriji«. Iz kazenskega postopanja leta 1904. proti Oskarju Su-banu in tovarišem je razvidno, da je tržaška policija pri hišni preiskavi dne 15. julija v prostorih društva »Societa Ginnastica« našla v tleh članske garderobe dve bombi z vsemi pripravami, zaprti v lesenem zaboju. Iz tega kazenskega postopanja je daljo razvidno, da so takratni obtoženci Suban, Napoleone Cozzi, Giilsto Salatoi in Marcello Do-paul delovali sporazumno z iredentov-ci, ki so pobegnili v Italijo in s katerimi so osnovali-tajni odbor z imenom »Pro Italia irredenta«, ki je imel namen pospeševati laško iredentovsko gibanje v Avstriji. Ta odbor, čegar propaganda se jc odkrila že v začetku leta 1903., je preje) sporazumno z iredeutovskimi krogi v Italiji pobotnice v blokih od društva »Federazione popolarc nazionale pro Italia irredenta« v Italiji, ki so bile podpisane od Ricciottija Garibaldija. Te pobotnice za 1 liro so prodajali tržaški iredentovci v svojih krogih ter tako zbirali denarni sklad za nabiranje Ga-ribaldinijevih prostovoljcev in za nameravani vpad Garibaldincev v Avstrijo. To je priznal takrat obtoženi Suban. Nameni omenjenega laškega društva so razvidni i družne blagajne. Kakšnega vraga sc uganjali združeni nemški in slovenski liberalci, svobodomiseln in socialni de-mokratje, ko so jc izvedelo, da je osrednja blagajna nemških kmečkih zadrug vslod ponesrečenih in malovestnih špekulacij monsignorov Weilla in Kay-serja občutno prizadeta. Popisovali sc cele plahte, kako so »klerikalci« »osle-parili« ljudstvo in kako so vslod krivde »klerikalcev« koroški nemški kmetje na robu propada. Naši slovenski übe-ralci pa so velenemcem na ves glas se-kundirali in lagali, kako jo pri tem tudi koroški slovenski kmet prizadet čeprav se je takoj pojasnilo, da nima slovenska zadružna organizacija i nemško nobene zveze. 22. t. m. pa s», je vršil v Celovcu občni zbor nemških zadrug in na tem zboru sta poslanec Walcher in cesarski svetnik Lieb« mayer sporočila, da se je posrečilo blagajno sanirati. Tisti škofje in samostani ter duhovščina, ki so jo liberalci obrekovali, da ljudstvo odira, so toliko prispevali, da koroški kmet ne bo trpel prav nobene škode in tudi vlada je, zavedajoč se pomena kmečkega zadružništva, tej akciji pristopila. Kaj pa na to liberalci in rdečkarji, ki so imeli preje toliko pisati? Molče! Niti glasu ne dajo zdaj od sobe tisti, ki so bili preje tako strašno v skrbeh za koroškega kmeta! To je liberalna morala! + Kamniško okrožje Orla je zaključilo svojo poletno sezono z javno telovadbo in ustanovitvijo odseka na Rovih (devetega v okrožju). Nad 100 bratov v kroju se je zbralo v lepi farni cerkvi, kjer jih je nagovoril č. g. domači župnik. Javna telovadba se je vršila na travniku ondotnega gosp. župana. Drzne vaje nekaterih bratov na orodju so bilo lep javen račun telovadcev o njihovi vstrajnosti in pridnosti v vežbanju. Po telovadbi jo zbrani četi krasno govoril č. g. pater dr. Guido Rant o pomenu Orla za poštenje in omiko slovenske mladine. Ko so je domači gosp. župnik zahvalil bratskim odsekom in želel veselo svidenje v prihodnjem letu, so se isti razšli v zavesti, da so v letošnji sezoni mnogo storili za okrepitev svojega okrožja, ki je eno najmočnejših, če ne po številu najmočnejše v Zvezi telovadnih odsekov Na zdar! — Naši palestinski romarji. Dne 16. septembra je odpotovala večina romarjev z vlakom zjutraj ob šestih oziroma iz Jeruzalema ob četrt na sedem. Okoli 16 romarjev, skoro sami duhovniki, so ostali v Jeruzalemu, da si ogledajo še nekatere svete kraje, zlasti v Galileji. 16. in 17. septembra smo porabili, da srno posetili II Kubeke ali stari Emavs, kjer se jc dal Jezus spoznati dvema učencema. Na tem mostu stoji sedaj prekrasna cerkev, ki je bila posvečena pred par leti. Ob cerkvi je tudi samostan, ki je bil otvorjen šele lani v praznik sv. Kloofe, 25. septembra. V Časi novi so nas prijazno sprejeli in lepo pogostili. Nekaj velikanskega je, kar so frančiškani že napravili na tem kraju. Iz puščave je postal pravi raj. Tudi nemško palest, društvo je kupilo skalnatega sveta 300.000 ms za 1000 frankov pred sedmimi loti, danes je že lepo gostišče in krasni vrtovi. Oskrbujejo gostišče prijazni lazarist Müller iz renske provincije in boromej-kc. Tujci prihajajo v obilnem številu v ta krasni kraj, odkoder je razgled tja do Jafe in morja. Kako lahko smo tu molili! — Zopet velik požar. Iz Metlike nam poročajo: V Radovicih je ogenj vpepelil s poslopji hiše štev. 4, 5, 6, 7. — Tatvine v tržaški okolici. Preteklo zimo jc bilo izvršenih mnogo vlomov v vile tržaške okolice. 