za poljedelstvo, gospodarstvo, svilorejo, trtorejo I. t. d.
Izhaja dvakrat na mesec,
Velja za celo leta f. 2.
za 7« leta f. 1. Društveniki dobivajo ga brezplačno.
Izdavatelj c. kr. kmetijsko društvo Goriško.
Teoaj VI. v Gorici dne 15. januvarja List 1.
Zapopadek :
1.	P. n. gospodom čitateljem in naročnikom gosp. lista. — 2. Iz občnega zbora (28. dec. 1874). — 3. Pozor sadjerejci. — 3. Sporočilo o poskuševališči za vinstvo v Gorici. — 4. Prodaja trtnih bilf, mladnih sadnih dreves in špargeljnevih sajenic. — 5. Žveplena sokislina v vinohranilstvu. — 6. Novi sovražniki kmetijstva. — 7. Listnica uredništva.
P. n. gospodom čitateljem in naročnikom Gosp. lista.
Da bi naš društven list boljše vstrezal želji in potrebam gg: društvenikov, prosimo, da bi domoljubni gg: kmetovalci uredništvo podpirali v delu in mu dopošiljali dopisov, ki bi zanimivali čitatelje, ker bi vedeli kako da stoji z gospodarstvom po deželi. Posrečilo se je nam, da smo uže dobili nekoliko zanesljivih dopisovalcev iz raznih krajev dežele, prav tako so nam obljubili nekteri strokovnjaki, da hočejo podpirati naš list z izvirnimi znanstvenimi dopisi, kakor gosp. prof. Kuralt, ki je uže v slov. kmetijskih časopisih znan kot izvrstna moč; pa tudi gosp. ravnatelj dor. Mon& in prof. dr. Kbnig, ktera delata veliko poskušnj v vinokletarstvu, bodeta nam dopošiljala izvirna dela, ktera bomo v našem listu priobčevali. Če list vsem ne more vstreči, ne moremo po vsem odgovorni biti mi, ker uže pror štor nam ne dopušča vsega, kar bi želeli storiti. Vsaj odličniši kmetovalci, ki so udje našega kmetj. društva, naj naš društven list resno podpirajo in prepričani smo, da bo zadostoval potrebam naše majhne pa zale deželice.
Uredništvo „Gosp. lista,“
Iz občnega zbora (28 dec. 1874.)
Predsedoval je le pičlo obiskovanemu zboru gosp. podpredsednik vitez V. Ritter.
Potrdil se je proračun za 1. 1875 in prav tako račun za 1. 1873 in za stroške pri Dunajski razstavi.
Zbor je dovolil, da se ustanovi nova kmetijska poddružnica v Komnu (za sodnijski okraj Komen) iu da se v Kobaridu uredi posebna kmetijska poddružnica za one gg: društvenike, ki spadajo v občine, ki ležč v okolici Kobarida.
G. Povše predlaga 14 novih društvenikov, ki želč vstopiti v kmetijsko društvo. Zbor jih enoglasno sprejme. Ti so:
gosp. Kavčič, c. kr. notar v Komnu, gosp. H ovatin, učitelj v Gorjanskem, gosp, Strekelj, vel. posestnik v Gorjanskem, gosp. Mrak, gozdar v Komnu, gosp. Dominik Gaspari trgovec v Komnu, gosp. Frid. Prelc, posestnik v Komnu, gosp. Fr. Leban, kaplan v Komnu, gosp. Andrej Ferfolja, kaplan v Komnu, gosp. Fr. Bunc, nadučitelj v Komnu, gosp. Alojz. Brandel, posest, v Komnu, gosp. Jos Pipan, posestnik v Škrbini, gosp. Ivan Forčič, posestnik v Preserjeh, gosp. Jos. Tončič, kaplan v Komnu, gosp. Jos. Stibil, posestnik v Komnu, in gosp. Fil. Kramar, župnik v Dornbergu.
Pozor sadjerejci.
fn/d'	{eje (^aKFhsJftnak.)
