•osmino plačana v gotovini
Leto LXXn.. š
Ljubljena, petek 6. oktobra
Cena
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan popoldne izvzemšl nedelj In praznike. // Inserati do 80 potit vrst d Din Z do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večp inserati petit vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, Inserarni davek posebej II .Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—     U     Rokopisi to no vročaja
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI5TVO
LJUBLJANA, KnafiiOAfo ulica štor. 5 Telefon. 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-21
Podružnice * MARIBOR. Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, ljubljanska cesta telefon it. 26   //   CEUE. celjsko uredništvo: Str ossma ver jeva oltco 1, telefon št. 65 j
Stružnico uprave: Kocenova ui. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ   GRADEC.  Slomškov trg 5    U    Postno  hranilnico  v  Ljubljani  it. 1035U
Pred govorom kancelarja Hitlerja:
Iz Berlina ne bo nobenih presenečen!
Hitlerjev govor je namenjen predvsem nemški javnosti — Direktnih mirovnih ponudb ne bo postavil, marveč le ponovil svojo Zeljo, da bi prenehala vofna med Nemčifo in zapadnima velesilama, za kar bi bil pripravljen pristati na obnovo Poljske
BERLIN, 6. oktobra, br. Danes opoldne se sestane nemški državni zbor. Na tej seji bo imel kancelar Hitler svoj napovedani govor. Dočim je še pred par dnevi vladalo za Hitlerjeve izjave veliko zanimanje, je to zanimanje po dogodkih zadnjih dni skoraj popolnoma splahnelo. O kakem ultimatu zapadnim velesilam se v Berlinu ne govori več, marveč samo napovedujejo, da bo kancelar Hitler ponovil svojo izjavo, da Nemčija nima nič proti zapadnima velesilama in si z njima tudi ne želi vojne, marveč mir. Spričo stališča, ki ga zavzemata Italija tn Rusija, Hitler ne bo stavi! nikakih direktnih mirovnih ponudb, marveč po posta vil v ospredje vprašanje Poljske in izrazil pripravljenost Nemčije, da obnovi poljsko državo, če zapadni velesili prenehata z vojno proti Nemčiji. Ker sta Anglija tn Francija že v naprej zavzeli jasno stališče, v berlinskih krogih nihče več ne veruje v uspeh teh prizadevanj in zato sodijo, da bo Hitlerjev govor namenjen bolj nemški, kakor pa mednarodni javnosti.
Rimske informacije
Kini, t>. okt. e. Italijanski listi razpravljajo o veliki diplomatski akciji, ki se pripravlja za prihodnje dni. Po informacijah italijanskega tiska Hitler v svojem današnjem govoru v nemškem državnem zboru ne bo preciziral predloga za sklenitev miru, temveč se bo omejil samo na to. da bo izrazil pripravljenost NemČUe, da razpravlja o ustanovitvi nove poljske države, ki bi bila manjša, kakor pa je bila osnovana z versajsko pogodbo. Za to razpravo postavlja Hitler kot pogoj, da ustavita Anglija in Francija sovražnosti proti Nemčiji in da bo vlada nove poljske države vzdrževala dobre sosedne odnose z Rusijo in Nemčijo. Na ta način bi se odprla pot za sklicanje mednarodne konference, na kateri bi bile zastopane tako sprte države kakor tudi nevtralne in na kateri bi se v svobodni razpravi pristopilo k reševanju vseh vprašanj, od katerih je odvisna vzpostavitev miru. Ta postopek smatrajo v Berlinu za najprimernejši, ker Nemčiji ne bi bilo treba postaviti pogojev za mir, ki bi se mogli razumeti kot diktat ali ultimat, in ker bi se na ta način ne prizadela občutljivost drugih.
Po pisanju italijanskega tiska bo Hitler
kategorično izjavil, da je Nemčija pripravljena obnoviti Poljsko v novih mejah Italijanski listi trdijo, da bi tak nastop Nemčije izključil vsako nadaljnjo razpravo o odgovornosti za morebitni neuspeh tega skrajnega poskusa rešitve miru V primeru, če bi zapadne sile odklonile ta Hitlerjev poziv, bo Nemčija postavila pod svojo suverenost vse ozemlje Poljske ki ga ie okupirala
Mnenje Londona
London, 6. okt br Tudi današnji tisk se mnogo bavi z nemško mirovno akcija »Daily Mail« meni. da Hitlerjeva mirovna ofenziva ne napreduje dobro Zgrešene so predvsem grožnje, da bo Nemčija sprožila totalno vojno proti svojim nasprotnikom, če bi ne pristali na njene predloge Angleška vlada bi dobrohotno proučila morebitne pobude za mir, ki bi prišle iz nevtralnih držav Mussolini si je že ob priče tku vojne mnogo prizadeval, da bi se takoj sklenil mir na osnovi aranžmaja, ki bi bil sprejemljiv za obe strani Angleška in francoska vlada italijanskega posredovanja nista neposredno zavrnili, marveč le spričo tega. ker se ie takrat vojna proti Poljski že pričela
Moskva, 6. akt. s. Agencija Tas poroča: Včeraj je priredil komisar za zunanje zadeve Molotov kosilo na čast letonskemu zunanjemu ministru Muntersu Poleg članov letonske delegacije in letonskega poslaništva v Moskvi so kosilu prisostvovali tudi Stalin, Vorošilov. Mihojan. Potem-kin. Dekanov in druge ugledne ruske osebnosti. Med kosilom sta Molotov in Munters izmenjala napitnice.
Po podpisu rusko-letonske pogodbe se je letonski zunanji minister še včerai z letalom vrnil v Rigo Na letališču so se od njega poslovili predstavniki ruskega zunanjega ministrstva ter mestnih oblasti
Prvi moskovski
komentar
Moskva. 6. oktobra, a Današnja »Pravda« posveča uvodnik podpisu rusko-leton-ske pogodbe o medsebojni pomoči Označuje sklenitev pogodbe kot nov dokaz modre in dosledne ruske politike, ki zasleduje dva cilja: odstranitev vsake nevarnosti napada na Rusijo ter dobre odnošaje z vsemi sosedi. Ze s pogodbo med Rusijo in Let on sk o se je bistveno izpremenil položaj v Baltiku v korist Rusije. Dohod do Leningrada je bil s tem zavarovan. Se boljša jamstva za varnost pa nudi sedanja po-
} godba z Letonsko. S tem so zaščitene tudi f vse baltske države. Letonska bi bila sicer I lahko postala Žrtev s strani »imperialistič-■ nih držav«, Sedaj ji je obstoj zasiguran Pogodba je nova garancija za mir. h kateremu Rusija z vsemi sredstvi vedno stremi. Pogodba popolnoma upošteva suverene pravice Estonske. V spoštovanju suverenosti manjših držav se Rusija bistveno razlikuje od »imperialističnih« velesil. S sklenitvijo pogodbe z Letonsko je onemogočeno, da bi se katerakoli velesila mogla poslužiti Letonske kot orodia za svojo imperialistično politiko proti Rusi i i. Zaščita Letonske ie seda i v dobrih rokah. Položaj Rusije se z vsakim dnem in vsako novo pogodbo ojačuje. Rusiia slej ko prej vodi politiko svetovnega miru.
Nova nesoglasja z Estonsko?