20. t. m. se je obravnaval pred deželnim sodiščem v Trstu eden izmed teh številnih slučajev. Zagovarjati sta se morala dva zakonska para Lovro in Marija Možina, Luka in Katarina Kralj ter neki Lovro Leban, pri katerih so našli veliko množino ukradenih stvari. Leban, ki je bil že devetkrat kaznovan radi tatvine, je bil obsojen na eno leto ječo, Lovro Možina na dva meseca, Luka Kralj pa na en mesec poostrene ječe. Marija Možina jo bila obsojena na en teden zapora, Katarina Kralj pa je bila oproščena, ker se ji ni moglo dokazati krivde. — Železniška vest. Med postajo Belvedere in postajališčem ter nakla-diščem Terzo na progi Červinjan-Bel-vodero ležečo in doslej le za osebni in prtljažni promet urejeno postajališče Oglej se otvori dne 1. oktobra 1910 tudi kot nakladišče za omejeni blagovni promet. Vozne liste se izdaja od tedaj naprej pri železniški blagajni v postajališču in nakladišču; prtljago se pa odpošilja proti naknadnemu plačilu prostajbin. -h Beck namestnik v Dalmaciji? »Obzor« prinaša vest, da je Beckovo potovanje po Dalmaciji v zvezi z njegovim imenovanjem za naslednika Nar-dellijevega v slučaju, tla slednji poda ostavko. Dalmatinski listi zabeležujejo vest kot malo verojetno. — Umrla je v Stari Loki posest niča M a r j e I, a K a r 1 i n iz znane rodbine duhovnikov Karlinov. Komaj je še dočakala svojega sina, vrnivšega se iz Jeruzalema. Naj blaga krščanska žena počiva v miru! — Pogreb jo v četrtek ob pol i), uri dopoldne. — Nenadoma umrl jo v Št. Petru na Krasu gosp. L j u d e v i t Spil a r. — Umrla jo v Mengšu Marija Hribar, rojena Novak, bivša posostnica in tovarnurica slamnikov. — Okrajna cesta v Ločno so bo preložila; cesta do novo gimnazijo bo prav lepa. Bil jo pa tudi zadnji čas, ker so je na tej costi vsako loto pripetilo več nesreč. Vsled preložitve cesto bo na desni in levi strani veliko stavbinskih prostorov in Novo mesto so bo na tej strani lahko razširilo. — P. Drozd umrl. V Pragi je umrl bivši predsednik sv. Vaclavske posojilnice, P. Drozd. — Društvo zdravnikov na Kranjskem vabi k mesečnemu zborovanju v četrtek dno 29. septembra ob pol (3. uri zvečer v prosekturi deželne bolnico. Dnevni red. i. Dr. F. Goostl: Spričevala za vsprejem bolnikov v blaznico. 2. Dr. Demetor vitez Bciweis-Trateniški: O kliniški dijagnozi, epidemijologiji in profilaksi kolere. 3. Demostracije. — Slovenec ponesrečil v Ameriki. Iz Thomas, W. Ya., se poroča, da je v bolnišnici v Davisu umrl rojak Anton Rus, ki se jo v premogovniku ponesrečil. Padel mu je bil kamen na glavo in era tako težko poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer jo 8. t. m. umrl. Ranjki jo bil 53 let star, doma iz Mirne v novomeški okolici, kjer zapušča ženo in pol nedoraslih otrok. — V Selcih bo v torek, dne 4. oktobra 1910, živinski semenj. — Slovenka umrla v Ameriki. V Bridgeville, Pa., je umrla 4. septembra Marija Maček, doma iz Studenca pri Ljubljani. Sialerske novice. i Orel so je ustanovil v Reichen-burgu v nedeljo 25. t. m. Na ustanovnem shodu sta navduševala reichen-burške fante za novega Orla č. g. kaplan Martin Gabcrc in zastopnik Z. O. br. Janko Hočevar iz Ljubljane. Pristopilo jo 33 rednih članov. Odbor so je izvolil sledeči: predsednik br. Franc Avsenjak, podpredsednik Miha Fab-jančič, blagajnik br. Robert Sotošek, tajnik br. Gabcrc Martin, odbornika br. Janez Avšič in Franc Bračun. Novi Orol ima na razpolago krasno dvorano za telovadbo in tudi vso potrebno orodje. š Umrl jo v duhovniškem domu v Gradcu č. g. J o s i p M a r k o v ič, duhovnik v pokoju. — Umrl jo na gradu Giesshiibl pri Slovenski Bistrici vodja mariborskega nemškoga »Studonten-heima« dr. Josip W a 1 d h e r r. KOLERA ZAKUŽILA NEAPELJ. (z Rima. so poroča, da jo obolelo v Neapolju na koleri) 77 oseb, med katerim jih je umrlo 59. Italijanska vlada je obvestila volevlasti o koleri v