Bliža čas, kajjiule narava izbudila iz njenega zimskega spanja ter uživela vse, kar je mirno čez zimo počivalo v njenem naročju. Veliko koristnih rastljin pričelo bode svojo rast, pa tudi veliko posebno sadjorejcu škodljivih živali izvalilo se bode iz njih zalege, ter pokončavale v poletju naj lepšo nado in upanje o-bilnih pridelkov. Kateri pa so tako navarui sovražniki sadjereje, bi utegnil kdo prašati. Mnogo jih je po drevesnicah skritih ali pa vidnih po različnih delih drevja.
Na mladikah nahaja se večkrat v podobi perstana mnogo majhnih jajčič, katera so v 14 do 17 verst okoli mladike kakor se smolo prilepena.'
Iz teh jajčič bode v kratkem času, v početka spomladi iz-lezlo veliko višujikastih iu rumenkasto progastih gosenc, katere ' 'o pokončale perje in cvet sadnjih dreves, ker to je njih naj 1 hrana. Iz teh gosenc postalo bode kasneji veliko metuljev, imen nih perstanec, ki bodo zopet za prihodno leto naredili veliko zalego.
Na pojedinih mladikah ali vejah opazi se tudi včasih malo goseneno gnejzdo, v katerem počivajo gosence, po videzu mertve. V prihodnem mescu pa bodo te goseuce vživele, in pokoučavale brež vsmiljenja mlado perje na sadnih drevesih, ter jih zaprečile v raz-vitku cveta in pridelka.
Ta gosenca, katere metulj se imenuje zlatoritka, je črno ru-javkaste barve, svetlo rujavo poraščena, z dvema rudečkastama čer-tama čez hrbet.
Na nakterih drevesih nahajajo se zavite peresa, v njih pa po 6 do K) pepelnastih, poraženih gosenc, imenovane drevesni belin. Tudi te gosence se bodo hmalo oživele ter pokončavale vse perje kar se ga bo na drevju nahajalo.
Na steblih kakor tudi na vejah se vidijo sem in tamo nakopičena jajca, iz katerih bojo v kratkem tudi zlezle gosence, imenovane debeloglavke in pokončale drevje in uničile pridelke.
Ako pogledamo v razpokinje stare kože, opazili bodemo več ličnikov in drugih škodljivih merčesov, kateri zdaj še spijo, pa hmalo bodo kot naj večji pokončevalci sadnih dreves.
Vse omenjene prikazni na drevesih so naj večji sovražniki sadjorejcev. Ali dragi sadjorejci, še je čas da lahko in brez truda premagate vašega sovražnika, ako vse gosenčne guejzda, katere se po drevesih nahajajo pokončate. Če odstranite mladice na katerih se nahajajo jajčica iz ka4erih bi zlezlo veliko gosenc, ste veliko vaših sovražnikov pokončali in zagotovili ste si vaše pridelke.
Staro kožo od dreves dobro ostergajte, kajti ona je naj večji pribežališe škodljivih merčesov, pod katero jih mnogo prezimi, da zamorejo v spomladi zopet oživeti, ter drevesa dalje pokončavati. Tudi mah kateri se na drevesih nahaja odrstranite, in pomažite steblia z apneno vodo ali pa z lugom. To zapreči ne le mah v svoji ras<: ampak tudi vsako zalego škodljivih merčesov pod kožo popolne' pokonča.
Veliko škode naredila je gotovo po nekterih krajih letošnja zima vsled njenega mraza kakor tudi obilega snega. Marsikatera mladika ne bo v spomladi pognala, ker je preveč mraza preterpola Spozna se taka mladika lahko na tem, da znotraj ni les postane ru-javkaste barve.
Naj boljši je, da se take mladike v toplih dnevih tako dal-ječ okrajšajo, kakor daleč sega rujavkasta barva lesa, ker do kje so mladike zmerznjeuje.
Tudi je teža snega gotovo polomila mnogo vej, ter se dal’ s tim povod naj nevarnejšim boleznim sadnih dreves, kakor n. p. raku. Da so pa drevo vender še zdravo in krepko obderži, treba je da se zlomljene veje precej odstranijo, rana gladko poreže in zamaže z drevesnim voskom katero se naredi iz pol funta smole in tri lote vinskega cveta. Tudi gost ko tram je dober za mazanje večih drevesnih ran.