Helsinki, 6 okt z. »Neue Zurcher Zei-tung« poroča, da so nastala med Rusijo in Estonsko velika nesoglasja. Ruska vojaška delegacija, ki le prišla da v podrobnostih določi ruska oporišča, je postavila mnogo obsežnejše zahteve, kakor pa je bilo prvotne dogovorjeno v Moskvi Poleg obalnih oporišč zahtevajo sedal Rusi tudi več oporišč v notranjosti Estonske, čemur pa se estonska vlada odločno protivi. Napetost je zaradi tega znova rva rasti a
KiisRo-iatiška zavezniška pogodba
Slična je pogodbi z Estonsko in zagotavlja Rusiji popolno kontrolo in vojaSko oporo
Moskva. 6. okt. br. (Tas.) Snoči so se v Kreralju sestali Molotov, letonski zunanji minister Munters, Stalin, ruski poslanik v Rigi Zotov in letonski poslanik v Moskvi Kocins. Ob tej priliki je bila svečano podpisana naslednja nova pogodba o vzajemni pomoči med Rusijo in Estonsko ter proglašena tudi skupna izjava o nevmešavanju v notranje zadeve obeh držav in spoštovanju socialne in gospodarske strukture vsake izmed njiju:
Predsednik vrhovnega sovjeta in predsednik Letonske sta se sporazumela glede sklenitve pogodbe o medsebojni pomoči na osnovi že obstoječe mirovne pogodbe z dne 11. avgusta 1920 in prijateljskega sporazuma z dne 5. februarja 1932. Ti pogodbi bosta trdni osnovi za novo pogodbo, ki se sklene v svrho čuvanja interesov obeh držav.
V to svrho sta se sestala predsednik sveta ljudskih komisarjev in ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov in zunanji minister Letonske Munters ter sta kot pooblaščenca svojih vlad sklenila, kakor sledi:
Cl. 1. Obe stranki se obvezujeta, da si bosta v primeru direktnega napada ali nevarnosti napada po kaki evropski velesili na obmorske meje obeh strank na Vzhodnem morju, ali na njune meje na kopnem preko ozemlja Estonske, odnosno litovske republike, kakor tudi na oporišča, omenjena v S. čL te pogodbe, priskočili na pomoč.
<5L 2. Sovjetska Busija se obveze letonski vladi zagotoviti za letonsko armado vso pomoč v oboroževanju in raznih vojnih potrebščinah, katere ji bo dobavila pod ugodnimi pogoji.
Cl. 3. Letonska republika priznava Sovjetski Rusiji pravico, da si v svrho zavarovanja svojih interesov In ojačenja njene lastne varnosti v lukab L Je pa ji (Ubava) in Ventspilsu (Vindava) ustvari pomorska vojna oporišča in nekatera letališča za svoja letala na osnovi zakupa po primerni ceni. Natančne določbe glede teh oporišč in njih meja bodo sporazumno se določene. Da bi se zavarovale Irbenške ožine, se Sovjetski Rusiji zagotovi pod Istimi pogoji, da si zgradi rudi oporišča za svoje obalne baterije na obali med Ventspllsom (Vindava) In Pltragsom.
V svrho zavarovanja pomorskih letalskih In artilerijskih oporišč se prizna Sovjetski Rusiji pravica, da na odsekih. Id ae za to določeni, na lastne stroške gur-
nlztra in vzdržuje stroge omejeno število sovjetskih čet ln letalskih sil, katerih najvišje število bo določeno po posebnem sporazumu.
CL 4. Obe stranki se obvezujeta, da ne bosta sklepali nikakih pogodb tn se tudi ne bosta pridružili nobeni koaliciji, Id M bila naperjena proti eni aH drogi Izmed njiju.
Cl. 5. Izvedba tega pakta ne sme v nobeni obliki kršiti suvereno«tnih pravic obeh strani in še posebej ne njunega državno-pravnega reda, gospodarskega in socialnega sistema ter njunih vojaških ukrepov. Za oporišča m letališča določeni odseki, kakor so navedeni v čl. 3, ostanejo teritorialno letonska last.
Cl. 6. Ta pakt se uveljavi ob Izmenjavi ratlfikacijskih Ustih. Izmenjava ratifika-cijsklh dokumentov se Izvrši v 6 dneh po podpisu pakta v Rigi.
Ta pakt bo veljal 10 let. Ce nobena Izmed obeh strani ne bi smatrala za potrebno, da ga leto dni pred potekom tega roka odpove, se podaljša njegova veljavnost za nadaljnjih deset let.
V potrditev tega sta pooblaščenca obeh vlad podpisala ta pakt tn ga označila s svojima pečatoma.
Hkratu je agencija Tas objavila uradni komunike, da sta o priliki podpisa rusko-letonske pogodbe in v zvezi z njo komisar za zunanje zadeve Molotov in zunanji minister Munters v prisotnosti tajnika vrhovnega sovjeta Stalina in letonskega poslanika v Moskvi Kocinaa ter ruskega poslanika v Rigi Zetova Izrazila soglasno mnenje, da je v dolgi vrsti let razvoja sedanjih prijateljskih odnosajev med obema državama nastalo zaupanje treba ohraniti v interesu uspešne izvedbe pakta o medsebojni pomoči. Obe strani, ki sta sklenili ta pakt, bosta vztrajali neomajno na načelih mirovne pogodbe in nenapadalnega pakta, ki sta bila sklenjena v priznanje suverenih pravic obeh držav, kakor tudi na načelu, da f 3 ne bosta vmešavali v notranje zadeve. Obe stranki sta se po dolgoletnih izkušnjah prepričali, da sedanja sistema obeh držav ne pomenita nikake ovire za uspešno sodelovanje med njima. Zato Izjavljata, da bosta tudi v novih odri o saj i h nastalih po paktu, vedno spoštovali državno, socialno in gospodarsko strukturo ene in druge strani in tako ie utrdili osnovo dobrih sosedstvenlh odnosa jev svojih narodov.
Praktična vrednost pakta z Rusijo
Nevtralna sodba o vrednosti ruskih zagotovil Nemčiji in o ruskih namerah
Kodanj, 6. okt s. Dopisnik lista »Politi-ken« poroča iz Moskve, da v tamkajšnjih diplomatskih krogih zelo skeptično gledajo na vrednost rusko-nemške prijateljske pogodbe. Je to izjava prijateljstva, ki jo more vsaka izmed obeh strank vsak čas preklicati. V bistvu je Rusija Nemčiji obljubila samo svojo vojaško nevtralnost. Ni tudi mogoče verjeti, da bi mogla dobavliati Rusija Nemčiji večje množine važnih surovin, ker bi s tem sama sebi škodovala.
zlasti sedaj, ko bo zaradi novih baz za letalstvo in mornarico v baltiških državah potrebovala več materiala zase. Ce je kljub temu Nemčiji obljubila dobave, je to storila zato, da bi bodisi povečala svojo zunanjo trgovino z Nemčijo, ali pa. da bi povečala odpor Nemčije v vojni, da so medsebojno oslabe velesile, ki jih smatra Rusija za sebi sovražne. Vsekakor pa ta am-biciia naibrl presega ruske moči
Tesnejše sodelovanje med Italijo in Rusijo?