Neapolju, dasi jo prosil noapoljski župan, naj šo nekaj dni prikrijejo kolero. V Apu-liji sto na. koleri oboleli zopot dve osebi. V Galiciji so ukazali, da no smejo več voziti direktni vozovi na progah Lvov-Budimpešta, Lvov-Miskolcz, Przemysl-Budimpešta, Przomysl-rjhley in Tar-nov-Budimpošta. V Mohaču so obolole zopot štiri osebo. V Carigradu je obolela na koleri ena oseba, umrla pa ena. V Erzerumu je obolelo na koleri 23. t. m. 9, umrlo pa 3 osobo, dne 24. t. m. jo pa obolelo 7, umrle so pa 3 osobo, v erzerumskem vilajelu jo pa oblelo 7, umrle so pa na koleri 3 osebe. Telefonska in brzojavna poročila. PREBITEK V NIŽJEAVSTRIJSKEM DEŽELNEM PRORAČUNU. Dunaj, 27. septembra. V današnji soji jo bil predložen proračun za leto 1911. ki izkazuje prebitka 26.433 kron. Tudi vsebujo regulacijo učiteljskih plač na deželi, za kar je več proraču-njenih 2,400.000 K. Da so ta večji izdatek pokrije, predlaga deželni odbor zvi- šanje naklad na pivo od 1 K 70 vin. na i K pri hektolitru. SKUPNI MINISTRSKI SVET. Dunaj, 27. septembra. Radi delegacij so tekom tedna vrši zopot skupni ministrski svet. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 27. septembra. Po devettedenskem odmoru jo imel danes ogrski državni zbor kratko formelno sejo. Državni zbor je sklonil odzvati se vabilu na narodno spominsko slavnost, ki so vrši v Aradu (5. oktobra. Ogrski državni zbor bo na slavnosti zastopan po doputadji in bo položil na spomenik venec. OGRSKI PRORAČUN. Budimpešta, 27. septembra. Poroča so, da v ogrskem proračunu za 1. 1911. no bo nobenega primanjkljaja, pač pa mal prebitek. KOLERA NA DUNAJU. Dunaj, 27. septembra. Danes je noki kaznjenec okrajnega sodišča v drugem okraju umrl na koleri sumljivih znakih. Vsi kaznjenci toga sodišča so izolirani. NEMŠKI RADIKALEC GLÖCKNER IZVOLJEN ZA DRŽAVNEGA POSLANCA. Praga, 27. septembra. V okraju Gablonz jo pri ožji volitvi nemško-radikalni župan Wlolf Glöckner proti socialnemu demokratu bil izvoljen za državnega poslanca. STAVKUJOČI NAPADLI CERKEV. Berolin, 27. septembra. Včeraj so priredili stavkujoči delavci tvrdke Kupfer & Ko. velike izgrede. Policija jo bila obveščena, da hočejo stavkujoči napasti reformno cerkev. Poročilo jo bilo resnično. Ko je prihitelo 300 policajev, jo množica s kamenji napadla cerkev in pobila okna. Policaji so potiskali besno množico proč; bil se je pravcati boj, v katerem so bili ranjeni trije policijski častniki, 40 stražnikov in več drugih oseb. Policija je 20 oseb aretirala. ZOPET NESREČA NA ŽELEZNICI. Budimpešta, 27. septembra. Tu je trčil osebni vlak v neko lokomotivo. Štiri osebo so težko, tri osebe lahko ranjeno. CANALEJEV PADEC. Pariz, 27. septembra. Iz Madrida poročajo, da je Canalejev padec neizogiben in to radi katoliškega, protestnega gibanja in nerodnih finančnih operacij Cana.le.jevc vlade. Celo radikalni listi napadajo vlado radi posojila 1500 milijonov. Listi pravijo, da Cana-lejeve finančne operacijo tirajo Španijo na rob propada. Splošno so sodi, da bo po manifestacijah 2. oktobra Canalejas demisijonirai. Madrid, 27. septembra. Canalejev naslednik bo skoro gotovo grof Roma-nones. AVIATIK OHAVEZ UMIRA. Domodosscla, 27. septembra, \via-tik Chavez, ki so jo ponesrečil, ko jo prolotol Simplón, umira. N$krat so mu jo stanje poslabšalo. Vsak trenotek je pričakovati smrti. POSLANIŠKI TAJNIK — POŽIGALEC. Genf, 27. septembra. Bivši nemški poslaniški tajnik v Peterburgu in Haagu, Riliard Bali je bil v Arlesheimu aretovan s svojo ženo, ker sta osumljena požiga. VELIK MLIN POGOREL. Novi Sad, 27. septembra. Tu je pogorel veliki.Sofiji« mlin. EKSPLOZIJA. V LEKARNI. Varšava, 27. septembra. V Skiomil-nicah jo nastala v lekarni Pavlovski eksplozija vsled neprevidnosti osobja. Pri reševalnih delih sta našla smrt dva ognjegasca, 7 pa jih je bilo ranjenih. KOLERA. Sarajevo, 27. septembra. Bosanska vlada jo prepovedala uvoz melon iz po koleri okuženih krajev na Ogrskem. Prepovedana je tudi prodaja prerezanih melon. Llublianske novice. lj Shod zaupnikov narodno-napredne stranke. Danes smo dobili iz popolnoma drugoga vira kot včeraj, iz narodno-napredne stranke te-le vrstico: »Narod« so v notici »Lepi za-u j» n i k i « pritožuje, da je »Slovenec« dobil poročilo