Leto uz. Številko 104.
6 »obilan!, v nrtello 9. malo 1926.
Ceno Din r
Ittaf« iitl mmm popoicse, tsvsfamftl ••telje tu prazaute. — lumO: do 30 petit i 2 Dt do 100 vrst 2 J 50 p, vecj! tnserati petit visu 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 L). — Popust po dogorel«. — tnscratni davek posebej. — „ Slo t enaki Narod' velja letno v Jueoslavij. 240 D. za nozemstvo 420 D
Dpravniztvo: Knailova nltca stav. S, pritličje. — Tololon Stat. 304. GraJaiilvo Enaflo7a ulica it. 5, i. nadstropje, — Teleion ste*. 34,
PoitnJna plačana v gotovini.
Ivan Cankar
Tc dni praznuje slovenski svet pet, desetletnico rojstva Ivana Cankarja.
Dandanes, kv> je praznovanje petdesetletnic ki drugih sličnih živijenskih ©blerruc postalo že vsakdanjost, je bko-ro neprijetno v isti meri imenovati trdi ime Ivana Cankarja. Zakaj naš veliki poet je brazdo svoje življenjske poti zarezal mnogo globlje, je z deii svojega velikega duha obogatil duševnost v tako izredno veliki meri, da zares ni treba posebej praznovati petdesetletnice rojstva ali desetletnice smrti, da s: obnavljano ob njej spomin nanj. Ne. Ivan Cankar je znani in že med nami vsak dan. in ves čas in zanj ni treba tako suhih povDrečnostnih mer kakor so obletnice. Ivan Cankar je eden izmed onih velikih mož. ki so premazali čas popolnoma in katerih duh. vtelešen v mnogoštevilnih bogatih umetninah, živi med nami za sedanjost in bodočnost in nam govori danes in jutri prav tako. kakor je bilo to včeraj, ko ie ž vel teiesn^ med nami.
Ivan Cankar pomeni v naši književni zgodovini ne le poglavje, marveč veliko dobo zase. Njegova dela so prinesla prevrat v literaturo, so kultivirala jezik in estet.čni čut v tako izredni meri kakor nrerl njim samo še Prešeren in Levstik Njegova umetnost je prisilila s svojo genijahv* premočio domala vse sodobnike, gotovo na vso mlajšo generacijo, da mu ie sledila, se mu nokorila v nemem občudovanju in marsikateremu nemajhnemu talentu je bilo dolgo časa težko izviti se njegovega vpliva. Vagi književnosti pa je ostala za njim kultura jezika kot stalna dota, ki se več ne more zapraviti.
AH vpHv Ivana Cankarja ne obsega samo književnosti in umetnosti, marveč gre daleč Dreko nje. preplavlja vso našo duševnost v vseh panogari. Niegovi nazori, kakor So jih razodela slovenskemu svetu njegova velika dela. stoie v nasprotju z vsem, kar je bilo in ie med nami nezdravega, nepoštenega in umazanega ter nizkotnega. pom?ni žgočo, brezobzirno kritiko vsega našega osebnega in soriia!nega ter narodnega življenja. In taka kritika, ki prihaja neskaljena naravnost iz umetniške notranjosti, je mora!a uč'nkovati. In je nčinkovala. Ne le svet književnosti :n umetnosti, marveč vej naš slovenski svet se je prekvasil s Cankarjevimi nazori, ki so hkrati izraz noštenosti. Pra-vice in lepote, in vse dejan ie in neha-nje slovenskega č'oveka nosi odtlej znake noetove duševne sile.
Cankarjev kriteizem, njegova satira, njegova ostra beseda, vse tn je doseglo svoj smoter. Podiralo se je ono, kar je bilo trhlega in nezdravega, a bolečina poerova. odeta v neusmlieno kritiko vsega obstoječega, je ostala izvor neizmernega bogastva, je rostaia kal novega, boljšega živlienia. Vsakdo, kdor je poskusil njeno grenčico. ie Drejel tudi njen blagoslov in ie ohranil v sebi klico dobrega in lepega ter ie hote ali nehote stonil v vrsto onih. ki podirajo staro in trhlo ter gradiio novo, čilo in zdravo. Cankarjevo življenjsko delo pomeni obnovo nele v književnosti, marveč v vsem našem osebnem in javnem življenju, v vseh področjih iidej-stvovanja.
Zares. Ivan Cankar je eden izmed on h redkih, katerih življenjski sok je urese! v duševnost vsega naroda v toliki meri, da je postal del nieTovega bistva. Ce se njegov soomin nraznuje na neke določene dneve s oosebno slovesnostjo, ie to le shbotna človeška mera za dela vrlikih mož. za dela. ki jih naše mere komaj še morejo premeriti.
Otada obeta izenačenje davbov
Finančni minister predloži zakonski načrt t najkrajšem času. — Po zatrdilu g. Radića stopi zakon v vejavo že s prihodnjim letom. — Krediti za izolačilo uradniških diferenc?
— Beograd. 8. maja. Današnji listi objavi;aio informacije o načrtih n rvega inančnega ministra dr. Ninka Perica. Med ničnim m ministrskim predsednikom Nikolo L'zunovićem je bil baje dosežen sporazum, da vlada čim prej nredloži Narodni skupščini za vso kra-hevino veljavni davčni zakon, na podlagi katerega naj bi se izvedlo popolno »renačenie davkov. Načrt novega zakona je bU že enkrat v ministrskem svetu, teda vlada ga bo na eni svojih nri hodnih se* še enkrat predelala. Fi-rančni minister i* dalje privolil da se zrtižaio razne takse in bo izdal tozadevne odredbe v najkrajšem Času.
Aktualno le zepet postalo vprašanje izplačTn uradn ških diferenc po novem uredniškem zakonu. Finančni minister dr. Peri- ie obvestil ministrskega predsednika, da ie v svrho izplačila teh uradniških d.ierenc nešel primerne kredite. Kdaj se ca taktično izvrši izplačilo teh diferenc ni š* gotovo.
Predsednik H?S g. Stepan Radić »e včeraj iziavil novinarjem, da bo do parlamentarnih počitnic precfcžen Narodni skupščini zakon o izenačenju davkov. Po njegovem mnenju m prt* čako vrniti stopi zakon v veljavo ie 1. ianuarja 1927. i
Okrog korupcijskih interoelacij
St? e*?an Radić nas toča zoret o dločno. — Vlada se interoela-cijski debati izmika. — Sprava med gg. Paši£e:n in Maksimo-vicem. — Diference m ed dsvidovićsvcL
—   Beograd.  8.   maja. Današnja
•Politika* in drugi listi razoravljajo o koniojijskih interoeiacjah. Viada je z vsemi sredstvi poskušala, da vprašanje ter interpelacij zavleče v nedoločen čas. To se ji ni posrečilo. Kakor javlja •Politka». se je predsednik SliS S:je-pan Radić iz: a vil za to. da se interpelacije čimprej razoraviiaio in se sprejme z^kon uroti koruociii. «Vrerne» na drugi strani javlja, da je bil g. Radič prvotno za dve oarlumen:arn: aakeri; ona naj bi preiskovala afere Rade Pa-Šiča. druza na vss korupcijs^e afere od leta 1918 dalje. Sedat je g. Radič spremenil svoje stališče ter je zato. da se izvoli samo ena parlamentarna anketa, ki naj bi v roku 3 mesecev preiskala afere Rade Pašiča in v roku ostalih treh mesecev vse druge koruocljske afere. Rad kalni noslanec. ki je bil prisoten, ko ie g. Steran R-^dč roiacn'e-val novinarjem svoie stališče in zahteval, da se pozevejo v to anketo tudi trije višji sodniki iz Beograda, Ljub'ja-
f ne in Zagreba, je pristavil, da taka anketa ne more imeti uspeha, ker osebe izven parlamenta po ustavi ne morejo preiskovati poslovanja ministrov.
Kakor smo že včeršaj iavil, $ta se šef radikalne stranke g. Nikola Pašić in notranji minister Boža Maksimovjč pobotala. To poročilo današnji beogradski i isti potrjujejo.
Radikali sedaj posvečalo posebno pozornost notreni m prilikam v Davido-vičevi stranki, - verne« poroča, da so nastale v vrstah Davidovičeve stranke razne težkeče in nesoglasja. Močna postaja struja dr. Voje Marin'ovića in Koste Timotikv ča, ki je odločno zato. da Davidovičevci sodeluje'© z radikali. Druga struja je nezadovoljna s postopanjem dr. Voje Marinkoviča in zahteva, da £i*i glavni odbor razpravlja o nadalini politični taktiki.
Predsednik HSS g. Stepan Radić m minister za agrarno reformo Pa*le Radič sta snoči odpotovala v Zagreb.
u Angliji se nadaljuje
Obe stranki sta še ceoooustljivi. — Stavkovni fondi zadostujejo še za 14 dni. — Vlada dela z vso silo na obnovitvi prometa. —
Zopet novi izgredi.
Kriza nemške vlade
— Berlin, 8. maja. Radi vprašanja dr# Javne zastave traja vladna kriza dalje. — Parlamentarni krogi predla^jo. da bi Sc spor rad: državne zastave izročil v presojo po-sebnemu parlamentarnemu odboru. Ba» v*rska vlada v posebni spomenici zahteva reformo državne ustave. Ta reforma se na# nas« zlasti na razmerje države do posamez* rih zveznih držav. Spomenica naglasa, d« je treba spremeniti državno ustavo v alu* faju. će se kršijo ustavne pravice posam« tiih de zel.
ČEŠKOSLOVAŠKO ODLIKOVANJE AVSTRIJSKEGA PREDSEDNIKA
— PrcV«, 8. maja. Uradni list objavlja, ca je prezident republike dr. Masarvk od* t koval s redom Belega leva I. reda s kolje* hm prezid2nta Avstrijske republike drja. H a i n i s c h a. S sličnim redom je bil odli«
* ti tudi zvezni kancelar dr. RtmcL
— London. 8. maja. Položaj v stavki Je oclzpretnenjcn. Tndi včeraj je prišlo na več krajih In v večjih mestih do izgredov.
*3ri'.ish VVorker« objavi a danes demanti v katerem poudarja, da niso bali nobeni zastopniki delavstva fn generalnega sve:a v stikih z vlado. Vporabili bodo pač vsak trenotek. da s# obnove podajanja in to v prvi vrsti pod pogojem, da lastniki premogovnikov prekliče o svoie sklepe glede Izprtla rudarjev In sele potem Je generalni svet pripravljen z vlado razpravljati o kcričsnia stavke. Obnovitev pogajanj mora zagotoviti generalnemu svetu časten kon:c stavke.
Stavka *e nI dosegla vrhunca. Voditelj! železrvćarskih organizacij in dnisph trans-portn 'i delavcev so odklonili zahtevo stav-kuiočih da bj preprečili transport živil v London. ProTet se polagoma okrepliu>e. V^erai je vozilo na raznih progah te do 2300 vlakov. Tudi sievilo avtoomnibusov nara5Jia.
V Liverpoolu in Soetharrptonu so začeli z delom pristaniški delavci. V Faul-harmi pri Londonu so delavci nstavilj obrat e^ktri-Čnih central. Mesto je brez razsvetljave. V Huiu je 4000 demonstrantov napad!-« policijo. Vei oseb je bilo ranjenih.
MaJo je upania. da se doseže v kratkem sporazum m<?d vlado in strokovnimi OTganzacijami. Delavski vod;tel f še niso poskusila se približati vladi. Na drugi strani pa viada odločno izjavlja, da ni mosoč mJr, dokler generalni svet ne prekliče sp!o?n^ stavke in se ne začne normalno dnevno delo.
Stavka se v to'ko poostru!e. ker začenjajo F-olafcO-r« tudi druge industrijske panoge stavkati. V Brestonu so se pridružili stavki delavci velike tovarne papirja in pa tekstilnih tovaren.
_ London, 8. maja. Danes k neti dan
splošne stavke. Dnevna izgnbe na produkciji in zaslužku se mneže. Stavkajoči razbijajo avtomobile in #o jih včeraj poškodovali 80. S pomočjo fondov, s katerimi razpolag« Trade Un?on, ie mogoče v stavki na sef'an'em nivoja vzdržati kakih 14 dni. Nikdo ne dvomi v to. da bo končno grr^iaia vlada s svojim stališčem
— London, 8. maja. Canterbonrskf škof in ostali škofe so se izjavili pripravljene, da posredujejo v generalni stavki.
PODPORA IZ INOZEMSTVA.
— Berlin. 8. maja. Splošna zveza nemških strokovnih organizacij je »oglasno sprejela resolucije, v kateri Izreka solidarnost nemških organizacij z angleškim delavstvom. Nemške strokovne organizacije bodo pričele akci.o za pobiranje prostovoljnih prispevkov za podporo angleške stavke.
— Moskva, 8. maja. Centralno vodstvo sovjetskih strokovnih organizacij le kot drugi obrok nakazalo angleškemu stavkovnemu vodstva 2 milijona rabljev.
— KodanJ. 8. maja. Izvršilni odbor danskih strokovnih organizacij je skleni i proglasiti simpatično stavko za angleške delavce. Sklep o proglasitvi stavke pa more &le po 14 dneh stopiti v veljavo.
— Pariz, 8. rraja. Izvršilni odbor delavskega sindikata le sklenil, da Pnančno podpre stavk u jo če delavstvo v Angliji.
Seja ministrskega sveta
— Becgrsd. 8. maja. Ministrski svet ie smel sinoči sejo, na kateri pa ie razpravljal pred vsem o tekočih posl.h, zlasti o izvedbi konvencij, sklenienib z Italijo. Vlada je dalje v načelu sklenila, da predloži Narodni skurŠčni zakon o izenačenju davkov. Načrt pa bo prej Š2 enkrat predelala.
ŠPANSKO-NEM5KA TRGOVINSKA POGODBA
— Aer/in, 8. maja. V Madridu je bfla snoči podpisana špansko*nemška trgovinska
pogodba,
NAČRT KAZENSKEGA ZAKONA
— Beorrad, 8. maja. Sekcija zakone* dajnrga odbora je včeraj nadaljevala raz*
pravo o osnutku novega kazenskega zakona. Sekcija je razpravljala člen 13. in ne« Mednje.
Ssja Narodne skupščine
— Beograd. 8. maja. Seja Narod* ne skupščine se je začela danes ob 10-30 dopoldne. Finančni minister dr. Ninko Peric je odgovarjal na razna vprašanja poslancev. Razvila se je pri tem živahna debata o kartelu tovaren špirita.
Zborn'ca je nato prešla k razpravi o trKovinJr^ pcgjodbi z Avstrijo. Raz oravo i*- uvedel trgaš/laski mLn ster dr. Ivan* Kraać z dal'šim ekspozejem. nakar je debil besedo po&l. Fran 2ebot. ki je zjovoril poldrugo uro. Seja je bila ob 1. zakliučcna. Rnzorava Se v ponedeljek dopoldne nadaljuje.
Oemarša v Sofiji
— Beograd. S. maja. Službena de-marša v Sofiji še ni bila izvršena ker hoče zunanje ministrstvo počakati, da dobi še nekaj dokaznega materijama. Pač pa ie naš poslanik v Sofiji dobil nalnr. da opezort bo'^anko vlado na dogodke v Strnmici. Vlada z. Ljapčeva ie dala ori svojem nastopu izjavo, da bo preprečevala v?ako akcijo makedonskih komitov. To se sedaj ni zgodilo.
Po rezultatih dosednnite preiskave je bil bombni atentat na Strumico samo sijrnal za začetek akerie velikega sloga, katero pripravlja'o general Protcgerov in niegovi pristaši Atentat v Strumici ie bil samo opomin makedonskemu prebi va^tvu. k: noče več podpirati komit-skih čet. ki se Pripravljajo na vpad v naše ozemlje Akcija bolgarskih komitov Da ne bo imela zaželjen?ga uspeha ker so naše varnostne oblasti, podpirane od prebivalstva« odiočene v ka1i udušiti vsako akcijo.
Iz pestre kronike širom Jugoslavije
V Skoplju je bila dne 7. t. m. na be-stijalen način umorjena sobarica kavarne »Cetinie«. ki se iahaja na periferiji mesta v Tophani.
Sobarica Roza Horn. stara okoli 35 let je prišla pred leti iz Beograda v Skoolje. Hamova je bila precej robustna ženska, močno tazvita in popolnoma plešasta. Navzlic temu je imela dovolj ljubimcev in čestilcev, ki pa so ji b H prijatelji boli iz materjelnih ozirov, zakaj Roza ie bila petična žeiska. Imela je prihranjenih okoli 100.001 dinarji. To so vedeli razni postooači. hlinili so ji svoie prijateljstvo in jo spretno izkoriščali.
Nedavno se je Hornova vendar spametovala ter je izkoriščevalce zapodila. Z dvema je opravila gladko in ju je enostavno vrela iz kavarne. Ne takn s tretjim. Ta je imel menda z Rozo resne namene in zagrozil ji je. da obračuna z njo. če ga ne usliši. Roza na njegove grožnie nI polagala posebne važnosti in to temboli. ker se je njen liubmec odpeljal v Stb. Iz Štipa ie Rozi večkrat pošiljal grozilna pisma, ta pa se ni mnogo zmenila zanj.
. Te dni se te zavrnjeni ljubimec vrnil v Skoplje. Gostje so ea videli v kavarni, kjer se ie ves dan preniral s sobarico, zvečer pa le odšel. Popreje je napram nekemu svoiemu prijatelju pripomnil, da bo z Rozo že obračunal.
Drugi dan so našli Hornovn umorjeno v nieni sobi. Ležala ie na trebuhu v mlaki krvi, na vratu je imela dve Klo-boVi rani. morilec pa ji je prerezal tudi trebuh. V sobi je bfo vse razmetano, izginilo je vse premoženje Hornove. Pri sebi je imela nesrečnica samo stn dnar-jev, katere ie zloč:nec namenoma pustil.
O strašnem umoru, ki je silno razburil prebhalsrvo Skoplja, so bili takoj obveščeni orožniki. Baje so zločincu žc na sledu.
Prva spomladanska neurla. ki so divjala nad našimi kraii, so že zahtevala Človeške žrtve. V sredo okoli pol 2. ure popoldne je divjala nad Racami in Fra-mom huda nevihta Med nevihtn je treščilo v visoko lino pred h:šo posestnika Požegarja v Racah. Tu se je razcepila in en del je šel po žici poleg s.e nahaja-jočega plotu v zemljo, druga struja elektrike pa je šla po napeljavi električne luči po hiši, raztrgala električno žarnico, od tu pa je Švignila na gospodarsko poslopje ter v zemljo. Istočasno je treščilo pri sosedu Verglezu. kjer je strela ubila na nraeu stoječega mesarskega vacnea Frana Dolenca in ga na licu mesta ubila.
Ljubljanska kronika
SAMOMOR LJUBLJANČANA POD OKlC-GRADOM PRI ZAGREBU. — VLOMILSKA SODRGA NA POSLU.
Zadnje dni je na tajinstven način Izginil iz Zagreba 29Ietni uradnik na železnici Ivan B rih t a, zaposlen na kolodvoru »Sava«, rodoTi Ljubljančan. Brihta ie bH zadnje Čase zelo deprimiran in je pravil svojim tovarišem, da si bo končal življenje, k! Je zanj itak — breme. Včeraj zjutraj so naSU seijaki pod ruševinami Okić - grada pri Zagrebu truplo nekega mladeniča. Ugotovilo se je, da je mrtvec, ki je imel prestreb-no sence, identičen z Emilom Brihto. Poleg njega je ležal samokres. Pokojni Brihta je bil težko živčno bolan in je dejanje verjetno storil v duševni zmedenosti. Zopet ena žrtev svetovni vojne ...
V zadnjem času je sicer polietja precej radikalno pometla z raznimi temnimi elementi, navzlic temu pa se Še vedno dogajajo številni vlomi. Včeraj se le neki vlomilec spravil nad cerkve. Včeraj opoldne >e s ponarejenimi ključi vlomil v društveno sobo oo. frančiškanov na Marijinem trgu ter odnesel okoli 1000 dinarjev gotovine ter nekaj italijanskega drobiža. Popreje je verjetno isti storilec vlomih v pravoslavno kapelo v vojašnici Vojvode Mišića In odnesel iz nabiralnika« katerega je nasiloroa odprl, okoli 30 dinarjev gotovine.