Imenovanje novega ruskega poslanika v Rimu je v zvezi s poglobitvijo medsebojnih odnoiajev
Moskva, 0. oktobra, br Tas. V svrho sonetne poglobitve odnoiajev s Italijo bo Rusija v kratkem imenovala novega poslanika v Rimu. Za to mesto Je določen neki visoki uradnik komi&arijata. Domnevajo celo, da bi mogel to biti pomočnik zunanjega komisarja Potemkin. v moskovskih diplomatskih krogih Je ta vest izzvala veliko pozornost Iz tega sklepajo, da namerava Rusija navezati tesnejše stike z Italijo ln Jo pritegniti k pogajanjem za novo ureditev odnosajev na Balkanu in v vzhodnem deln Sredozemskega morja.
Rim, 6. oktobra br V tukajšnjih diplomatskih krogih se doznava, da se pripravlja tesnejše sodelovanje med Italijo in Rusijo. Nemško-ruska pogodba Je Izzvala v italijanskih merodajnib krogih tzvestno bojazen slasti zaradi prediranja Rusije na Balkan. Ker izgleda, da Je Nemčija pripravljena  prepustiti  Rusiji na Balkana
! proste roke, da bi si za to ceno zagotovila ] rusko pomoč v vojni proti Angliji In Fran-ciji* se Je italijanska diplomacija odločna za tesnejše sodelovanje z Rusijo. Skorajšnje imenovanje novega ruskega poslanika v Rimu ima po sodbi rimskih krogov za cilj poglobitev medsebojnih odnosajev. Italija si želi tudi tesnejše gospodarske stike z Rusijo, obenem pa smatrajo v Rimu, da bi sporazum z Moskvo lahko zagotovil varnost ne samo na Balkanu, marveč tudi v vzhodnem deln Sredozemskega morja, kar je za Italijo vsekakor velikega pomena. Enako kakor Italija, zeli tudi Rusija nevtralnost Balkana in se v tem pogledu interesi Rima in Moskve docela skladajo. V italijanskih merodajnib krogih se Je ie od vsega početka poudarjalo, da pomeni vdor Rusije v Vzhodno Evropo dalekosežno iz-premembo evropskega položaja in rai težja med velesilami
Rusija ne zahteva vrnitve Besarabije
Pomirljiva izjava romunskega zunanjega ministra o položaju na Balkanu
Bukarešta, 6. okt p. Rumunski zunanji minister Gafencu je sprejel domače in tuje novinarje ter jim podal naslednjo izjavo:
Ce ne bomo napadeni, bomo nadaljevali dobre odnose s vzemi sosednimi državami. Menim, da bo v primeru, če ne bo vzpostavljen rod, zlasti ideal miru. zavladala v kratkem anarhija na vsem evropskem kontinentu. Tedaj Evropa ne bo več takšna, kakor Je danes. Rum unija Je mirna, vendar pa Je pripravljena. Ce bo treba, bomo svojo državo branili.
Zunanji minister Gafencu je odklonil komentar glede bolgarskih zahtev po Jušni Dobradii, vendar na Je poudaril, da Ru-
terttorlalnih
vindikacij glede Besarabije. Ustanovitev balkanskega bloka miru bi bila v popolnem skladu s rum unsko zunanjo politiko. Vse Je odvisno od uspeha pogajanj turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi Iz razgovora s Gafeneom se Je moglo zvedeti da Je Romunija pooblastila Saradzogla. naj v Moskvi zastopa tudi njene interesa.
Bukarešta, 6 okt e Sinoči je imel ministrski svet sejo. na kateri je poročal minister za notranje zadeve in minister za zunanje zadeve Po teh poročilih je soditi da položaj Rumunije ni tako kritičen, kakor nekateri trdijo in da ni povoda za zaskrbljenost, ki jo nekateri krogi v Rumunj ji kakor tudi nekateri krogi v soočalnlih
državah kažejo. Novi rumunski notranji minister Davidescu je na seji ministrskega sveta podal zelo optimistično izjavo glede pogajanj Rumunije z Rusijo. Rum unska vlada za enkrat lahko gleda s precejšnjim optimizmom v bodočnost.
Izvoz v Anglijo
London. 6. okt. e. Angleški minister za propagando je opozoril na nekatere vesti, ki so trdile, da bo jugoslovanski izvoz zlasti v Anglijo zaradi vojne močno oškodovan, ker Anglija ne more več kupovati blaga v Jugoslaviji. Te vesti so tendenciozne, je izjavil angleški minister za propagando. Anglija se pripravlja na dolgotrajno vojno in zaradi tega potrebuje Se mnogo večje zaloge raznega blaga katerega mora uvažati iz nevtralnih držav in tudi iz Jugoslavije. Nekoliko zastoja pri tem uvozu je bilo v zadniem času samo zaradi tega. ker se je angleško gospodarstvo iz normalnega mirovnega gospodarstva preosnovalo v vojno gospodarstvo
Turčija ne prizna delitve Poljske
London, 6. okt. br Iz Ankare potrjujejo vest. da je bil poljski poslanik včeraj v zunanjem ministrstvu in je tam prejel uradno izjavo, da turška vlada ne priznava razdelitve Poljske Glede na to bo poljski poslanik še nadalje opravljal svoje posle v Ankari kot zastopnik poljske vlade.
Pariz, 5. okt. s. 600 Poljakov iz Belgije se je prijavilo v službo poljski vojski v Franciji.
Nova češkoslovaška armada na zapadu
Pariz, 6. okt. s. Češkoslovaški poslanik Osusky je sinoči govoril preko francoskih radijskih postaj in sporočil, da s sporazumom, ki ga je podpiasl z ministrskim predsednikom Daladierom. ni ustanovljena samo samostojna češkoslovaška armada, temveč je priznan tudi obstoj češkoslovaške države. Je to prva diplomatska pogodba za zopetno vzpostavitev Češkoslovaške Češkoslovaška vojska bo podrejena češkoslovaški vladi, imela bo svoje oficirje in vojake. Sporazum z ministrskim predsednikom Daladierom daje politično, pravno in diplomatsko priznanje češkoslovaške države in vlade. Po govoru je godba igrala češkoslovaško himno.
Obračun s komunisti v Franciji
PARIZ, 6. oktobra, br. Danes so se razširile vesti da bodo sedaj, ko je zasedanje parlamenta zaključeno, vsi poslanci razpuščene komunistične stranke aretirani. Proti nekaterim izmed njih je že uvedeno kazensko postopanje, ker so skušali osnovati ilegalne komunist.čne organizacije. Generalni tajnik Zveze sindikatov Jou-haux je izdal vsem organizacijam navodilo, naj izključijo iz svojih vrst vse komuniste. Polkovnik Loriot, ki je vladni komisar v tretjem oddelku vojaškega sodišča v Parizu, je dobil nalog, naj prične preiskovalni poetopek proti komunističnim voditeljem, ki so osnovali novo parlamentarno delavekokmetsko skupino namestu razpuščene komunistične stranke. Kažnjivo dejanje, za katero se obtožujejo, obstoja v tem, da so prekršili določila uredbe z zakonsko veljavo, po katerih je prepovedano vsako rx3eredno ali neposredno širjenje komunistične tretje interaacionale. Pričakujejo, da bodo komunistični poslanci aretirani
Nemško opozorilo Ameriki
Washington, 6. okt s. Mornariški ataše Zed i njenih držav v Berlinu Je sporočil ameriški vladi, da mu Je nemški admiral Raeder izjavil, da bo ameriška ladja »Ire-guy« (6200 ton), ki Je v ponedeljek iz U-verpoola odplula v Ameriko, doživela enako usodo kakor angleška ladja »Athenia«. Admiral Raeder Je namignil, da jo bodo potopili Angleži, da potem zvale krivdo na Nemčije in tako povzroče spor med Nemčijo ln Zedinjenimi državami
Ameriška vlada je na to sporočilo takoj odposlala ameriške vojne ladje, da bode spremljale pomik »Iragujr«. Poveljnika ladje same Je bilo sporočeno, da naj vso ladje natančno preišče. Po poročilih iz Londona in Pariza sta tudi angleška tu francoska admiraliteta pod vzeli vse ukrepe, da preprečita kakršenkoli napad na ladje.