o sestanku o ž j e g a odbora narodno - naprednih zaupnikov. Kakor pa jo meni znano, jo bilo vendar sklenjeno, da jo sostanek samo za naprednjake in za napredne liste stro- go tajen, če je torej kdo kaj »Slovencu« poslal, se jo strogo držal sklepa. Sicer pa se ne bomo pustili psovati od »Naroda« za »klerikalne vohune«. Kdo bo pa so še upal iti na shod zaupnikov, če so ga bo potem imelo radi tega kar za »klerikalnega vohuna«?! — »Takšnih propalic jo, žal, med nami veliko števil o«, piše »Narod < in vendar nas je bilo na sestanku samo 43, kako so naj torej prihodnjič mod seboj pogledamo, ako nas »Narod« kar z veliko mero psujo s propalicami in vohuni. Tako še noben list ni psoval svojih zaupnikov! Na prihodnjem zali p n c.m s e s t a n k u b o m o proti temu odločno protestiral i.« — Mož, ki nam je to pisal, ima popolnoma prav. Prihodnjič naj se na shodu zaupnikov odločno protestira proti »Narodovi« pisavi o shodu na-rodno-naprednih mož. Naš list je tudi v tem oziru na razpolago za poročilo. Še bolj kot »Narod«, jo zanimivo mnenje glasila mladinov o »Slovenčevem« poročilu. Mladini so starinom naslikali na steno velikega bavbava in iz njihovo pisave soditi, se jo pravzaprav bati, da celo v ožjem odboru narodno-na-predne. stranke »klerikalci« dobe večino. — Ta večina je že precej sigurna, ako je resnična trditev mladinov, ki vzklikajo ob »Slovenčevem« poročilu, »da so se zadnji čas razmero tako spremenile, d a je najhujši 1 i b e r a -I c c danes že k 1 e r i k a 1 e o.« —• Tako sc stvari lepo, normalno razvijajo. lj Nova tožba. Gospodje zaupniki narodno-napredne stranke so se v nedeljo menda zato sešli, da sklenejo — novo tožbo. Menda bo ta sklop javilo javnosti »predsedstvo shoda«. Stvar pa se je tako-le vršila: Gospod Adolf Ribnika r ima široka pleča in je zato smatral za umestno, da zastopa na shodu zaupnikov kar tri okrajna društva. Nekaterim so je pa. to zdelo preveč in na-hrulili so gospoda Adolfa. Ribnikarja. Gospod Rohrmann je gosp. Ribnikarju rekel posebno prijazno besedo, ki jo pa Ribnikar ni hotel imeti za zaupno in je pričel kričati, da bo tožil. Gospod Rohrmann bo torej tožen, ker ni upati, da bi pustil inladin Ribnikar obviseti na sebi Rohrmannovo starinsko Ijubez-njivost. Menda jo bilo radi toga proglašeno, naj bo sestanek za naprednjake strog o z a u p e n. da bi Ribnikar ne mogel tožili, pa Ribnikar na to zvijačo no more pristati. Dr. Švigolj jo na shodu zaupnikov Ribnikarja hudo ob-delaval, »naj odpusti« vsem starinom, »ker sicer trpi narodna stvar«. »Nakl«, je odgovoril Ribnikar. — Dr. Tavčarju je to presedalo, vzel je klobuk in dejal: »Dajte no teater igrat!«, pa je zapustil tako temeljito in duhovito zborovanje. Nadaljeval se bo torej, kakor vse kaže, zaupni nedeljski shod narodno-napred-nih zaupnikov zopet — pri sodišču. lj Ostra obsodba ljubljanskega občinskega gospodarstva. Mirno so danes zborovali ljubljanski mesarji. Ampak to zborovanje je velepomembno, kor so mesarski mojstri ostro obsodili vzorno gospodarstvo zdaj razpuščenega občinskega sveta. Kozak, stari Sokol, ki ljubi in spoštuje prejšnega ljubljanskega župana, jo hladno, broz strasti, brez vsakega naglasa, mirno konstati-ral, da jo prejšnji ljubljanski župan snedel mesarjem dano besedo. Ivozak, bivši občinski svetnik, vpliven mož liberalno stranke, že zna, kaj je govoril in nimamo najmanjšega povoda, da bi dvomili o tem, kar je rekel. Mesarji so govoril o draginji živine. Zavračati moramo, da bi bil kmet kriv draginje živino. Mesar Slovša sam jo povedal, kjo da tiči pravi vzrok draginje živine. Prekupci so krivi, tisti prekupci, ki imajo tudi na Kranjskem že danes vso živinsko kupčijo v rokah. Mesarji bi postopali edino pametno, če bi stopili naravnost v stik s kmetom in njegovimi zadružnimi organizacijami. »Gospodarska. zveza« v Ljubljani jim bo šla gotovo drage volje na roko. To omenjamo le mimogrede, ker smo sc prepričali na današnjem mesarskem zborovanju, da ni direktnega stika med ljubljanskim mesarjem in živinorejcem.' Ampak zapisali smo, da jc današnji shod ostro obsodil ljubljansko občinsko gospodarstvo. Naravnost vnebo-vpijočo jo, kako slabo je skrbel ta raz-puščeni, toli slavljeni ljubljanski občinski