506                                                                 Listek.
O odborovem delovanji v dobi od dne I. rženega cveta 1890. leta do due 31. velikega travna 1891. leta je poročal društveni tajnik g. E, Lah. Odbor je imel tri večje seje; v upravništvu ni bilo nobenih izprememb, razven te, da se je moral blagajnik in hišni upravitelj g. L. Robič odpovedati zaradi bolelmosti. Nadomeščala sta ga predsednik in tajnik. Tajnik je bil v zadnji odborovi seji iz nova potrjen za tri leta. — Poročilo govori nato o delovanji književnega in gospodarskega odseka, o lanskih in letošnjih knjigah, katere smo že naznanili v 5. številki »Ljubljanskega Zvona«. Lani je založila »Matica« dr. Kosovo knjigo »Vzgojesl o vje«, o kateri je upnti, da jo naučno ministerstvo potrdi za šolsko knjigo; takisto nnmerja tudi letos založiti posebno šolsko knjigo, namreč Po-korny-Tuškov »Prirodopis rastlinstva« v tretjem natisku. — Knjižica se je pomnožila za 263 knjig, zvezkov in časopisov; književna zaloga je štela koncem 1890. leta 14.538 knjig in zvezkov ter 235 zemljevidov. ¦— »Slovenska Beseda« se je glede na neugodno razmerje stalno opustila. — Da napreduje število društvenikov, temu je nekoliko vzrok napredovanje društva samega, nekoliko tudi poverjeuištva, ki se množe" po številu in izpreminjajo v osebah. Nazadovala niso poverjeuištva skoro nikjer; večinoma so celo napredovala, in sicer močneje po Koroškem in Štajerskem, nego po Primorskem in Kranjskem.
Razven književnega in gospodarskega odseka je treba omeniti tudi odseka za nabiranje in izdavanje krajepisnih imen, ki se je lani shajal v več zaporednih sejah in o pravem času ustregel pozivu visokega c. kr. deželnega predsedništva, da pregleda in končno potrdi imenik kranjskih mest, trgov, vasij in sel, podlago nazivanju pri letošnjem ljudskem štetji.
»Matica« je tudi v zadnji dobi brezplačno prepuščala starejše založne knjige, toda samd takšnim prosilcem, ki so društveniki, ali ki so obljubili, da pristopijo k »Matici«. Dokaj knjig je prejela »Matica« tudi v dar. Tako ji je poklonil ravnatelj Bradaška vse letnike »Novic«, pokojni kanonik Adolf Veber pa ji je volil jeden izvod skupnih svojih del, katerih je bilo  tiskanih  samd  20  iztiskov.
Končno se je g. tajnik še spominjal odličnejših umrših članov »Matičinih«, namreč dr. Miklošiča, dr. Jožefa Poklukarja in Martina Skubica. Da se primerno poslavi Miklošičev spomin, sklenil je odbor, da se v letošnjem »Letopisu« ponatisne Navratilovo poročilo o pokojnika poslednjih dneh in o njega pogrebu ter da se temu poročilu doda kratek zaznamek njegovih spisov, odlikovanj i. t. d. v zvezi z životopisom, ki je bil objavljen leta   1883.  povodom njega sedemdesetletnice.
Po tem poročilu so se vršile dopolnilne volitve društvenih odbornikov. Izvoljeni so bili za štiri leta gg.: dr. Fr. Detela, dr. Anton Gregorčič, Simon Gregorčič, Fr. Hubad, Anton I\ržič, Fr. Leveč, dr. LM-vrencij Požar, dr. Jožef Stare, Ivan Subic in Fr. IVies-thaler.
Ker ni bilo nobenega nasveta ali predloga,   sklenilo se je potem zborovanje.
Iz odborove seje ,.Matice Slovenske". Odbor ,,Matice Slovenske" se je v svoji poslednji seji dne' 8. m. m. razgovarjal o nekaterih važnejših književnih stvareh. Prof. Bezenšek v Plovdivu je ponudil ,,Matici", da bi založila drugi natisek njegove slovenske ,,Stenografije" ; odbor bi to ponudbo z nekaterimi pogoji vzprejel. — Dalje se je poročalo o poljski povesti ,,Z ognjem in mečem", katere ima ,,Matica" na ogled dva prevoda; o obeh prevodih se bode ukrepalo šele v prihodnji seji (bržkone meseca vinotoka), ker še nista popolnoma pregledana. — Sklene se pospešiti stvarno popravo drugega natiska Tuškovega „Prirodopisa rastlinstva" ; toda ker ni upanja, da izide tretji natisek še o pravem   času   za drugi   tečaj prihodnjega šolskega   leta,   pooblasti  se predsed-
Listek.