▼ uradnih ameriških krogih so sprejeti napoved iz Berlina z veliko skepso. Tajnik predsednika Roosevelta Earlev je izjavil da ne more verjeti da bi katerakoli angleška, francoska ali druga ladja mogla tak napad izvršiti Predsednik zunanje-političnega odbora senata Plttman Je izjavil, da nihče ne more bolje vedeti za tak kakor admiral Raeder.
Ruski demanti
Moskva, 6. okt. s. Agencija Ta* tira kot zlobne izmišljotine vesti o nju ruske vojake v ShUdangu.
Borzna poročila.
Curih, 6. oktobra. Pariz 10.19, London 17.98, New Tork 444.875 Bruselj 74.62, Muan 22.25, Amsterdam 237.—, Berlin 177.50, Stockbolm 106.—, Oslo 101.—, Ko-
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«, petek, 6. oktobra 1933.
Stev.227
Jubilej moške kaznilnice v Mariboru
SO leti je bila blagoslovljena in izročena svo]<
sprejela 14*131 obsojencev
— Od
vitve Je
Maribor, 6. oktobra
Ob Pobrefiki cesti se dviga velika stavba, moška kazrr-mica v Mariboru, edina zgradba te vrste v naši banovini. Nehote si miali marsikdo, ki gre tod mimo: >Bogme varuj priti v to niso!« Na današnji dan pred 50 leti je bila mariborska moška kaznilnica slovesno blagoslovljena, že pet dni pred tem to je 1. oktobra 1889 pa je bila izročena svojemu namenu.
Zanimiva je zgodovina tega važnega zavoda. Ker je bila znana kaznilnica v Kar-lau pr. Gradcu prenapolnjena, prav tako tudi ljubljanska kaznilnica, ki je obstojala od leta 1868 do 1895. so nastale tedaj precejšnje neprilike. Takratna avstrijska justična uprava se je odločila, da zgradi novo kaznilnico in sicer v Mariboru. V to svrho je bilo kupljeno posestvo barona Rasta v magdalenskem predmestju. Se med zidanjem so potem dokupili tako zva-noGoblovo zernlj'šče. Z zidanjem so pričeli v avgustu leta 1884. Gradbena dela so bila končana v avgustu leta 1889. Gradbeni stroški so znašali 654.000 fl. Dne 1. oktobra 1889 je bila moška kaznilnica v Mariboru izročena svojemu namenu, dne 6. oktobra 1889 pa je bila slovesna blagoslovitev nove, veJike stavbe, ki kaže izredno zanimivo zamisel.
Vstop v kaznilnico posreduje vhodno poslopje, na katero se priključi na levo m desno obzidje v višini 5 ms To obzidje obdaja prostor v površini 3.86 ha. V vhodnem poslopju je v pritličju stanovanje za * vratarja. V L nadstropju je stanovanje poveljnika paznikov in vojašnica za samske paznike. Na prostoru notranjosti spodnjega poslopja in ob zidu se nahaja prava kaznilniška zgradba, ki obstoja iz več posebnih, vendar pa potom kritih hodnikov med seboj zvezanih poslopij, če pridemo skozi vhodno poslopje na dvorišče, stoji pred nami čelno poslopje, obstoječe iz treh delov. Srednji del služi kot pisarna poveljnika paznikov, stražnega poveljnika ter stražnica. Desni del pa je tako zvani mladinski oddelek, ki je namenjen mladostnim zločincem. V levem delu je nameščena ka-znilniška bolnica in kuhinja. V mladostnem oddelku se nahajajo v spalnicah nekake kabine, v katerih so ponoči obsojenci posebej vsak zase. Te kabine so iz že-lesne pločevine, ena in Četrt metra širo- j ke, 2.10 m dolge ter približno istotoliko 1
visoke. Spredaj so vrata iz močne železne mreže. Tudi zgoraj so kabine, zamrežene z železno mrežo po vzorcu kletk. V tem prostoru je železna postelja, miza, stol, polica ter nočna posoda. Velike, svetle spalnice imajo 72 takih kabin.
V levem krilu je ordinacijaka soba, domača lekarna in drugi prostori. Bolničke sobe so ločene za odrasle in za mladostnike. Kaznilniska bolnica ima tudi svoje moderne pripomočke, med drugim visinsko sonce.
Vhodno in čelno poslopje imata samo po eno nadstropje. Vsa ostala zgradba je dvonadstropna. V kleti so celice za novo-došle. skladišča, pekarna ter kopalnice. V pritličju so pisarne, celotni prostor prvega in drugega poslopja pa zavzemajo rimskokatoliška in pravoslavna kapela, šolski prostori, knjižnica itd. Na srednje poslopje se pr ključi centrala, iz katere izhajajo 4 trakti z zapori in sicer 2 skupna zapora s po tremi hodniki ter 2 trakta z enakim številom hodnikov s celicami. Trakti so zgrajeni v kotih 60 stopnj. Vse sobe skupnega zapora so obrnjene proti jugu, okna enostranskega hodnika pa proti severu. Celice obeh traktov samotnega zapora so zgrajene do panoptičnem sistemu in obsegajo v celoti 136 celic poleg 6 celic za pa-zn ke ter 6 celic za snaženje. Disciplinske celice, temnice, kabine za kopanje, centralna kurjava in potrebni dodatni prostori so primerno razdeljeni v kleti. Normalno ie prostora za 542 obsojencev. Današnje stanje »zasedbe« je sledeče: 522 odraslih, 26 mladinskih. 66 tako zvanih pridržan cev, skupno torej 594 kaznencev. Od začetka obstoja moške kazn lnice v Mariboru pa do 31. decembra 1933 je bilo sprejetih v mariborsko kaznilnico 14.131 obso;encev. Trakti skupnega in samotnega zapora, ki predstavljajo obliko zvezde, se lahko vsak čas po potrebi in brez vsake škode podaljšajo.
Vrhovno nadzorstvo nad mariborsko kaznilnico je imelo prvotno višje državno tožilstvo v Gradcu, lokalno pa državno tožilstvo v Celju. Z ustanovitvijo okrožnega sodišča in državnega tožilstva v Mariboru je 1. januarja 1898 predalo državne tožilstvo v Celju posle hišnega komisarja mariborske moške kaznilnice državnemu tožilstvu v Mariboru. Ob prevratu 1918 je prevzelo vrhovno nadzorstvo višje držav-
no tožilstvo v Ljubljani. Kakor vse ostale
kaznilnice v naši državi, tako je tudi mariborska moška i»»mnww neposredno pod nadzorstvom in upravo ministrstva
pravde.