svet za to, da dobivamo Ljubljančani snažno, okusno meso in no mesa, objedenega od podgan. Tržni nadzornik g. Adolf Ribnikar, ki mora poznati razmere, je krepko označil obe ljubljanski mestni ledenici, da sta svinjarski. Povedal jo tudi, da je že lani uradno poročal o škandaloznih razmerah v obeh ljubljanskih ledenicah in tudi povedal, da se ni nič zgodilo. Dragoceno priznanje! Poklicani, od Ljubljančanov izvoljeni ljubljanski občinski svetniki, oziroma vsaj župan so torej dobro znali, kakšne škandalozno razmere so vladale v obeh mest nih ledenicah, a toliko slavljeni bivši ljubljanski župan ni prav nič storil in prav nič ni storil tudi ves občinski svet. Vladni komisar pl. Laschan bo moral zdaj popravljati in skrbeti, da dobimo vsaj nekoliko boljše razmere po »vzornih« ljubljanskih ledenicah, Iver jo razpuščeni ljubljanski občinski svet zidal kunštne pokvarjene stavbe a la hotel »Tivoli« in rabil denar za razno druge nepotrebnosti, češ, saj smemo vse, naj Ljubljančan jč po podganah na umazanem ledu »konservira-no« (! ? !) meso. Prod loti žc jc »Slovenski List« opozarjal na škandalozno ledenico, kolikokrat smo v »Slovencu« opozarjali na to, mesarji sami so zabavljali po svojih zborovanjih, ampak bivši ljubljanski župan in ves občinski svet ž njim jo bil gluh in slop! Zdaj naj pa čez noč dela vladni komisar čudeže? Bivši ljubljanski občinski svet in njegov bivši župan sta ros »vzorno« skrbela za želodce Ljubljančanov. O tem smo se zopet enkrat prepričali na današnjem mesarskem shodu. Ljubljančani so morali za časa županovanja Ivana Hribarja jesti po podganah v mestnih ledenicah oglodano meso, vse pritožbe so bilo za časa županovanja Ivana Hribarja zamen, nekaj mesarjev si jc moralo zgraditi privatne ledenice, občina seve boljše ledenice ni zmogla. »Slovenec« je nedavno zopet podrezal v to zadevo, naše uredništvo je interveniralo pri vladnem komisarju, nakar jo g. komisar takoj odredil preiskavo. Upajmo, da sc sedaj potrebno ukrene! lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Žagar, posestnikov sin, 5 let. — Marija Tokan, strokovnega tajnika žena, 22 let. — Anton Milavec, dninar, 65 let. — Fran Miklavčič, delavec, 48 let. — Marija. Plestcnjak, hči plinarničnega delavca, 8 let. Marija Pogačnik, pazili)-kova žena, 56 let. — Marijana J era j, delavka, 76 let.. lj Površnik zamenjal je sinoči nekdo nekomu gospodu v kavarni Union. Za menjalec izve za syojega pri policiji. lj Jubilejske krone. V soboto je pri šla na Dolenjski cesti v noko trgovino neka ciganka z osemletnim otrokom. Tam je kupila za 1 krono blaga, ter plačala s tolarjem za 5 kron. Pri tem jo poprosila prodajalko, da bi si smela poiskati jubilejske krone. Le-ta ji jc dala škatuljo s kronami, katere jc ciganka vse prebrskala in ker ni nobene našla, se je zahvalila in odšla. Ko jc pa prodajalka pozneje denar preštela, je opazila, da jc s ciganko izginilo tudi 5 kron. lj V spanju okraden. Nek tesar z Gorenjskega je prišel to dni v Ljubljano in se popolnoma opil. Tak je prišel v Latermanov drevored ter na neki klopi zaspal. Ko so jo zjutraj prebudil, je opazil v svoje začudenje, da mu je zmanjkala žopna ura z verižico, na kateri je imel obesek s prajzovskim tolarjem. lj Šekastega, velikega psa, ki se je izgubil , jc vjol g. Anton Vihtelič. Pos so je moral kje iztrgati. Lastnik naj se zglasi pri g. Vihteliču, Škofje ulice št. 3. lj Nočni obiski. Sinoči je zopet napravil nek potepuh v Zalokarjevi ulici pri neki stranki nočni obisk, a je moral ocliti praznih rok, ker jo bil prepoden. Skušal je priti tudi v neko stanovanje v Bohoričevi ulici, kar se mu pa tudi ni posrečilo. lj Izredni občni zbor I. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva se jc vršil v soboto 24. t. m. ter se je istega udeležilo vkljub toliki reklami in vkljub napovedanemu razgovoru o draginji h1 29 članov. Pri nadomestnih volitvah bil je voljen v načelstvo gosp. poštni asistent Levart, kot namestnika gg. davčni asistent Pibcrnik ter fin. pis. oficijal Elsner, kot namestnik v nadzorništvo pa gosp. blagajnik Vesel. Nato prebere predsednik Reisner kratko poročilo o splošni draginji ter omenja, da se Ljubljana vkljub temu, da jc ekcelcnlno uradniško mesto, še ni zganila. Poročilo dokazuje, da je Ljubljana relativno najdražje mesto v Avstriji in da bo pač visoka vlada morala tudi v Ljubljani v tem oziru napraviti red, če to tudi ne bo na ljubo kaki polit, stranki. Zato predlaga, da sc obrne društvo z dcputaeijo in peli- 7 I 7 IKO 707 Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena sc dobi samo pri H. SUTTNEK, Ljubljana, mestni trg Lastna tovarna ur v Svlci. 