Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul.b/III

VENEC
ček račun: Ljubljana št. 1(1.65» i« 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Duiiaj 24.795
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050
izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Tihi teror
Medtem ko se ves izomikani svet zgraža nad zločini nemških teroristov, nadaljuje italijanski fašizem brez šuma in hrupa svojo metodo počasnega, lokavega in rafiniranega ugonabljanja svojih nasprotnikov. Julija meseca je zloglasno izredno sodišče v Rimu na več sejah obsodilo celo vrsto antifašistov vsega skupaj na par sto let "ječe! Dobili so vsak po 1, 4, 16, 18 in 22 let, ki jih bodo nesrečni delavski in inteligenčni opozicijo-nalci morali presedeti v proslulih zaporih, kjer vladajo bič, glad in morilka jetika. Med njimi je tudi neka ženska. Če seštejemo vse žrtve, ki so v dvanajstih letih italijanske diktature padle zaradi svojega političnega prepričanja, bodisi da so bile zavratno 1» naročilu stranke umorjene ali na pohodih črnih srajc ubite, bodisi da so pomrle in izhirale po ječah ali pa so bile fizično in moralno mučene ter za zdravo življenje onesposobljene, bomo dobili število, ki daleč presega ono, ki ga je zahtevala nemška na-rodnosocialistična revolucija.
Postopanje rimskega izrednega sodišča, ki je izrekalo tako krute kazni za navadno širjenje antifašističnih letakov, žalitev režima in visokih fašističnih hierarhov, se letos odlikuje tudi po tem, da je tisk po višjem nalogu moral zamolčati imena obsojenih, da ni navedel niti višine kazni za vsakega posameznika, ampak samo najnižjo in najvišjo kazen v vsaki skupini obsojenih, ki je bila v enem zasedanju opravljena, in da je zamolčal tudi ves potek razprave, vsako z dejstvi podprto konkretno obdolžitev in razpravni rezultat. To je prvič v
glravni zgodovini c i. v ilizi/rane v r o p e. Obsojenci so na ta način tako rekoč civilno pokopani v skupen grob brez imen, da ne bi javno mnenje ničesar izvedelo, kdo se je žrtvoval v boju zoper fašizem Ln zakaj in da bi utonila njihova imena v večni pozabi. Na ta način se (tako mislijo) tudi prepreči, da ne bi inozemska javnost postala preveč pozorna, in se najlažje doseže, da tuji diplomati in politiki ničesar ne izvedo o takih slučajih oziroma, da gredo mimo njih, kakor gredo mimo drugih ma: lenkosti, ki so natisnjene med običajnimi novicami iz sodišč.
Moralna ocena takega postopanja, ki postavlja inteligentnega človeka, kateri je žrtev svojega poštenega političnega prepričanja, ne da bi bil izvršil kakšen podel zločin, pod najhujše in najpodlejše delinkvente, ki so deležni obsežnega poročila iz sodne dvorane — je dana sama po sebi. Biti obsojen brez navedbe imena — to je pač višek v vrsti tistih metod, ki jih je uvedel v Evropi fašizem. Čudimo se le, da se avtorji tega načina političnega pokopavanja ne zavedajo, kako s tem sami obsojajo svoj režim, ker zamolčevanje imen njegovih nasprotnikov ne razodeva ničesar drugega, kakor velik strah pred njimi in pred moralnim vplivom njihove borbe proti režimu — da ne govorimo o tem, kaj si morejo misliti
oni, ki kljub temu zamolčevanju vendarle prejalislej izvedo resnico, ko eltajo baš te dni v italijanskem režimskem časopisju naj-ogorčenejše lekcije na naslov — »nemških barbarov!...«
Kaj je vzrok oživitve »tihega terorja«, kakor so v Italiji krstili ta novi način pre: ganjanja antifašizma? Vodja režima je pac postal nervozen, ker čuti, kako mora ze vsakdo v tej nesrečni zemlji občutiti ogromno protislovje med vsakodnevnim pisanjem listov, kako da se »ljudstvo bolj in bolj oklepa odrešilne, osvobodilne in obnovitvene sile fašizma«, in med očividnim dejstvom, da se njegovi nasprotniki dan na dan množijo. Italijansko ljudstvo je morebiti eno najbolj realističnih na svetu. Programi, sistemi in filozofije mu nič ne imponirajo in jih sploh ne razume. Zanj je merodajno le, ali mu režim prinese kruha in zasluzka ali pa pomanjkanje in stradanje V tem oziru gre vsak italijanski režim lahko do skrajne meje ki je pa pod fašizmom že dosežena. Ima pa Italijan po svojih vekovnih izkušnjah pod neštetimi tnjimi in domačimi režimi zelo oster in tenak čut za pravico. Un fašizma ne bi dolžil krivde na sedanji gospodarski stiski, če bi bila ta stiska v sedanjem momentu izključno le naravna posledica svetovne gospodarske zmede. Toda Italijani dobro vedo, da ta stiska v Italiji. nik: dar ne bi bila tako velika, če se ne bi javni denar razmetaval za fašistično stranko in njene voditelje ter funkcionarje in ce ne bi fašistični mogotci v vseh krajih države tako neženirano kradli in zapravljali ter se dali podkupovati od velikega kapitala, ki, kakor n. pr. sladkorni kartel, vsled protekcionizma zasluži ogromne vsote, delavstvu pa konstantno znižuje plače.	.
Če pomislimo, kako je življenje v Italiji slejkoprej primeroma drago, potem ni mo; goče imenovati plač posameznih kategorij delavcev v Italiji drugače kakor »plače gladu«, kakor jih italijansko ljudstvo samo imenuje. Hočem doprinesti točen dokaz. Nihče drugi kakor »Lavoro Fascista«, torej glasilo fašističnih sindikatov, poroča, da imajo tkalci kokosovih preprog sledeče plače- vajenci 1. 0.50 — začetni delavci 1. 0.80 — tkalci'l. 1 — boljši tkalci 1 L50 — najboljši 2 liri na uro. — Lahko rečemo, da te plače pomenijo danes povprečno plačo laškega delavca sploh. Tudi laska družina v svoji skromnosti s takimi plačami ne more živeti, ampak le za silo životari. Režim sicer skuša javnosti dopovedati, da je boljše, če vsi delajo, čeprav ob znižanih mezdah, kakor da brez posla postopajo, in j«s v to svrho razširil statistiko, po kateri število brezposelnih pada. Tako je junija meseca po tej statistiki bilo 830.000 brezposelnih, dočim iih je bilo maja meseca 941.000, junija meseca lanskega leta pa 883.000. Toda Mr.
Nova, velika preizkušnja za Nemčijo
Maršal Hindenburg umira
Vsa Nemčija s skrbjo sledi smrtnemu boj u velikega voditelja — Vprašanje nasledstva je važno za i>so Evropo — Govorijo, da bo Hitler postal predsednik — Kancler pa Goring
Berlin, 1. avg. b. Zdravstveno stanje predsed- 1 nika republike Hindenburga se je v nocojšnji noči i zelo poslabšalo. Ob pol 9 zjutraj je bil izdan prvi buletin, da je predsednik noč mirno prespal, vendar pa je zelo oslabel. Predsednik republike Hindenburg jc pri polhi zavesti in nima mrzlice. Ob 11.30 je bilo izdano ponovno službeno sporočilo, ki pravi, da slabost predsednika Hindenburga neprestano raste.
Kakor sc naknadno doznava, je bil predsednik Hindenburg včeraj popoldne operiran na mehurju. Operacija, ki je že itak zelo kočljiva, je bila še bolj težavna za to, ker je bila izvedena nad 84 letnim starčkom. Dasi so zbrani okoli predsednikove postelje svetovni specialisti, vendar ti ne morejo iztrgati naravi čudežev, ki bi edini mogli v tem primeru pomagati.