Mariborska kaznilnica je od novembra leta 1925 lastnica posestva pri 9v. Miklavžu na Dravskem polju, kjer so zaposleni kaznenci
Vsi obsojenci in pridržane!, ki ?e nahajajo v mariborski moaki kaznilnici, morajo delati. V kaznilniel so razne delavnice, kjer se učijo obrti, s katero se bodo lahko pozneje v življenju preživljali. Za duševno vzgojo pa imajo obsojenci knjižnic za odrasle in mladoletnike. Slednji imajo tudi svojo redno šolo, v kateri se obravnavajo predmeti iz osnovne šole. Razen tega dvakrat tedensko telovadbo. Odrasli obsojenci pa obiskujejo po potrebi pevsko in god beno šolo obrtno nadaljevalno solo ter analfabetski tečaj.
Do 31. decembra 1929 se je izvrševala v mariborski kaznilnici samo kazen ječe in težke ječe in sicer pri odraslih od 1 leta naprej, pri mladostnih pa od 6 mesecev. Od 1. januarja 1930 je uveden tudi v mariborski kaznilnici irski progresivni s ste m. ki predvideva, da se kazen začenja praviloma v celici, nato pa nadaljuje v skupnem zaporu, pozneje v oddelku za svobodnjake in končno na pogojnem odpustu. Zanimivo je omeniti, da je vpisan kot prvi obsojenec v mariborski kaznilnici neki N. N., posestnik v Benetkah, ki je ^il obsojen od okrožnega sodišča v Celju zaradi dvoboja na 3 leta.
Vseh uslužbencev v moški kaznilnici je 83. Vodstvo Kaznilnice pa je v preizkušenih rokah upravnika g. Nika Vrabla, ki obhaja ob 501etnici obstoja kaznilnice tudi l51etnico, odkar je na čelu zavoda. Dne 11. novembra 1924 je namreč tedanji sre-ski kazenski sodnik Niko V rabi prevzel od prejšnjega upravnika g. Fiserja vodstvo kaznilnice, ki jo ves čas najvzorneje upravlja.
Ob 50letnici moške kaznilnice v Mariboru je želeti, da bi se čim preje izvršila že med vojno pričeta gradnja posebnega oddelka za mladostne kaznence. tako da ne bi prišli več v nobeno dotiko z odraslim-kaznenci. Ce bi pa to ne bilo izvedljivo, potem naj se načrt preuredi tako, da bodo lahko pazniki dobili tamkaj svoja stanovanja.
rmov in ime Jugoslavija
K lo letnici nove upravne ureditve naše drŽave
Maribor, 5. oktobra Skoro gotovo nikjer drugod ni razglas 3. oktobra 1. 1929 izdanega zakona o novi upravni ureditvi države — v 9 banovin pod skupnim imenom Jugoslavija — tako globoko — veselo in žalostno — odjeknil, kakor bas v Mariboru in na vsem obmejnem ozemlju. TJmevno! Saj je bil v takrat še ponemčenem Mariboru že 60 let preje v >Slovenskem Narodu« razglašeno bla-govestje o Jugoslaviji, čeprav iz umevne previdnosti še ne Jugoslavija v današnjem obsegu, kar je že zaradi narodnostnega boja še prav posebno v zvezi s tem imenom se nadalje sledilo, pa je ostal živ spomin na majniško deklaracijo, pri katere podpisu je ravno ime Jugoslavija odločalo na vsej Črti. Kako se je celo tam po hribovitem Kozjaku razvnemalo tudi preprosto ljudstvo, ko so 1. 1917 štirje slovenski podčastniki iz Maribora prišli z veselo novico o pripravah za Jugoslavijo. Zato pa. kakšno razočaranje nad imenom SHS' V 1 • ^vu je ostalo in živelo ime Jugcs*-        -zmoteno naprej. In zato je
tudi razumljivo, da je Maribor razglas o državno veljavnem nazivu proslavil s posebno svečanostjo.
žal, da je to veselje preveč zagrenila nova upravna ureditev države na banovine. S tem je tudi nas obmejni Maribor izgubil svojo veliko županijo. Izkazalo se je le prekmalu, da je (pozneje itak ukinjeno) nadomestilo z okrožnim inspektoratom le nekakšen obliž na globoko zasekano rano. Narodni, politični in gospodarski interesi obmejnega ozemlja so pač precej drugačni, kakor oni v ostalih pokrajinah.
In zopet stojimo na prehodu upravne preureditve države četudi za Slovenijo se nadalje ostane pri banovini, pa bo v Interesu tudi vse države, ce se ustvari obmejna ozemlja v okviru banovine nekaj tem posebnim }nten°??orr' nosnftn«
Z?fi;?nive zgodbe izpred mariborskega
sodišča
,sFo""'~ fz" s ponarejenimi dinarji — Sumljiva tri* peresna deteljica — Iz 3SO din 3&000
Maribor, 6. oktobra V prvem nadstropju tukajšnjega okrožnega sodišča je bilo danes dopoldne živahno vrvenje. Po hodnikih je bilo vse polno ljudi, pa tudi klopi so bile zasedene po raznih pričah, ki so bile. povabljene k današnjim kazenskim razpravam. Razpravna dvorana Številka 53 je bila dobro zasedena po številnih radovednežih in postopačih, ki prebijejo tam zaradi slabega vremena precej uric na suhem in v toploti. Med njimi je precej znanih obrazov, ki so rednim obiskovalcem sodišča dobro znani, saj se poslušalci večinoma rekrutirajo — vsaj v Mariboru — iz temnih tipov.
Danes je bilo na vrsti nekaj prav zanimivih razprav. Na zatožni klopi so sedeli »mali« tatovi. Tudi velikih grešnikov ni manjkalo, ki so olajšali druge za čedne vsotice.
Najprej se je moral zagovarjati 181etni Alojz K. in sicer zaradi prevare. Državni tožilec mu je očital, da je letos 7. maja ogoljufal svojega 161etnega tovariša Leopolda Vrečka za 135 din. Lojzek je namreč povabil Poldeka k igri »fockanje«, to je metanje denarja. Poldek in Lojzek sta sc podala za plot na Radvanjski cesti ter metala dinarje. Ker je Poldek v pol uri izgubil 135 din, se je zdela ostalim tovarišem, ki so gledali igro, stvar zelo čudna. Poklicali so stražnika, ki je Lojzetu vzel denar. Pri tem je stražnik našel dva dinarska kovanca, ki sta bila na obeh straneh enaka in sicer z emblemom Kdo je kovanca ponaredil, se ni moglo ugotoviti. Lojzek pravi, da ju je dobil od nekega neznanca. S pomočjo takih dinarjev mu je bilo seveda lahko, da je Polde v kratkem času izgubil ves svoj denar.