Še enkrat vas opozorujem na to, da potrebite kratki čas za šnaženje vaših sadnih dreves, ker hmalo bo prišel čas, da ne boste več kos vašim naj večjim sadnim sovražnikom, ako zdaj ne pokončate njih zalege.	/L.Jj
Sporočilo o poskuševališči za vinstvo v Gorici.
G. ravnatelj dr. pl. Monžt sporoča slavnemu predsedništvu c. kr. kmetijskega društva o delovanji Ono-kemičnega poskuševališča to-le,:
Program delovanja:
1.	preiskovanje zemljišč, v kterih rasejo različna trtna plemena, da se prienačijo z onimi ptujih dežel.
2.	preiskovanje raznih trtnih plemen in sicer v različnih obrokih rasti, da se razvidi, da je naj vgodniši čas za pričetek trgatve in da se določi, kaj posebno pomanjkuje našemu vinu in kaj treba popraviti, da bode sposobno za izdelovanje enakoličnega blaga, ktero se more v veliki svetovni kupčiji vspešno prodajati.
3.	preiskovanje domačih načinov, po kterih se vino napravlja (vrenje mošta), in nasveti za zboljševanje umnega kletarstva.
4.	Poskušnje z vsemi nasvetovanimi novimi napredki umnega kletarstva in objavljanje izida dotičnih poskušenj.
5.	Poskušnje z imenitnejšimi trtnimi plemeni, da se spoznajo one, ktere bi bile morda sposobne za napravo žlahnega vina, kakor-šno cenijo ptuji trgovci.
6.	Izvrševanje raznih preiskovanj (kemičnik analiz), ktere more v delo izročiti vsakter vinorejec dežele.
7.	Javna učena predavanja o kletarstvu.
8.	Podučevanje priprostih vinorejcev o umni napravi vina in o vinohranilstvu, tako da se seznanijo z vsemi dobrimi novejšimi stroji kletarstva, ter se morejo vdeležiti vseh glavnih opravil v kleti.
Ker niso došli potrebni stroji o pravem času, ni bilo mo-
goče v prvem leta napraviti javnega predavanja, s podporo 800 gold. pa se je nakupilo grozdje (belo in črno), ter so se skušnje izvršile v napravi belega in črnega vina, se ve da po novi dobri šegi, Do-tičnih posknšenj so se vdeležili dijaki kmet, šole in nekteri drugi vinorejci.
Poskušnje so se vršile v sledečih ozerih:
1.	Naprava belega in črnega vina po domači šegi, da se more izid prienačiti z vspehom naprave po umnem načinu.
2.	Vrenje mošta po Francoskem in Renskem načinu,
3.	Vrenje mošta z lušinami in brez lušin.
4.	Vspeh moštnega prezračenja z moštnim bičom in prienače-nja prezračenega s prezračenim.
5.	Poprava mošta po načinu Chaptala.
6.	Naprava petiotizovanega belega in črnega vina.
Pretakala so se vina po ceveh in z vrtilnimi sesalnicami ter
se hranila v sodih zaprtih z nastavljenimi vrelnimi cevmi (dr. Moli iV ta).
V poskuševališči so se izvršila razna preiskovanja mošta, da se je določila v njem množina sladorja, kisline, beljakovine in tanina.
Spomladi se je vino pasteriziralo. Vinorejci so dokaj vde-ležbe pokazali ter to daja upanje, da bode to poskuševališče sčasoma vinoreji velekoristno postalo.
V	Gorici 19. juni-ja 1873.
Potem je uredništvu došlo drugo pismo v kterem se priobčuje daljno delovanje:
1.	Poskuševališče se je pečalo s preiskovanjem vseh novostij v kletarstvu, v kterih bo vodstvo v kratkem določniše sporočilo poslalo.
2.	Preiskovala so se različna vina in sicer v obilnem številu.
3.	Da se je vino iz nakupljenega grozdja napravljeno, prav dobro prodalo.
4.	Da se imajo v prihodnjem enake poskušnje izvrševati.
V	Gorici 1874.
Dr. A. Monit, ravnatelj.
6
Prodaja trtnih bilf,
mladih sadnih dreves in špargeljnevih sajenic.