2018 Tovarniška varstvena znamka „IKO1 7 I 7 IKO 707 rijo na mestni magistrat, da se tudi Ljubljani zasigura uvoz argentinskega mesa oziroma da se določi mesarjem maksimalni tarif ali pa vsaj maksimalno določilo glode priklade ter se pospeši ustanovitev mestne posredovalnice za živino, meso, mleko in ustanovitev tržnice. Poročilo in predlog se brez vsake debate sprejme. G. Tejkal želi, da se preskrbi argentinsko meso vsaj za člane, gosp. Wolf pa, da se preskrbi potom uradniških organizacij sploh vsem organiziranim uradnikom. Gosp. predsednik zagotovi upoštevanje izražene želje, priporoča odjem ?ent-janškega premoga in agitacijo za društvo, ker sicer ne bo nič z izplačevanjem dividend ter zaključi občni zbor ob pol 10. uri zvečer. Izredni občni zbor uradniškega gospodarskega društva v Ljubljani je dokazal, da njeua načelstvo ne razume prav vprašanja o draginji. Ako je hotelo društvo manifestirati zoper vedno rastočo draginjo, je moralo vsaj zato skrbeti, da se tega občnega zbora udeležijo vsaj vsi društveni člani, ne pa peščica 29 ljudi, kar dokazuje, da pač niti društveniki nimajo pravega zaupanja v sedanje vodstvo te zadruge. Tudi to je žalostno izpričevalo za ljubljansko uradništvo, združeno v tej zadrugi, da se tako vitalnega razgovora ne udeleži ne en član in da se brez vsake debate sprejme tozadevno kratko poročilo predsednika Reisnerja. Po našem mnenju naj bi se bil sklical splošen uradniški shod, ki bi bil vsaj po številu udeležencev impo-niral, kajti le z masami se d& uspešno manifestirati in protestirati. Menimo, da bi bilo boljše za stvar, da se ta, s toliko reklamo napovedani razgovor ni vršil in da bi se bilo tozadevne ukrepe in priprave prepustilo spretnejšim aranžarjem. ČEŠKO-NEMŠKO VPRAŠANJE. Praga, 26. septembra. »Narodni Listy« se obširno pečajo z narodnostnimi predlogami, ki so se izročile na-rodnopolitičnemu odseku deželnega zbora, ker je delozmožnost slednjega od njih bistveno odvisna, češko stališče je sledeče: 1. Češka je v zakonodajnem in upravnem oziru državnopravna nerazdeljiva enota. Sedež zakonodaje In uprave je Praga.. 2. V deželni red treba kot temeljno načelo sprejeti določbo, da sta obe narodnosti enakopravni in enakoveljavni in da imata češki in nemški jezik v celem kraljestvu veljati za deželna jezika. Treba pa je zakona glede varstva manjšine. 3. Zakonodajna oblast deželnega odbora se ima razširiti in povečati odgovornost cesarskega namestnika. 4. Treba je reorganizirati tudi deželno in avtonomno upravo, ki bodi osredotočena v Pragi. 5. Treba reorganizirati končno tudi finančno upravo. — »Venkov«, glasilo agrarcev, naglasa, da. morajo vse. češke stranke nasproti nemškim zahtevam zavzeti enotno stališče. 1760 Vsakdo si lahko nabavi ceni IA i itkg tcžki P9sa,ni S*r°s 1 / „Standard lili Foldfng" iz aluminija; jako priročen za pisarno kot potovanje, ker ga je možno zložiti in dati v malo* kaseto. Trpežna konstrukcija. Cenike in razkazovanje stroja zahtevajte od zaloge Standard Foldlng Ljubljana, Turjaški trg 4. II. n. Meteorologično poročilo. Višina n. monem 30f>*2 /71, sred. zračni tlak 73fr0 mm i Cas opa-lovaiiia Slani« barometra v mm Temperatura pu Celziju Vel rovi Nebo co .s i«! ¿a > ? 9 zveč. 745 3 130 brezvetr. oblačno 00 17 7. zjutr 2. pop 444 9 6 42 4 19 0 si. jjvzh. megla del. obl. >v . - •.,.. ■ Srtdnia včerajšnia temp. 12 8' norm 13 4' rrju>j*i<: ciijis iv Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 27. septembra PSenica za oktober 1910 .... 10 17 Pšenica za april 1011.....10 66 Rž za oktober 1910......739 Rž za april 1911.......778 Dves za oktober 1910.....7 85 Oves za april 1910......8 24 Koruza za september 1910 . . . 