241etni ključavničarski pomočnik Vinko Kociper iz Zagreba se je mudil dne 4. februarja okoli 3. ure v neki gostilni v Ulici kneza Koclja. Prisedel je k nekemu vinjenemu moškemu ter mu iz žepa odvzel 1400
din vredno zlato uro. Tatu so kmalu izsledili in aretirali. Toda na začudenje varnostnih organov je izvlekel Kociper iz žepa potrdilo, češ da je uro kupil od nekega Lea Kotnika za 60 din. Pri zaslišanju je Kociper dejal, da je uro »kupil« na -»tra-ničču od.navedenega Kotnika, ki ga pa policija ni mogla izslediti. Sedaj se je moral
Kociper zagovarjati zaradi tatvine in zaradi ponarejanja domačih listin.
V prodajalno »Češkega magazina«, ki je last trgovca Petra Burazina v Ulici X. oktobra, je prišla dne 17. junija t. L dopoldne neka eelgantna ženska. Zahtevala je na ogled razno moško blago. Trgovski pomočnik ji je seveda lepo postregel. Kmalu za njo pa sta prišla v prodajalno dva precej elegantno oblečena moška, ki sta tudi zahtevala na ogled moško blago. Vsi tri -je, ženska in oba moška so si precej časa ogledovali blago. Sedaj je eden, potem spet drugi zahteval nove vzorce, kar se je zdelo prodajalcu zelo čudno. Vse tri je strogo opazoval. Nenadoma pa je zagledal, kako je eden od obeh moških spravil pod plašč cel kos moškega blaga Prodajalec je bil miren in ni ničesar rekel. Ko so pa vsi trije hoteli oditi, ne da bi kaj kupili, pa je trgovski pomočnik moškega, ki je imel pod plaščem kos blags, prijel ter poklical stražnika, ki ga je aretiral. V trgovini je seveda nastala zmeda, ki sta jo drugi moški in ženska izkoristila za pobeg. Aretiranec je bil 30Ietni trgovski potni Dušan Novaković iz Beograda, ki je pri zaslišanju dejal, da mu je dal kos blaga njegov prijatelj, ki je pobegnil. In tako je moral Novaković, ki je na ta način ogoljufal menda že več trgovcev, sedeti danes na zatožni klopi.
Za danes dopoldne je bila razpisana tudi kazenska razprava proti zakoncema 41 letnemu gostilničarju Ferdinandu Rozmanu ter njegovi 401etni ženi Ani Rozmanovi iz Maribora. Oba je namreč državni tožilec obtožil zaradi cele vrste raznih kaznivih dejanj, ki sta jih zagrešila s tem, da sta ofrnažila razne osebe za čedne vsote denarja. Med drugim je postala žrtev Rozmanovih natakarica Terezija Kriger, od katere sta zahtevala Rozmanova 4000 din kavcije, ki jih pa ni dobila več nazaj. Rozman pa se je bavi! tudi s prekupčevanjem hranilnih knjižic in je pri tem poslovanju izgubil neki posestnik pri Marenbergu preko 10.000 dfn. Žrtev Rozmanovih mah ina-cij sta postala tudi veleposestnika Franc in Liza Kop iz Hočkega Pohorja, ki sta Rozmanovim podpisala bianco menico za ?7.000 din, ki sta jo morala naposled sama plačevati, dasi sta Rozmanova zatrdila« da
potrebujeta menico le za kavcijo. Pa tudi s ponarejanjem hranilnih knjižic se je ba-vil Rozman. Tako je ponaredil hranilno knjižico Kreditne zadruge uslužbencev državnih železnic od 350 na 35.000 din. Ponarejeno knjižico pa je izročil kot kavcijo neki lastnici hotela v Crikvenici in je potem na podlagi te kavcije dobil hotel v najem.
Obravnave ob zaključku lista še niso bile končane.
Iz Ljutomera
— Del Medjlrmirja želi nazaj k banovini Hrvatski. T3el MedjLmurja z veliko občino Štrigovo, ki ima v svojem območju tudi sedanjo občino Razkrižje, se želi po nekaj letih vrniti k banovini Hrvatski ter odcepiti od ljutomerskega sreza. To je pač reakcija na čudne dogodke zadnjih let. Že več let se je na Safarskem bil boj med slovenskim in hrvatskim jezikom ter delal vedno večji prepad med obema taboroma. Končno se je v tem delu Medji-murja začela močna akcija za pripojitev teh krajev k banovini Hrvatski. Prvi korak je bil sklep plenuma občinskega odbora v Strigovi ki je v torek soglasno sklenil, da se ozemlje vse bivše občine štrigove priključi banovini Hrvatski. Ta sklep je sprejelo ljudstvo z velikim zadovoljstvom.
— Določitev ©en letošnjemu mosta. Na zborovanju vinogradnikov, ki se je vršilo v nedeljo, je bila določena sledeča cena letošnjemu mostu iz ljutomerskih goric: do 17«/o sladkorja 3 din, do 19©/0 sladkorja 4 din od 20% sladkorja pa 5 din. Ta cena bi naj bila obvezna za vse vinogradnike ljutomerskih goric. Poleg tega je bil sprejet sklep, da določi oblast najnižjo ceno letošnjemu vinu, dalje da se ukineta občinska in banovinska trošarina za vino. Med drugim je bilo tudi sporočeno, da bo vin i carska uredba ostala neizpreme-njena, spremenila se bo le. če ne bo ustrezala splošnim interesom.
Iz Prekmurja
— žrtve kolesarjenja. Po številu koles je Prekmurje takoj za Gorenjsko. Dobre ceste v nedogledni ravnini in velika oddaljenost vasi od edine železniške proge, ki veže Ljutomer in Hodoš skozi Mursko Soboto, silijo prebivalstvo, da se poslužuje koles kot najcenejšega prevoznega sredstva. Spričo tako živahnega prometa je tudi razumljivo, da so kolesarske nesreče v Prekmurju prav pogoste. V preteklem mesecu je bilo zabeleženih 10 takih nesreč, pri katerih so si kolesarji zlomili roko ali nogo, ena nesreča pa je bila smrtna. Njena žrtev je postal 32-letni graničar Rado-mir Stojanovič, doma iz TJatiprače v Bosni. Zadnje čase je bil na službi v obmejnih Genterovcih. Zvečer se je vozil s kolesom in se v naglem diru zaletel v oje kmečkega voza, ki je prihajal z nasprotne strani. Udarec je bil tako hud, da je dobil smrtne poškodbe v drobovju, katerim je podlegel po prevozu v soboško bolnico. Truplo ponesrečenega graničarja, ki je bil zelo vesten v svoji službi, so prepeljali v njegov rojstni kraj.
— Sprememba na gimnaziji. Iz gimnazije kneza Koclja v Murski Soboti je bila dodeljena na delo na žensko realno gimnazijo v Ljubljani prof. Beta Hudales, ki je bila v jeseni premeščena od tam na našo gimnazijo. Na njeno mesto v Mursko Soboto pride prof. Stana Perkova iz Požege.
— Prvenstvo Murske Sobote v tenisu je osvojil Ervin Kerčmar. Za končno borbo so izšli kot zmagovalci v svojih skupinah Kerčmar, Nemec Janez, Rakuach ln Evgen. V odločilni borbi je Ervin Kerčmar premagal Janeza Nemca s 6:4 in 8:6 in d
s tem priboril časten naslov prvaka Murske Sobote.
— Tretjo točko v prvenstvenem tekmovanju si je priborila Mura v nedeljo v Čakovcu proti tamošnjemu Gradjanskemu, s katerim je igrala neodločeno 1:1. Skoda, da je toliko Murtnih Igralcev na orožnih vajah, ker bi nas reprezentant s komplet-
nim moštvom gotovo dosegel več uspehov. V nedeljo odigra Mura prijateljsko tekmo z reorganl zidanim moštvom SK Drave.