Ob tričetrt na 10 jc danes kancler Hitler s svojim letalom odletel v Neudeck. V primeru Hinden-burgove smrti se takoj z letalom vrne y Berlin, kjer je že vse pripravljeno za sejo vlade. Vsi ministri, ki so izven Berlina, so bili nujno pozvani, da se takoj vrnejo.
Razburjenje po vsej državi
V celi Nemčiji vlada zaradi Hindcnburgove bolezni silna nervoznost. Te razburjenosti niti krogi iz narodno-socialistične stranke ne morejo pomiriti. Nemško javno mnenje je zadnja dva meseca doživelo toliko političnih katastrof, da že skoraj nekako nezavedno računa s skrajnimi možnostmi političnega razvoja. V vojaških krogih se opaža, da celo generali, ki so bili zmeraj hrbtenica nemške državnosti, sedaj izgubljajo živce. Vsepovsod se povdarja, da bo borba za Hindenburgovo nasledstvo tako pretresla temelje nemške države, da jih lahko tudi poruši.
Nasledniki
V primeru predsednikove smrti prevzame vodstvo predsedniških poslov predsednik državnega sodišča v Leipzigu von Bunke in vodi tc posle do izvolitve novega predsednika republike. Naravno je, da se zelo mnogo govori o tem, da bo Hitler sam postavil svojo kandidaturo. Mesto kanclerja hi nato za njim prevzel Goring. Proti Goringu pa je v bistvu ves nemški narod, predvsem pa nemška indnstrija in Reichsvvehr. Zato se računa s tem, da bi bil izvoljen kak general. Narodni socialisti pa generalom ne zaupajo in bi bil zato edini general, ki bi ga narodni socialisti sprejeli za predsednika republike — sedanji vojni minister general von Blomberg. General von Ep p izpade popolnoma iz kombinacije, ker se je preveč kompromitiral v junijskih dogodkih. V primeru, da bi bil von Blomberg izvoljen za predsednika republike, pa bo vprašanje njegovega nasledstva v vojnem ministrstvu zelo težavno, ker noben general ne uživa zaupanja narodno-socialističnih voditeljev.
Stališče generalov
Odkar je Nemčija doživela krvave noči po 30. juniju in odkar so avstrijski hitlerjevci zapletli Nemčijo v avstrijsko žaloigro z dne 25. julija, so bili generali zmeraj bolj nerazpolo-ženi proti Hitlerjevi politiki. Posebno neugodno se sprejema geslo, da je sedaj celo Italija pristopila k tistim državam, ki hočejo popolnoma izolirati Nemčijo. Dejstvo, da je Italija s svojim vojaštvom zasedla tirolsko mejo, dovolj nazorno kaže, s kom mora Nemčija v eventu-elnem vojnem konfliktu računati .Generali so namreč hoteli na italijansko zbiranje čet na Tirolskem odgovoriti s tem, da bi nemške čete koncentrirali na Bavarskem. S tem so hoteli generali rešiti prestiž nemške armade. Toda svetovno mnenje je bilo tako polno smodnika, da nemška armada ni mogla storiti najmanjšega koraka, da bi tako rešila ugled in neodvisnost Nemčije napram homatijam v Avstriji. Iz krogov armade in industrije, pa tudi iz kro-
Odmevi iz Anglije in Francije
gov malih obrtnikov se zmeraj bolj čujejo glasovi, da je Avstrijec Hitler zavedel Nemčijo v nemogoč položaj. Kot državnik je Hitler popolnoma odpovedal, zato bi bila velika nesreča za Nemčijo, če bi vsa oblast v Nemčiji prišla v Hitlerjeve roke. Hitler jc pripeljal Nemčijo na rob propasti. Poudarja se, da je Hitler spravil Nemčijo v sovraštvo z vsem svetom, notranji položaj v Nemčiji pa še nikakor ni porok za to, da bi Nemčija zmogla kljubovati vsemu svetu.
Strah pred nemiri
V zvezi s tem so bile danes v vsej Nemčiji že izvedene obsežne varnostne mere. Policija v vseh velikih mestih, predvsem v Berlinu, Hamburgu, Kiilnu, Miinchciiu in Leipzigu in pa v velikih industrijskih centrih je v strogi pripravljenosti. Uradno se sicer poudarja, da je to v zvezi s 1. avgustom, katerega je komunistična internacijonala proglasila za manifestacijski dan svetovnega delavstva proti nevarnosti vojne. Vendar pa se ta stroga pripravljenost povsod tolmači na ta način, da se že računa s tem, da bo Hindenburgova smrt izzvala novo obračunavanje med posameznimi klikami, ki se bore za oblast. Te varnostne mere pa so bile izvedene tudi zato, ker so se danes vrnile z dopusta SA čete, ki se še zmeraj smatrajo za najnevarnejši in najnezanesljivejši element, s katerim manevrira Hitler. Pa tudi v monarhistič-nih krogih se jc že začelo gibanje, ki stremi za tem, da bi zmedo ob Hindenburgovi snirti razrešilo sebi v korist.
... vsak čas
Berlin, 1 .avgusta. 1). Dr. Sauhruck, znani specialist, ki je izvršil operacijo mul Hindcnhurgom. je r popoldanskih urah sprejel dopisnika »United Pressa« in mu izjavil, da je računati s smrtjo vsak čas. Hindenburg je sicer še fizično zelo močan, vendar pa je nemogoče, da bi prenesel nastopajoče komplikacije.
Borba za maršalovo nasledstvo
London, 1. avgusta, b. Vse angleško javno mnenje spremlja vesti o Hindanburgovi bolezmi s silno pozornostjo in pazljivostjo. Vsi pničalkujejo, da bo vest o Hindenburgovi smrti prispela vsak čas. Seveda 6e govori samo o tem, kdo bo Hin-denburgoiv naslednik. Povdarja se, da je Hindenburgu uspelo, da je v viharju političnih strasti i:n obračunavanj ostal miren element, kii je pošteno razsojal tako težke spore. Ce pa postane Hitler predsednik republike, potem je računati s tem, da postane Gorimg kancler. Kaij pa pomeni Gorimg za mir v Evropi, je pa angleškemu javnemu mnenju po zadnjih odfknitjih, ki jih ima v rokah angleški generalni štab, dovolj jasno.
Pariz, 1. avgusta, b. Francosko časopisje se že zdaj bavi z volitvami novega predsednika nemške republike. »Matiin« prinaša o tem zelo obširen dopis svojega dopisnika iz Berlina, ki pravi, da bo borba za Hindenburgovo nasledstvo ostala
Dunajska vremenska napoved: Najprej zopet boljše in toplejše vreme. Splošno vremenska napoved za par dni na.pretj: Hitre vremenske iapre-membe.
Hugh Quigley, ki je evropska kapaciteta na polju statistike, je v julijskem zvezku »Cur-rent History« dokazal, da je italijanska službena statistika napačna, ker posredovalnice dela vsakega, ki na leto le par mesecev dela, štejejo med polno zaposlene in ker tudi ne dela nobene razlike med onimi, ki delajo v polnem ob-segu ali pa le reducirano. Vrh-tega pa je padec brezj>o.selnih umetno zra-čunan na ta način, da se med polnoletno zaposlene štejejo navadni sezonski delavci kakor n. pr. kosci. V resnici, pravi Quigley, je, kolikor se tiče meseca maja in junija, najmanj 180.000 brezposelnih več, nego jih navaja uradna statistika, v celoti pa da jih je v Italiji od 1,800.000 do 2 milijona, dočim jih je oficielna statistika priznala samo 1 milijon. Da tli v ljudstvu nezadovoljstvo zaradi gospodarske in socialne bede kakor o srenj v vulkanu, o tem nam pričajo razni spontani nemiri brezposelnih v najrazličnejših krajih, tako n. pr. samo v zadnjem času v Padovi, Bresciji, v Laciju, v Noto, kjer so zažgali neko poslopje, in v Rignano Flaminio, kjer so zažgali mestno hišo.