Deželna kmetijska šola naznanja, da ima več tisoč dvoletnih bilf raznih plemen in sicer:
Mozler, Osip, Plavka, Pagaš, Grk, Gorjanka, Cividin Hor-vaška Bratkovina, Klarna meja, Malvazija, Pikolit, Befošk, Zlatarica.
Barbera, Žlahnina, Gamai, Bordč črni, Grignolin, Garofolata, Lambruska, Muškat rdeči, Portugizec modri, Rizling, Kadarka, Vla-ški rivček, Vbslavec, Kozji sesec, razne vrste namiznega grozdja. Sto enoletnih bilf 3 f. 25 kr., sto dvoletnih 5 f. 50 kr.
Prav tako raznovrstnih sadnih dreves:
v
Češnje po 45 kr. eno deblo, breskve po 40, veče po 50 kr., mandeljni po 50 kr.; jabelka, hruške po 40—50 kr., češplje po 30—40 kr.; orehi po 15—30 kr., lešniki po 20 kr., ribez z belim grozdičem po 6 soldov; ribez z rudečim grozdjem 5; kr.; murbe po 20 kr.; fige po 25—30 kr.
Sto dvoletnih sajenic Ulmskega Spargeljua 1 f. 15 kr.; sto triletnih sajenic holandskega po 1 f. 40 kr.
Naročuje se pri ravnateljstvu deželne kmetijske šole.
Žveplena sokislina v vinohranilstvu.
(Spisal prof. Dr. Konig).
Poraba žveplene sokisline za ohranjevanje vina je obče znana in zažvepljanje vinskih sodov je posebno na Francoskem uže od nekdaj zelo razširjeno. Tukaj hočem v kratkem govoriti o lastnosti žveplene sokisline in o načinu, kako jo moramo rabiti.
Žveplena sokislina je brezbarven, gost (2x/2 več težak) in zelo zadušljiv plin. Voda, alkohol, vino in mnogotere druge tekočine je veliko v se poserkajo, veliko več kakor n. pr. ogljončeve kisline. Kemično se razvija, ko žveplo gori, tedaj postaja vsakikrat, ko se sodi žvepljajo. Ker žveplena sokislina razjeda nektere organske tvarine, zopet druge pa ohranuje pred razpadom, je njena poraba v kletarstvu in drugih obrtuijah velika in mnogo čislana. Razkrojuje rastlinska barvila, zato jo rabijo obrtniki, za belenje platna in belenje tekočin. Tudi barvilo vina vsakako nekoliko trpi, ko se žvepla posebno v preobilni množini.
— 7
Eua naj važniših in prekovistnih lastuostij žveplene sokisline je moč razjedljivosti, ker prav hitro vniči razne gljiviee, ktere so krive razpadanja ali bolezni vina, (Mycoderma aceti). Z njo moremo hipoma ustaviti vrenje vina, z n,o ubraniti razvitek kisne kisline iz alkohola. Žveplena sokislina pomori gljivice, če so prišle v sod iz zraka, v kterem se pogostoma nahajajo, če so uže v vinu, ali pa v lesu, zato moremo z njo ohraniti naše vino raznoterih bolezni;. Takik lastnostij je tudi kreosot, ogljenčeva kislina i. d. pa nobena nima tako gotovega vspeha kakor žveplena sokislina. Kakor mošt ne more postati vino brez vrenja; ktero pa je odvisno od gljivic, tako tudi ne more vino skisati se, če pomanjkujejo kisne gljivice. Kakor hitro se vničijo te gljivice, mora prestati daljno razvijanje alkohola in v poslednjem slučaji razvijanje kisne kisline.
(prih dalje.)
Novi sovražniki kmetijstva.