5°7
ništvo,  da izkusi o svojem času pridobiti zadosti iztiskov te knjige,   bodisi v dar ,  bodisi na prodajo,  ali v zameno s tretjim natiskom
Na predlog g. dr. Jerneja Zupanca se dosedanji predsednik g. prof. Jožef Mam zopet izvoli za predsednika ; takisto se po nasvetu g. Marna potrdijo vsi dosedanji upravitelji; samd na mesto bivšega blagajnika, ki se je odpovedal zaradi bolehnosti, stopi naj g. dr. Jožef Stare, Ta nasvet se soglasno vzprejme. — Novoizvoljeni blagajnik je prevzel io. dne" t. m. društveno blagajuico, kar bodi o tej priliki iz nova povedano članom, poverjenikom društvenim in sploh občinstvu slovenskemu zaradi nakaznic , denarnih pisem i. t. d., katera naj se blagovoliš odslej njemu pošiljati. — Po nasvetu g dr. J. Zupanca se pošlji g. Robiču za trud, katerega je imel z ,,Matico" kot blagajnik in hišni upravitelj, iz odbora pismena zahvala. — Na poziv predsednikov poročajo še zapisnikar, urednik „Letopisa" in korektor Vrhovčeve knjige o tiskanji letošnjih društvenih knjig; upati je, da izidejo o pravem času. —• Za letos je plačalo 1024 letnikov; od poslednje seje (dne- 15. malega travna) je pristopilo društvu iz nova 67 letnikov. — Kujižnica se je v  tej  dobi pomnožila za 64 knjig,  zvezkov in  časopisov.
Upravništvo »Matice Slovenske« za dobo 1891./92. se je v seji dne 8 m. m. osnovalo takd-le: Predsednik: "Jožef Mam; L podpredsednik; Fr. Leveč \ II. podpredsednik: Peter Grasselli; blagajnik in hišni upravitelj: dr. Jožef Stare; pregledovalec društvenih računov: dr, Jernej Zupanec; ključarja: Anton Kržič in Andrej Praprotnik; overovatelja sejnih zapisnikov: Anton Bartel in Simon Rutar; pravni zastopnik: dr. Ivan Tavčar. Gospodarski odsek: dr. Hinko Dolenec, Peter Grasselli, dr. Anton Jarc, dr. Jožef Star}, dr. Ivan Tavčar in Ivan Vilhar. Književni odsek: Anton Bartel, Anton Koblar, Anton Kržič, dr. Jožef Lesar, Fr. Leveč, Maks Pleteršnik, dr. Lavrencii Požar, Simon Rutar,  Ivan Subic,   Ivan   Tomšič,   Fr.   IViesthaler,   Anton Zupančič in   Vilibald   Zupančič.
Bleivveisova slavnost v Ljubljani, katero je priredilo ,,Pisateljsko podporno društvo", združeno s čitaluico ljubljansko, ,,Sokolom" ljubljanskim in pevskim društvom ,,Slavec", vršila se je dne" 12. m. m. po vzporedu, kakeršnega smo že priobčili. Ko so prišla razna društva na slavnostni prostor Pred škofijo, kjer se je zbralo obilo občinstva, zapel je ,,Slavec" kantato dr. B. Ipavca, zloženo na čast dr. Bleivveisu, in potem je nastopil notar g. Luka Svetec ter v dovršenem govoru slavil spomin velikega pokojnika. Omeujal je, koliko dobrega je prišlo ndrodu sloveuskemu iz te hiše, v kateri je delal dr. Bleiweis malone štirideset let; koliko je storil zanj kot pisatelj, urednik in kot vodja v borbi za narodne pravice. Bleiweis je, kakor njega dni Vodnik, vsestrauski poučeval naš ndrod in zajeduo širil narodno zavest in ljubezen do mdterinega jezika med vse stanove. Zbiral je okolo sebe vse rodoljube, kateri so hoteli in mogli kaj delati za narod. Tako so bile napdsled ,,Novice" pravo središče vsemu književnemu delovanju našemu; Bleivveis nam je ustanovil književni jezik, tako" da smo dandanes vsaj v duševnem oziru jeden narod. Bleivveis je bil trden steber, na katerega se je opiralo vse naše narodno teženje. Črnili so ga, ali v hudih časih se je venderle vse zaupno oziralo nanj, in ta hiša bi mogla povedati, kak<5 odlična gospoda je zahajala k Bleivveisu, pro seč ga, naj pomaga vnemati narod za brambo države. Za svoje zasluge je bil tudi odlikovan na najvišjem mestu, narod pa ga je sploh imenoval očeta svojega. Ta hiša je bila priča, kako srčno ga je ljubilo vse Slovenstvo: prvič ob njega sedemdesetletnici in drugič, ko ga je nepregledna množica spremljala k večnemu počitku. ,,Daues pa smo se zbrali, da odkrijemo vzidano spominsko ploščo v trajni spomin, da je ta hiša dušno združeni Sloveniji očetova hiša in v vidno, tudi poznim potomcem sveto znamenje naše neminljive hvaležnosti do  vzornega,  po delih svojih neumršega   rodoljuba,    Odgrni se torej  zavesa,   mi  pa