5 61 Gospodična ti je dovršila trgovski tečaj, želi primernega službenega mesta kot blagajničarka. Tenjene ponudbe pod R. P. nn upravo Cfla lista 2770 3 Rodbina Vrhunčeva javlja globoko potrta pretužno vest, da je Bog» Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljšo večnost iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta in svaka, gospoda Antona Vcrhunc poslovodja tvrdke I. C. Mayr ki je v petek, dne 23. t. m. ob 12. uri po dolgi mučni bolpzni, v dobi 65. let v Velikem Lošinju mirno izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega rajnika bo jutri v sredo, dne 28. septembra ob 5. uri popoldne z južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi Sv. Petra. Preblagega pokojnika priporočamo v pobožen spomin. Ljubljana, 27. septembra 1910. 2813 Posebna naznanila se no Izdajo. Prvi slovenski pogrebni zavod Učenka iz dobre hiše se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na I. V. R. Sv. Križ pri Kostanjevici. velik s 25 ploščami, malo rabljen in dobro ohranjen se proda po nizki ceni. Naslov pove uprava „Slovenca". 2795 Sodna ulica 1 otoorl paralelho, ker se je oglasilo do sedaj 70 gojenk, osled česar se sprejme do I. oktobra Se nekaj gojenk. Opozarja se posebno še na jezlkaone kurze: slooenSČIno, nemščino, hroaSčtno, laSčino im IrancoSCino ter na uečerne stenogratske tečaje. Zaood koali se sam po njegoolh dobrih uspehih._2807 Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu flialjavac, pošta in postaja Eoč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter m se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1 ISČe se krSCanska služkinja za trgovca na deželi, katera bi bolno gospodinjo nadomestovala. Mesečna plača'20 K, po pridnosti se ista zviša. Starost nad 40 let. Ponudbe pod naslov: „Pridnost", poštno ležeče Javornik, Gorenjsko. 2671 i mhšL pomočnik mešane stroke, dober prodajalec se takoj sprejme pri g. Josipu Dru&kovič, trgovec In veleposestnik v Kozjem, 2777 j Štajersko. (6) u isiofini daje po prof. Sevčik - n in drugih metodah pod ugodnimi pogoji koncertni mojster Slovenske Filharmonije Martin Kaldb, Hllšerjeva ulica 11, 11. 14. 2775 Prui slovenski zasebna fr§ooski facaf Ljubljana, Tuijaški trg. 4. (lastnik franc GM otvon pararelni razred ker se je zglasilo večje število gojenk, kakor je določeno za en razred. — Vsled tega se do 1. oktobra sprejme Se samo 15 gojenk za novo otvorjeno osporednlco. — Vpisovanje vsak dan. — Tečaj je edini zasebni slovenski zavod te vrste ter je pod nadzorstvom strokovnih komisarjev. Poučuje se po natančno dolečenem učnem redu: trgovska korespondenca slovenska in nemška, računstvo, knjigovodstvo eno-in dvostavno, nauk o trgovini in menicah, nauk o blagu, stenografija slovenska in nemška, trgovski zemljepis, kallgrafija, strojepisje, nauk o poslovanju v odvetniških in notarskih pisarnah, laščina. 2766 NaimodernGlše opremljen. Pisalni stroji nainovojSi modeli. Št. 29170. Razglas. V smislu deželnega zakona z 17. dne junija, 1870 št. 21 dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je do 15. novembra letos svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrine plotove in hišne stene na vrtih, na poljih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajcc in zapredkov (ličin) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati, nabrana goseničua gnezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče a najdalje do 15. maja. Kakor se drevje, ki so ga napadle goscnicc, poseka, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma take veje nc smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali goscnicc obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer jc tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresati in pokončavati ali obračati kmcjjstvu na korist. Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje prccej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati. Ce se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa sc mu naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K; in če bi se to ponovilo, do 40 K, kdor bi nc mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. V Ljubljani, dne 19. septembra 1910. Za oskrbovanje občlrskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: 2781 2811 f Žalostnim srcem naznanjamo viem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc Bog, neskončno modri, snoči poklical po dolgi mučni bolezni v doljše življenje Morfeto imr, rol. Rarlln, gospodinjo na Kalanovšu v Stari Loki. Blaga pokojnica jc bila previdena s sv. zakrameti za umirajoče in bode pokopana v četrtek dne 29. septembra ob polu 9. uri zjutraj. Svete maše se bodo brale zanjo v raznih cerkvah. Priporočamo jo v pobožno molitev in bla; spomin. Stara Loka, 27. septembra 1910. Žalujoči ostali. Zahvala. I Za vse dokaze sočutja ob smrti gospoda Cašperja Jlvala, sprevodnika o. kr. prlv. južne železnice se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Zlasti se čutimo dolžne, izreči zahvalo preč. duhovščini Sv. Petra, zlasti g-župniku I r. Pavliču za tolažilne obiske za časa bolezni, slav. vodstvu .Pogrebnega društva železniških in državnih uslužbencev v Ljubljani" in gg. stanovskim tovarišem pokojnikovim za prelep pogreb, preč. g. čast. kanoniku in prof. dr. Svetini in gg. osmošolcem iz a-od-delka L drž. gimnazije ter vaem prija-teliem in znancem za spremstvo k večnemu počitku. Povrni Bog! V Ljubljani, 27.septembra 1910. Žalujoči ostali. Meblirana mesečna soba s posebnim vhodom se s 1. oktobrom ceno odda v Rožni ulici št. 25. 2810 se vrneta z Angleškega dne 10. oktobra. Pri-glašanja se sprejemajo od 11. dalje v Dalmatinovi ulici št. 7. II. nadstropje med 11. in 12. uro dopoludne ter med 5. in 6. uro po-poludnc. 2791 Učenka in izučena Šivilja se sprejme Sv. Petra cesta 47, !. nadstr. 2805 3—1 is Kits Slin, 2809 Mm, umsli aHademihi ali Mi® na Dunaja dobo blizu svojih zavodov ceno in čedno stanovanje v III. okr., Strohgasse 13, vrata M. jmm ; Redka prilika! Tovarna mi je izročila po vremenski nc/godi v razprodajo rešeno blago, mnogo tisoč kosov krasnih, težkih HanriatiiH Odej lepih, najnovejših vzorcev in modernih barv, ki imajo neznatne, koma) nevidne madeže od vode. Odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo, za pokrivanje postelj in oseb, so zelo fine, tople in močne, približno 195 cm. dolge in 135 cm. široke. Pošilja bc po povzetju: 3 komade krasne flanel. odeje za 9 K, v vseli modnih barvah in vzorcih, 4 komade gospo- Laschan 1, darskih flanel. odej za 10 kron, 2 komada zelo fine flanel. odeje za 9 K. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov kakor kr.nafas, oksford, cefir, modrikasto platno. Ilanelc, pepi.a in pošiljam zavojček 5 kg. 40 -45m. za K 17"—. Ostanki so 4 —12 m. dolgi in zelo vpo-rabni za domačo vporabo. 2749 RUDOLF DUŠEK tovarniška zaloga o«lc] v Nai-hodu. Češko 17474614 Letnik 2525 naše »Družinske pratike1 (c ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Ant. Krisper, Vaso Petričič in Iv. Korenčan; v Trstu: prodojalna „Katoliško tisk. društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ue dajte si vsiljevati drugih pratik. k: Usak lahko dobi tako iz mesta, kakor z dežele zlatnino kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd. na obroke pri zlatrrju J. lfecchiet v Ljubljani, naspr. glavne pošte. Cene zmerne. Postrežba točna. za pivovarsko obrt, nc izpod 16 let stare, sprejme izvozna pivovarna in sladnica v Senožečah. 2779 2 KUPCI POZOR! Hiša, pripravna za vsako obrt, z lepim vrtom, se proda po nizki ceni. Vprašanja pod 237 na upravo lista. 2486 1 so vendar najboljše! Dobe se povsod! [ra z verižico za samo ta 2-. H1 S 9 Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja B U šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2'—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5-50, 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju prus.~šlezijska izvozna tvrdka A. GELB, Krakov 340. 2561 Za neugajajoče denar nazaj. 1—1 20 oralov gozda, 10 oralov njiv in travnikov z sadonosnim drevjem je = na prodaj ZZZZ v toplici na Dobrni pri Celju 2774 MED Kila K 1-60. (strd), rožnat in očiščen, v steklenicah od 1—5 litrov, prodaja trgovec Luka Ažman v Smihelu nad Pliberkom, Koroško. -2778 3 Ljubljana. Pred škofijo 19 ....... —ammm* priporoča po znano nizkih cenah Éne obleke za šolsko mladino najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. sil £ Organist ceciljan si želi premeniti službo. Najraje kje ob železnici, ali pa v bližini mesta. Je dober pevec In spreten Igralec ter tudi roj