Miusterstvo kmetijstva pošilja okrožnico, v kterej popisuje hude nove sovražnike, ki pretč korunu, slivam in jabelkovemu drevji, ter naklada, da se uže sedaj poduče kmetovalci o teh grozovitih mrčesih, kor le v začetku se more še ubraniti in pokončati prikla-teni sovražnik. Ker jih še ni v naši deželi, skrbimo, da se ne zanest) v deželo po nakupovanji Amerikanskega koruna, sadnih drevesc iz ptujih krajev i. t. Sploh moremo biti uže dovolj prepričani o nevarnosti uvaževanja stvarij iz ptujih dežel. Pomislimo le, da strašanska uš „phyloxera,< je bila zanesena po trtah, ktere so prišle iz Amerike; tako druge bolezni. Saj imamo uže doma dobro blago, dovolj izvrstnih plemen koruna (krompirja), in nikar ne mislimo, da bomo uže dovolj debelega krompirja pridelali, če si naročimo le novih plemen, brez da bi zbrali dobro zemljo in ji pomagali s primernim gnojem. Koliko denarja se ne zavrže s tem! Prav tako i-mamo uže v našej deželici dovolj trt žlahnih ptujih plemen, n. pr. rizlinga, laškega rivčeka, burgundeca, tramineca, kadarke i t. Ne treba tedaj kupovati bilf iz ptujih krajev, po kterih morda uže razsaja trtna uš, čeravno ni znano še oudotnim trtorejcem ne. Žlahnih bilf raznovrstnih plemen ima letos deželna kmetijska šola veliko za prodajo, prav tako jih moremo dobiti v Rusiču pri gosp. grof La-touru, v 'Villanovi pri g. dr. Leviju; v Monasteru pri Bar. Ritterju; pri kmetijski družbi v Kormin-u i. t. d. Ne upeljujmo tedaj bilf od
8
drugod, da ne dobimo v deželo strašanskega sovražnika, ki žuga nam celo trtorejo uničiti. Tukaj hočemo v kratkem te nove sovražnike popisati kakor jih popisuje ministerska okrožnica.
a. Korunov žužek.
Ta žužek (keber) Kolorado žužek (Doryphoria decemlineata) imenovan, je v severni Ameriki že znan blizo 45 let. Najprej so ga našli na nekem divjem krompirju (solauum rostratum), na ska-lovitih gorah (Rocky Mountxins) v zahodu zedinjenih držav, in oso-bito poleg reke Kolorado; odtodi imč njegovo. Sčasoma je zlezel ta žužek tudi na ves drug krompir, kjer ,6 obilo paše našel in se zato strašansko pomnožil ter prava nadloga ondašnjim deželam postal. Silovito je drl od zahodnih krajev v vzhodne; 1865. leta jo prekoračil reko Missisipi, ter do leta 1870 že prišel celč do Kanade, in zdaj ga imajo že povsod v vzhodnih državah. Že 1. 1872 je državni entomolog C. V. Rilcy skrb razodel, da ne bi v malo letih že do bregov Atlantiškega morja prišel, kajti vsako leto se okoli 50 Angleških milj dalje v vzhodne države pomikuje, povsod stanoviten zarod zapustivši. Mogoče je tedaj po takem, da prekorači tudi Atlantiško morje in da bode grozovita nadloga krompirjevemu polju po vsi Evropi.	(dalje prih.)
Listnica uredništva.
G. B. v V.: Vaše vino ima hud duh po žveplu, ker ste pozno žveplali trto. To pa . ni nič hudega. Zažvepljate vino, fin ko se bo vino vmirilo in očistilo, pretočite ga v drug snažen sod, ker sicer bi se posebno pozneje moglo malo vrenje vzdigniti in vino bi zopet dobilo neprijeten duh. Sploh se mora vino, ko se je čistilo n. pr. ribjim mehurjem, z beljakom i. t. in ko se je vsedlo, zopet pretočiti.
Gosp. M. v. R. Berite nasvet dr. Kčniga in zagotovljeni smete biti, da se nimate bati vročine. V kleti kmetj. šole je po leti 20° R. gorkote in nejedno se ni pokvarilo, vse to pa se imamo zahvaliti sredstvu, kterega je znajdel gosp. dr. Monii in ktero je kemična spoja žveplenesokisline z apnom.
G. Per. v Bomb. Prosim, da odgovorite kmetj. društvu ali pa nam, sicer bo stvar šla naprej.
Vsem gg: naročnikom: Uredništvo bo radostno odgovarjalo v listnici na gospodarska vprašanja, ktera bi smela zanimivati gg: čitatelje našega lista.
Zal: c. kr. kmetijsko društvo; Odgovorni urednik prof. F. POVŠE.
Tiskar Seit« v Gorici.