Veliko senzacijo je napravila tudi aretacija fašističnega velmoža Arpinattija, ki je bil svojčas podtajnik v notranjem ministrstvu, potem pa vsemogočen fašističen despot v Bologni. Režim je objavil, da je moža odstavil in potem aretiral zato, ker je večkrat zavzel stališče, ki je bilo nasprotno direktivam stranke, ljudje pa vedo, da je med temi režimu nasprotnimi dejanji bilo tndi par gorkih zaušnic, ki jih je Arpinatti pripeljal glavnemu tajniku fašistične stranke Stnraceju. Poglavitni vzrok njegove aretacije pa SO velike do.fvHvdnc.iie. kraje lil
goljufije pri dobavah v mestni upravi, pri katerih je imel svojo roko vmes Arpinatti. To je pa samo ena epizoda v neskončni vrsti takih goljufij, podkupovanj in prisvajanja javnega denarja, ki .je v navadi pri fašističnih »hierarhih«. Tako n. pr. imamo na Reki škandal, v katerepra je zapletenih več fašistov, njim na čelu advokat Arič, ki je bil upravitelj znane torpedne tovarne White-head in l<i se je prekrstil v Orlanda. Ker bi bile, ako bi bil Arič obsojen, prišle na dan še hujše reči, ki bi bile hudo kompromitirale zloglasnega in tudi vam dobro znanega Bačiča, doli do tajnika reške fašistične stranke, zato je sodišče po najkrajšem postopanju g. Ariča, ki je bil obdolžen defrav-dacije par milijonov lir, »zaradi nezadostnih dokazov« osvobodilo, nato pa je obsodilo nekeffii reveža, ki je bil ukradel en voz sena, na 13 mesecev... Italijani v starem kraljestvu tudi dobro vedo, da ves nltranacio-nalizem, s katerim fašistični mogotci v Julijski Benečiji preganjajo slovensko domače prebivalstvo, ni nič drugega kakor dobra kupčija s patriotičnimi in fašističnimi čuv-stvi, ki dovoljujejo voditeljem režimske stranke, dn si na račnn javnih sredstev zaslužijo velika premoženja.
Režim je zadnji čas izdal naredbo, da naj se vodi horba proti dvojnemu znsluž-karstvu. Kaj bo na torekel znani prospod Toeplitz, ki ima najmenj petdeset dobro plačanih funkcij, ki mu nesejo milijone na mesec? Rekel bo, da je dober fašist, ki je
1 vedno sledil zpledu 11 a j v I š j i h »hiernr-
j hov« in bo mirno spal dalje. In ima prav...
I	(Pismo iz Rima)
1 omejena na zelo oizek krog tekmovalcev. Kakor je to že običajno v nemški politiki, se bodo razvila med temi tekmeci Inaijibo/lj zapletena obravnavanja. leti dopisnik pravi, da je Hiiindenburg sestavil oporoko, v kateri je navedel tudi ime tistega generala, ki naj prevzame njegovo nasledstvo. »Journal« pa pravi, da je prav gotovo, da bo Hitler postavil svojo kandidaturo in da bo tudi izvoljen za predsednika republike.
Sckuscknigg in Starhemberg pojdeta v Rim
Dunaj, 1. avgusta, p. Neuigkeitsvveltblatt poroča, da ee potrjujejo vesti o bližnjem potovanju j avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schuscbnigga I v Rim na obisk k italijanskemu ministrskemu i predsedniku Mussolimju. Dr. Schuschmigiga bo spremljal vicekaneler knez Starhenrbreg.
Rintelenova vlada
Dunaj, 1. avg. AA. Po ministrski listi, ki so jo našli na Kintelenovem Stanovanju, bi postal [K) posrečenem prevratu novi avstrijski kancler Rinte-len; podkancler Habicht, bivši nadzornik nacionalno socialistične stranke za Avstrijo; zunanji minister prof. Hofniann; vojni minister general Wagner; minister za varnost dr. Brandl, bivši dunajski policijski šef; prosvetni minister prof. Gleispach; propagandni minister Frauenfeld, bivši vodja nacionalno socialistične stranke za mesto Dunaj; trgovinski minister dr. Apold, ravnatelj štajerske industrijske in rudniške družbe Montan-Alpine«; minister za socialno skrb pa Neubaeher, predsednik avstro-nemške družbe za priključitev Avstrije Nemčiji.
Nemci o avstrijskih beguncih
Berlin, 1. avg. h. Nemško časopisje prinaša zelo obširna poročila o borbah hillerjevcev v Avstriji in o njihovem umiku v Jugoslavijo. Časopisje soglasno povdarja, da so naše oblasti s hitlerjevci postopale zelo korektno in tudi obljubile v prvi sili potrebno hrano. Naše oblasti so tudi s posebnimi vlaki prepeljale upornike v njihova taborišča. Časopisi soglasno povdarjajo. da jim je šlo občinstvo zelo na roke. Nemško javim mnenje sc zahvaljuje jugoslovanskemu narodu za to kulturno dejanje.
Slava kraljeve garde
Belgrad, 1. avg. m. Danes je tukaj proslavil svojo tradicionalno slavo pehotni polk kraljeve garde. Nj. Vel. kralja je na slavi zastopal njegov prvi adjutant general Ječmenič, ki je ob tej priliki imel na vojake tudi krajši nagovor. Slavi so |>riso-stvovali tudi poveljnik kraljeve fjarde armijski general Peter Zivkovič vojni minister armijski general Milovan Milovanovič, poveljnik mesta Belgrada armijski general Vojislav Tomič in drugi.
i'o izvršenih cerkvenih obredih so vojaki pri redili krasen defile. K slavi svojega polka je če stital tudi Nj. Vel. kralj, ki je vrhovni poveljnik vsega polka. Krati ie br»ojavno čestital polku k njegovi slavi.
Avstrijski katoličani gf OCCfO POpCttG
Avstrijski školje posredujeje, da ne bi Papen prišel na Dunaj
Rini. 1. avgusta. E. »POpolo filiali«, prinaša sledeč« važno vest z Dumama:
Zdaj, ko se je vrnil red in mir, je postalo )x>-iselmo aktualno vprašanje g. von Papena. Zdi se. da so nemški listi začudeni, ker se Avstrija ni poklonila lepi gesli kanclerja Hitlerja, k,i je s |»o.selmlni pismom opolnoniodil Pa<|ieiia, da se |KHla na Dunaj, kjer ga g. Hitler raje vidi nego v Berlinu. (1. Papen je bil za poslanika na Dunaju izbran zato, ker ima kol katolik v Avstriji veliko zvez in uipa, da bo s lo pomočjo lahko podariti i ral a v*! ni j«ik i katoliški tabor. Kot šef društva fKriž in orel je že v Nemčiji zadosti intrigirnl, dn bi napravil 'zmedo med katolicizmom in misli, da Mili bo lo uspelo v Avstriji bolje nego v Nemčiji, kjer se je med katoličani le »sovražit. Toda tudi v Avstriji nočejo priznati von Papen u tiste vloge r katoličanstvii. katero si on prisvaja, ker pač v?-I o, da ie v Ameriki kot vojaški pribočnik med vnino igral važno vlogo v stvareh, ki ima,jo kaj malo opraviti s katoličanki vo.
Nevarnost — tak« nadaljuje iflasilo Mtissoli-niia • da. ne bi Papen res prišel v Avstrije, je bila povod, da se Avstrijski škofje 3(1. t. m.
Slava I. planinskega polha
Bodrilen govor polkovnika Mihajla Lukica
zbrali na Dunaju in prosili kardinala Innitcerja, da napravi lutrnk pri kanclerju Srhusrhniggu, Kakor se izve. je kardinal Innitzcr opozoril kanclerja Schuschniggn aa čustva, ki jih gojijo napram l'a-peiiu avstrijski katoličani na čelu z avstrijskim episkopatom, kateri jc mogel sprejeli vest o imenovanju von Papena za nemškega poslanika na | Dunaju samo z največjim nezaupanjem.