Na Dunajski cesti )e neznan storilec vlomil v barako čuvala Alojzija Vfdrajsa in mu odnesel nikeljnasto uro ter več drugih predmetov v vrednosti 350 Din, delavcema Franu Avbeiju ter Stanku Marušiču pa več komadov obleke v skupni vrednosti 200 dinarjev. — V noči od 5. na 6. L m. |e bilo vlomljeno v pekarno posestnika Antona Vi-dem-ška na Selu štev. 24. Storilci so odnesli 350 dinarjev gotovine. Nekaj dni pozneje i« bilo Videmšku odnesenih 15 hlebov kruha ^ vrednosti 43 dinarjev.
šBeležnica
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 8. maja 1926; katollča nI: Budislav; pravoslavni: 25. aprila: Man» ko; muslimani: 25. sevala 1344; židje: 24* ijarja 5686.
Jutri: Nedelja, 9. maja 1926; katoličani: Gregor, Prvinica; muslimani; 26. aoval* 1344; židje: 25. ijarja 5686.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama cProalava Ivana Cao* karja», opera zaprta.
Dramska sekcija JSAD «Jadran»; «Favn», salon pri «Levu».
Kino Marica: «Hurra!! Kalifornija!lav Ljubljanski dvor: <Mož brez spanja*; Ki* no Ideal: »Hijene velemesta*.
Zabavni večer podoficirskega društva* ljubljanske ga mizi je, Mestni dom.
Nogometne tekme: jun. Ilirija : Her* mes ob 16.30, jun. Gradjanski : Haak ob 17.45.
JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče,   drama aDruga mladost*,
opera zaprta.
Mino Matica: «Hurral! Kalifornija!!*; Ljubljanski dvor: «Mož brez spanja»; Kino Ideal: «Hijene velemesta*.
Predavanja: «0 prvi pomoči*, dr. M. Rus, Kino Matica ob 10., «0 francoski gra* fiki*, dr. F. Mesesnel, Jakopičev paviljon ob 11.
Slavnostni občni zbor SK /Mri/e, zboroa valnica Mestnega magistrata ob 10.
Športne prireditve: Nogometni turnir juniorskih moštev ob 16JO in 17.45 na igri* šču Ilirije.
DEŽURNE LEKARNE.
Sobota m nedelja: Piccoli, Dunajska cesta, Bakarčič, Karlovška cesta.
Solnce zaide danes ob 19.13, vzide ju* tri ob 4.39 in zaide ob 19.15.
Mesec vzide jutri ob 3.45 in zaide ob 16.16.
Borzna poročila
Ljubljanska borza danes nI poslovala*
Zagrebška borza danes ni poslovala*
V prostem prometu so notirali: Curftk 10.98.  Pariz   182.  London    275.75. Mila« 227.25. Newyork 56.70, Praga 168.40. Dunaj Berlin 13.53.
INOZEMSKE BORZE.
— Cnrlh: Beograd 9.11. Pariz 16.2a London 25.10, Newyork 516.75, Milan 20.70, Praga 15.31. Dunaj 72.93, Berlin 123.05.
— Trst: Beograd 44.15, Pariz 78.50, London 121.50» Newyork 25, Curih 484jQ^ Praga 74.25.
NOVE OBVEZNICE VOJNE ODŠKODNINE
— Beograd, 8. maja. V promet so po* stavljene nove obveznice vojne odškodnino po 10.000 in 5.000 Din.
Ha zgodovinskih tleh
Z novinarskega izlet a t Ptuj in okolico.
Poznate Ptuj? To divno mestece s slikovito lego ob široki Dravi pod romantičnim grofovskim gradom, ob skrajnem obrobku Slovenskih goric? Jaz sem bil uverjen. da ga poznam, tn moji kolegi iz Ljubljane in Maribora tudi Skoro bolj iz dolžnosti, kakor iz notranje potrebe smo se odzvali zato prijaznemu vabilu ptujskega Muzejskega društva, da pose tirno Ptuj in si ogledamo njegove sedanje m zgodovinske fcaitirruvosti in znamenitosti.
Pa smo bih osramočeni ko smo bflf v nedeljo res tam. Lep je Ptuj, Če ga posetiš tudi kar mimogrede ali po opravkih, a premajhen je in skoro nekam dolgočasen, ako pohajaš po njegovih vseskozi tlakovanih ulicah kot tujec Nešteto krasot pa se ti odpre, obilo zanimivosti odgrne pred teboj, ako te vodi vešča roka domačina, ki ljubi svoj kraj. ga pozna v sedanjosti te preteklosti Vse z drugačnimi očmi rledaš potem glasnike skoro dvetisoč-letne kulture, ki jih srečavaš na vsak korak, vse drugače uživaš potem res Izredne čare, s katerimi je obdarila Ptuj in njegovo okolico narava.
In nam so ljubeznivi Prujčani poskrbeli za idealne mentorje. Že na kolodvoru so nas z županom dr. Senčar-jem na Čelu sprejeli v svoj neprisiljeno domač krog. Popeljali so nas na grad, danes in že stoletja last grofov Herber-steinov. Sedanji lastnik, ki ima svoja (glavna posestva na Češkem in navadno tam tudi biva. je bil v nedeljo slučajno v Ptuju. Prijazno nas je sprejel in nas Lubeznivo osebno popeljal po obširnh sobanah dvonadstropnega gradu, ki je ves spremenjen v dragocen in z ljubeznijo urejen zgodovinski muzej, brez dvoma največja tovrstna zbirka v državi. Ze nam je nudil obilico zanimivosti, kaj ima od njega še le strokovnjak, kulturni in umetnostni zgodovinar. Herbersteini ga vzdržujejo iz lastnih sredstev, iz dohodkov svojih ptujskih posestev. Ako bo izvedba agrarne reforme to res onemogočila, kakor se boji sedanji lastnik, b:> dolžnost države, da priskoči na pomoč in prepreči, da izgubimo te izredne dragocenosti. S tega stališča bi s« človek skoro želeL da bi se fc. Pavle Radić mesto z grofom Litzom pomenil z grofom Herberstei-Dom.
Ako bi Ptuj ne imel drugih znamenitosti kakor Herbersteinove zbirke, bi bfl vreden obiska. Pa jih imamo še več, mnogo več. Popeljali so nas naši prijatelji preko slikovitega dravskega mostu, ki hrani sam še ostanke iz rimske debe. in mimo žalostno proslavljenega Zlahtičevega doma v okoliški Hajdin. Tik pred vojno je Muzejsko društvo izkopalo tam dva še dobro ohranjena starinska terrrpla. posvečena Od rimskih legij prevzetemu perzijskemu bogu Mithri, čegar kult v tolikem obziru spominja na krščanske verska obrede. Profesor Sovre. prof. Mlakar. Dr Skalar so nam v družbi župana dr. Senca rja, vsi prvovrstni poznavalci ptuiskih starih, tako nazorno tolmačili
častitljive spomenike, da al kar videl pred očmi življenje, ki le vrvelo v teh svetiščih pred davnimi stoletji Oba rrri-treja sta baje najinteresantnejša v Jugoslaviji in ceh Srednji Evropi Znana sta zato po vsem znanstvenem svetu, do-čim ve za nju pri nas le malokdo.
Da je bogat in zanimiv ptujski muzej, večinoma last občine, je pri tem pač samoumevno. Le škoda, da mora biti nameščen v tako tesnih, daleko nezadostnih prostorih. Da bi prišel do polne veljave, bi rabil veKko zgradbo, ki pa je ptujska občina seveda ne zmore, zlasti še keT še vedno trpi rta posledicah prevelikega Ornigovega pa tri j o-tizma, ki je zabil vse mestno premoženje v avstrijska vojna posojila.
Pravcat muzej je tudi mesto samo. Na vsak korak naletiš na starino, ki bi jo drugie skrbno hranili za muzejskimi zidovi. Zanimiva v tem oziru je zlasti okolica cerkve in cerkev sama, nekdanja škofovska stolnica.
V Ptuhj stopaš res po zgodovinskih tleh. Ne morem se spuščati v podrobnosti: m* prostora in nisem strokovnjak. Opozarjam Pa na krasno knjigo »Poetovio«, ki jo je Muzejskemu društvu za njeno 301etnico napisal M. Abramič. danes ravnatelj splitskega muzeja, eden naših najboljših starino-slovcev Kn;igo je vzorno prevedel na slovenščino prof. A. Sovre. ki je obvladal težko nalogo — skoro vse termine je moral šele sam iskati — s frapantno virtuoznostjo Knjiga predstavlja vzoren
'- z j ptujske starine in jo toplo ?r:r -očamo vsej naši inteligenci. Naroča se Pri Muzejskem društvu v Ptuju.
*
Popoldne smo si ogledali sedanje čare Ptuja in njegove okolice. Z avto* mobili smo oddrveli v 12 km odaljeni grad Vurberg. kjer je požrtvovalna lju* bežen ruskih emigrantov pod vodstvom dr. Okolo*Kulaka in njegove lepe so* proge naravnost čudežno spremenila stare grajske zidove v moderen, lep in prijazen sanatorij za tuberkulozne. V sanatorij sprejemajo sedaj tudi naše državljane, ki se počutijo v velikoduš* nem ruskem ozračju tako prijetno in domače, da pozabijo na svojo bolezen in ne hrepene ven.
Po povratku v mesto smo si ogle« dali še to in ono sedanjo zanimivost, ki jih tudi ne manjka, spoznali kako res nujno potrebna je regulacija Dra* ve, se seznanili še s tem in onim ugied* nim domačinom. Zvečer so nas za za* ključek povedli še v «Mladiko», nekda* nji od Orniga zgrajeni ponemčevalni «T6chterheim», sedaj pa narodno vzgo* jevališče naših deklet. Pod vodstvom svojih učiteljic gg. ravnateljice Ćeligo* jcve. Kolaričeve in Kocmutove so nam mlade gospodinjice iz IV. razreda me* ščanske šole pripravile bosato večerjo in nam postregle s tako ljubko sigur* r ost i o, kakor da so same odrasle da* me. Demonstrirale so nam tako najlep* ši pomen in vzgojno važnost praktič* nega usmerjenja naših meščanskih šol.
S. v.
Kdo bo prvi na severnem tečaju?
Borba za severni tečaj se pričenja* — Pclet zrakoplova «Norge» iz Gatčine do Vadso* — Kaj pripoveduje očividec«
V bližini rudarske naselbine Kinss-baya, ki se imenuje zdaj uradno Ny Aalesund, se razvija napeta borba za severni tečaj. Po nevihtah in mrazu je nastalo na Svalbardu v nedeljo lepo vreme, ki ba trajalo po mnenju meteorologov delj časa. Zato so prebivalci Svalbarda nestrpno pričakovali vesti o poletu Amundsenovega zrakoplova iz Gatčine. Radio postaje so znova naznanile, da je moral poveljnik Nobile-start v Gatčini odgoditi, ker je divjala v okolici Leningrada silna nevihta. N;.d mur-mansko obalo, severno Norveško in pri-legajočim delom Ledenega morja je bilo ozračje mirno in vlažno, Amundse-nove zaloge vodikovih bomb. bencina in olja so naložene v Kingshavu, vse je pripravljeno za sprejem »Norge«.
Ameriški tekmec komander Byrd je t#di končal vse priprave za polet na severni tečaj. Oba aeroplana sta montirana, v ponedeljek 3. t m. so začeli nalivati bencin in v torek je Dričel Bvrd v spremstvu inženerja Noviila in pilota Bene rta poskusne polete. Byrd je trdno sklenil prehiteti Amundsenovo ekspedicijo. Će bo vreme ugodno, poleti Byr-ciova ekspedicija na severni tečaj še ta teden. Za Amundsena Domeni to prvi neuspeh in norveška javnost je zelo razburjena. Vsi Norvežani pričakujejo z napetim zanimanjem izida borbe za severni tečaj.
»Corriere dela Serac priobčuje zanimivo in daljše poročilo svojega dopisnika Tomasellija o poletu vodilnega
zrakoplova »Norge« iz Leningrada do norveškega mesta Vadso. »Norge« je dne 5. maja ob 9. dopoldne zapustil hangar v Gatčini pri Leningradu. Ko se je zrakoplov dvignil v zrak, so posadko pozdravljati ruski vojaki in piloti ki so pomagali zrakoplovu, da je odpiuj. Začetkom je morala »Norge« premagati velike ovire. Vožnja ni bila lahka. »Norge« se je napotila najpreje proti Leningradu m je nad mestom plula prav počasi Nasproti je pihal močan veter, ki je dosegel 30 metrov na sekundo. Zato i> »Norge« v začetku plula le s 15 km na uro. S krova se je nudil krasen razgled na Leningrad, ki še vedno po svojih ulicah kaže znake propada nekdanje velike prestol ice carske Rusije. »Norge« je plula nad Zrrrmim dvorcem in Nevskim prospektom, na kar ie krenila proti severoza-padu. Kmalu za Leningradom so se začeli razprostirati ogromni gozdovi vmes pa prostrana močvirja. Vse to daje splošno sliko o obsežni in še nepoznani Rusiji Mahoma pa se pokrajinska slika popolnoma spremeni in od daleč se pričenja velika, vsa pobeljena ravnina. Zrakoplov se nahaja v bližini Ladoškega jezera, kamor je prispel ob 11. dopoldne. Povsod vlada skrajna monotonost. Vse zamrznjeno, pobeljeno povsod ogromne mase ledu. Nad fezerom je zrakoplov plul eno uro. La-doško jezero je eno največjih jezer v Evropi in meri nad 18.000 km2. Okoli 14. se je posadki »Norge« nudil nepopisen prizor. S krova je bilo opažati mogočen veletok. ki ie nosfl s seboj velike množine ledu. Je to Neva. ki se izliva La-doško jezero. So tu šele prvi dnevi pomladi.
Kmalu nato so se pokazali z<*pet ogromni gozdovi pokriti še vedno s snegom. Nastal pa je tudi kritičen trenutek. Veter, ki je bil nad Ladoškim jezerom še precej pohleven, je dobival Čim večjo moč in okrog ladj* je bilo Čuti pravo tuljenje, V gotovih trenutkih ip posadka imela občutek, da je »Norge« hstič papirja ki ga veter po zraku meče sermntja. Bil je splošen vtis, da vsak čas strmoglavimo ^ia zemljo. Vsa p^~:»dka se je morala krepko držati za ročaje. Kmalu po 14. ;c krenila »Norge« proti Oneškem jezeru. Najkri-tičnejši trenutek. Vsak mož posadke opravlja z največjim naporom poverjeno mu službo. K sreči ie silni vihar začel ponehavati m ob 15. je »Norge« dosegla zahodni breg Oneši<ega jezera. Ik)spela je po nekaj kilometrih na severovzhod od Petro Savotskega. Tu se ie pokazala murmanška železnica, edini vidni znak Človeškega življenja v tej neizmerni ravnini Vožnja je monotona. Opažati je tupatam skupine medvedov in trope volkov. Vsak h 50 km je videti tupatam osamljeno rusko vas (derev-njo). Opažati je sempatja kako železniško postajo, v bližini pa skoraj povsod velika žaga, edina industrija pokrajine. Letimo nad ozemljem, ki ne ve da eksi-stira avtomobil. Letimo nad ljudmi, ki ne znalo hi niso obveščeni o našem potu, ki ne vedo, kdo srno, kaj hočemo in ki smatrajo naš zrakoplov za kak nebesni diabolični pojav. Bliža se večerni zahod. Ob 10. zvečer tudi mi pričnemo •misliti da živimo v nekem drugem svetu. 2e eno uro je. odkar je zašlo solnce. pa š*» vedno žari nebo-sklon v rdeči zarji V neznanski daljavi samo en oblak, ki ga obseva večerna zarja. Veter je povsem pojenjal, naš zrakoplov pluje hitreje. Malo pred 2. uro vzide solnce, ob 2. prispemo nad obalo Belega morja. V solnčnem svitu zapazimo polotok Kola. ki leži ves pod snegom. Ozračje je mirno. Ob pol 5. prekoračimo finsko mejo. Še enkrat do-spemo na norveška tla. D očim je ponoči pritiskal peklenski mraz, hlad pojenja in dan postaja topel. V Kirkene-su, ki leži globoko v fjordu, zapazimo zopet znake civilizacije, rudokop, že leznice in državne urade, raz katere nas pozdravHajo. V Vadso smo prispeli skoraj nepričakovano. Mestece je malo, z lepimi vilami na koncu fjorda poleti kopališče s široko obalo m kopalnimi napravami. Velika belo-rdeča za-stva nam kaže mesto kjer bomo pristali m pritrdili zrakoplov. Po štirih brezuspešnih poskusih se nam posreči pristati Zrakoplov visi 60 m nad zemljo.
motorji utihnejo, začujemo prve človeške glasove. Posadka se izkrca in občuduje pomladno brstenje v tem najsevernejšem kotičku Evrope. Mestece Vadso šteje 2000 prebivalcev. Domačini nosijo krasno narodno nošo fn z za-čudnjem ogledujejo »Norge«. Nebo je jasno. »Norge« ima od tu do Svalbarda še 1500 km. Opoldne je »Norjre« Vadso zapustila ter odp-lula proti Kingsbavu, (SvaJbard).
Oslo, 7. maja. Zrakoplov »Norge« j*> danes ob 6.30 prispel v Kingsbav (SrMbard),_
Sport
15 letnica SK Ilirije
SK Ilirija, nestor slovenskega spona, praznuje jutri 15 letnico svojega obstoja in svo.ega delovanja. 15 let ni mnogo, v našem mladem sportu pa pomneja že lepo in važno razdobje. V tem času se ie Ilirija povzpela na odlično stopnjo in je danes najjaču faktor in predstavnik slovenskega
sporta. Iz skromnih početkov in maloštevilnih nesebičnih prijateljev pred vojno se je klub razvil v mogočno organizacijo, ki zbira pod svojim okriljem široke plasti prebivalstva, predvsem pa našo mladino.
Jubilej SK Ilirije je obenem jubilej smetrenega športnega delovanja sploh, saj
je večina naših klubov nastala pod vplivom Ilirije, Da je danes slovenski sport v tako kratki dobi na razrr/eroma ugledni višini, je nemala zasluga baš Ilirije, ki lahko zato z upravičenim ponosom gleda na svoje delo. Njen jubilej ie dogodek, ki ga tudi naša javnost ne sme prezreti in ga gotovo tudi ne bo. Saj je postal sport v zadnjih letih izredno važna panoga narodnega dela. pomembna na zunaj in znotraj, tako da si civiliziranega narodea brez sporta ne moremo več misliti.
Športnemu klubu Iliriji povodom njenega Jubileja tudi mi iskreno čestitamo in ji želimo tudi v bodoče čira lepšiii uspehov
na korist klubu, sportu in vsarmi narodu. * *
Športni klub »Iiirija« je bil ustanovljen dne 9. maja 1911 pod imenom »Slovenski footbaH-kiub Ilirija«. 2e pred vojno se Je Ilirija, ki ie imela sprva samo nogometno sekcijo, uspešno udejstvovala. Do* segla je napram renomiranim nasprotnikom !z Zagreba ter iz mnogih drugih krajev lepe ter častne rezultate. Novo dobo v razvoju mlade hi arr.bicijoznc »Ilirije« je Prineslo gostovanje praške »Slavije« 1. 1913. Tekma je bila prava senzacija za Ljublja* no in je dala mlademu slovenskemu nogometu povsem nove in moderne smernice. Svetovna vojna je prekinila tudi delovanje »Ilirije«; vsi njeni igralci so morali k vojakom in prenehalo je vsako delo.
Narodno osvobojenie Pa ie omogočilo tudi neoviran razmah našega sporta. »Ilirija« je biLa oživljena in stari borci so se prijeli novega dela še z večjo ljubeznijo, požrtvovalno podpirani od lepega števila mladih, svežih delavcev. Nafiepše zadoščen e vsem je Impoznaten razvoj klrrba, so lepi in častni uspehi, ki jih je klub dosegel in jih vedno znova dosega.