— Polnočni požar j« izbruhnil v Ivanj-ševcih na stanovanjskem poslopju posestnika Karla Fojbiča. Ogenj se je s stanovanjskega poslopja preselil na hlev in gospodarske zgradbe. Gasilci lz Ivanjsevcev so bili takoj na licu mesta, vendar pa je bilo gašenje otežkočeno zaradi pomanjkanja vode. Z velikim trudom so omejili požar, da se ni razširil na poslopja bližnjih sosedov. Gospodarsko poslopje, hlev ln kozolec so postali žrtev požara, težko pa je
poškodovano  tudi stanovanjsko poslopje.
Zgorelo je gospodarsko orodje in tudi nekaj pridelkov, škodo so ocenili na 50.000 din, ki je pa zelo občutna, ker posestnik nI bil zavarovan. Vzrok požara se ni pojasnjen.
— Nesrečni padci. V Puconcih je padla z voza 15-letna posestnikova hči KUhar Gizela ln si zlomila roko. Posestnikov sin Ivan Zver iz Lipe. star 3 leta, pa je pri igri padel tako nerodno, da si je zlomil levo nogo. Ista usoda je doletela tudi posestnika Aleksandra Klemenca iz Križevcev. Tudi Marija Erjavec iz Kamenšcaka si je pri padcu zlomila roko.
Maribor je mesto koles in kolesarjev
6830 registriranih koles, z okolico pa nad lo.ooo
Maribor, 5. oktobra Z razvojem tekstilne industrije v Mariboru je dobilo zaposlitev okoli 7000 nameščencev in delavcev. Večina delavcev stanuje v mariborski okolici, in sicer na Pobrežju, v Studencih. Rad van ju, Razva-nju in po raznih krajih Dravskega polja. Ti delavci prihajajo na delo večinoma s kolesi, tako da ima danes skoraj vsak delavec že svoje kolo. To lahko opazimo zlasti ob jutranjih urah, opoldne in zvečer, ko vozijo preko državnega mostu na tisoče in tisoče kolesarjev in kolesark. V samem Mariboru imamo registriranih 6830 koles. Število koles pa se stalno množi. Dne 1. januarja 1939 je na primer imela mariborska policija registriranih 5850 ko-
les, pri srezu Maribor desni breg pa 3200 koles, tako da je samo v Mariboru v letošnjem letu skoraj 1000 koles več. Oe upoštevamo še srez Maribor levi breg, dobimo število, ki sega preko 10.000 koles.
Pa ne samo število koles, ampak tudi ostalih prometnih sredstev se množi, predvsem motociklov in avtomobilov. Dočim je bilo dne 1. januarja 1939 v Mariboru registriranih 172 motornih koles, imamo danes v Mariboru že 187 motociklov. Potniških avtomobilov je registriranih pri predatojništvu mestne policije 387, to je za 57 več, kakor dne 1. januarja 1939. Tovornih avtomobilov imamo v Mariboru 101, to je 7 več kakor v začetku leta.
Mariborske in okoliške novice
— Z opeko po glavi. Na Velki sta se pri žganjekuhi sprla soseda. Beseda je dala besedo in je končno Ivan G. zgrabil opeko ter z njo udaril po glavi svojega soseda Franca Kocbeka, ki se je zgrudil na tla in obležal nezavesten. Zadeva bo imela svoje posledice pred sodniki.
— Nepoštena dekla. Branjevka Elza Koče v ar jeva lz Šoštanja je imela neko 25-letno Terezijo Anderlon kot služkinjo. Nepričakovano pa je Anderlonova izginila, z njo vred pa tudi 2000 din gotovine. Za nepošteno služkinjo poizvedujejo sedaj orožniki.
— Napad. Pri C režnje v cu je napadel neki moški delavca Ignacija Goloba ter mu s kolom prizadejal poškodbe na glavi. Golob je moral poiskati zdravniško pomoč. Za napadalcem pa vršijo orožniki poizvedbe.
— Surovež. Ko se je snoči okoli 19. peljal s svojim kolesom po Glavnem trgu mehaniški vajenec Albin Horvat iz Smetanove 32, ga je neki motociklist udaril s pestjo po nosu, da se mu je vlila kri. Horvat je padel s kolesa in dobil še poškodbe na nogah. Za surove žem poizveduje policija.
— Vse kradejo. Trgovskemu pomočniku Dragu Sin ko viču iz Jerovškove 6 je izginilo izpred neke gostilne na Pohorski cesti 500 din vredno kolo znamke >Brenabor«. — Pekovskemu vajencu Ivanu Fonu, stanujočemu v Kettejevi 22 je neznani tat ukradel s kolesa, ki ga je imel shranjenega v šoli v Razi ago vi ulici, 300 din vredno dinamo luč. — Zasebnici Frančiški Fer liče vi iz Radvanja je izginil lz stanovanja 400 din vreden plašč.
— Nočno lekarniško službo imata še danes MinaHkova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste-
— Nov grob. V Gosposvetski ulici 11 je umrla zasebnica Ivanka Ovi lak, stara 75 let.  Žalujočim naše globoko so žal je.
— »Pasja procesija« bo v nedeljo 8. t. m. Zbirališče četveronožcev bo na Zrtnj-skega trgu ob 10. dopoldne. Obhod živali bo po Kolodvorski ulici, Aleksandrovi cesti. Frančiškanski, Marijini. Kopališki ulici ter Ulici kneza Koclja na Glavni trg čez državni most na Kralja Petra trg in potem spet nazaj na Zriniskega trg. V primeru slabega vremena bo obhod živali v nedeljo 15. oktobra.
— Iz učiteljske službe. V LJubljano je premeščen znani mariborski baritonist Anton Faganeli, ki je služboval na deški osnovni šoli na Ruški cesti. Z njegovim odhodom v Ljubljano bo zlasti prizadeta Glasbena Matica, kjer je g. Faganeli sodeloval kot solist ln v zboru dolgo vrsto let.
— Novo triletno razmerno razdobje. V smislu člena 25 pravilnika za izvrševanje tarifne postavke 62 zakona o taksah (točilna taksa) začne dne 1 januarja 1940 novo triletno odmorno razdobje 1940—42 za takso za pravico točenja alkoholne pijače na drobno in na debelo. Vsi imetniki pravice za točenje alkoholnih pijač na drobno in na debelo naj vložijo zaradi pravilne odmere te takse v času od 1. do 30. oktobra t. L prijavo na predpisanem obrazcu pri glavnem oddelku finančne kontrole v Mariboru. V prijavi je treba navesti vse podatke, ki so potrebni za pravilno odmero takse. Obrazec prijave se dobi pri tukaj šnjem glavnem oddelku finančne kontrole. Točilec. ki prijave vobče ne vloži ali je ne vloži v določenem roku. izgubi pravico do pritožbe zoper odmero takse, ki se mu odmeri po uradni dolžnosti.
— Deček zanetil požar. V Muretindh je zajel požar gospodarsko ln stanovanjsko hišo posestnika Ivana Vajde ftkode je okoli 70.000 din. Preiskava je dognala, da je zanetil požar 4 letni domači sinček, ki se je na skednju igral z vžigalicami.