Ta korak avstrijskega epiekopata — zaklju- 1 čuje »Popolo d Itali a- — ima posoben pomen, -lasno jo namreč, da avstrijska vlada ne innrc kar i tako odkloniti von Papena, ker se Imji v takem ] slučaju očitka, da ni hotela sama ničesar storiti, da se z boljšajo odnošaji v Nemčijo. Zato ji ninre korak avstrijskih škofov priti samo prav, ker ni I izključeno, da bo Vatikan na ta način dal priliko. j da prijateljsko naprosi diplomate velesil, da naj opozorijo Berlin, kako zelo je imenovanje von Papena n e všečno katoliškemu svetu. Mogoče bo potem kancler Hitler spoznal, da bi bilo bolje, če opusti misel na svojega »posebnega odposlanca s posebnim poslanstvom« na Dunaju, ampak da imenuje rednega diplomata, ki nc bo imel nobenih skritih misli in tendenc.
Boh. Bistrica, f. avgusta.
1. plan. pešpolk je imel danes v svojem tuk. letnem taborišču svojo slavo. Taborišče Jfe bilo zelo okusno okrašeno z zastavami, zelenjem in slavoloki. K lepemu sluvju se jc /bralo prav veliko število domačinov. Tudi škofja Loka. kjer ima polk svoj stalni sedež, jc bila častno zastopana /. županom sinkom nu čelu. Proslave se je udeležil tudi ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc z gospo soprogo.
Verske obrede je opravil za katoličane vojaški kurat. Maričič, za pravoslavne ljubljanski prota Budimir, za muslimane pa ljubljanski imun. Doinačin-poveljnik g. polkovnik Mihajlo I.iikit* je imel na vojake lep nagovor. Omenil je, du je I. planinski polk najmlajši član jugoslovanske vojske — ustanovljen je bil i. avgusta 1931 — storil bo pa vse, da bo vreden
drugih, s slavo ovenčanih polkov. Naš najmlaj-Si polk bo storil vse, kar zahtevata od njega njegov vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj in narod. Polk bo vcuno zvest čuvar našega Triglavu. Na koncu svojega govora je g. polkovnik Lukič zaklicul vojakom, naj vzkliknejo vrhovnemu poveljniku kralju Živijo«. Temu pozivu so sc vojaki, kakor tudi vsi navzočni gostje navdušeno odzvali. Godba drnvskc divizije, ki je nalašč v ta namen prišla v Boh. Bistrico, je zaigrala državno himno. Nato pa se je vršila ui-juška parada. Naši mladi fantje sn prav si runi-no korakali minio polkovegu poveljnika.
Po končanem oficielncm delu so bili gostje bogato pogoščeni. Popoldne se je vršila vojaška veselica, da so tudi vojaki prišli na svoj rnčuu. L planinskemu polku tudi ini iskreno čestitamo k Icmu spominskemu dnevu!
9f
Krive so velesile" g^ofa storža)
Po izvolitvi novega predsednika Mehike
Poostreno versko preganjanje
Paril. 1. avg. AA. Toulonski dopisnik pariškega lOeuvra je intervjuval bivšega italijanskega zunanjega ministra grofa Sforzo, ki se mudi na počitnicah blizu Toulona. Dopisnik je zadal grofu Storži več vprašanj o nedavnih dogodkih v Avstriji. (irof Sforza je odgovoril: Mene ti dogodki niso prav nif iznenadili. Morali smo jih pričakovati. ker niso bili izdani dovolj uspešni ukrepi proti prodiranju divjega in brezobzirnega nemškega rasizma v Avstriji. Glavni krivci dogodkov v Avstriji, je zaključil grof Sforza, so vse evropske velesile, zlasti pa angleška vlada, ki dogodke samo opazuje in ni ničesar ukrenila, ila prepreči hitlcr-jeTske mahinacije na Dunaju.
Aretacije, obsodbe . . .
Dunaj. 1. avgusta, p. Vlad« namerava ener-gičloo postopati proti Atpinski monitameki družbi. Večina delniške glavnice te družbe se nahaja v rokah rajliovskega Stahlvereina iri jc bil njen glavni ravnatelj dr. Appoid vmešan v zadnji hitlerjevci puč. Sploh je družba zelo pomagala narod-mw*ocJ a lističu e mu gibanju v Avstriji. Sedaj je vln-'la sklenila napraviti temu konec in imenovati novega komisarja za družbo, ki naj napravi red.
Novi komisar bo int«l izredno polnoni-očje dosti v osebnih ..zadevah in bo lahko odpustil vse delavce in uradnike, ki so bili v zvezi z'zadnjim pučem.
Dnnaj, 1. avgusta, p. Izredno sodišče *v Jno-moslu je danes sodilo ubijalca poveljnika policije stotnik« Hickla. Prvi NVoreicb je bil obsojen na smrt na vešala, dočim je drugi Mayer dobil 20 let težke ječe. - Nadalje je bil na, Dunaju obsojen neki al e 11 ta to r na o let ječe.
Dunaj, 1, avgusta. — Preki sod jc obsodil na sini-t nacionalnega socialista <Wurniga. ki jc na dan atentata na Dollfussa ustrelit majorja Hickla, ravnatelja varnostne službe v imuuoslii. (Vida! je nanj tri strele iz revolverja v hrbet. Njegovega pajdaša Meverj« je sodišče obsodilo na 20 let. VVuruiga obesijo v treh urah po obsodbi. Med razpravo se je \Vuniig zagovarjal s tem. da je kotel oddati samo strel za alarm. Oba obsojenca sla bila člana napadalnih oddelkov.
Pariz, 1. avg. b. Avstrijske oblasti so aretirale nekega Italla in pri njeni odkrili dokument, iz katerega se jasno v idi, d« je bila Nemčija udeležena pri organizaciji upora na Dunaju. Iz Nemčije pa niso prihajala samo navodila za borbo, ampak tudi 1 potrebni denar.
Japonska zahteva enakopravnost
na morju Odnosa ji z Rusijo so se znatno zboljsali
Tokio. 1. avg. b. Predsednik japonske vlade admiral Ukado je dal časnikarjem važno izjavo, v kateri pravi med drugim, da jc Japonska odločena zahtevati ua prihodnji pomorski konferenci popolno enakopravnost. Povdarjal je. da dosedanji vvashiiiglonski pomorski sporazum ne odgovarja več potrebam časa in žali japonski narodni ponos. Zato mora imeti Japonska enako število pomorskih edinie. kol jih imata Amerika in Anglija. Izjavil ie tudi, da je Japonska tako interesirana v južnem Pacifika, da nikakor ne more dopustiti, da bi se Um izvršila kakršnakoli iaprememba.
Kakor vse druge države na svetu, tako se tudi laponska nahaja v težkem gospodarskem položaju in sc mora borili s problemi socialne narave. Japonska vlada pa povdarja, da se lo ne more doseči
individualno, ampak da se more vprašanje ozdravitve gospodarskih odnošajev rešiti samo z mednarodnim razumevanjem in širokog rudnini i Vrgo-vinskimi pogodbami.
Nato se je predsednik vlade dotaknil tudi odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. Z veseljem more ugotoviti, da so sc zadnji čas odnošaji med obema državama zelo zboljšali in da danes med obema državama ni več nobenega spornega vprašanja, ki se ne bi moglo rešiti na prijateljski način. Trenutno so odnošaji med Japonsko in Rusijo naravnost prijateljskega značaja in upati je, da se ti odnosi ne bodo poslabšali tako, da bi se ! izigravali interesi azijskih držav v korist tujini i velesilam.