Danes š*eje »Ilirija« okrog 1000 članov, med njimi preko 400 aktivnih športnikov. Klub goH vse pri nas vdomačene športne panoge v sedmih sekcijah (nogomet, lahka atletika, hazena, tenis, drsanje, smučanje in plavanje). Razpolaga z lepimi moderno urejenimi igrišči, s higijenično garderobo in pokrito tribuno. Vedno v širše kroge zanaša umevanje m ljubezen do sporta.
Svoje prvo igrišče ie imela »Ilirija« na prostoru današnjega velesejrna. L. 1913 se ie preselila na sedanje letno telovadišče Ljubljanskega Sokala, od koder pa so jo ob mobilizaciji pregnali vojaki. Po vojni si je pridobila in smotreno uredila današnje igrišče pred Gorenjskim kolodvorom, na Koslerjevem vrtu pa je ustvarila moderne prostore za tenis oz. pozimi za drsanje.
Nogometnih tekem je odigrala »Ilirija« v 15 letih svojega obstoja 407, od teh prva moštvo 294, rezerva (od 1. 1919 do 1925) pa 113. Prvo moštvo ie zmagalo v 1S4 tekmah; S4 jih je izgubilo, 25 je ostalo neodločenih. Golov je zabilo 1088, dobilo pa 506. V 69 mednarodnih telomah je zmagalo 29-krat, izgubilo 35krat, neodločeno pa igralo Škrat; razmerje golov je bilo 187 : 154 za Ilirijo. Nogometno prvenstvo Slovenije ima »Ilirija* vc; čas, odkar se vrše prvenstvene tekme.
Hazenska družina Ilirije obstoja 5 let, šteje danes 33 članic in je igrala doslej 56
tekem; razmerje golov je 330 : 195 v njeno korist.
♦Slovenski sport* je posvetil jubileju «rurije» posebno slavnostno številko, okusno opremljeno in bogato ilustrirano. Številka jc izšla danes ter vsebuje obilico za-enimivega in važnega gradiva iz zgodovine našega sporta. Opozarjamo na njo iu k> toplo priporočamo.
Jubilejni nogometni furnir juniorskih moštev
Danes L kolo: ob 16.30 Ilirija : Hermes, ob 17.45 HAŠK : Grad-janski.
Za včeraj določena tekma I. kola med
Ilirijo in Hermesom je bila vsled deževja preložena na danes popoldne. Igra se danes ob vsakem vremenu. Jutri ob 16.30 igrata medsebojno moštvi, ki v L kolu zgubita, za tem pa se vrši ob 17. 45 odločilna tekma za jubilejni pokal Ilirije med današnjima zmagovalcema. Tudi jutri se igra ob vsakem vremenu.
Turnir juniorskih moštev obeta prvo« vrsten sport, lepe in napete tekme. Junior* ska teama Gradjnskega in Haška označuje zagrebški športni tisk za moštvi, ki igrata najlepši nogomet v Zagrebu in ki v mno» gih ozirih nadkriljujeta svoji L moštvi. V potencirani meri velja to za team Grad* janskega SK. Isti sloves uživa v Ljubljani juniorsko moštvo Ilirije, ki tvori pravza* prav rezervo Ilirije. Tudi Hermes ima jako dobro, čeprav manj znano moštvo. Moštva so sestavljena povprečno iz 191etnih igra* če v.
— Preložitev narodnega ženskega mi* tinga Ilirije. Ilirija je primorana radi traj* nega deževja, ki je tekalisec in skakalnico popolnoma razmočil, preložiti svoj narodni ženski miting, ki bi se imel vTŠiti danes in jutri, na sredo 12. in četrtek 13. maja, kar naj izvolijo vsi klubi blagohotno vzeti n* znanje. Eventualne naknadne prijave st* sprejemajo še do ponedeljka 10 t. m. ob 12. na naslov: Baltesar Ivan, jubilejna pi» sarna Ilirije, kavama «Evropa». — S. K. Ilirija
— S. K. Ilirija. Prosimo vse bratske športne klube, da smatrajo naša svoječasna vabila k sodelovanju pri jubilejnih prire* ditvah tudi za oficijelno vabilo k slavnost* nemu občnemu zboru in pričakujemo vaše udeležba po delegatih. — Odbor.
— Sfavnosfno otvoritev jubilejnih pri« redifev, ki je bila napovedana za nedeljo 9. maja ob 14., mora odbor Ilirije preložiti radi odpovedi damskega mitinga na 16. na igrišču pred pri četkom zaključnih junior* skih nogometnih tekem-
DANES in jutri, NEDELJO 1430 PIL M, ki ie dosedaj vsakomur najbolj« ugajal.
,Hi]esse velemesta'
drama iz v el komestnega življenja, polna čarov in zapeljivosti. — Na višku je lepa
ELLEN RICHTCR s svojo igro, katera izlepa ne bo pozabljena Ljubljančanom. Jako zanimiva je porotna obravnava zagonetnega umora, ki do konca vsakogar drži v
največji napetosti in pričakovanju,
Predstave ob: 4-, pol 6.9 pol 8. In 9. uri.
KINO IDEAL
Jack London;
104
Roman treh src
— Koliko potrebujete? — je odgovoril Fran-cis z ^urašanjem.
— Danes mifljon dolarjev, in sicer še pred zaključkom borze, — je odgovoril Bascom ter pokazal na trak domaČega brzojava. — Prihodnje tedne pa najmanj dvajset milijonov, če — in prosim, da si ta »če« dobro zapomnite, — če ne bo napovedana vojna ali če sploh ne bo dogodka, ki bi postavil na glavo vso borzo.
Francfe je vstal in vzel klobuk. Očavidno se je odločil.
Grem naravnost h Collinsu. On ie najbolje informiran o mojih podjetjih. Danes pred zaključkom borze vam dam najmanj mllihxi dolarjev in upam, da dobite prihodnje dni vse. kar zahtevate.
— Pomnite, — ga je svaril Bascom in mu sege! za slovo v roko, — da ie najbolj nevarno to počasno padanje. Naperjeno je proti vam, in sicer ne kot običajna borzna igra, temveč kot prava vojna. Naj bo vas" sovražnik kdorkori, eno je gotovo, da vodi borbo v velikem obsegu in da mora **iti zelo bogat
Carico so klicale sužnje leteče besede tisti dan opetovano k telefonu in ji omogočale pogovor z možem. Vsa navdušena je opazila, da ima telefon celo t svoji spalnici na nočni omarici Poklicala je
Collinsovo pisarno in želela Francisu lahko noč. Poslala mu je po telefonu celo poljub m Francis ca
je vrniL
Ko se je zbudila, ni vedela, kako dolgo ie spala. Ležala je nepremično in zagledala Francisa, ki je pogledal v njeno spalnico. Ko Je rahlo zaprl vrata, je carica skočila iz postelje tn hitela k vratom. Odprla jih je in zagledala Francisa, ki se je vračal po stopnicah v pritličje.
— 2e zopet je veliki ameriški bo« užaljen, — si je mislila carica, Fnmcis se je vračal v knjižnico, da prečita grožnje in opomine strašnega boga, ki jih je tako čudovito beJežfl na brzojavnem traku. Vzela je ogledalo, si popravila lase m ogrnila razkošen jutranjj plašč, ki jI ga Je Fraoeis naročil takoj po povratku ▼ Newyork.
Pri vhodu v knjižnico se Je carica ustavila, ker je začula tuj glas. Spočetka Je mislila, da sliši leteče besede. Kmalu se je pa prepričala, da tn ne gre za leteče besede, zakaj glas je bfl močan, ne gre za leteče besede, zakaj glas Je bfl močan. Razlegal se je čisto blizo to sploh ni bil podoben glasu v slušalu. Carica Je pogledala skozi ključavnico in opazila dva moška, ki sta si sedela nasproti v globokih usnjenih naslonjačih. Franciscu se je poznalo na obraza, da ga tarejo skrbi. Oblečen Je bi tako, kakor zjutraj. Njegov tost Je bil v elegantni večerni obleki. In carica je slišala, kako sta se klicala »Francis in »Johnov«. Sodeč po familijarnosti in intimnem pogovoru, sta morala biti dobra prijatelja.
— Saj vendar ne boš trdil, dragi Francis, — je dejal gost, — da ves čas svojega bivanja v Panami nisi imel vsaj dvanajst senorit
— Eni sami sem oddal srce, — je odgovoril Francis po daljši pavzi. Carica ie opazila, da ves čas gleda svojega prijatelja. .
— Da, — je nadaljeval zamišljeno, — res sem izgubil v Panami svoje srce, toda glavo sem prinesel nazaj. Jonny Pathmore, ah, Johnny Pathmo-re, ti si pač nepoboljšljiv grešnik, ki ne ve, kaj se pravi biti zaljubljen! Tebi so vse ženske enako dobrodošle. Z menoj je pa drugače. Priznati ti moram, da je na svetu marsikaj, kar bi tudi tebi ne ško<fik>. Priznati moram, da sem našel v Panami žensko, najkrasnejso žensko na svetu. Srečen sem, da Jo poznam, in rad žrtvujem za njo življenje. V tej ženski Je ogenj, strast, nežnost in blagorod-nost Ta ženska je kraljica vseh žensk.
Carica Je videla ekstazo na njegovem obrazu in slišala zanos v njegovem glasu. Vsa srečna se je nasmehnila, zakaj spoznala je, da j o Francis res ljubi
— Kaj pa ona. ta ladv, ali te Je ljubila? — je vprašal Johnny Pathmore boječe.
Carica je videla, kako je Francis p«kimal, in slišala, kako je svečano izjavil:
— Ljubi me prav tako, kakor jaz njo. O tem niti najmanj ne dvomim
Naenkrat je vstal
— Čakaj 1 Takoj ti jo pokažem.
Videč, da gre proti vratom, je carica vsa srečna odskočila in se skrila za krasno zaveso velikega salona.
V duhu je že videla, kako bo Francis presenečen, ko stopi k njeni postelji, pa ne najde svoje ljubljene žene. Gledala je za njim, ko je šel po širokih marmornatih stopnicah v prvo nadstropje. Kmalu se je zopet vrnil. Srce jo je zabolelo, ko je opazila, da Francis ni prav nič v skrbeh zaradi nje. V roki je držal kos zvitega belega kartona. Ne da bi se ozrl, je stopil v knjižnico.
Carica je znova pogledala skozi ključavnico in opazila, da je Francis odvil karton in kazal nekaj Johnnyju Pathmoru. Takoj nato je začula njegov glas:
— Zdaj lahko sam sodiš o njeni lepoti. Evo, tu jo vidiš.
— Zakaj pa govoriš naenkrat tako, kakor bi bil pri pogrebu? — je vprašal Jolinnv Pathmore potem, ko si je natanko ogledal fotografijo.
— Zato, ker sem spoznal to divno žensko prepozno. Hočeš nočeš sem se moral poročiti z drugo. Poslovil sem se od nje tik pred njeno poroko z drugim — pred poroko, v katero je ona privolila že davno poprej, predno sva se spoznala. In ženska, ki sem jo poročil, je prekrasna. Zvest ji bom vse življenje. Toda ljubil jo ne bom nikoli. In to je moja srer*. t>*~> » r"—H moral pozabiti njo, o kateri sem tj prav kar govoril
Ob 50 letnici Cankarjevega rojstva
V ponedeljek 10. maja poteče 50 let. odkar se je narodu pri Sv. Trojici na Vrhniki naš največji stilist obenem pa tudi največji upornik proti nesvo-bednemu in neiskrenemu življenju. Ni še minilo S let vxJkar i^ legel Ivan Cankar po burnem življenju v prerani grob. in že se zdi tudi nam njegovim sodobnikom, njegovo življenje tako oddaljeno, zgodovinsko, da ga danes občudujemo in presojamo že lahko zgolj s stališča književnosti in kritike vrednot Baš s tega stališča pa moramo priznati, da počenjamo gledati na življenje in delo Ivana Cankarja šele danes tako. kakor zasluži in kakor si je sam sklesal večni spomenik svojega nenavadnega pojava.
Ivan Cankar je bil res nenavaden ▼ vsakem oziru. Kot človek je živel svoje posebno življenje, kot umetnik pa ie Slovencem zasviral take strune sarkazma, ironije in kritičnega uničevanja tradicije, da je postal naš naisme leisj glasnik, revolucijonar m upornik.
Umevno je, da je mladina prva zaslutila veličino Cankarjeve umetnosti njegov pomen za preokret našega življenja. Cankarjev vpliv ni bil samo literarno estetski, ampak je segal globlje v javrto m privatno življenje. Can-fcar je znal vzbu:"ati velika hrepenenja, kakor malokdo Pred njim. Ustvaril je v svojih delih več. kakor klasično slovensko stilistiko, klasične m vele in drug* literarne oblike. Velika škoda za slovensko kulturo ie. da je tekom svetovne vojne propadla Cankarjeva omladina, da ii ie usalmlo navdušenje, ki ga je probudil Ivan Cankar.
Zunanji podaiki njegovega življenja so kratku bogatejše njegovo notranje življenje, njegov način življema, ker je bil pravk v tako samovoljni obliki v naši književnosti še nepoznani ho-hem. Oče Jož* je bil krojaški mojster. Mati Neža ima v Ivanovih delih najveličastnejši spomenik, ki ga lahko postavi smovsko srce. Iz vrhniške ljudske šole se je napotil v ljubljansko realko, kjer je začel kot perosolec literarno delovati. Objavljal je v tedanjih dnevnikih podlistke pod raznimi psevdonimi. Pridružil se je najmlajši pesniški generaciji, s katero otvarja novo dobo slovenske književnosti: s Kettejem. Murnom, Župančičem. Leta 1S97. je izdal »Erotiko*, ki je zabada grmadi, nakar U 1. 1902. priredil II. iz-
danje. Ta knjiga in še bolj n^ena usoda sta mu ustvarili sloves nenavadnega pisatelja. Sledile so »Vinjete« »Kn: ga za lahkornislne ljudi«. »Gospa Judit«. *Hiša Marije Pomočnice«. »Nina«, pa drame »Jakob Ruda«. »Za narodov blagor«. »Kralj na Betainovi«. Na Dunaju se je vpijal na tehniko ki pa je ni do-
v
Skupni gr^b Cu-aziIh. Kw..to in '..arna na Ljubljanskem pokopališču.
Do »Krpanove kobile« sega prva doba Cankarjevega razvoja V tej dobi je bchem do skranosti tn nebzdane
samovoljnog, napiše pa najf ne;šo so-cijalno \v človeško šzDoved. ki je mogoča: fcHlšo Marije pomočnice«. V drugi, zreli dobi obiavi visoko pesem slovenskega učitelja »Martina Kačur.ia«, *Za križem«, svoj umetniški knnfiteor »Pofcujšanie v dolini Scntfk rjan ki«, pretresljivo novelo »Hlapci« V tretji dcbi dosega Canikar nekako nekonsoli dirano stalnost izda »Voljo in moč«, v kateri obravnava psihoanalitični problem Človeškega hotenja »Milana in Milcnko«. »Moje življenje«, ta bsj živi'enskih spominov in pa apoterzo svotega dela. definitivno izpoved svojih življenjskih, človeških in svetovnih prepričanj. »Podobe iz sanj*. Njegova smrt
dne 11. decembra 1918. je tragična, tako po svojih slučajnih okornostih (pade raz stopnice in umre radi onemoglost:; kakor po svoii simboliki (umakne sc prod socijalno duševno in moralno de kadenco. ki sledi svetovnemu polomu) Danes, ob 501 etnici rojstva priznavajo Ivanu Cankarju tudi nekdan. njegovi nasprotniki naiodličnejše mesto v naši literaturi tn naši kultur sploh. Cankar je izločen iz malenkostnih vsakdanjih borb in je postal skupna last vsega naroda_
Prosveta
Gledališče pri nt ■ draged
Celki komponist Leoi Janacck gostuje te dni v Londonu, kjer so g« »prejeli s ve« hkim navdušenjem.
V Parizu j« v »Trianon Thcatru« dr«* matizacija H. Eiversove «Alraune» odločno propadla.
Državna opera v Berlinu igra z velikim uspehom ■Ring der Nibclungen«, Reinhard* tova gledališča pa: Zansjw.II »Naši otroci*, Co'Nvurd «Weck*end». Pirandello »Nage ob* Učiti«, Maugham «Victoria», v manjšin gle* disčih pa kraljujejo »Grofica Marica«, •Valjčkov čar» in »Stari Heidelberg».
V VTaršavi so prepovedali igrati Kla* hundovo igro «Krei d rk reis» in so jo zadnji moment pred prernijero odstavili, ker je Klabund ob neki priliki sramotil poljsko literaturo.
Na Dunaju se je »družba ljubiteljev gledališča* zavzela za «Kammerspiele», vložila 240 miljonov aK kavcije in začela pod vodstvom ravnatelja Paulsena obnavljati ta priljubljeni oder. — Sicer pa se krize du« najskih gledališč vedno bolj ostre bas na pomlad. Tako je radi toplega vremena, hu* dih davkov in dolgov zaprt Carltheater. Ronacher in N. Wr. Buhne, Volksopera pa si bo potnagla z opereto. V Strauasovera gledišču gostuje v Leo Fallovem cšpan« skem slavčku* L. IH'ng. naš nekdanji Lj. Iličić. Zanje velike uspehe.
Prihodnje premijere v Pragi bodo: Jan Stolba »Denar« in Ruž. Jesenska »Stari marquis».
Opera v Bratislavi ima novitete: F. Bi* strv Dčtvan« (slovaška opera), O. Nedbal »S j dlak Jakub» in «Lasky hra osudna«. ki jo je komponiral dirigent bratislavske one«
re Foiprccht.
Sarajevski repertoar: erlvkova slava«, »Smrtni ples», »Grofica Marica«, «Stambul* ska roža«. »Pot okoli sveta« in dr.
V Zagrebu pričakujejo zelo nestrpno •/Češko filharmonijo« in baritona Bakljano* va. ki poje dne 12. t. m. »Boris Godunova«, 16. pa piir:di klavirski večer slavni fran« coski pianist Alfred Cortot. ki to v Glas«
' benem zavedu izvajal dela Ccs. Franka, Chopina, Debassva, Schumana in dr. — Si* cer pa je zeg-ebši repertoar: »Pan Twar* dowski», »Mnogo vike za nič», »Traviata», «Zlatarj?va zlato« in dT.
«Ljubljanr>ki zvon« bo. ka!nr>r pišejo no« vine, po 2. jun:m gostoval v Zag-ebu. Pod Preiovčcvim vodstvom boda peli dela kom* poni&tov Adamiča, Pavčiča. Lajovica, Pre«
n rla in Ravnika.
V Bergradu gostujejo Hudožestvcniki pod Pavlovim vod tvom z znanim letošn'im profj-amom. Dramatično društvo v Gorici proslavi Cankarj-vo 50Iztnico dne 9. t. m. V »Ljvd ,kem gledišču« (Trg. Dom) bedo igrali »KraHa na Betainovi«. Gostoval ho ?nani tržaš'ci igralce, član »Čitalnice* g. S*'* la- — L^-bljan-ka d-ama bo go tovafa pri* hodnje dn: v Celju, in s'cer z d~li »Drrgt n lado*t«. »Borba« in po možnosti z 'g-aml »Kar hočete«, »Mamlet«, »L G. Borkman« in dr. ffc
Ivan Cankar:
Aleš in peklenšček
Odlorrek Iz knjige »Aleš iz rezora«.
Nevernik ie stal na klooi z dolgimi, krorr.plastimi prsti se je držal za rob peči. kosmati obraz se je režal š.roko.
A!cš se je vzd gnil.
»Zakaj prihaaš cb tej pozni uri druščino delat? Po dnevi bi bil prišel!*
»Nikar ne zameri, ampak v temi se počutim bolj domačega!« je rekel nevernik. oni se je krepko z obema rokama ob peč ter je sedel nenadoma, sam Beg vedi kako. poleg Aleša. Majhen |e b:A. ves pok večen, hrom m gr-bast. obraz pa mu je bil starikav in zelo kosmat
»Sai oblekel bi se bi ma?o. če prihajaš v goste!« ie zasrodrnjal Aleš, ko *a j« premeril z rajdovednim pogledom,
»Navada. Aleš. navada!« je odgovoru nevernik in je sramežljivo povesil
oči.