— Nova aH stara praksa, >Nova Pravda« poroča v številki 38: »Te dni smo zaznali za slučaj, da je neka mariborska tekstilna tovarna teiela zaposleno 14 dni delavko, m jo plačala z 2 din na uro. Ob izplačilu pa je delavka prejela Dlačo samo za 7 dni, češ da je bila prvi teden brezplačno na poskuSnji. KolilLor nam je znano, so podjetniki na pritisk organizacij to staro prakso že opustili, izgleda pa. da so jo pričeli znova uvajati. Sicer ni nikjer v zakonu rečeno, da mora delavka delati teden dni brezplačno na poskušnjo. ker ie 2 din na uro nista nobeno plačilo. To si podjetniki lahko dovolilo samo tam. kjer ni strokovne organizacije in kjer se delavci pustijo izrabljati. Ce bi bili delavci takih tovarn organizirani, bi se gotovo ne godili taki slučaji. Delavci vidijo na takih primerih, kako potrebna jbn je strokovna organizacija in se vendar ne zmo-drijo.«
_ Znamenita nem*ka pilotka FJlli Bein-
hornova tuđ včeraj Se nI odletela naprej
v smeri proti Bukarešti. Ovira le- v deževnem vremenu. Ker je prejela odgovor, da je Zagrebška gora v megli je odložila odlet iz Maribora. Oeledala si je nase mesto, ki slavni nemški letalkl zelo ugaja.
— Iz policijske službe. Policijski pristav pri tukajšnjem pre*?sto*n;štvu mestne policije g. Evgen Srebot je napredoval z*» komisarja v 7. skugani.
— Sokoliće, ki se zanimajo za gimna-stični ter ritmični tečaj Mirjane Janeč-kove, naj pridejo v ponedeljek 9. t. m. od 14. do 15. v Narodni dom, kjer bo prva brezplačna ura.
Petek, 6. oktobra: Zaprto. Sobota, 7. ob 20.: Neopravičena ura Premiera.
Nedelja, 8. ob 20.: Celjski grofje.
Mariborska opera pripravlja Benesevo zelo veselo opereto >Navihanka« ter Rl-sta Savina slovensko opero »Lepa Vida«. Ljubiteljem glasbenih predstav se še do sobote 7. t. m. nudi možnost, da se pri-glase za abonma.
V gledališki balet se sprejme nekaj mladenk od 16. do 20. leta, ki se naj prijavijo pri gledališki blagajni.
CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 11. oktobra, ob   20.: Pvgmalion. Gostovanje mariborskega gledališča.
ŠAH
Splošni turnir LSK
Ljubljanski šahovski klub razpisuje splošni turnir, ki se ga lahko udeleže vsi novi člani in stari člani, ki se še niso kvalificirali vsaj za ožji turnir. Prijave se sprejemajo na igralnih večerih do 18. t. m., ko bo ob 20. žrebanje in prvo kolo.
Mladinska sekcija bo v soboto pričela svoj turnir, za katerega se je prijavilo že dvajset igralcev. Priredila je že dva brzo-turnirja; na prvem so dosegli vsaj 50°/»: Ostrelič 7 ln pol (iz 9). Omladič tn Ora-žem po 7, Janeiič 6 in pol, Zor man 5 in pol, Eržen 4 in pol itd., na drugem pa: Vlado Slokan 10 točk iz 11 možnih, Omladič 9 in pol, Janežič 8 in pol, Zor-man 8, Ostrelič 7 in pol, Lesko vic 6 in pol. Oražem 5 ln pol itd.
Nedavno je odigral nac. mojster Prein-falk simultanko, ki se je je udeležilo tudi več prvorazrednih igralcev. Po dolgi in težki borbi Je dobil sedem partij, izgubil pet in štiri remizi ral. Posebno se je odlikovala mladina, ki mnogo obeta; nekaj jih bo kmalu v prvem razredu.
Dalje je odigral Boris Sikošek handi-cap-mateh z osmimi člani mladinskega odseka in je vse partije dobil. Enako je igral Vlado Slokan s petimi in tudi vse dobil. Temu je predvsem krivo piesl.ibo poznavanje otvoiitev in seveda pomanjkanje rutine, kar pa ravno hočejo v tem odseku pridobiti.
Na brzeturnirju v petek je zmagal Preinfalk z 9 in pol (od 101 Geznič in Vlado Slokan po 6 in pol, Marek in Sikosek po 6 točk itd.
Jutri (petek ob 20.) bo brzotu^nir za prvenstvo oktobra. Namera je organizirati slična prvenstva Ljubljane.
L š. k. je na pobudo nekaterih neorganiziranih šahistinj ustanovil damsko sekcijo. Sestanek vseh zainteresiranih šahistinj bo v petek 13. t. m. ob 16. v posebni soba Kazine, pritličje desno. Vabljene so vse dame, ki se resno zanimajo za Šahovsko igro. Od njih samih bo odvisna upravičenost obstoja te sekcije, pa tudi nadaljnja višina slovenskega damskega šaha ki je posebno 1. 1926. dosegel pomemben uspeh, zal vsi dosedanji poskusi niso prinesli trajne organizacije in uspeha. Morda bo letošnji drugi nac. damski tur-nir za državno prvenstvo, ki ga Jug šah. Savez namerava izvesti vsako leto, kaj bolj dvignil zanimanje za kraljevsko igro med ženskim svetom. Sicer pa je opaziti slično dezinteresiranost tudi v športnih panogah. Morda so se zato bolj vrgle v borbo za pravno in družabno enakopravnost ali pa narava le vse bolj dokazuje, da popolna enakopravnost med obema spoloma sploh ni mogoča (zato tudi ne enaka zanimanja) in da vsak na svojem področju doseže popolnost ?
Iz Krš^sa
— žganje je kuhal, pa je zažgal zidanico. Pred kratkim je posnela na Goleku pri Krškem zidanica last Zagore Marije. Preiskava je pokazala, da je požar zakrivil Šavs Andrej, ki je stanoval v zidanici ln tistega dne kuhal žganje. Savs si ga je nekoliko preveč privoščil, pa je pustil v peča ogenj, ko je odšel spat. Kmalu pa je izbruhnil požar, ki je uničil zidanic/v mnogo posode in stiska mico ter Savsu vso obleko in posteljnino. Skoda znaša okrog 8000  din,  a je krita z zavarovalnino.
— Sadjarska razstava v Brežicah. Kakor je nas Ust že poročal je bila v nedeljo in ponedeljek sadjarska razstava krških in brežiških sadjarjev, ki je dosegla zelo lep uspeh. Oblak je bil zelo velik ln je bilo tudi mnogo kupcev lz Hrvaške. Pa tudi preko meje bo Slo precej sadja. Kdor pa
hi hotel se naročiti sadje, naj se obrne na g. Hrovata v Krškem, ki bo rarfe volje vsakomur dal naslove, Kje lahko se dobi sadje, kakšne kvalitete in po kakšni ceni.
— Pes volčjak. Zatekel se je v ponedeljek v Dobrepolju na r>olenjskem v železniški vagon mlad pes vo'Mak. Lastnik ga dobi proti orč lzka^ : i pi vpok. šolskem upravitelju v Mengflu.