Ruska petletka in delavci
Občudovalci petletke v Rusiji in v inozemstvu se navadno omejujejo na hvalisanje novih podjetij ter razširjanje industrijske produkcije. Zato je prav in zanimivo, čc pogledamo tudi na izpremembe delovnih j>ogojev, ki nastajajo s petletko.
Vodje komunistične stranke so videli že ob začetku izvajanja načrtnega gospodarstva, da ne bodo nič opravili brez zvišanja storitve s Mrani delavcev. Največja ovira jim je bila pri tem soeijalna zakonodaja, ki so jo sami ustvarili v času, ko so hoteli / njo pridobiti ruske delavce, nnglašujoč borbo proti kapitalizmu. Podržavljanje gospodarskega življenja je uničilo privatni? podjetnike. Edini delodajalec je postala država. Posledice?
Vodje strokovnih organizacij so sc bali, da bo petletka zahtevala preveč žrtev t hI delavcev. Zato so zahtevali, naj petletka zagotovi delavcem na jmanj M) odstotno povišanje vrednosti plače in pravo zaščito delavskih in nameščen-skili interesov prod državno industrijo (sklep kongresa strok, organizacij i/. L 1929). To zu-dr/unje je smatrala komunistična stranka za nedopustno. Strokov ničarski vodje so bili ozmerjani za socialdemokrate, kar je v Rusiji najtežji očitek. Stalin je odstavil vodstvo strokovne organizacije in nastavil svoje ljudi. Strokovna organizacija je dobila nalogo vzdrževati disciplino, povišati marljivost delavcev in boriti se proti malomeščanskemu duhu« med delavci. ki smatrajo sovjetsko državo za kapitalistično. \odstvo organizacije jc bilo podrejeno popolnoma komunistični stranki, lako je postala strokovna organizacija državni aparat, ki nadzira delavce, jih goni pri delu in izvaja delovne pogoje, ki jih diktira držnva-dclodajalcc. Septembra 1933 je bil tudi delovni komisarijat združen / organizacijo.
Komunistična stranka je i/vršila s sodelovanjem strokovne organizacije takoj /a tem tudi i/.preroembo v mezdni politiki. Bila je uvedena plača po izvršenem delu, ki so jo imenovali v rev oluci jski dobi »kapitalistično sredstvo /a izkoriščan je«. I a plačilni sistem so upcljali celo pri tipkanju na si ro j (plača se od strani!). Izenačenje plač, »pridobitev revolucije«, so razkričali za »malomeščansko izenačenje«. Stalin je v svojem govoru od 23. junija 1931 navedel, dn ne more biti govora o enaki plači pod državnim socija lizmom. ampak da morajo biti delavci plačani le od izvršenega dela. To se izraža tudi pri prejemkih v naravi. Obratni ravnatelji dajejo lioljšim delavcem večje porcije hrane kot onim, ki morejo izvršiti manj. O realni plači, ki so jo nekdaj zahtevale tudi ruske strokovne organizacije, ni duha. Mezdna statistika jc odpravljena. Objektiv-
no govorimo, če pravimo, da realna plača (plača v primeri z draginjo) ni zrastla, temveč še celo nekoliko padla.
Oficijelno v Rusiji ni brezposelnosti. Po statistiki iz leta 1931. jc bilo takrat brezposelnih le še 230.000. Toda »usjieli« se je dosegel na tem polju na ta način, da so našli brezposelni zaposlitev v novih, ustanovljenih obratih, du je bilo odpravljeno brezposelno zavarovanje in da je izšla naredba, da mora delavec sprejeti delo, čeprav ne odgovarja njegovim sposobnostim in čeprav je bila z njim združena preselitev v drug kraj. Leta 1932. je nastal zastoj v industrijalizaciji. Število delovnih mest je padlo. V letu 1933 se je znižalo to število za milijon iu le v industriji bi imelo porasti za 2%. 1'a še tu je padlo po poročilu za prvih devet mesecev za -t do 3%. Rusija ima zopet brezposelne. Po odpravi brezposelnega zavarovanja je položaj brezposelnih še težji kot v evropskih državah. Sovjetska vlada namreč zanje ne stori ničesar, temveč se zadovolji s tem, da jih i/žene iz mest. Dovoljenje za na-uudaljno bivanje v mestu dobo le bivši državni in javni uslužbenci. Za brezposelne sc nihče ne briga.
Disciplinske odredbe so sc zelo poostrilo. Delavci, ki menjajo svojo službo več kot enkrat na leto ali jo zapuste brez privoljenja ravnatelja. postanejo »zločinski razdiralci produkcije«. Za kazen dobe za šest mesecev službo dninarja ter težko delo. Kdor izostane od dela le enkrat neupravičeno, i/gubi službo. Vzamejo mu karto za kruli in stanovanje. To zadnjo kazen, ki je najhujša, so upeljali na željo novih »vodij« strokovne organizacije! /elozni-čarski seznam disciplinskih kazni določa poleg opomina tudi odpust, ponižanje v službi ter za-jjor za 20 dni. Ravnatelji igrajo glavno vlogo. Odkar je vse podržavljeno, so brez pomena vsi revolueijski paritetni odbori, delavska sodišča itd. Sovjetska država ima polno svobodo pri vzgajanju podloinikov.
Vidimo, Ha je rusko delavstvo sedaj zelo na slabšem, odkar jc govor o petletki. Država postopa / njim, kot ne delo to nobena druga država. Propagando ali stavka sta protirevolu-cijska zločina, ki sc kaznujeta ludi s smrtjo, lak je položaj delavstva pod boljševiki!
Komunisti na Bolgarskem
Nevvvork, 1. avg. b. Bivši predsednik lloover jc napisal knjigo pod naslovom Težnja za svobodo . lloover piše o vseh sodobnih jioliličiiili sistemih, predvsem o fašizmu, socializmu in komunizmu. Ta knjiga se smatra za zučetek volivne borbe za volitve v 1. .1936.
Iz Mehike prihajajo nova Jobova |x>ročila. Ou-verner province Tabasco je ukazal, da morajo verniki z nagrobnih spomenikov odstraniti vse verske simbole. V provinci Campechc skrunilci udrli v cerkev, porušili vse oltarje in nato izvajali ostudne plese, odeti v duhovska oblačila. Skoraj istočasno ic prišla vest, da jc bil za drž. predsednika izvoljen L a z a r o Cardenas, star sovražnik vsakega verstva, zlasti pa katoliške cerkve in vnet pristaš Calcsove politike.
Biti moramo torej pripravljeni, da se bo pod vlado novega predsednika verski teror v Mehiki še poostril
Vprašanje je seveda, če more slanje biti sploh še žalostnejše, kakor je. Znova se nam vsiljuje I vprašanje, kako je bilo mogoče, da je v pretežno katoliški deželi prišk) do tako žalostnih versko-kulturnih in političnih razmer. Deloma se da to razložiti s tem, da so v zadnjih 30 letih stopili v politiko plemenski elementi, ki jih sestavlja mešanica Indijancev in Evropejcev in ki so svetovno nazorno proti Cerkvi razpoloženi. Dalje je v malo-katero državo prodrl v toliki ineri sovjetski boljševizem in njegove organizacijske oblike, kakor baš v Mehiko. Kulturno boljševizacijo naroda pa je pospeševala in še vedno pospešuje framasonerija, ki tvori gornjo plast naroda in ki hote pripravlja pot boljševizmu. Tako se je moglo zgoditi, da je že od izbruha revolucionarne dobe, to je od I. 1010, vloga Cerkve, ki je deželi dala kulturo, vedno težavnejša.