»Zdaj se ne boš hodil še posebej oblačit; zapiši si za drugikrat pa se ogrni s tole plahto!« ga ie potolažil Akt.
Ljubljanska opera ▼ ScHtu. V sredo
Je dala ljubi anska opera v Spiitu »Zvedave ženske«. Tudi ta vprizoritev je usp:la v vsakem oziru. Splitska »Nova Dcba« piše O vprizoritvf rr. dr.: »Opera zahtrva v izvajan u mnogo spretnosti, duha in naivno-bufovske igre, nasprotno pa na peves ne stavlja n.kakih posebnih zahtev, nftf jim ne daje prilike za efekte. Naporna j© ja orkester in soliste le radi preposostih. hitro vpletenih solo arij. Vendar so tako orkester kot solisti pod spretnim vodstvom g. Ntffata to brezhibno izvedi!.«
2o-'etn!ca se. Berte Buk se*ove. V torek. 18. mala proslavi mariborski odbor Udruženja gledaliških igralcev 25-letnico umetniškega delovanja zelo zaslužne članice in priznane slovenske igralke ge, Berte Bukšekove. Pri tej priliki nastopi slavl-en-ka v glavni vlogi SctrilJerieve tragedije »Marija Sfuart«.
Češka f lharmonlfa. ki gostuje v pori cd ele k v L ubijani, je bila ustanovljena leta 1S94 z delom ie zače'a Sels 1896 pod vodstvom Antonma Dvojaka. Nato sta filharmonijo vodila Nedbal in Celanskv. dva mojstrska dirigenta, ki sta orkester dovedla do triumfalnih uspehov. Med prve dobrotnike tilharmonije spada Jan Kubelik. ki je
»rkester angažira! t dirigentom Nedbalom vred za celo sezono v Londona. Filharmonija je pozneje priredila uspešne turneie v nozetnstvo, tako v Varšavo in v Lenjingrad. ^eška filharmonija si ie s svojim umetniškim delom stekla glas svetovnega orkestra. Na čelu filharmonij svoji sedaj Vac-av Taiich. dočirn so kot gosti *e dirigirali Mahler, Nikisch, Zemlinsky, Pick, Neu-mann, Mollnari, Teliz VVeingartner in dr.
Klavirski koncert. V Filharmoniji priredi dne 17. t. m. svoj klavirski koncert ;vetovno znani francoski pianist Alired cortot. Občinstvo opozarjamo na ta koncert. Cortot igra skladbe svetovne klavirske a'terature.
•Droga mladost«. .V nedeljo. 9. t. m. se ponovi zadnjikrat v sezoni ob znižanih c^nah zabavna komedija »Druga mladost«. V ponedelek ostane gledališče zaprto. Cankarjeva proslava, ki ie bila projektirana za ta večer, se prel&'ž! na torek, 12. t. m. Igrala se bo drama »Jakob Ruda«. Vstopnice za to slavnostno predstavo se lahko rezervirajo vsak dan pri dnevni blaga ini v opernem gledališču.
»Redtarijskl večer na šentjakobskem gledališkem odru. V torek, 11. t. m. priredi na sent akobskem gledališkem odru ob 8. zvečer mlada slovenska generacija reclta-cijski večer. Recitira rsžiser dramskega gledališča g. MIlan Skrbinšek odlomke iz večjih del: Frana Cniča »Ljubljanskih fr.ariginalii«, Jerneja Stanteta drame »Noči« in Vladimira Premruja »Nevernika Tomaža«. Vstopnice pri blagajni. —
Henrik Sierkievvioz
Dne 4. maja so proslavili na Polj* skem 801etnico rojstva svojega velike« ga, tudi v Jugos'aviji popularnega pi* sateija Henrika Sienkiewicza. Njegov grob so obsule poljske kulturne in na« rodne organizacije ta dan z nebrojem vencev.
Slavni Sienkiewiczevi romani izha* jajo ravno sedaj v lepi opremi in do* vršenem prevodu v založbi «:Tiskovne zadruge* v Ljubljani. — »Z ognjem in mečem« je izšel že ves, »Potop« bo
\~—'-''ti Vpn^^r)
film
Filmi pri nas in drugod
Repertoar ljubljanskih kinematografov ▼ zadnjem tednu je bil zelr pester; ravr.o* težje so si držali ameriški in nemški filmi pr«v različne kvalitete, V prvi vrsti naj omenim sijajno veseloigro »Pot v zakonski raj«, ki nara jo je v začetku tedna predva* jala Matica Raymund Griffiths, imenovan Maks Llndzr II., je eden najboljših ame* riikih komikov, ki ne zaostaja za Bustcr Keatonom ali Harold Llovdom. Ljubka je bila njegova partnerica Bettv Gomp^on. Režija? ~» je film na višini, vsebinsko pa malo preveč amerikanski. A publika se je lahko nasmejala od srca. Drugi film Matice ^»Sportska Venera«, produkcija »First Nacionala«, je bil slabši, tudi režijsko in teh* nično ne tako dober, kakor so navadno filmi iste firme. Ako si ga je šel kdo pogle* dat radi naslova, ni prišel nas svoj račun niti kot ljubitelj sporta niti kot čestilec Ve* nere. V slabi okolici je odrekel tudi Gol* man, ki ie v »Črnem angelu« tako ugajaL
Dvor je prinesel privlačno Paramoun* tovo »Damo s kamelijami«. Film je bil do* bro posrečen poskus vernega posnetka lite* rarnega D^masovcga romana. ki mu je kljub ameriškim principom ostal veren tudi na tragičnem koncu. Režijsko m tehnično je na višini, razkošno in begato opremljen. Glavno vlogo sta igrala precej dovršeno Ru* dolfo Valentino   ter   nova Paramountova
ZA  BIRMO ,4U
, zlatnino In irebrnino — nudi
najceneje
Ivan Pauit, Ljubljana
S aH trg 20
akvizicija,   ruska krasotica Ala Nazimova.
»Ljubljenka maharadže«. jubilejni film Nordiska. ki ga je igral tudi »Dvor«, obdeluje že znano romantično sentimentalno snov in je zato zelo vlekeL Režijsko je bil prav dober, v tehniki pa slabši. Nordisk« filmi se običajno odlikujejo po dobri fotografiji in sijajnih pokrajinskih slikah. V Ljubljani j>mo pogrešali obojno.
Ideal je dal zanimivo francosko burko »Beli črnec« in kot drugi film v tekočem tednu »Hijene velemesta«, pretresljivo ž*v» ljens'-o tragedijo z Ellen Richterjevo ▼ glavni vlogi. Film je Ljubljančanom in Ljubljančankam zelo ugajal.
V Ma-iboru so igrali odnosno še igrajo sledtee filme: »Mož. ki se prodaja«, »Sally zvezda Trocadera« (ameriška veseloigra a krasotico Coleen Moory v glavni vlogi) ter vclezanimivo dramo »Vohun iz ameriška* borbe za svobodo.
V Zagrebu so igrali serijo ameriških filmov, čij h večine v Ljubljani še nismo vidML Med drugim so igrali: »2ena zločinca«, »Tigrova ljubav« (Estelle Tvlor, žena Jackcs Demp>cya) »Nevarna nedolžnost ali Zmaga d^čje frizure« (Laura La Plantc), veseloigri »Nora hiša« (Buster Keaton) in »Gn kot lovec« (Harold Llk>yd).
V Beogradu so igrali ali pa še Igrajo znameniti ameriški tendenčni film »21vela Francija!*, Svenska*film »Domovina irrre«, francoski film »Umetniške duše«, »Lopov* ski miljenček« itd.
Na Dunaju so igrali med drugim sledeče filme »Pariška podgana«, »Kandidati za zakon« (Sid Chaplin), »Zlata riba« (Go» medie Francais), »Zmagalec zapada« (Hod Gibson), »Sovražnik žensk«, »Deklica iz Pontecucoli«, »Čemu se ločiti«, dalje so se vrteli Fairbanksov film »Trije mušketirji«, Chaplinov »Lov za zlatom«, »Siba banditove in druge.
Da najboljSi je to znaj, Colombo Ceylon čaj!
Novi filmi
Dunajska »Sascha« dogotarlja tendenčni film »Požigalci Evrope*, ki j« naperjen
proti imperialističnim dinastijam in dvornim kamarilam predvojne Evrope. V prvi vrsti je vzel na piko ruski carski dvor, zato igra v filmu veliko vlogo tudi sloviti Raspu tin.
»Orfiča«, slovito Rostandovo dramo L*AigIon, ki je vzbujal toliko hrupa zadnje mesece na Dunaju, filma v lastni režiji Fred M mow.
Najnovejši film z Lyo Maro Je »No lepi sinji Donavi«. Posnetke dovrsujejo ravnokar na Dunaju.
Capkovo utopistično dramo »RUR* bodo še letos filmali v HoIIywoodu«, čeka manjša dunajska firma pa se je spravila nad znano Schnitzlerjevo »Ljubimkanje«.
Douglas Fairbanks in Mary Pickford t* Berlin r. V torek dne 5. maja dopoldne sta prispel na svojem evropskem potovanju v Berlin glasovita ameriška filmska zvezdnika Do-ig!as Fairbanks in njegova žena Marj Pićkfordova. Berlinčani so popularnima filmskima igralcema priredili prisrčen sprejem. Fairbanksov obisk je deloma baje tudi kupčijskega značaja, ker bi rad plasiral »/ Nemčiji svoje nove filme
Nemška in ameriška »Greichen«. Berlinska Ufa se je spravila nad »Fausta«. Za Margareto je bila prvotno izbrana Lilian GLsh, proti kateri pa so začeli srdito borbo nacionalistični listi, češ da ne gre« da bi simbol nemške deklice predstavljala Amert* č*nka. Ufa se je morala udati in je iekala cele mesece po vsej Nemčiji pripravno na« mestnico. Naposled jo je našla med lastnimi statistkami v. osebi doslej neznano Kamile H oni, ki je stara šele 16 let. Ako ne bo razočarala, bo tako čer noč postala slavna filmska zvezda.
2S-T
Hnnyadi Janos
naravna gorka voda, nenadkriljena pri heraoroidalnih boleznih, katarja želodca in črevesa ter pri posledicah pogreško? v dieti.
2S-T
Nevernik se ie ojmil Ln izza plahte je g'cdalo samo še dvoje kosmatih uŠ2s dvoje krivenčastih n^s: in zadaj skromen repek.
»Kako pa je kaj tam doli?« je iz-praš^val AleS. »Zdai sva sama m lahko mi razjdoneš saj nisem baba!»
»Kako bi bik>?« se ie narrrdnil nevernik. »Doigčas in draginja!«
»Je že krž!« je zavzd hnil Alei. »Tudi v nas h krajih niso nebssa!«
»Ne o teh žalostnih, o lersh stva reh sem se prišel pcjfovanat s teboj?«
Nekoliko nezaupno se je ozrl AJeš.
»Sam si Aleš. sam!«
»Da bi tako ne bil!«
»Tisto klavemo veselje, ki tra vžk vaš vsaki svetek tam v daljni Ljubljani —«
»Kaj bi tisto? Kaj bi tisto!« je zamahnil urno Aleš.
»Saj ne rečem zaraditega. da bi ti kaj očital! Vsak človek je časih rad malo razposajen in kjer ni greha tam tudi čednosti ni! Ampak tisto veselje je kakor božična potica in veFkonočni kolač! Kje pa je vsakdanji krt h?«
»Ni ga!« je zavzdihnil Aleš.
»Takrat, kn si se malo pobral s tisto lepo živalico. s tisto belo Franc ko —w
9fm
Aleš ie iztegnil roko.
»Kai b; tisto! Kaj bi tisto?«
»Saj nič ne rsčem! Dobro si ravnal in pametno, nobeden ne bi drugače. Blaga ni bilo!«
»Ni ga b lo?« ie pokimaJ Aleš nekoliko zamišljen, kakor da se je bilo narahlo zgcnilo zagrlnjalo pred hudim spominom.
»Kai pomagajo na jI ep §i zobje. Če nimajo, da bi grizli? Prazna skrinja in lačna usta — klaverna bala!«
Aleš je škilil do strani nanj.
»Zakaj se mi prilizuje« je mislil na tihem.
Nevernik P« je povzdignil tfas. »Aleš .zdaj te pa kar naravnost vprav sam: Ali poznaš Frčaievo Hano?«
»Da bi je ne tako?«
»Ali m patentna ženska?«
»Prismojena babnica je!«
»Ali ni prijetna očem, leno rašce-rta in sJravih lic?«
Aleš se ie narahlo razsrdil.
»Ce si se prišel norca delati, bi bil doma ostal... Ni prijetna očem, tudi lepo raščena ni. temveč strašilo je dat se Brgu usmili?«
Nevarnik se je dela! kakor da bi ne slišal očitanja in sV zakašljal ni
»Kaj pa njena skrinja?«
Aleš te sklenil roke na kolenih in ie pegledal proti stropu Dolgo ie gledal, nato pa ie izpregovoril zamišljen. »Res je lepa skrinja!«
»Tudi hiša ni napačna!«
»Priiazna hišica j^I«
»Tn hlevi!«
»Tudi hlevi!«
»Polja!«
»Polja!«
»Gozd!«
»Gozd!«
In za hip sta umolknila obadva in sta obadva gledala v strop.
»Se nevernika samega, izkušnjav-ca, so obšle skomine?« je pomislil Aleš. Nevernik pa je zavzdihnil in je izpregovoril.
»Da bi le tako prismojena ne bila!«
»Kai treba babi pameti!« je zago-drnjal Aleš.
»Da bi bila le malo bolj Čedna!«
»Saj ni treba, da bi jo gledal!«
»Malo lepše raščenii« je vzdihoval nevernik brez nehanja.
»Da le grbe nima!« ga je tolažil
Aleš.
In tako sta spet za kip umolknila, obadva zamšljena. Nenadoma se je začel nevernik stresati kakor da bi mu bilo mraz pod olahto, Aleš na ie videl
dobro, da se trese od tihega smeha. Videl je. in se močno razhudil.
»Že poprej sem U rekel, nevernik* da se nikar ne delaj norca, in da bi bilo nespodobno, če si prišel zgolj s tem neblagim namenom dramit ljudi iz poštenega spanja! Saj res ni posebno pametna Frčajeva Hana. ampak pamet ni žamet in Bogu dopadljiva je tudi; res jo nadalje, da ni očem hudo prijetna, am-Dak kaj jc posvetna lepota? Nič me ne boš imel za norca, nič nv* ne boš dra« žil. zdai žc vem. kam drži cesta!«
»Nisem se tebi smejal Aleš; ampak ko sem pomislil, da bo Frčajeva Mana še zakonska žena me je poščegetalo v rebrih!«
Aleš se je namuznil.
»Zakai pa ne bi bila zakonska žena? Tudi tako je še lahko svetnica, dasi ni v pratik* razun Sv. Ane in Sv. Mo-nrke nobene omožene svetnice — že zato ne. ker se ne spodobi, da bi se baba povzdigovala nad moža. Ampak če bi ji delalo svetništvo veselje, pa naj ji bo v božjem Imenu, jaz H ga ne bom kratil!«
»Veliko je vredna skupna moH* rev!« ie pokimal izkušnjavec s kontni prikrito hinavščino: Aleš pa se je na» redil kakor da ničesar nj oeaziL
Dnevne vesti.
V Uabuani, dne 8 maja 1926.
— Cradnlštvo brez place, Ker so bili
po prej>G cm prosvetnem ministra Stepanu Radiću ukinjeni prosvetni oddelki pri velikih županih, niso se pa se organizirali novi prosvetni inšpektorati Je većina uradnikov teh oddelkov ostala 1. maja brez plače. Dr-
Aarvno računovodstvo stoji na stališču, da to prosvetni oddelki ' ukinjeni, prejemki oradnikov novih inšpektoratov pa še nesi-ftermranL Nov dokaz upravne sposobnosti S. Radića.
— Nameščenci proti odpravi ose m ur-■flri V Maribom so te vršilo zelo dobro obiskano protestno zborovanje zasebnih nameščencev proti podaljšanju delovnega časa in odpravi praznikov, ki jo je sklenil mariborski gremij trgovcev in kateremu sledita gremij trgovcev v Ljubljani in Celju. Sprejeta je boa protestna rezolucija proti odpravi oserr.urnlka in praznikov.
— Razpisane službe. Razpisano je mesto gradbenega, odnosno kulturnega inženirja v pripravljalni skupini I. kategorije pri »reškem hidrot e h ničnem oddelku v Ljubljani Prošnje do 36. maja t L na velikega župana ljubljanske oblasti. Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti je razpisanih več •tainih učnih mest Prošnje najkasneje do 20. maja pri pristojnem šolskem u pravite! j stva.
— Stanje bolnikov v Sloveniji. Dne 24. aprila je bilo po uradni statistiki v vseh bolnicah Slo veni .e 3098 bolnikov. V splošni boinid v Ljubljani 1615, v bolnic! za ženske bolezni 122. v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani 365 in v bolnici za duševne bolezni na Studencu 412. Ostali bolniki se razde!e na druge bolnice.
— Objave »Uradnega Lista a. Današnji »Uradni Liste ljubljanske in mariborske oblasti objavljalo med drugim pravilnik c pogodbenih državnih poštah v kraljevini SHS. Dalje naredbo, s katero se sprcrnina zdraviliški red za zdravilišče Bled in še druge odloke ljubljanske in mariborske oblasti
— Telefonska zveza Rakek - Stari trg.
Med Rakekom in Starim trgom pri Ložu je uvedena za te kraje z ozirom na lesno industrijo in trgovino prepotrebna telefonska zveza, k* je začela te dni funkcijonirati.
— Iz našega državljanstva so izstopili Pranja Povhe pristojna v Blanco. Ivan Maser iz Št Vida, Emest de Lorenzo iz Krškega, Rudolf Mayer iz Ploderšnice, Josip Ferić s Trate, Pij Hazlsr iz Cme. Avgust VegJ iz Guštajna, Avgust Markač iz Rems-nfka. Marija Slanic iz Jamnice, Ivan Za-lar iz Borovnice, Ivan Hlavaček iz Konji šč a. Josip Pros iz Ljubljane, dr. Ivan Starnp! fz Ljubljane, Magdalena Hajšek iz Majšperka, Ivan Mlakar iz Oplotnice, Alojz Benekovič iz Spodnjega Gašteraja. Ivan Čprajc tz Samožan, dr. Ludvik Bast iz Laškega, Franc Kranjc iz Slovenje vasi, Josip Markač iz Vuzenice, Filip Tavčar iz Pol-aeie in Jakob Žižek Iz Lajštenberga.
— Naziv državnih drevesnic Po naredbi poljedelskega ministrstva se imenujejo odslej državne drevesnice v Sloveniji tako-le: Državna trtna drevesnica v Drem-iju pri Celju, Državna trtna in sadna drevesnica v Pekri pošta Limbuš pri Mariboru, Državna trtna in sadna drevesnica v Kapeli Pošta Radenci-Siatlnea, Državna sadna drevesnica v Ptuju, Državna trtna in sadna drevesnica v Vukanovcu pri Čakovcu (mariborska oblast} in Državna trtna in Gadna drevesnica v Arnovi seli pri Brežicah. Vseh državnih drevesnic je v državi 36.
— Ivan Božič f. Na svojem posestvu Jelie pri Banjaluki je preminul g. Ivan Božić, čigar ime je naša javnost večinoma že pozabila« dasi ie igral pokojni pred dobrimi 30 lati med Slovenci zelo važno vlogo. Deloval je neumorno kot odločen naprednjak dolga leta v Vipavi kjer je po-krenil prestop v pravoslavje. S tem si je seveda nakopal sovraštvo avstrijskih mogotcev, ki so ga na vse načine šikanirali in preganjali. Krr.alu je zaslovel po Notranjskem kot eden najodličnejših narodnih in naprednih prvoboriteljev. Zato je razumljivo, da je bil izvoljen tudi za deželnega poslanca. Kot tak je vedno z vso odločnostjo nastopal proti klerikalcem. Tudi pri drugih volitvah bi bil gotovo izvođen, pa se je Izselil rz svojega volilnega okraja. Nato je živel nekaj časa na svojem posestvu pri Cabru na Hrvatskem, pred 10 leti je pa Icirpil omenjeno posestvo v Bosni, kjer je V visoki starosti 63 let končal svoje plodonosno življenje. Pokojnik je bil eden najstarejših naročnikov in prijateljev «Sloven-
»Le to mi povei kdo ti je vdahnil to koristno misei ki si mi jo prišel raz-bdeti ob tem nočnem času! Vsak dan fen vsako nedeljo sem jo videl, to Frča-|evo Hano. Pa sem pogledal v nebo ali foa v stran namesto da bi jo presrčno pozdravil. Kako čudno ie pač. da vdahne Bo« lepo misei rajše zlodeju same-Itu, nego krščanskemu človeku U
»Tudi v nebesih za dremlje včasih pravica!«, je rekel izkušnjavec, iztegnil vrat, izkobacal se je izpod plahte in je skočil s peči na klop.
»Kam Pa kam? lahko bi se še malo pomenila!«
»Polnoč je že blizu, moram se k Frčajevj Hani!«
»Kaj pa boš ti pri FrČajevi Hani? Pa po noči!« Se je namnrodil Aleš.
IzkuŠnjavec pa ni nič odgovoril, samo zarezal se je stroko ter je šel in odprl okno.
»Kaj pa boš mi ti pri Frčajevi Hani?« je zaklicaJ Aleš jezen za njim. ko je čepel ne vernik že na odprtem oknu.
»Malo v vas! Malo v vas!« se ie veselo zasmejal izkušnjavec in se je okretni m je skočil in ni ea bilo več.
»Kjer ni vere. tudi poštenja ni!« je zagodrnjal Aleš; lezel je. položil je robe pod glavo to ie za^mrčal.»
skega Narodac. Bodi mu lahka jugoslavenska zemlja, za katero je navdušeno deloval že pod bivšo Avstrijo! Mir prahu njegovemu!
— Nov vozni red « Ekspres*. Danes je izšel žepni vozni red »Ekspres« i veljavnostjo od 15. maja 1926. Radi svoje praktične oblike in bogate vsebine se je «Cks-pres» v par letih svojega obstanka tako priljubil, da vsako leto narašča povpraševanje po njem. Pri letošnji Izdaji se je vsebina še bolj spopolnila. Kljub praktičnosti fn obsežnosti ter«visokim nabavnim stroškom je ostala cena knjigi neizpremenjena, t. j. Din 10 za izvod. Dobiva se po vseh večjih knjigarnah m na postajah pri potni-več.ih knjigarnah m na postajah pri potniških blagajnah. Naroćila sprejema •Administracija voznega reda Ekspres v Ljubl.a-ni», Borštnikov trg 1. Knjigarne imajo običajni popust. Po poŠti stane vsak izvod 1.— dinar več.
— »TrijacK to so tisti trije, pri našem kmetovalcu slabo zapisani svetel (Pankracij, Servacij, Bonifacij), ki prinesejo kaj radi mraz, sneg in slano — se ravnokar bližajo! Dnevi «od 12. do 15. maja so glede vremena kritični dnevi, ki provzroče kaj radi na polju in sadnem drevju občutno škodo. Ker je temperatura že zdaj padla, ni izključeno, da dobimo po gorah nekaj snega, v dolini pa mraz.
— Srbskobolgarska tem v Pariza. Prod
tej nedavno ustanovljeni organizaciji k; propagira zbližan je med Srbi In Bolgari, so v najnovejšem času nastopili brlgarskl šovinist: Cm ekstremisti v Parizu, ki razglašajo v bolgarskih listih, da bolgarska fcoloirirja v Parizu ne sodeluje pri Ligi
— Poroka. Poročal se je gosrtikiičair g. Pude D o 1 n i č a r z gdč. Vero F o r t e. Novcporočencema iskreno čestitamo!
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta vpisana dr. Smai! Hadži Mulić, zdravnik zavoda za socijalno - higijensko zašč to dece v Ljubljani, in dr. Vladi slav H a r a m i n č i č. zdravnik v Rimskih Toplicah. — Pri okrožnem sodišču v N^vem mestu je razpisano mesto stalnega jetniškega zdravnika z letno nasrado 6000 dinarjev. Prošnje do 25. maja na predsedstvo okrožnega sodišča v Ncvem mestu.
— Poziv sorodnikom poHtičnfta obsojencev na Madžarskem. Med našo vlado m madžarsko je dosežen sporazum v vprašanju izmenjave poetičnih rbs^jencev ene ali druge države. Z ozirom na to poziva zunanje ministrstvo, da sorodniki ald znane: naših državljanov, ki so poliUčno obsojen: na Madisrskem in se tam nahajajo v zaporih, to javijo do 20. t z. vsemi podatki vred zunanjemu mini s t rs tvu .da ukrene vse potrebno za nj.ih oprostitev.
~ Dijaški dom v Beogradu. Jutri ob 11. dopoldne poiože v prisotnosti kralja na svečan način temeljni kamen velikemu Dijaškem domu. ki se zgradi v Beogradu na kraljeve stroške.
— Smrtna kosa. V stepa rji vasi fe včeraj umrl sodzr oficdal v p. g. Josip Pe-frric. Pogreb bo v nedeljo dne 9. maja ob 3. uri popoldne na d:mace pokopališče. B:I je splošno spoštovan mož, ki so ga cenili vsi, kj so ga poznak. N. v m. p,! Preostalim naše sožalje.
— Rogaška Slatina je naše najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim Želodca čreves, mehurja, želodčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!
89-T
— Krasna Izbira najnovejših Muz. —
Kristoiič-Bujar. L:ubl'ana, Stari trg. 81-T
— Pri pomanjkanju teka, slabem želodcu, zabasenem črevesu, počasni prebavi izpuščajih na koži oprosti prirodna grenči-ca «Franz-Josef» telo vseh nabranih gnilobnih otrovov. Ze stari mojstri nauka o zdravilstvu so priznali, da se voda Franz-Josef izkazuje za vsekozi zanesljivo odva-jilo. — Dobiva se po lekarnah in drogeri-jah. 35/T
— V Zag riu ob Savi koncertira pevsko drusivo sLjubijnnski Zvon« v nedeljo dne 16. maja x. 1. popoldne ob 4. 507
— Veselica podružnice UJN2 v Borovnici se vrši v nedeljo 9. t. m ob 16. v So-kedskem d:mu. Na programu sta ples in prosta zabava Sodelujejo tudi pevci - £e-lezničarji iz Ljubljane. Vstopnina 7 Din za osebo.
— Zlatnike so n&fli v Zlatorog-terpea-
tinovem milu; Anica £mac. Rajhenburg, Mihi e i H las lan, Bučerci pri Vidmu, Anka Ra-dej v Stari vasi N. Breznik Libonja pri Ormožu, MicI Drganc, Novo mesto, Marija Velcer v Rušah, Alojzija Kruder v Slovenski Bistrici, Liza Hlas ec, delavka, Zbelovo pri Poljčanah, Marija Lobnikar, Loke 358, Alojzija Ivačič, Videm - Krško, Franc Ensa, magistratnd sluga, Ceiie.
— Zlatnike v mnn »Gazela« so našli: M. BoštjančkS, Grosuplje« Helena Mauser, Podbrezje, Ivana Vrbhc, Bizovik št. 63, Ivana Nastran, Cešajevke pri Cerkljah, Gorenjsko, Frančiška Jeienko, Ruše pri Mariboru, Tončka Erjavc, Los pti Sevnici, Ana Kušić, Brod Berislavićeva 3.
— Najboljša vina p okusile edino na vinski razstavi v Ormožu, kj se vrH ob priliki okra me obrtne gospodaeske razstave v Or-
b LjuMjue
ao  najbolji«  te ftftfeeaeJM kajti trpelnost enega pari nogavic g tigom ta znamk« (rdečo, modro aH zteto)
,.kuur*
j« Ista kot trpežnost Itlrih drugih parov.    ta-a!
Uti k rhiIUi si
—U K Jival prosni aaftatiMii svetil LJa*4NaM. Ta prošnja, ki je bila objavljena v 101. številki »Slov. Naroda«, je prezrla eno najbolj opasnih ožin v Ljubljani, kjer se pričenja Erjavčeva ulica ob trga pred dramskim gledališčem med Luck-m a novim vrtom m PoUakovim gospodar-skun poslopiem. Slednje moli tako neokusno ▼ cestno linijo, da ie le skrajni čas, da se uravna tudi ta točka, osobito ker ie tu živahen vozovni in avtomobilni promet. O. dr. Lnckmaim se le baje U Izjavil pripravljenega odstopiti vogal svojega vrta, da se zaokroži oster kot med Er a3evo in Igriško ulico. Upamo* da tudi g. Pollak ne bo hotel zaostati za imenovanim gospodom v vacmt za olepšavo našega mesta in bo radevolJe odstopil za uravnavo Erjačeve ceste potrebni svoj svet, posebno če mu geremski svet postavi lično ograjo mesto dosedan ega dolgočasnega zidu. S—s.
—lj Ekskurzija v Anglijo. Vsi oni, ki so se prijavili za ekskuzijo, morajo tekom 14 dni izročiii svo,e potne liste ali osebno tajniku, ali pa jih poslati na podpisani naslov. Potni listi morajo biti opremljeni s potrebnim vizumom naših oblasti za potovanje v Anglijo. — Odbor za ekskurzijo v AngHjo, Ljubljana, Univerza.
—lj Trfrovejska akcija na Viču. Poročajo nam: Iz viških občanov sestavljen akcijski odbor za podporo reduciranim trboveljskim rudarjem je zaključil svojo nabiramo akcijo po občini. Čisti prihod v znesku 5.573.— Din je bil izročen akcijskemu odboru v Trbovljah, ki ga bo razdelil med najpotrebnejše reducirance brez ozira na njihovo strankarsko pripadnost. Pri tej priliki se odbor iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, posebno pa še: Sokolskemu društvu* kat. prosvetnemu društvu, pevskemu krožku, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu odseku olepš2valnega društva »Rožna dolina«, tamburaškemu zboru »Svobode« in godbenemu društvu »Gradašca«, ki so s svojim sodelovanjem pri prireditvi kakorkoli pripomogli do lepega gmotnega uspeha. — Odbor.
—£ Higijensko predavanje Zveze kul-tnrnifa društev »O prvi pomoči . Zveza kulturnih društev ponovno opozarja občinstvo, zlasti našo šolsko mladino na predavanje dr. M. Rusa, mestnega fizika in šefa zdravnika rešilne postale v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo dne 9. t m. ob 10. dopoldne v prostorih Elitnega Kine Matice. Ker je pričakovati obilne udeležbe, priporočamo cen j. občinstvu, da si vpstopnice k temu predavanju preskrbi že v pred-prodaji; dobfjo se od danes naprej pri blagajni kina Matice ob običajnih urah. Cene vstopnicam običajne* za vse sedeže po 2 Din.
—lj Jutri t nedeljo, Jurfevanje na Orado, Nihče naj ne ostane doma!
—lj Predavanje o francoski graiiki z
ozirom na razstavo v Jakopičevem paviljonu se vrši v nedeljo, 9. maja ob enajstih.. Predava g. dr. F. Mesesnel o grafičnih tehnikah v splošnem ter o umetnostnih smereh na Francoskem v 17. in 18. stoletju. K udeležbi vabi Narodna galerija
—lj Lahkoatletske tekme I Brije, ki so bile napovedane za danes in jutri, so radi trajno slabega vremena odpovedane.
—Ij Hišni posestniki ljubljanski in okoliški se ponovno vabijo na občni zbor v nedeljo, 9. t. m. ob 9. dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Razem običajnih društvenih poročil se bo na zboru podala stvarna izjava proti podaljšanju stanovanjskega zakona.
—lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V nedeljo, (9. t m.) dopoldne ob desetih skupna vaja. V ponedeljek zvečer radi koncerta prosto. —
—lj Podoflcirsko podporno društvo ljubljanske garnizije priredi danes dne 8. maja v veliki dvorani Mestnega doma »zabavni večer« s plesom in šaljivo pošto. Občinstvo se najvljudneje vabi, da se udeleži prireditve v čimvečjem številu. Vstopnine prosto ter brez posebnega vabila Začetek ob 20. uri. 504-n
—lj Diplome za častne člane pevskega zbora Glasb. Matice* enajst umetniških akvarelov akad. slikarja g. M. Gasparija, so razstavljene v izložbi modne trgovine Mag-dič na Aleksandrovi cesti.
—U Društvo »Soča« naznanja svojim članom, da se vrš v soboto 15. t m. ob 8. zvečer v salonu pri Levu redni letati občni zbor z navadnim dnevnim redom. Člane vabimo, da se tega V. obč. zbora udeležijo pohroštevilno. — Predsedstvo.
Občudujemo jo vsled njene lepe opreme.
Poželimo jo vsled njenega izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena našo »Mirim* čokolado.
100'T
—I Srečna Ljubljana! Pišeio nam: V Spodnji SiŠki so dogradili ravnokar novo cerkev. Tako imamo zdaj v Ljubljani, z ono na Ro2iđcu — 15 cerkva Včasih so bili v pobožnosti TiroJci pred nami «Kranjci», zdaj smo pa mi pred njimi! Ampak š:škarje bo nova cerkev stala teike rmlijone, kie k pa še denar za žunmšče, zvonove in cerkveno opravo- Ubogi Siškarji si pa zdaj glave bet Jo, fcafierf svetnfk je zdaj prav za prav njih «farai partron», ali stari sv. Jernej, al novi sv. Frančišek Asđški!...
—fi Zastopalo« fmmntrii društev najprl. srčneje vabim k važnemu sestanku, ki bo v torek 11. maja ob 5. v restavraciji «Zvezda*. Fran j a Tavčarjeva 509/n
—M Ceskosiovenski obec V nedelj vylet na Sv. Goro odjezd rane 7.30 na stanici Sa. va. Pfiblašky na Sokolsky slet končf 10. t mu pfihlašte se v čas. Osiava Palackcho se kon- až 1& kveuia. 502/n
—lj Stavbna družba d. d. se le preselila dne 1. maja t 1. iz Levstikove nI. 19 v svoie lastne poslovne prostore Vrtača 5.
505/n
—lj Občni zbor vodmatskega napredna«* potitičneea In roapouarskega društva
se vrši danes v soboto ob 8. zvečer v gostilni Flegar na Zaloški cesti št. 7. Somišljenike SDS tem potom vabimo, da se tega občnega zbora povsem zanesljivo udeleže.
503/n
V 1413
Pofjinlr atfl Zahte.ajte r0v?od ra; Ff^^i«**11*«*   ■ izdatnejše čajne mešanice .Čajanka*. —   Glavna zaloga pri tvrd^i Frane Kovač, LJubljana, Hrenova ulica 19
Za rezervne oficirje
Priprave za letošnji zbor in svečano razvitje zastave Udruženja rezervnih ofi* cirjev, ki se bode ta vršila v Zagrebu dne 23. in 24. maja t. m. (Binkoštih), se zaklju* čijo v prihodnjih dneh. Brezplačna vožnja velja samo za člane Udruženja, in sicer od 20.—28. maja 1926 za vse potniške in brzo« vlake ▼ 1. in 2. razredu (po oficirskem či* nu). Vsakdo se pa mora zato na železnici izkazati s člansko karto in objavo, ki jo prejme od svojega pododbora. Brez teh dveh izkazil ne more potovati. Objava mo* ra biti pečatena z žigom odhodne postaje. Za povratek domov mora imeti pa žig pod* odbora v Zagrebu. Pododbor Ljubljana je prijavil ogromno udeležbo s polnoštevilno uprav rta čelu ter bo na zboru oficijelno objavil vabilo L'druženju. naj se v letu 1927 vrši zbor v Ljubljani. 3000 rezervnih oficir* jev bo ob priliki letošnjega zbora napredo* valo. Kdor ima na to pravico, naj nemudo* ma predloži o tem raport ministru vojske in mornarice potom svojega vojnega okru« ga, obenem pa pošlje enak in ravnotako na* slovljen raport pododboru v Ljubljani, ki ga bo nemudoma poslal Osrednji Upravi v Beograd.
Vsi člani naj se udeleže zbora in sve* čanosti razvitja. Člani ljubljanskega pod= odbora bodo potovali v velikih skupinah ter naj se podrede vodstvu uprave. O nači* nu potovanja se bo po dobljenih prijavah setavil in objavil železniški razpored. Kdor ima uniformo, naj pride v njej, kdor pa je še nima, naj si nadene znak Udruženja.
V Zagrebu se vrše velike priprave za svečan sprejem. Vsakdo dobi dve brezplač* ni gledališki vstopnici. Vršile se bodo vo* jaške vežbe (metanje bomb, sokolske igre), revija čet, nogometne tekme, konjske dir* ke, razgled znamenitosti, izleti v okolico, tovariški večer itd.
Pri svečanostih sodelujejo vsa oblastva. Najuglednejši meščani so člani prireditve* nega odbora, ki bo uredil vse, da bo biva* nje rezervnih oficirjev v Zagrebu kar naj= udobnejše in na j prijetnejše.
Ves ponos in neomejena udanost in ljubezen rezervnih oficirjev se bo pa v teh dneh svečanosti koncentrirala na Nj. Vel. kralja, ki bo kot najvišji pokrovitelj Udm*
žen j a kumoval zastavi.
V inozemstvu vlada za ta zbor nena* vadno zanimanje. Povsem naravno je, da se bo zbora udeležila tudi medzavezniška organizacija bojevnikov (Fidac) po svojih najodličnejših predstavnikih.
___Pododbor Ljubi jam.
Sokol
Italija in lyonske tekme
Poročali smo že, da se je priglasilo za mednarodno telovadno tekmo v Lyonu 11 držav. Med njimi ie bila tudi Italija, ki pa je sredi aprila zopet odpovedala svejo udeležbo. Uradno obvestilo italijanske telovadne unije Mednarodni gimnastični zvezi o odpovedi je zelo značilno in se glasi v prevodu:
•Z obžalovanjem Vas moramo obvestiti, da je zbralo tehnično vodstvo Italijanske narodne telovadne zveze telovadce-kandidate k izbiraj tekmi v svrho udeležbe Italije na VIII. mednarodni tekmi, in da je bil rezultat te preizkušnje, posebno v atletiki, tako nezadovoljiv, da nam ne dovoljuje udeležiti se tako važne tekme.
Dejstvo, da se vrši 13. italijanski zvezni zlet istočasno v Cagliari, nam onemogoča, da bi mogli izbirati med naši ni najboljšimi prvaki; nekateri nred temi bodo zaposleni ob priliki tekem v Cagliari kot vodniki svojih vrst, drugi morajo sodelovati kot telovadci s svoiimi oddelki pri zle-tu v Cagliariju.
Nadalje je lal&oatletični program za tekmo v Lyonu, ki je zelo važen del tekme, spravil naše telovadce v veliko zadrego, kajti atletika predstavlja pri nas v principu ločeno panogo od artistične telovadbe na orodju. Naši telovadci atletike niso dovoljno gojili in so se posvetili v prvi vrsti vajam na orodju. Temu v bodoče ne bo več tako.
Izbirno tekmo so nadzirali ob asistenci zveznega tehničnega odbora naši najboljši strokovnjaki, toda rezultati so biii taki, da smo se morali odločiti za odpoved Italije na tekmi in naše navzočnosti na veličastnem zletu v Lyonu.
Ne moremo Vam dovoljno izraziti obžalovanja, ki nam ga je povzročila ta odločitev. Razujreli boste gotovo, da tiči glavni vzrok naše odpovedi v istodobnosti dveh tekem, radi česar ne moremo računali na svoje najboljše telovadce.
Italija si n\ domišljala, da bi izšla kot prva iz te važne tekme, ne more pa se
pokazati s siromašnim, slabim nastopom in izvajanjem; rato so se izrekli naši eksperti proti udeležbi v Lyonu.»