Ustava iz leta 1857 priznava Cerkvi svobodo in enakost »z drugimi verstvi«, pa čeprav je več kot 99% prebivalstva bilo katoliškega prepričanja. Takratni predsednik Renato Juarez je praktično novo stanje pokazal s tem, da je ameriškim metodi-stom sezidal v glavnem mestu eno najlepših cerkva v Ameriki. Bila je to doba, ko se je Mehika v hudih porodnih bolečinah odtrgala iz objema evropskih držav, zlasti Mehike in se končnoveljavno popolnoma osamosvojila. Po nemirnih letih vladanja Ju-areza so prišla leta miru in rastočega blagostanja pod njegovim naslednikom Porfirio Diazom, ki ga imenujejo Bismarka Mehike. Takoj po njegovem padcu, ki ga je povzročil častihlepni Francesco Madeiro v 1. 1910
se prične doba divjih državljanskih in verskih bojev,
v katerih je bila Cerkev jx>tisnjena v tabor konservativnih zastopnikov posestva in izobrazbe. Sregli neprestanih revolucionarnih zmešnjav, ki so sledile nastopu in smrti Madeira, so novi gospodovalci .'917 leta napravili poskus s tako zvano ustavo razorožiti in izločiti iz vsakega političnega vpliva ne le inozemske interesente, ampak tudi domačo vele-posest in izobražene kroge. Istočasno je bila predvidena razlastitev tudi vseh cerkvenih posestev, ki naj bi Cerkev napravila za voljno orodje državne politike. Tako je prišlo do zloglasne ustave v Que-relaro, ki je bila uzakonjena brez direktnega vpliva ljudstva in ki diha žgoče sovraštvo proti domači ljudski katoliški cerkvi.
Po tej ustavi je Cerkev postala popolnoma. brezpravna. Duhovniški poklic je manj ujnoštevan kakor katerikoli, verski redovi niso več dopustni. Verske obljube so nedovoljene, duhovnik pa je oropan vseh državljanskih pravic. Država je zaplenila vse cerkveno premoženje in Cerkvi je vzeta pravica sploh posedati ali pridobivati premoženje, zidati ali vzdrževati šole, v šolah je prepovedan tudi verski pouk itd.
Ti zakoni so bili tako nezaslišani, da si jih niso upali takoj praktično izvajati
Naslednje leto je predsednik Carranza celo izdal parlamentu nalog, da naj kulturnobojne zakone odpravi. Toda Carranza je bil še istega leta umorjen od generala Obregona, ki je znova započel kulturni boj. Dne 2. julija 1926 jc izšel zakon, ki domala čisto onemogoča redno dušno pastirslvo. Mehiški episkopat in Sveta stoiica sta slovesno protestirala in zahtevala plebiscit tnehikanskega ljudstva, ki pa seveda poslej ni več mogel priti do izraza. Kajti Obregonov naslednik Cailes je slovesno izjavil, da edino le on in pa vlada ]>redslavljata resnično voljo naroda.
Tako je prišlo do znane samoobrambe katoličanov, ki je zahtevala mnogo žrtev
Lelo 1920 in 1927 je Cerkvi prineslo mnogo mučeni kov, mi katerih prvi je bil Aneclet Gonza-les Floros in zadnji p. Andreas Piro.
Za nekaj časa je nastopil mir po nasilni smrti ! generala Obregona, ki je |Ki Callesu znova prevzel predsedstvo države. Gil Porlos, ki je začasno vla-j dal, je s Sveto slolico sklenil modus vivendi, ki I so ga sprejeli ludi mehikamski škofje. Predsednik Rodriguea, naslednik Gil Porlesa, je torej naši 1 boljše razmere med državo iin Cerkvijo, ki bi polagoma privedle deželo do verskega miru. To pa ni šlo v račun Callesu in njegovemu sinu Rudolfu. Toliko časa je Cailes pritiskal na predsednika, da se je udiil in znova pričel versko preganjanje in sicer na osnovi ustave ir. Queretara. Tedaj je prišla zapoved, da je nn 100.000 vernikov dopusten le en duhovnik. Guverner iiz države Vera-kruz, Tejeda, je prvi začel izvajati nove smernice. Zastopnik Svete stolioe, Leopold Rufe* prejvrtji j nadškof iz Morelia. ki je proti tej krivici prote-| stiral, je moral v pregnanstvo in nadškof Pasma I I>i«7, je moral težkega srca privoliti v državno j zahtevo. Protesti in demonstracije katoliških laikov so imele le l« .posledico, da se je politični Iturz vedno bolj zaostroval. Rudolfo Cailes je kot guverner države Sonora sploh izgnal vse duhovnike, tako, da so verniki brez slehernega dušnega pastirstva.
V	lakih razmerah je bil izvoljen novi državni predsednik Lar/.aro Cardenas. Kakor piše madridski >/El Debate«, ima mož vse pogoje za mehikaiii-skega državnika: je zagrizen in strastem sovražnik Cerkve in je že svoji »nacionalni revolucionarni stranki«, kateri pripada, obljubil, da se bo držal cerkverio-političine linije Callesa, Obrogoma in Jua-re-za. Vladno časopisje tudi podčrtava, da se je dozdaj z/elo »izkazal v državljanski vojni iin v kujturn&m boju.
V	takih razmerah gleda mehikanska Cerkev še z večjo skrbjo v bodočnost kakor doslej.
Pozor, lastniki obvezniq vojne škode
Zaradi nepravilnega razlaganja pravilnika za zamenjavo obveznic loterijske 2'A% drž. rente za vojno odškodnino, opozarja oddelek drž. dolgov in drž. kredita v finančnem ministrstvu, da se širijo lendenciozne vesti. Stare obveznice imajo prav tolikšno vrednost kakor nove, ki jih lastniki prejmejo v zameno; zato naj jih ne prodajajo po nižjih cenah. Nikakor ni res, da se stare obveznice zamenjajo saino do 1. avgusta. V interesu lastnikov je, da jih zamenjajo čimprej, ker od 1. avgusta že lahko prejmejo obresti na podlagi zadevnega kuj>ona novih obveznic. Ce jih zamenjajo preti 1. septembrom 1.1., so deležni ugodnosti, ki jih prinaša izžrebanje dne 1. septembra. Poudariti je treba, da se bodo stare obveznice kljub temu zamenjavale do 31. julija 1939, to je še pel let. Od 1. avgusta 1934 se sinejo sprejemati v kavcijo in depozit od drž. oblastev in samoupravnih teles samo nove obveznice. Odtlej nc smejo biti več v depozitu ali kavciji pri teh ob-lastvih, temveč sc morajo čimprej popisali ter predložili najbližji davčni upravi. Davčne uprave bodo sprejemale stare obveznice v zameno do nove odredbe oddelka drž. dolgov.
Osebne vesti
Beigrad, 1. avgusta, m. Z rešenj«n ministra za notranje zadeve je postavljen za pristava - 8. skupine okrajnega načelstva v Paračinu Franc Hartman, politični upravni pripravnik okrajnega načelstva okraja Zviškega. Z rešenjem finančnega ministra je upokojen Franjo Rular, j>oiiiožini arhivar 9. pol. skup.' davčne uprave v Livnfem.
Beldrajshe vesti
Beigrad, 1. avg. m. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdelalo uredbo, s katero se urejajo prejemki izseljenskega j Urad 11 i.štva v inozemstvu. Uredba rleloma tudi i regulira postavljanje uradnikov izseljenske I službo v inozemstvu ter bo še lo jesen predložena finančnima odboroma Narodne skitp-' ščine in senata.
| Beigrad, I. avg. m. Si no? i je potoval skozi i Beigrad v kopališče Clleichenbcrg predsednik grške vlade g. Caldaris. Na železniški postaji so ga pozdravili tuk. grški poslanik dr. Mel-.is z osebjem tega poslaništva in grški letalci, ki > se že nekoliko dni mudijo v Belgradu.
Utrinki
junij r.
Ani/lršlei kritij bn sinvcfnn obhajal 25 letnico svojega vladanja mcsrca maju prihodnjega leta. Z ozirom na ta dogodek se iz različnih delov angleškega imperija pripravljajo velika odposlanstva za London. Samo iz Indije bo prišlo 17 maharndz in knezov. Ob lej priliki bodo seveda razkazovali ludi svoje nrizmevne dragocenosti. Vladar harode bn na svojem Iurbanu nosil »Juino zvezdo Indije-, dia-mant. ki au po lepo/i in leii nadkriijuje le ie Ko-hinoor. Maharadta iz Gualiora bo nosil biserno verigo. dolgo 'ž/ metrov, in vladar Paliate bo imel s seboj smaragdov v vrednosti 100 milijonov. MiiIiji-radia ic Alvare bn kralju izročil darilo, ki mlgn-narja bajnemu bogastvu Indije: dva velika hriljantn, imenovana Ciandrakantamnni, kar sc pravi po naie •svetlejši ko mesec*.
Kralj Jurij jc bil pred "> leli zelo resno bolan, /hi se je zopel popravil. Zaradi velike priljubljenosti. ki jo uživa r vsem britanskem imperiju, ie nričak.nvitli d.a se bo srebrni vladarski jubilej raz-
vil v veličastno manifestacija. Njegov oče Edvard lil. je prišel zelo pozno, in sicer z til leti na prestol in je po '.t letnem .vladanju umrl 7. maja ni 10. O njem je znana, da je politično igral mnogo linij aktivno vlogo kakor pa sedanji vladar Jurij V.
VZEMITE HI ČASA!
\'ovi angleški prometni minister se je pred kratkim obrnil do angleških žen in jih prosil, naj mu pomagajo pri Itoju zoper številne prometne, nesreče. Minisler pravi, da je na vsak način potreba znitali število prometnik nesreč ha cestah. Pri tem morejo i ene odlično sodelovati. L la namen naj vsaka angleška iena zjutraj svojemu možu ali sinu, ki odhaja po poslu, naroči: »Pazi in pridi ziv domov!*:
Ministev more s tem računati, da ga bodo žene podpirale. To. kar ieli od angleških ion, bi prar lako bilo treba ieleli o<l sleherne slovenske žene. Vai (as in divji tempo, s katerim živimo, sta vzrok,
da urno vrltknkraf ««/> nrrmitln	R„J,'jc„
--• — - r ■■— -	v«.	jv
izgubiti eno minulo, kakor pa življenje/
Petnajst tisoč Slovencev in njihovo trpljenje SK^EaSKI
veliki
Buenos Aires.
Kadar čujete v domovini besedo Amerika, si v iki večini predstavljate mesta polna bogastev, šumenja in hrupa. Mišlite si, da vlada tamkaj vsesplošno veselje in blagostanje. Takšna je bila Amerika, posebno nje južni del, nekoč. Vzemimo si za vzgled n pr. mesto Buenos Aires, ki se morda nahaja še na najboljšem stališču. Na eni strani mesto polno luči hrupa, petja in veselega smeha; na drugi strani pa mesto, polno teme, brezposelnosti, lakote in grenke bede. In ta, poslednja stran, je tista, ki se predvsem opaža po vsem južnoameriškem kontinentu.
Gospodarska kriza, proti kateri se je Argentina toliko let z uspehom junaško borila, je tudi tu zmagala Dokler so še imeli vrednost poljski pridelki, je že še šlo. Ko si pa evropski konzument ni mogel več privoščiti kruha, ki je v večini držav prihajal iz Argentine, ko je cena poljskim pridelkom padla na minimum je bilo uničeno blagostanje Argentine.
ravnotako' stavbinski, ker ni bilo nikogar, gradil hiše; nesreča je prinesla nesrečo in kmalu
smo se znašli v sredi črne bede.
*
Središče slovenskega izseljenstva v Južni Ameriki je Buenos Aires. Veliko se nam zdi število slovenskih izseljencev, ki v njem prebivajo. Okoli 15 tisoč je tu naših ljudi. Toda kaj pomeni to število napram poltrem milijonom prebivalcev tega velemesta? Izgubljamo se, kakor kaplja vode, v sredi brezmejnega oceana.	.,.,••,.
Raztresena po vseh mogočil koncih in krajih mesta živi ta peščica Slovencev, ki ne predstavlja za Buenos Aires prav nikake gospodarske sile. Nismo, kakor n. pr. Hrvati, ki imajo svoje veletrgovce, može, ki tudi v argentinskem gospodarstvu nekaj predstavljajo. Naš gospodarski položaj je mcev, nadvse žalosten. Nismo mogli ustvariti ničesar, kljub našemu številu, ki bi bilo omembe vredno. Ne bom razpravljal na tem mestu o vzrokih tega za-
nizke plače — 4.50 dolarja je maksintum, kar zaslužijo na dan, so pa taki, ki zaslužijo le po 2.20 dol. — povzročajo, da si ti trpini ne morejo nikdar ničesar prihraniti. Srednja plača nekvalificiranega delavca je sedaj 3.50 dol., kar je jako malo, če upoštevamo visoke življenjske zahtevke Argentine. Brezposelnost je med tem navadnim delavstvom ogromna. V večini slučajev pričakujejo pšenične, lanene in koruzne žetve, da odidejo v notranjost in da so vsaj za kratko dobo preskrbljeni.
Nekoliko bolje se godi zidarjem, ki zaslužijo od 5 do 7 dol. dnevno. Toda tudi tu je brezposelnost zelo velika, kajti primanjkuje nam podjetnikov. Jih je sicer v gradbeni stroki nekaj, in v tem oziru stojimo še najbolje, vendar na prste ene roke jih lahko seštejemo vsi in ti ne morejo dati zaslužka vsem potrebnim. V tej stroki se je povzjjel Slovenec najvišje in dva slučaja sta, ki sta omembe vredna. Tržaška rojaka, brata B e n č i č, ki imata velikansko palačo na eni centralni aveniji Buenos Airesa in ki izvršujeta večino največjih gradbenih del, in naš arhitekt Viktor S u 1 č i č, ki je dobil prvo nagrado
Cri natečaju načrtov za Argent. državno hipotekarno anko in ki je zgradil največjo in najmodernejšo svetovno tržnico »Mercado de Abasto« v Buenos Airesu. Edine svetle luči na obzorju slovenskega izseljenstva v Južni Ameriki.
Večje je število naših slovenskih mizarskih delavnic, raztresenih širom te bogate dežele. Zabeležiti je treba, da je ta stroka v naši koloniji zasedena le jx> Slovencih iz Jugoslavije, in sicer Dolenjcih, predvsem Metličanih. Celo v divjem Caku so si postavili naši fantje krasno prospevajoče mizarsko podjetje v Saenz Peni. V Mendozi jih je nekaj. V Santa Fe in Cordobi. Celo v Juquy sem naletel na slovensko strugarnico. Zaslužek navadnil delavcev pa je tu pičel, komaj, da se sam prehrani.
Isto velja za kovače, mehanike itd. Kdor se je pred leti osamosvojil, ta morda še životari, toda kdor hoče to napraviti danes, gre gosjx>darskemu jjoginu nasproti.
Pomanjkanje začetnega kapitala je bil glavni vzrok, da se slovenska kolonija ni gosj>odarsko dvignila. Večkrat in v posameznih slučajih tudi neodločnost naših izseljencev. Toda ti ne pridejo vpo-štev za skupnost.
Namenoma nisem omenil v tem članku kmetov-naseljencev in še nekaj drugih, toda ta točka je tako važna, da zasluži posebnega članka, ki bi se imenoval »Slovenska kolonizacija v Argentini« in ki pride kmalu na vrsto.	G. F.
Nad dvesto let stara cerkvica
SV» Miklavža zaščitnika splavarjev in brodnikov
šlabši.Pfiočem še omejiti'na gola dejstva m položaj
tak, kakoršen je sedaj, na kratko popisati.