To pismo je bilo zelo ilustrativno za razmere v italijanski gimnastiki in zlasti dokazuje njeno glavno hibo. ki je v enostranski orodni telovadbi. Je obenem nov dokaz za ženijalnost ustvariteljev Sokol-stva, ki so dalj svojemu sistemu tako širok in vsestranski okvir.
Dobra poskušnja praških železnic za vsesokolski zlet. Iz Prage nam javljajo: Na dan 1. in 2. maja so praške železnice imele prav dobro poskušnjo, ki ie dokazala, da bo češkoslovaška železniška uprava pre-rragala vse ovire povodom VIII. vsesokol-skega zleta. Dne 1. in 2. maja je bi! naval izletnikov ogromen. K vsakemu vlaku so prihajale velikanske mno%\Sot Izletnikov. Osebne blagane na vseh praških kolodvorih so bi'e pomnožene in so že začele poslovati ob 4. zjutraj. S treh praških kolodvorov j? bilo odpravljenih v obeh prvih majniškfh dneh 157 brzovlakov in 525 osebnih vlakov, ki so skupaj vozili 15S.00O potnikov. V Prago samo je prispelo ta dva dni 137.000 oseb. Nenavadni osebni promet je bi! absoiviran popolnoma v redu in samo en vlak je imel 1 uro 12 minut zamude. Klub velikanskemu navalu ni prišlo do ni-kakega incidenta in zaznamovana je bila samo ena nesreča, a ta po krivici potnika.
Grštua
Nemške reparacije naši drž; i
Odkar je Nen Lija v oktobru leta 1925 ustavila svoja reparacijska plačila, je do# bila naša država na račun reparacij razme* roma največ. To je razvidno iz pTcgleda mesečnih dajatev, ki smo jih dobili po Da* \vesovcm načrtu la In letos. Od septembra 1924, ko se je začel izvajati Dawesov načrt, pa do avgusta lanskega leta, je dobila Jugo* slavija od Nemčije na račun reparacij 33 miiijono 07.526 zlatih mark. Ta vsota je prekoračila znesek, ki gre Jugoslaviji po> Dawesovem načrtu. Letos bo skupna vred* nost reparacijskih dajatev najbrž še večja kot lani, ker je dobila naša država v S me* secih, torej od septembra 1925 do maja 192o na račun reparacij 29,001.697 zlatih mark, dočim znaša vsota za celo 1925-26 leto 42356.014 zl. mark.
Po Davresovem načrtu je prejela naša država za L 1924*25 v septembru 3.375.000, v oktobru 2.S27.599, v novembru 2.758.048, v decembru 3,034.488.60, v januarju 1925 leta 3.934.4S8.69, v februarju 2,530.000, v marcu 2,539.000. v aprilu 2,530.000, v maju 2,610.000, v juniju 2,610.000, v juliju 2,614.000, v av* gustu 2,614.000, v septembru 2,939.000, v oktobru 3,069.000. v novembru 3,079.000, v decembru 3.093.000. v januarju 1926 pa 3 milijone 102.000, v februarju 3,112.000 in v marcu 3,118.000 zlatih mark. Za ostale met sece reparacije uredno še niso razdeljene, Ker je dobila r _ša država procentualno in stvarno največ reparacij, je Nemčija znižala naše reparacije odslej za 10 odstotkov, do« kler ne dosežejo zop^t dormalne višine.
—g Znižanje takse za brzojavke na progah Sušak - Ital>?a in Reka - kraljevina SHS. Poštni minister je odredil na temelju sporazuma z italijansko poštno upravo, da velja od 1. maja za brzojavke na progah Sušak-Italija in Reka-kraljevina SHS notranja brzojavna tarifa, ki velja v drživi, kjer je bila brzojavka oddana.
—g Svinjski sejem v Celju dne 5. maja. Dogon 146 komadov. Od tega prodanih 93 komadov. Cene so bile nastopne: 5 do
6 tednov stari prašiči koir.ad 130 Din, 6 do
7 tednov 150 Din, 7 do 8 tednov 225 Din, 10 do 12 tednov 325 Din in 12 do 16 tednov 500 do 670 Din. — Sedaj so začeli na svinjske sejme prihajati tudi tuji kupci ter se je začela že precej živahna kupčija.
—g Kamniška tovarna smodnika bo premeščena v Srbijo? Zagrebški *Obzor« poroča, da namerava tovarna smodnika v Kamniku odpustiti ta mesec 40 delavcev. V zvezi s tem se govori baje o pre»mestitvl tovarne v Srbijo.
—g Italijanski izvoz v Jugoslavijo. Agencija »Roma« piše v eni zadnjih številk, da se delajo izvozu italijanskega tekstilnega blaga v Jugoslavijo vedno večje ovire. Volneno blago je naletelo na tež-koče v novi tarifi, ki ie zvišala carine od 150 na 2S0, zdaj pa celo na 350. Isto je tudi z bombaževino, ki je šla še nedavno v Jugoslaviji zelo dobro v premet. Vzrok nazadovanja izvoza bombaževine je v tem, da so ustanovili Cehoslovaki na jugosloven-skem ozemlju slične tovarne in da nudijo češkoslovaški, kakor tudi angleški izvozni-čarji jusoslovenskim odjemalcem blago na kredit 4 do 6 mesecev, dočim čakajo ita-ijanski na plačilo samo 90 dni. Italijanska vlada bi morala preskrbeti izvoznićarjem potrebne kredite.
—g Melijoracija zemlje. Poljedelsko ministrstvo je določilo v novem proračunu 3,550.000 Din za melijoracijo močvirij in drugih nerodovitnih zemljišč.
Fnrlft ¥ Livbl!83i!
Prvič v Linbliani i
SILVER KI N G
NajlepSi filmski igralec v glavni vlog: senzacionalnega filmskega dela
KRALJ SREBRA
ali
HURRA KALIFORNIJA!
Do »krajnost napeto! — Sijajni momenti. — Krasni igrald. — Izvrstna igra vseh sode. lujočih. — Velikanski uspeh, ki ga je ta imenitni film imel v Zagrebu in Beogradu, pre
kasa uspehe vseh do.-edaj predvajanih filmov.
Predstava se vrše danes v soboto ob 4.f pol b f pel 8« In 9. ter jutri v nodeljo ob 3-v pol 9., 6 , pol 8., In 9.
ELITNI   KINO   MATICA vodflni kino v Ljubljani. Telefon 124.
Stev. 104.
•SLOVENSKI  NAROD* ene 9. maja 1926.
Stran 5.
Taft, taft in zapet taft
Malokdaj si kakšno blago pribori feico neoporečno prvenstvo, kakor si ga je v letošnjih poletnih modelih svileni taft Iz nje^a so plašči obleke, bluze in klobuki; običajne so vse barve razun bele, protežirani pa tudi taftu nežni, diskretni toni, razne pastelne nijanse.
Taft je prinesel tudi v obliki modelov novo noto. tak0 da nekateri govore že celo o novi liniji. Obleke iz tafta niso več tako enostavne m ne tako ravne, kakor je današnja ženska uniforma. Vrača se zopet zvončasta linija.
Prvi model na Kornji sliki kaže elegantno popoldansko obleko, ki ima veliko prednost da na šiviljo ne stavi bogzna kakih zahtev in jo lahko naredi Farna vsaka dama, ki se za silo soozna na šivanje. Gornji del ie čisto gladek, krilo nagubano. Šiv ob pasu je zakrit s širokim enobarvnim pasom iz tafta. Iz , enakega blaga je obrobek na krilu in ozki ovratnik.
Prav mladosten  m osvežujoč je
plašč, ki ga kaže drugi model in ki je
narejen iz svetlega tafta. Zanimivi so mali volani na spodnjem delu, na man-šetah in ovratniku.
Tretja in četrta slika predstavljata komplet, na levi obleko, na desni plašč. Garnitura je izgotovljena v dveh poljubnih, a odgovarjajočih si barvah iz tafta in žoržeta. Priljubljena je črnobela kombinacija: črn tait z belim žo rže tom, plašč v tem slučaju iz črnega tafta. Gornji del obleke je iz žoržeta. gladek in podoben bluzi, ovratnik iz tafta. Gornji del obleke je iz žoržeta, gladek in podoben bluzi, ovratnik iz taita, iz taita tudi nagubano krilo. Naguban je tudi spodniji del plašča. Zanimiva je oblika rokavov. Mesto v kontratirajočih barvah ie lahko komnlet tudi istobarvert, potem pa le v diskretnih svetlejših tonih, a tudi v tem primeru sestavljen iz taita in žoržeta,
V taftu so zamišljeni fudi vsi klobuki gornjih modelov.
Oamski promenadni čevlji
Damski oromenadni čevlji so dvojni — angleške in francoske fasone. Vsaka elegantna dama ve. da eni in isti čevlji niso za vsako obleko. Elegantna dama nikoli ne bo cbula fili-gramskih paradnih čevljev k enostavnemu angleškemu plašču ali kostumu, narejenem po angleškem vzoru, poseb-t o če je zlabo vreme. Nasprotno pa ve, da spadajo k lahki letni ali družabni obleki narejeni rx> francoskem vzorcu, tudi čevlji francoske fasone.
Čevlji angleške fasone se nosijo k plaščem ali oblekam iz angleškega blaga ali koverkota. kakor tudi k vsem oblekam Športnega kroja. Narejeni so iz dobrega usnja ali platna (za šport), podplati so okrog prešiti pete :z kože. Angleški čevli so lahko pol visoki ali pa nizki. Nizki se rabijo samo za šport Pete so lahko tudi lesene, vendar pa morajo imeti gumijeve napetniks. Na izletih ali potovanju se nosijo tudi nizki čevlji z usnjenim, lepo okrašenim jezikom. Letos so taki čevlji pogosto kombinirani iz dvojne kože ali iz platna in kože. Priljubljene so kombinacije sive in rjave, bele in sive barve itd. Letošnja fasona je kratka in ima kratko, zmerno zaokroženo špico.
Čevlji francoske fasone so letos tudi krajši in mam špičasti. Narejeni so iz lahkega materijala. Pete so lesene in votle. Zadnje čase so taki čevlji zelo lepo okrašeni, kombinira se koža dveh nians ali črna in bela. črna in siva.
I siva in rjava, bela in siva itd. Kot okrasek so posebno priljubljeni ozki jer-menčki iz kože drugačne barve. S tem
Pa ni rečeno, da moda ne priznava enobarvnih čevljev. Tudi enobarvni se nosijo, posebno rjavi, ki so letos zelo moderni in priljubljeni. Z modrimi, vijoličastimi in svetlozelenimi oblekami se lepo ujemalo sivi čevlji. Okraski za Čevlje se delajo tudi iz raznih eksotičnih kož kakor krokodilove, kuščarjeve. kačj> itd.
Omeniti je pa treba, da nosijo te lepe in drage čevlje ob slabem vremenu samo nespametne dame. Taki čevlji so samo za trotoari«* ali gladke stezice v parku, za lepo vreme ali za hojo ro parketu odnosno preprogah. Ce jih varujemo, ostanejo dolgo lepi. Zadostuje pa, da se enkrat premočijo in že niso već za rabo. Iz tega sledi, da so za vsakdanjo rabo samo Čevlji angleške fasone. dočim ostanejo francoski vedno praznični.
Bile a
v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka
A. Kune, - Ljubljana
Ustanov. I. 1879.
89
JAPONSKI DEŽNIK.
Lani je stopal malo v ozadje, letos pa je zopet moderen. Umakniti se je bil moral tendenci po »moškosti«, ki je sploh pregnala sotačnike. Zdaj se zopet uveljavlja »ženskost« in ž njo se vrača solnčnik. Veliko vlogo napovedujejo pri tem japonskim modelom, ki jih izdelujejo že tudi iz japon. oljnatega papirja. Seveda pa služi tak sokičnik bolj kot kompletiranje toalete in orodje za koketiranje nego kot obrambo proti solnčnim žarkom, ki se jih moderna dama še vedno ne boja.
NAŠrVKI IZ USNJA.
Usnjati našivki so priljubljeni in efektivni zlasti na elegantnih polnih in športnih oblekah. Pojavljajo se na klobučku, na šalu in na rokavicah, povsod seveda enaki.
čloyek in nova obleka
Ne samo obleka, tenrvč sploh vse novo vpliva na človeka, tako da se počuti izredno dobro. Človek v novi obleki je menda sploh nov človek. Kakor
pomlajen in osvežen, lažje mu je pri srcu, veselejše so njegove misli. Njegov nastop je samozavsten. skoraj nekam izzivajoč. V novi obleki človek ni več podoben samemu sebi v stari. Zato tudi pravimo da dela obleka človeka.
Težko je reči, kako vpliva nova obleka na žensko verjetno je pa. da se počutijo Ženske v takih slučajih še imenitnejše kot moški, zakaj imeti pogosto novo obleko je nekak ženski privilegij od takrat, ko so bili moški prisiljeni kupovati ženskam obleke. Moški imajo večjo pravico do izzivaječega vedenja kadar smo v novi obleki, ker se nam nudi taka priložnost navadno enkrat na leto.
Pot do nove obleke na v sedanjih razmerah ni lahka. Najprej je treba več mesecev zapored zbirati denar za blago. Ce gre vse posreči in če si ne zaželi nove obleke kronski vpokojenec ali nižji državna uradnik, je denar za blago v petih, šestih mesecih srečno zbran potem pride na vrsto krojač. To je poglavja zase. Poleg poštenega plačila za pošteno delo ie treba še lepo prositi in prigovarjati, da prideš na vrsta Z novo obleko ima človek prav take križe m težave, kakor s selitvijo. Hoditi v novi obleki in stanovati v lepi hiši je pa kljub temu zelo prijetno.
V soboto bo nova obleka! Po dveh letih zopet enkrat! Počasi jo oblečemo, stopimo pred ogledalo in pogledamo, če se ni kaj pomečkalo, potem posežemo v vse žepe. poravnamo kravato in klobuk pa hajdi v msto. V novi oblekj ie človek zanimiv pojav, ki zasluži  tudi zanimanje psihologov.
J. Suchy:
Ljubljanske slike
To sem si dal napraviti. .«
Ljubljana je bogata na originalnih tipih. i
V sredini mesta živi premožen me* ščan, ki ima poleg dobrih lastnosti na» pako, da se rad ponaša s svojim boga* stvom in s svojimi najraznovrstnejšimi zbirkami.
To svojo nečimernost rad podčrta* \a z besedami: «To sera si dal napra* viti!» Ako ga vprašaš po tej ali oni krasni sliki, ki je Bog ve po kakem naključju prišla v njegovo posest, ti takoj pove: «To sem si dal napraviti!« Radi tc^i svojega izreka je bil že več* krat neprostovoljen objekt zabave. Po» sebno pa zadnjič enkrat.
Imel je v posetih več gospodov. Ravno so pregledovali neko zbirko sta* rib manuskriptov, ko priteče ▼ sobo gospodarjeva hčerka.
»Oh, kako srčkan angleček je to! jo je pohvalil eden gospodov. Ali je vaša?»
«Da, rroja hči je; to sem si dal na* praviti*, je tja ▼ en dan odgovoril vpra*
Sani.
Lepotilni obližec.
Malo je vdov, ki ostanejo soprogu zveste preko groba, to se pravi, do konca svojih dni.
Poznam vdovico, mlado in brhko, ki je svoje srce vnovič naklonila zale« mu, črnookemu in črnolasemu mla* deniču. Zaljubila sta se in na leto naj bi bila poroka. Preko zime bi ona še rada vživala prostosti vdovstva.
Njemu pa to cincanje ni ugajalo. Nekega lepega jesenskega večera je bila pri znani ljubljanski kapaciteti zbrana pisana družba, med drugimi tu* di naša lepa vdovica in seveda čisto po naključju tudi njen črnooki in Črno* lasi mladenič, ki se je v salonu pojavil s črnim angleškim obližcem na gornji ustnici, češ da se je pri raziranju vrezaL
Po večerji so odšli na vrt, zakaj večer je bil topel in lep. Pa so se zaba* vali, kakor je to pri pisani in veseli družbi že v navadi.
Ko so se vrnili v salon, so zagorele žarnice. Tedaj se je zapazilo, da naš znanec ni imel več lepot ila na gornji ustnici, pač pa mlada vdova na levem licu v bližini ust.
Šepeta van je. na miga van je, pomeži* kovanje,
Vdova je opazila, da je ona pred* met ponašanja gostov; ker si zadeve ni znala razjasniti, je na glas vprašala: «Pa zakaj se mi smejete?*
Tedaj je stopil na pozorišče mlade« nič ter povedal svečano: «Čast mi je, gospoda, naznaniti vam svojo skoraj* šno zaroko s to spoštovano damo!»
Vdova je postala le še bolj zmede* na. »Oprostite gospod,» je rekla, «jaz
vas nisem pooblastila---». Bila je
rdeča kot purman.
«Zakaj hočeš zadevo še dalje taji* ti?» je povzel besedo srečni zal j ubije* nec »Priznaj vendar, da si mi ravno« kar na vrtu dovolila zaročni poljub.*
«Pa ... ne razumem, kako morete . j» je jecljala lepa dama v svoji veliki za* dregi.
Mesto odgovora jo je mladenič po* vedel pred zrcalo, kjer jo je opozoril na — obližec na njenem licu.
Kolesa I
samo pri Gorcu2*
To in ono
Mož odgovarja za ženine zaušnice
Pred sodiščem severoameriške drža* ve Massachusetts se je vršila te dni za* ni: liva razpravi. Neki zakonski mož je bil obsojen, da mora plačati visoko denarno globo zato, ker je dala njego* va žena v moževi prisotnosti zaušnico gostu, ki jo je razžalil. Sodniki so izja* vili, da je mož vedno odgovoren, če že* na koga oklofuta. Kako se pomeni po* tem z ženo, je njegova stvar.
Proti tej razsodbi so nastopile femi* nistke češ, da nasprotuju načelom ena* kopravnosti. Izjavile so, da morata mož m žena enako odgovarjati   za svoje
{>restopke. Po njihovem mnenju je sta* išče sodišča predpotopno. Če ima žena dovolj poguma, da si poišče sama za* doščenje, ima tudi pravico dati zaušni* co in odgovarjati za svoje dejanje.
M 111 m n u u n ■ y u đ n b .đ h b m pgppp
Bombni atentat
na kogarkoli ni povzročil toliko senzacije, kakor neverjetno nizke cene najboljšim angleškim dež* nim plaščem, posebno onim iz žabje kože (specijaliteta za lovce, turiste in športnike), ki jih ravno sedaj nudi tvrdka DragoSchvvab, Ljubljana.
i m ■ i n n m h it n aum p i n i nama
Njegov oče je bil rojen v Južni Rusiji. Ko se je hotel preseliti z družino v Ameriko, je malo manjkalo, da niso vsi izrtubi!i ži ljenie r»ri pogromu. Pa je vendar srečno odnesel pete in v Ame* riki je kmalu obogatel. Njegov sin Da* vid Jakobstein je bil rojen nekaj dni nred prihodom v Newvork. Zdaj je od= ločen mož — in menda edini poklican, da nagovori nove državljane.
Po njegovem nagovoru igrajo sred* nješolci patrijotično enodejanko »Ame* rika v postanku«. Na odru se pojavijo pari v najrazličnejših kostumih, narod« nih in zgodovinskih. Orkester zaigra ruskega kozačka — večino med novimi državiiani tvorijo Rusi — in začno se tinični nacijonalni plesi. V zadnjem prizo7"! neseta mladenič in devojka ameriški prapor in vsi sodelujoči se razvrsti za njim v povorko. Predsed* nik udari na gong in pozove vse, naj prisežejo na prapor. Novi in stari dr* zavijani dvignejo desnice in ponavlja* io za predsednikom prisego: »Prisegam zvestobo svojemu praporu in republiki, ki jo predstavlja. En narod* nerazdru* žrr s svobodo in pravičnostjo za vse.«
Zadnja in glavna točka sporeda je razdelitev listin. Žunan mesta jih Izro* či vsakemu posebej z besedami: Wel* come in America — Dobrodošel v Ameriki. S tem je slavnost zaključena in novi državljani se razidejo.
Konec romantičnega roparja Sfra||OT|a||a bMm
Na Korziki, tem gnezdu in zatočišču raznih roparskih tolp ter romantič* nih roparskih glavarjev a la Čaruga, je storil pretekle dni neslaven konec Non* ce Romanetti, legendarni ropar in gent* lemansbandit.
Nonce Romanetti je bil po poklicu mesar. Nekega dne mu je bilo ukrade* no eno živinče. Romanetti je enostavno svojemu sosedu ugrabil drugega vola. Lastnik ga je naznanil policiji, Roma* netti pa je pobegnil v goste korzijanske šume. Skušal je s pomočjo nekega pri* jatelja zadevo urediti, naletel pa je na odpor. Nekaj dni kasneje so našli trdo* vratnega soseda umorjenega. Romanet* ti ga je ustrelil iz zasede. Od tega dne dalje se je Romanetti potikal samo po šumah in gorovju in od tega trenutka dalje je tudi pričela njegova zločinska karijera. V Lavi si je zgradil trdno po* stojanko, kateri se nihče ni mogel ne* najavljen bližati. Če so bili orožniki v oddaljenosti 5 km od njegove kule, mu je bilo to že javljeno. Romanetti je bil skrajno previden in ni zaupal nikomur. Puške ni nosil nikdar na rami. marveč vedno v roki, tako da je bil vsak hip pripravljen za boj. Spal je jedva 3 do 4 ure na dan. Vse te njegove varnostne naprave pa mu niso mogle dovoli po* mahati. Pretekle dni so našli Romanet tija ustreljenega. Glasom neke vesti so ga ustrelili orožniki, katerim se ni ho* tel udati, po drugi verziji pa ga je ustrelil nezvest član njegove tolpe.
Romanetti, kralj korzijanskih goz* do-^ ' bil običajen in tipičen roparski poiav. Mož je bil bolj majhne postave ter je nosil navadno brke. Nekateri zatrjujejo, da ie bil celo simpatične fi* ziognomije. Star je bil okoli 44 let. Te* kom svojega življenja je bil ponovno obsojen na smrt, znal pa se je vešalom vedno izogniti. Blazno je tudi ljubil svo: > hčerko, katera je lahko razmeta* vala z denarjem kakor je hotela.
Banket novih državljanov
Znano je, s kakimi težkočami je združena naselitev v Zedinjenih drža* vah. Manj znano bo, da je enako težko za naseljenca, da si pribori ameriško državljanstvo. Kandidati morajo izpoh niti celo serijo pogojev in naposled predložiti spričevalo, da so obiskovali državljansko šolo, ki se prirejajo na? lašč zanje v vseh večjih mestih. Ko pa so vsi pogoji izvršeni, sprejme Amerika svoje nove sinove svečano v svojo ogromno rodbino. Zgodi se to običaj* no na velikem banketu, ki ga priredi Trgovska zbornica ali kaka druga kor* poracija. Ker sc sprejemi vrše vedno v serijah, izberejo za banket največjo dvorano v mestu, ki jo slavnostno okrase z državnimi zastavami in zasta* vicami. Na banket povabijo tudi toli* ko starih državljanov, da prideta na vsakega novopečenega po dva.
Češki novinar, ki je potoval po Ame* riki in bil na enem teh banketov, po* daja o njem sledečo zanimivo sliko:
Miza govornikov in predsedstva je na podiju ob steni, na drugi strani je improviziran gledališki oder. Edini čr* no oblečeni gost in obenem glavni go* vorriik jc posl. Jakobstein, tudi sam nekdanji priseljenec. Vsi drugi so v običajnih vsakodnevnih oblekah. Fra* ka ali smokinga gotovo ne obleče nih* če za banket novopečenih državljanov. Svečana obleka bi razdelila goste na kaste in ohladila prijateljsko atmosfe* ro. Tega pa Američani ne trpe, vsaj pri takih prilikah ne.
Banket se pričenja z udarcem po gongu, ki pričara iz kuhinje celo arma* do belo oblečenih deklet s krožniki in podstavki. Gostija je priprosta; malo juhe obsega, košček mesa s krompir* jem omako in zelenjavo. Seveda ~a je vse to brezplačno, čeprav Američani sicer ne poznajo brezplačnih banketov. Po obedu se spet oglasi gong in inspek* tor Ijedskih Sol skoči na mizo ter po* zove z megafonom slavno gospodo k petju. Boben zaropota, čelo zarenči in vsa dvorana odmeva* od petja. Nato iz* ginejo krožniki z miz in poslanec Ja* kobstein ali izgovorjeno ameriško Džejkabstin se začne pripravljati za eveceao »đororanco«. Mož je ie mlad.
Široko ameriško javnost 5e vedno razburja drzni umor drugega chicaške* ga državnega pravnika Maca Swiggin* sa, o katerem smo že poročali. Kakor znano, je bil Swiggins eden največjih1 ameriških kriminalistov in zagrizen na*1 sprotnik zločinske zalege, ki se je zlasti razpasla v Chicagu. Zato je bil svojim nasprotnikom trn v peti in prežali so noč in dan nanj, da se ga iznebe. Sedaj; jim je to uspelo.
Atentat na državnega pravdnika je bil tako spretno aranžiran, da Swiggins na noben način ne bi ušel smrti. Avto* mobil državnega pravdnika je na cesti v Chicagu prehitel oklopni auto, iz ka* terega je tekom par minut padlo nad 20.000 strelov. Napadalci so imeli na razpolago popolnoma nov tip strojnic ki prekašajo vse vrste dosedaj izumljen nega tega orožja. Gre za izum stroj* niče, katero je izumitelj ponudil polici* ji v nakup. Medtem, ko se je policija! še pogajala z izumiteljem, je zločincem na dosedaj neoojasnjen način uspelo dobiti strahovito orožje v roke. Polici* j a je uvedla strogo preiskavo, da enn ira vlomilce, toda dosedaj brez uspeha.
Da napravi konec strahovladi bandi* tov in zajezi val zločinstva, se je prvi državni pravdnik Crowe odločil k ener* gičnemu koraku. Stavil je višji justični upravi predlog, da se ustanovi špecijal* na komisija z dalekosežno pravomoč* nostjo za pobijanje zločinstva. Komi* sija naj ima pravico prekosodno iztre*t biti banditsko zalego. O usodi tega za« ko na še ni padel odločilni sklep, ko je državni pravdnik že prejel anonimno; grozilno pismo, v katerem se mu na* znanja, da bo njegova hiša zletela vj zrak, njegovi otroci pa bodo odvedeni, če predloga ne umakne. Pismo je bilo
Eisano na pisalnem stroju, spodaj pa je ila naslikana crna roka, znak tajne or# ganizacije.
Grožnja je imela uspeK, 'državni pravdnik je umaknil svoj predlog. Usta* novi pa se poseben policijski odbor, ki bo imel v slučaju izsleditve Swigging* sovih zločincev pravico postopati po prekem sodu. Grozilna pisma so prejeli tudi šef newyorške in čikaške policije. Kakšna je strahovlada banditov v Chi* cagi, j- razvidno iz dejstva, da je let* no 700 človeških žrtev roparskega umora. Dnevno padeta dve žrtvi. Poli* cija bije z banditsko zalego skoraj brezupen boj, zakaj zločinci so večino* ma opremljeni z najmodernejšim orož* jem, in pri vsakem spopadu pade več policistov. Organizacija zlatarjev in draguljarjev je ustanovila poseben fond, iz katerega daje podporo v borbi proti zločincem padlim policistom.
Originalen vlom v Berlinu.
V Berlinu je bil pretekle dni izvršen rafiniran vlom, ki živahno spominja na Conan Dovlejeve fantazijske Sherlolc Holmesove romane. V Rosenthaler-* strasse. ugledni in trgovski četrti Berlina, se ie pretekle dni ustavil pred nekim penzijonom. v čigar pritličju so nahaja vehka konferencijska trgovina, voz, iz katerega sta izstopila moški in ženska, noseča s seboj velik kovček* Kosneje pa je prispel še eden. V pen-zijonu sta najela dve sobi, nahajajoči se baš nad konfekcijsko trgovino. Oba novodošleca sta se vpisala kot Maritz S tein in Berta Marković. Gosta sta se sicer vedla nekam zagonetno, vendar jima hišni stanovalci niso posvečali večje pažnje. Drugi dan sta Stein in Markovičeva zopet odpotovala, popre-je pa sta še poravnala svoj račun. V njuni navzočnosti sta bila tuda odpeljana oba kovčka. V obeh sobah je ostalo vse nedotaknjeno.
Nekako okoli 9. zjutraj kritičnega dne je prišel lastnik trgovine ter odprl svoje podjetje. Pogled v notranjost trgovine j« bil presenetljiv. Ugotovilo se je. da so vlomilci izkopali luknjo skozi strop iz sobe penzijona ter vdrli v trgovino. Skozi luknjo so tudi odnašali plen. ter ga naložili v kovčke. Po končnem deki so nad izkopano luknjo zopet postavili zofo. Zdi se. da so se v obeh kočkih nahajali njuni pontočnikL ki so potem sodelovali ml vloma
1981
Pod detekfloskfni o£hm
stikajo nafi detektivL — Roman in slabosti, U Sh opazi Mmo detektivsko oko. — Nekaj o tcmIii dkmdajn po parkih in pod predmestnimi kostanjL
Kaj ne, da se izplača obiskati detektiva ter se ž njim Domenkovati o
službi, ki jo vrši v interesu javne varnosti in v nekem ozira tudi javne morale? Dannadan eitamu co listih o pestri policijski kroniki, ki se seve ne steka sama na policijsko direkcijo, ker jo treba v trudapolnem delu skupaj spravljati in dnevno nanovo urejevati. Ta policijska kronika je v našem mestu razmeroma pohlevna in nič kai neobičajna. Vsebuje pa sem in tja tudi zanimive kriminalne dogodke in zapletene afere, kjer že treba prav spetneza detektivskega aparata.
Ljubljanskim detektivom dela največje preglavice neiztrebljiva zalega tatinskih družb m tatinskih poedincev. Nadzorovanje mestnih predelov v večernih, nočnih in jutranjih urah ni lahko opravilo, če pomislimo, da ne zadošča enostavno pregledovanje sumljivih prostorov. nez,» da se mora detektiv vživeti v položaj nasprotnika in se ravnati po njegovih pravilih, to se pravi, gibati se tako. da ga nihče ne opazi. Pravi detektiv ne pozna pros'ega časa.
Naši detektivi se v tem cziru ne omejujejo na ponočno varstvo in zalezo vanje sumljivih elementov. Skrbno jih morajo kontrolirati tudi podnevi, da vidijo, kako m od česa žive. s kom se dni iijo, kam zahajajo itd. Dober detektiv pozna vsako osebo svojega okoliša. Svoje ljudi, katere nadzoruje, ima raz-predeljene v pravi kataster. Sumljive ljudi ima stalno na piki. ogleduje si jih na cesti, v razgovoru s prijateljicam^ pri blagajnah pri kinu, v kavarnah. Zasleduje jih ponoči do doma, pazi na vsak njihov gib, zlasti na njihovo družbo. Neposredno po vojni je bilo kaj veselo v našem mestu. Po predmestjih Sr» se klatlie raznovrstne veseljaške družbe, ki so popivale, da je bilo veselje, pa ni nihče vedel, od kod imajo denar. Takih družb je danes prav malo. Prej kolektivno in skupinsko organizirane tatvine in vlomi so stopili v ozadje, na dnevnem redu so v prvi vrsti individualni tatinski pohodi.
Ta stalni nadzor nad sumljivimi, pa tudi nesumljivimi   elementi okoliša
tvori vsakodnevno službeno in izven-služoeno nalogo dobrega detektiva. Pridružijo se ji izredne, a zato nič manj važne naloge. Od zunaj prispe brzojavka o zločincu, ki se je po vsej priliki pripeljal v Ljubljano ali ki potuje skozi Ljubljano, da doseže Italijo ali Avstrijo. V tem slučaju treba na vsa križišča, na žel. postajo, treba premotriti potnike in dobro detekivsko okv> bo natančno razločilo nedolžnega, nič slabega čutečega, normalnega potnika od človeka, ki mu je vest obremenjena in ki se previdno umika. Ta pregledovalna služba in stika nje za sumljivimi elementu potniki in privandranci je precej naporna in zahteva posebno rutino v ogledovanju in v momentani presoji mase. Morda se skriva za košato glavo navadna pleša, za gostimi brki še skoro mlečezobi mladenič. Dobro maskirani, odnosno našminkani sleparji, tatovi in delinkventi so tudi pri nas pojav, s katerim ima policija često opravka.
Razumljivo je, da je detektivski zbor takoj alarmiran, kadar gre za večje kriminalno dejanje in ko treba čim prej poiskati vse možne indicije, da se dožene krivec in izroči pravici. Kakor je na njihovi strani neizmerno dobre volje, tako detektivi še dolgo ne razpolagajo z materijalnimi sredstvi, ki bi omogočala, da vrše tudi pri zasledovanju večjih zagonetnih zločinov svoje deiV> s popolnim uspehom, dasi opravljajo m so dokazali tudi v tem oziru pri raznih nastopih, da so možje na mestu.
Vsakodnevni romani.
Povsem interesantno poglavje je razgovor z detektivom, kar se tiče morale našega mesta. Menda ni faktorja, ki bi v tem hziru mogel nuditi tako natančnih pojasnil in opazovanj, kakor baš dober detektiv. Njegova pot pelje na promenado: gre na kavo v kavarnah, klati se no večjih in manjših beznicah, prisostvuje za stebrom randevuiu v cerkvi, postaja za predmestnimi hišami, poseda na klopeh parkov in drevoredov. Razgovor z detektivom v tem pravcu je pravi roman.
Odkar so plemeniti, za vse blage
dobrine navdahnjeni politiki nekdanje deželne vlade ukinili tiste kise tam za vodo v Zvonarski ulici, postaja v tem oziru življenje naše mladine precej pikantno. Brez vsake obtožne, seve! To mislimo samo kot konstatacijo, brez re-kriminacije. Življenje je že tako in ljudje žive iz neodoljive nagonske sile. Detektivsko oko. ki nadzira tudi parke, da se tamkaj ne gode stvari, ki žabjo javni čut m to veledragoceno javno moralo, veliko opazi, vidi in sliši, kar navadni občan niti ne sluti. Hej. tam po tivolskih parkih, pa dol do obrežij Ljubljanice in po predmestnih poljanah se pomladi in poleti kar dere parčkov, ki ne poznajo romantične* »idealne« ljubezni in ki startajo z vsemi silami in z neovirano prostovoljnostjn do svojega, povsem jasnega cilja. Je tu pač zraven precej neokretnosti včasih. Pa neprevidnosti in drugih stvari, ki se ne smejo dogode-vati na javnih prostorih radi — morale.
Pri tem erotičnem dirindaju. ki se razmahne zlasti v pomladnih in poletnih mesecih, so soudeleženi vsi krogi občinstva, od najrevnejših pa do najinteli-gentnejših m najuglednejših. Tu je de-mokratizem popoln. Kai vse mimogrede in takorekoč za privatno uporabo vidi pri takih prilikah spretno detektivsko oko! Marsikomu bi se jezili lasje, če bi vedel, kje je bil opazovan in kaj je počenjal v prisotnosti nevidnega, a obzirnega in molčečega varuha.
Dvojno življenje Ljubljančanov.
Detektivu se svet predstavlja s povsem druge strani, s tiste namreč, ki je mnogo pestrejša in živahnejša, pa tudi odkritosrčnejša kakor javna stran. Pred očmi je Človek največkrat lutka, harlekin. Id se oblači in živi suženjsko in proti svoji volji tako, kakor predpisujejo nevidne družabne norme, d očim živi onstran javnega življenja povsem drugačno, svoje pravo, resnično življenje, ki pa ga je — sram. To drugo življenje" ni vsem vidno, evo detektivi pa imajo to redko priložnost da mu prisluškujejo, da ga nevidno opazujejo, študirajo, da se mu često smejejo, ker je komičnih momentov dovolj, in da ga zasledujejo, če je preveč proti paragrafom.
V tem oziru bi lahko sestavili naravnost precizen moralni kataster rejo-nev v našem mestu. To predmestje aH noiranjt del mesta ie moralneiše kakor drugo predmestje, ki meji na zeleno prirodo, na parke, drevorede in kar jei
prirodnih letališč in skrivališč za tisto drugo življenje.
To so splošna opazovanja, kojih konkretni slučaji ne spadajo pred javnost, ker bi povzročili celo revolucijo v mirnem poteku ljubljanske vsakdanjosti.
Vroča ljubljanska tla.
Pregled hotelov in tujcev, nadzor nad privandranimi elementi je dokaj enostaven, pravzaprav dolgočasen, zahteva pa redno službo in pazjivo oko. Bolj v elementu so naši detektivi v lovu za običajnimi tatovi, zlasti za podeželskimi in za onimi tipi. ki se prikradejo iz drugih mest v Ljubljano, ker se nadejajo, da bodo pri nas lahko živeli bolj brezskrbno. Stvar pa se običajno zasuka narobe. 2e nekaj časa sem je Ljubljana v jugostovenski krimrialistiki zapisana kot sila rigorozno m nevarno mesto, kjer najdeio sumljivi elementi in prejudiciranci dokaj vroča tla. V tem oziru vsa čast zasledovalnemu nosu in srečni roki ljubljanskih detektitov.
Kdor pride ž njimi v privatno doti-ko\ se začudi, kako ljubeznivi, mirni in dobrodušni ljudje so to. Vse drugače v službi! Tu je dolžnost na prvem mesfu in često je treba zatajiti marsikatero blago stran, kjer treba temeljito, naglo in neusmiljeno pograbiti prestopnika za vrat in ga izročiti roki pravice.
Podpirajte Društvo slepih!
btev. 1U4.
— Družba sv. Cirila In Metoda ▼ Ljubljani, opozarja na današnji inserat tvrdke Ivan Perdan, nasledniki v Ljubljani v zadevi Ciril in Metodovih užigalic Mislimo, da Je odveč hvaliti prvovrstno kvaliteto naših vžigalic Vsak Slovenec Je dolžan, da kupuje in zahteva povsod naše domaČe Ciril in Metodove vžigalice, kajti s tem pripomore naši šolski družbi k uspešnemu delovanju v korist Ciril in Metodovega šolstva. Dolžnost nas vseh ie, da bodrfcr.o in spodbujamo našo deco doma in v tujini k ljubezni do njenega slovenskega materinega jezika. Apeliramo tedai ponovno, da se vsak posluži Ciril in Metodovih vžigalic katerih geslo je: Mal položi dar. domu na oltar. — Vodstvo CMD. 4S3-8
—lj Restavracija na Strelišču pod Rožnikom naznanja cenj. občinstvu, da je odprta vsak dan že ob 5. zjutraj. Dobi se vedno sveže surovo maslo, kava. mleko, čokoladna kava ter vsak dan svežs nastavljeno pivo, gorka in mrzla jedila. Točijo se pristna vina. Velik In lep senčnat vrt; priporočljivo tudi za izletnike. Cene nizke. Točna postrežba 493-n
—lj Dramska sekcija JNAD Jadran uprizori v soboto, dne 8. maja ob 20. url na Kolizejskem odru v Ljubljani v salonu restavracije Lev Knoblauchovo komedijo v treh dejanjih »Favn«. Na splošno želio se uprizori ta igra tudi v LJubljani, ker Je dramska sekcija pri vseh svolih dosedanjih gostovanjih s tem delom dosegla popolen uspeh. Predstava se vrši pri pogrnjenih mizah.
Danes zvečer se vrši od 8 do 1 ure koncert Igral bo prvovrstni ^Šramel- kvartet. — Na razpolago dobra gorka in mrzla jedila Sv. Florijan je gasil z vodo, Uran pa gasi dobro pristno kapljico. Se priporoča za obilno udeležbo in na veselo svidenje
JOSIP U3AN, reatavrater pod „Skaleo". Mestni trg 11. 1419
Koncert.
Dežne plašče
nepremočljive ter najboljše kakovosti in vsa druga oblačila kupite v resnici najceneje in najboljše po res tovarniških cenah
WkW v deta fni trgovini na Erjavčevi cesti Jtev. 2 "«l KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENDA & CIE.
Gradlite - nasproti dramskega gledališča Prapricajia m! Prepričajte se!
Uli n T D lif A O 11 risalni stroj je dosegel svetovni sloves. Rad m 1*        n WW  %M V MM   2,000.000 strojev v prometu in rabi.     — —
zsstoMtio: Lud. Baraga Smo Seenbnrgova ulica 6
20 r
Velika izbira
damskih klobukov!
Pariški „Ch ic
Mirni Sark,
Marijin trg št. 2
Atelje palača Kred* banke
xxx xxxxxxxxxxxxxx XXX
Naznanilo preselitve.
Stavbna dražba d. d., preje v Levstikovi ulici st. 19, posluje od 1. maja 1.1, v svojih lastnih pro-
dorih
Vrtača št. 5
Družba prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dJa, kakor: stavbna, mizarska, tesarska, ključavničarska in kola.ska.
Nadalje prodaja lažni stavbni materijal, kakor: z dno in strešno opeko, škiilj, k.-.ms i lomljencc, mavec, vsakovrsten savbm les itd.
Točno in solidno dc!o pri izredno ugodnih cen h
0 Irjii taestff
najpopolnejši STOET7ER Šivalni stroji e pogrealjlvlm transporterjem (grabei»e) | e enostavni« premi kom je pripravljen aa Stopanje, vezenje aH šivanje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Naznanilo preselitve.
Trgovina z ušivem K« PefellkO« Posedaj Sv. Petra cesta štev. 13, se je
preselila z današnjim dnem
na Sv. Petra cesto štev. 32
in priporoča svojo zalogo vseh vrst usnja po zelo znižani ceni« na debelo
in drobno.
Teleta* ftt. SSO
61.
219-L
ZAHVALA.
Vsem onim, U so spremili na zadnji potj našega nepozabnega soproga, očeta in sina, gospoda
Ivana Štora
naša topla zahvala.
Posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Petku za njegovo izredno pozornost do pokojnika v njegovi bo ezni, dalje Gasilnemu društvu. Sokolu v Mostah, gg. pevcem za ganljive žalosti nke, društvu cest železničarjev, darovalcem krasnih vencev ter vsem ostalim, ki se v tako rnnogo-brojnem številu počastili spomin blagega pokojnika. Še enkrat vsem presrfia hvala.
NOVI VODMAT, dne 8. maja 1W6.
14 3
Žalujoči ostali.
najboljši  afralnl stroji ta kolesa  *0 ■«
Gritzner, Adler
za rodbino, obrt in industrijo. Istotam najboljši švicarski plotilal stroji DoMed.
Večletna garancija.      Najnižje cena.      Tudi na obroke.
Josip Peteline,
Slabil
hH*u Prešernovega sonmenika ob vnd;.
J. Sij ep nS in
-Slsafc-
mu
partitura, ita ostali potreb šum n sva glazbala. Odlikovan aa pi-22 -T  rtsfcaj taožbl. — Cianid fresko
Specijalna mehanična delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev
Na1, novo 1*1 opohalai petrolejska plinska svetnika,
,AIDA* i jgg jjgjg
Ljubljana. Cankarjevo nabrežje št. 7.
Velika zaloga prvovrstnih Radio - potrebščin.
Zahvala.
Za izkazano sočutje in sožalje ob priliki izguSe našega blagega soproga, sina, brata, svaka in strica, gospoda
Hinko Stancerja
izrekamo vsem prijateljem in znancem, kakor darovalcem cvetja in ven* cev in vsem onim, kateri so blagopokojnega spremili na zadnji poti, naj-prisrčnejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon* za genljive žalostinke in vsem ostalim udeleženim društvom in korporacijam.
V LJUBLJANI, dne 8. maja 1926.
Žalujoti ostali.
200-500
sveč moči Krasna bala loč
Neznatna po raba petrolej Šved kakoi elektrika«
»ama'
se rab! za razsvetljavo prodajalni« uradov, gosti!nic šol. cerkev, dvr rišč, vrtov itd. „AIDA" je p kladna za najmanjše in največ prostore. — Zahtevajte prospekt« Glavno skladišče za SHS in elektrotehnična firma
SVARC i drug
ZAGREB,  Preradovlčeva ulica
—* Iščemo zaupne zastopnike -
Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana
Bssajsba casta IS m osssemtska c S (tfffsrišoj kavarna „Evropa")
Se priporoča. — Izvršitev točna cene zmerne. 7S-T
!Najnovejša iznajdba!
Brez kvarjenja blaga komično snaženje m vsakovrstno bar* vanj« oblak.
ANTON BOG 6S_T Ljubljana. Šelenburgova ulica 6 I. nadstr.       GHnce-Vič 46
Teod. Korn, Ljubljana
Pellsnska cesta st. 3.
Tone, statuu, galantertftki in okrasni
klepar instalacij« »dovodov iprra intJavad«. Iinbttt n klasetna aanrara
letovanje posod iz pločevine za mež, barvo, lak in med vsake i i kosti kakor tudi posod (škatle)
■-T za konserve.
LMikuš
Unflm. Ustat ti O
I. (OTttk fajft fltop dežnikov to satpčnt* kav ter saraaajalajb tatic
Pipana n bfrfiftjt fafn ts tilifas
stanovljeno 1. 1839. 102/T
Zahtevajte In kupajte
edino le naie domačo
136/ !|
1 CIRIL IH METODOVE VŽIGALICE
donijo aa povaod.
Glavna zaloga pri tvrdki
Ivaa Perdan aasL, Ljubljana.
Damske
1410
platnene čevlje po Din 95 _
sledečih barv: bele, sive, rjave, drap in črne z leseno ali usnjeno peto dobite pri tvrdki
M.Trebar, Ijubljan Si. Petra (Rta 6
Pošilja se tudi po poštnem povzet u.
ritriTr iTr i
je najboljša pomočnica marljive gospodinje.
TRI je v vsakem gospodinjstvo neobhodno potreben.
je v gospodinjstvi:
belo, vse čisto,
vse svetlo, vse duhteče.
o o
o
■
o o o
■
o o
a^iilo pressei t
Mehanična delavnica in trgovina
F. Florjančič
se je preselila iz Selenburgove ul. a>t. 6 m se nahaja sedaj sprejemna pisama v Nunski ulici sit. 3 (hiša g. Polaka),
mehanična delavnica
pa na Vilharjevi cesti za glavnim kolodvorom (vhod tudi s Pokopališke ulice.
o o o o o o
■
o o
■
J
MODNE KAMGARNE
lil   SEVI3^a)TE   V vc'ik: lz^e" P° u2:°dni ceni
— w dobite
v občno znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini
PMH/.AHf.P^OHr;,........
(Zunanjim naročnikom se pošilja tudi po pošti.)
Svarilo!
Ne pustite se premotiti od nobene še tako velike reklame, temveč pretehtajte natančno, kje leži Vaša ugodnost. Nikdo ne more kaj podariti, pretirano reklamo pa morate Vi sami plačati ali z visokimi cenami, ali s slabo kakovostjo. Naši čevlji so iz I a usnja v anatomični obliki napravljeni. Kakovost je naSa najboljša reklama. Zraven tega so pa naše cene nižje. Prepričajte se
v našem prodajnem lokalu:
MaU oglom, M stuJujo s« dovaine  in socijalne občinstva vsaka somoma SO 04
Najmanjši znesek Din 5r—.
9tlali oglasi
Zemtve, dopisovanje ter ogtasi strogo trgovskega značaja* vsaka beseda Din
Najmanjši znesek Din /0*—w
Stu&be
išče službo; navaja na letovišču. — Ponudbe na upravo «SIov. Naro*
da» pod «Sobsric*/1374». Upravitelj
samski, upokojenec, vešč samostojnega administra* tirnega in ekonomskega vodstva, se išče za okre* vališde 20 do 30 oskrbo« vencev na otoku Rabu (Dalmacija). Soba in proste oskrbo v hiši. — Ponudbe m eventuelnimi izpričevali m zahtevo glede plače do 20. maja ne upravo «Slov. Neto* da» pod cJadran/1362*.
Absolrcntka J
trgovskega tečaja, začet* niča, zmožna vseh pisar« ruških del, strojepisja, slovenske stenografije, slovenskega, srbohrvat« skega in nemškega jezi« ka — išče službo za ta» ko j. — Ponudbe pod •Takojšnji nast/opl376» na upravo cSlov. Nar.».
Likarice,
izvcžbane damskegs perila, za večje podjetje — se sprejmejo takoj. — Naslov pove uprava «S1. Naroda». 98/T
Blagajničarka
zmožna slovenske steno« grafije, strojepisja ter vseh pisarniških del — išče službo. Nastopi Ia» hko takoj. — Ponudbe pod «Biagaj.ničarka/1403» na upravo cSlov. Nar.a.
Trg. pomočnik
v prvi vrsti manu faktu* ris t, le prva moč, dober prodajalec — se spre j« me. Plača po dogovoru. — Adolf Anton Mlekuš, BovecPlezzo. 1418
G. Plaz,
Ljubljena, Gosposka uli« ca 4/L — 35 let obstoje« čt posredovalni zavod boljših služb — išče nuj* no več hotelskih in re* stavracijskih. kuharic za stalno, za letovišča (pri morju in Gorenjsko); plačilne natakarice, ser« virke, dve gospodični k otrokom. — Priporoča za privatne hiše hišine, kuharice, gospodinje in pridna dekleta za vsako delo z malo plačo, kate« re se razumejo tudi ne« koliko na kuho. 1414
Stanovanja
Prazno sobo
s souporabo kuhinje — išče miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod «Scenovanje/1377» na upravo «SIov. Nar.».
Diesel-motor
30 HP radi elektrifikacij, je obrata naprodaj. —
Naslov pove uprava *S1 Naroda*. 1385
Spalna oprava
moderna, iz trdega lesa, politi rana — ceno napro* daj pri mizarju Velka* vrhu, Krakovska ulica 7. — Naročila in popravila sprejemajo  po naj«
se
nižjih cenah.
1416
Naprodaj
2 izložbeni okni in vra* ta, kompletno zastekleno z zrcalnim steklom in rolojem. — Ogleda se lahko: Dunajska cesta 10 (na dvorišču). 1432
Pouk	Kredenca velika, dobro ohranjena, za delikatesno trgovino, pripravna tudi za slašči« čarno ali slično obrt — se takoj ceno proda. — Ponudbe pod »Kredenca 1338» na upravo «Slov. Naroda*.
Nemščino poučuje  gospodična. — Ponudbe pod cNemŠči* na/l375» na upravo «SL Naroda*. 1375	
	
__ a Posojilo '	Gramofon in 30 plošč, vse dobro ohranjeno — radi selit* ve takoj naprodaj. — Ponudbe pod aGramo* fon/1405* na upravo «S1. Naroda*.
30.000 Din brezobrestnega posojila na prvo mesto dam za stanovanje   1—2   sob s kuhinjo  in pritiklinami. — Ponudbe pod «Takojs ŠTije    posojilo/1324» na upravo «Slov. Naroda*.	
	
	Nepremičnine
Prodam	Lepa gostilna in malo posestvo z veli* kim sadnim vrtom (pro* 5to stanovanje) pri M a« riboru — naprodaj. — Pojasnila daje: Franc Dsmiš, Zrinskega ul. 1, Studenci pri Mariboru. 1397
«Wanderer» avto z   dvema   sedežema in pokritim   prostorom za prtljago,    primeren za trgovskega   potnika — naprodaj. — Ogleda se v   garaži  gos p. Stupica,	
	Hiša z lepim vrtom tri četrt ure od Kranja za 18.000 Din takoj na* prodaj. Kupcu je stano* vanje takoj na razpola* go. — Natančneje se iz* ve pri trgovcu Lovro Se= menu, Kranj. 1433
Moška obleka (črna), dobro ohranjena, za   srednjo  postavo — naprodaj.   — Ponudbe pod    «Obleka/1404» na upravo «S1. Naroda*.	
Pivnica «§ 11»
v Laškem ugodno napro* daj. K hiši spada restav» racija, velik senčnat vrt, mnogo stanovanj itd. — Več pove Blaž Zupane v Laškem. 1413
Lokali
Pekarijo
dobro idočo, na promet« nem kraju v mestu ali na deželi — iščem v najem. — Ponudbe na: Dragotin Lach, Podravske Sesve« te, Hrvatska. 1373
Manjše skladišče
suho, pritlično, v bližini Stritarjeve ulice — se išče za takojšnij najem. — Ponudbe pod ccSkladi* šče/1399» na upravo «SL Naroda».
Razno
Dvokolesa
zrii>mk. «Tribuna», Dia« martt», «Favor», «Styria», «Frcra», «Bianchi», aRe? cord», «cChampion», «Pre* zes:on», «Legnano» v za* logi. Pneumatika najfi* ne j še vrste «Dunlop», «MicheIin», «Pirelli» itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. — Ceniki franko; prodaja na obro* ke. — F. Batjel, Ljublja* na. Karlovska c. 4. 107/T
Opozorilo!
Nisem plačnik za svo* jega   sina   Ivo Cerneta ter svarim  pred naku*
Eom  ali podaritvijo ka* ega predmeta od strani taistega.
IVAN ČERNE, Dunajska cesta štev. 28. Ljubljana, 5. V. 1926.
1393
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežja Stav. S
Novo gosje perje
skubeno, belo, puh. 1 kg a 65 Kč — pošilja od 4 kg proti povzetju —■* R. Freund, trgovina s perjem, Praga L, Bene« diktska ulice št 1. 106/T
T. RABIČ •!
, Ljubljana Ga
Več tisoč cvetlic
za okrasitev oken, bal« konov, cvetličnih gredio (tepih), kakor tudi za okrasitev javnih prosto« rov, restavracij, postaj, pokopališč itd. — pri po« roča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana,  Gradišče 12
l3
Za v Prago
priporoča podpisana tvrdka vse
telovadne oblačilno potrebščine za člane, članice, nara* ščaj in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. — Za« htevajte cenike I — Brata Capuder, Ljubljana, \Vol fova ulica 1/IL 99/T
za
izvanredna novost!        91T
Patentna preproga - postelja
kf ne potrebuje modreca in jo more vsak človek nositi na rokah. Potrebna je v vsaki hiši, hotelu, kopališču, in ladji ter stane samo Din S90-— Po pošti s povzetjem.
Nadalje imam veliko zalogo perja: za zgla-vnlke in blazine, kg Din 60--, pol belo kg Din 100--
Josip Brozović
kemična Čistilnica perja
Boškovićeva ulica 18.
1 o
ss
o o o o o o o
n o
Strojne tovarne in livarne d. d,
potrebujejo nekoliko;
železo - stingane? ii stminH BioEaniiBiif
Oglasite se na Dunajski cesti 35.
oni D3DDDDCD irrrinmri nnuiJiiiiniii inrnnaa
B RUDE DOLNICAR
□ gostilničar
B VERA DOLNIČAR roj. FORTE
poročena
^ TRBOVLJE-MARIBOR, 5. MAJA 1926.
R _ 1477
I H H H I M h M I H B U H H Ul M H fl H I H M I ■ Ml I H M I H I ■ M
□ □
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja ob smrti našega ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, tasta itd., gospoda
dr. Gvidona Srebreta
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti pa g. dr. Josipu Cholewi, ki je kot prijatelj in zdravnik olajšal blagopokojnemu zadnje trenutke, potem vsem darovalcem vencev in cvetja, častiti duhovščini, gg. pevcem za ganljive izbrane žalostinke, g. županu dr. Josipu Zdolškn za prisrčne iskrene besede, ki jih je govoril ob odprtem grobu predragemu umrlemu, njemu v čast in nam v uteho, nadalje požarni brambi, bratom Sokolom in vsem, ki so spremili blagega pokojnika v tako častnem številu k poslednjemu počitku. — Ponovno: hvala Vam!
dne 7. maja 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
K t
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Okrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, esfcompt in inkaso menic ter nakazila t ta- in inozemstvo, safc-deposits itd, itd.
fcft#t, UuMiaaa Tslsfse 40.457. 34S. 10S Is 006
79
45
Stran 8.
»SLOVENSKI NAROD* 6ae 9. maja 1*26.
je posluiiti odjemalcem z
dobrimi in cenenimi čevlji
Posetite prodajalno v
Prešernovi ulici štev. 7
Beograd Sarajevo
Osijek Novi Sad Sombor
Brod n./S.-Maribor
Split
Subotica Vel. Bečkerek Skoplje Dubrovnik Zemun
GAZELA Pil lO
Mehanično umetno vezenje
loeov, parila, obtok bluz« m onog ram o v, fine
rv p« rila. oblak bi u, aonogramov, 'fino bele in barvasto eofJanja, ateriranja.
HATEK * MIK FS« Ljubljana. ^
- DALUATIROVA IS ———
Vsled strokovnega manja najfinejša izvršitev m brez konkurenčno cene.   Najcenejši in čisti predt-sk ženskih ročnih del v narodnih in modernih vzorcih ter lastnih originalih.
To res pravo gospodinjska milo ačinkuje temeljito in isto-ca—o blagodejno aa vsako, tudi najfinejše perilo. Uporabljajte samo to mila. kajti s nJim prati je prava igrača.
Vedite pa tudi. da ae v vsakem tisočem kosu nahaja zlatnik.
Ako ga najdete, pomeni to za Vas dvojno srečo I
Javna sodna dražba
V ponedeljek, dne 10. maja ob pol 9. uri dop. se bodo prodajali v Ljubljani na Mir ju M. 11 sledeči predmeti: pama lokomobila ca 12 HP, električni motor 10 HP, dvigalo za opeko pri stavbah, razni stavbni materijal in potrebščine za stavbenike, dalje različno pohištvo kakor: omare, stoli, zavese, podstavki, ure, preproge, jedilni servisi Ltd. Kupci se vabijo.
SANATOHIUM Dr. Siegč
(ItmlU)---
Vlastita Barsko kapalistc.
Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje  in poniklanie dvokoles, otroških vozičkov, Šivalnih stro-fev itd. - Prodaja na obroke. — Ceniki franko. ,,TRIB P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, ska cesta 4. "
UNA*4
Karlov
4
Dietno liječenje na razne načine: za očrščivanie, debljanje i jačanje. — Sve moderne fizikalne sprave za liječenje. — Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 93-T
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani prodaja
:: premog::
iz eloweaskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
iaojeemeki premog In koka
Nitrag u staro dobro vreme! ■
Svaki more opet, da spava na jastucima od
FINOG PERJA
ako se obrati na najveću eksportnu firmu Jugoslavije:
BRAĆA HOLLANDER, SUBOTICA 1.
Najjeftinije perje i specijalne pahuljice za loroane.
vsake vrste m vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
M«rlAir* PROUETMI ZAVOO mm PREPJOO si. aj.
liaSIOV • a LjoMjaMst, Uikleftleava ooata 15/1
Konopce in vrvi
ROVAL MAIL LINE
Kr. angleška poštnm parebrodna Ifnlja — Generalno rsstopefvo n to« Ijevino S. H. S. Zaorab, Trg. L itev. 17
FoJJrtko KJUIAPAIOŽAHJE
ODian (Packa)
ca ta
i ^stotin 1 tata pri pn, Fri lato.
Dickledjaacva stala S   -   METKOVIĆ. Ive Veraja
Rodsvftl aotalakl sramoti Hainbarcj-Cherbaiirq-SoMthamptan v
Ne« Vopk in Kanado
Chai-bour9-l.l«arpool-8ou«hamptoti o
Južno Ameriko«
— — Rte de Jauelro, Santo«, Montrrldeo, Bomo« A i res, Saneaeto. — — Odprava potnikov ▼ prvem, druge"* m tretjem rasredn. Kabina trarjef a razreda s dvema ta Mrlmi posteljami.
Š2*ntJl£*£&Z* °.!Lct 91 " OieafliniL Kolodvorska altea K -E££?""5 "«»cese Jelena obala 7. — BHo«. Bnlevard Aleksandra 188 Brzojavni naslov aa gori navedena podsastopatva „Pavantalloato".
olja la On
Srpaka Prometna banka v Sarajevu bi Orala Brzojavni naslov: Ml
— Vat v LjiifaljaaJ.