*
Slovenski izseljenec je prišel v Argentino v pretežni večini slučajev p9polnoma praznih rok, z denarjem, večkrat izposojenim, ki mu je komaj zadostoval za potnino. Nenadoma se je znašel v milijonskem velemestu, nevešč jeziku, brez denarnih sredstev. Ni mogel najti tukaj nobene zaslombe; ni bilo organizacije, k^ bi ga bila poučila, mu pomagala in ga napotila do delodajalcev.
Državna inmigracijska komisija e skrbela, da je priseljence razdeljevala in odpošiljala v notranjost dežele. Tako opažamo, da je naše ljudstvo pričelo svojo pot do zazeljenega uspeha po raznih provincah Argentine. Toda del izseljencev, ki je prišel sem morda z namenom hitrega in lahkega oboga-tenja, se ni prilagodil težkemu in napornemu poljskemu delu. komaj si je tak nestalen človek zasluzil nekoliko pezov, ko se je privadil, večinoma z lahkoto, španskemu jeziku, že je odšel v Buenos Aires, v upanju, da bo tam lažje napravil »Ameriko«.
Toda končni uspeh je bil ravno nasproten. Izseljenci ki so vztrajali v notranjosti, ki so se razmeram 'prilagodili, danes morda pokažejo lahko nekaj Oni pa, »gospodje«, ki žive v Buenos Airesu, so večinoma praznih rok, neprenehoma se trudijo z iskanjem slabo plačanih, nestalnih del in pičlo je število tistih, ki so se osamosvojili.
Toliko nas je Slovencev v Argentini, pa nimamo niti ene gospodarske organizacije, niti ene trgovine, ki bi bila omembe vredna.
Ko sem bil urednik »Slovenskega tednika«, sem v letu 1929. objavil v uvodniku članek »Rojaki, osamosvojite sel«, ki je imel precejšen odmev med našimi izseljenci in tudi precej uspeha. Toda kakšnega? Vsak, ki je imel količkaj denarnih sredstev, se fe hotel osamosvojiti, dvigniti se in je jx>stavil —
di
na Paternalu, piši in beri: štirinaj ostilen, in vse so dobro delale. Ob nedeljah popol-_ne so bile natrpane, da nisi našel prostora kam se vsesti. Mize so se šibile pod težo steklenic in še si slišal: »Franc, oštja, prinesi še eno flaško, da bo miza p>olna!«
Toda prišla je kriza. Gostilne so pričele druga za drugo izginjati in danes so tamkaj še tri, ki pa tudi le životarijo in ki so od tedaj morda že dvajsetkrat premenjale gospodarje.
Hrastnik, 30. julija.
To cerkvico so zgradili leta 1714 ondotni kmetje in je spadala pod takratni vikanja! Radeče pri Zidanem mostu. Leta 1755 je bila podrejena vikarijatu na Dolu pri Hrastniku, katerega je isto leto na predlog .dekana v Laškem Ignacija Marinka ustanovil nadskot Karol Mihael grof. Attems. . , , ,
Leta 1789 dne 5. novembra je dal »c. kr. ^ubernij« župniku na Dolu nalog, naj izroči upravo te cerkvice vikarijatu na Dobovcu (pod Kumom). Toda ta nalog se ni izvršil, ker je bil kraj »Sava« šele leta 1811, ko je bila ' Kranjska dežela pod francosko oblastjo, pridružen občini Radeče, pod katero se danes spada, akoravno je leta 1817 vas Sava zaprosila za priključitev k občini in župniji sv. Jakoba na Dolu. ... ,
Cerkvica ima tri oltarje m sicer: glavni oltar sv. Miklavža kot patrona in zaščitnika splavarjev in brodarjev, drugi oltar svetega Janeza Krstnika in tretji sv. Barbare, ki se nahaja v pozneje lično prizidam kapeli, v precej visokem, ličnem zvoniku so bili <$ lepo uglašeni zvonovi, ki so tehtali 540 kg, katere je pa avstrijska vlada leta 1918 pobrala za vojno.
Vsled vojnih razmer od leta 1914 do 1919 je cerkvica tako propadla, da je nastalo vprašanje: ali jo podreti ali pa obnoviti. Zbrali so se ondotni posestniki (7 po številu) in so v zavesti krščanskih dolžnosti sklenili žrtvovati vse za obnovitev cerkve. Pričeli so takoj s pripravami in s pomočjo domače
Skromno je število rojakov, ki so se ojunačili in ! industrije in prebivalstva je bil 10. avili fr trn vi no z mešanim blaeom, »almacčn«. ! (924 ob slovesni sv. masi blagoslovljen
bil 10. febr.
postavili" trgovino z mešanim blagom, »almacčn«, { /924 ob slovesni sv. maši blagoslovljen novi kakor tu pravijo. Toda tem se še najbolje godi. i :»0 kg težki bronasti zvonček iz livarne btr.
Pretežna večina naših izseljencev nima nobe- ; tovarn in livarn v Ljubljani, ki je s svojim nega poklica Kot navadni delavci odhajajo iz kraja , ljubkim svetlim fflasom vabil na nadaljnje v kraj, kot »peoni«, iščoč si zaslužka. Nestalna dela, < delo. Nato se je 16. oktobra 1927 zopet vršila
slovesna sv. maša v popolnoma obnovljeni cerkvL	.v .
Okoli cerkve se po starem obico1" nahaja tudi pokopališče. Prostora .ie bilo dovolj za umrle člane ondotnih 7 družin. Ko je pa po vojni nastala stanovanjska kriza, je bilo sprejetih v hiše savske vasice še nekaj steklarskih družin. Vsled tega je prostor j>o-stal premajhen in treba ga je bilo razširiti. Zojiet so bili Savčani primorani zbrati svoje moči in ustreči tudi tej j>otrebi. Pokopališče je danes primerno razširjeno, obdano z novo lično betonsko ograjo in zgrajena je poleg tega še lična mrtvašnica, katere do sedaj ni bilo. Blagoslovljen bo pa prostor miru in pokoja v nedeljo 5. avgusta ob slovesni sv. maši ob 10, zvonček pa vabi k številni udeležbi na to redko slavnost.
V gornji savski dolini je ta kraj znan pod imenom »spodnja Sava«. Na tem pokopališču pokopavajo tudi utopljence, katere prinaša Sava z gornjega toka in jih navadno tu vrže na suho.
Zopet požar v Stavci vasi
Žužemberk, 31. julija.
Včeraj, dne 30. t. m. ob pol 11 zvečer je izbruhnil požar v Stavči vasi. V tej vasi je ta požar sedaj že tretji v teku dveh let. Poslopje je pogorelo štirim posestnikom. Pr. Mikliču (št. 14) hiša in pod, Ivanu Stropin (št. 15) hlev, Antonu Čer nič (st. 27) hiša, ter Antonu Zupančič (št. 13) hiša, pod, kašča in svinjaki. Škoda se ceni na 60.000 Din, ki je le delno krita z zavarovalnino. Gasilno društvo v Žužemberku .je bilo kmalu na licu mesta ter uspešno omejilo požar. Prišli so tudi gasilci iz Šmihela, toda v akcijo jim ni bilo treba stopiti, ker je bila nevarnost že odstranjena.
Spominska plošča padlim Litijanom
Litiju, 30. julija.
To nedeljo, 29. julija, se je Litija ob 20 letnici izbruha svetovne vojne šele oddolžilu padlim vojakom litijske občine, ko jim jc zveza bojevnikov, skupina Litija, odkrila spominsko ploščo. Ob 9 zjutraj je skoro tri tisoče ljudstvu napolnilo trg pred cerkvijo, kjer je na prostem daroval sv. mašo za padle vojake litijski župni upravitelj g. Vinko Lovšin. Pri sv. maši je zbruno pel moški cerkveni zbor, slavnostno pridigo je imel preč. g. dekan Anton Gornik iz Šmartna, ki jc v globoko zajetem, izklesanem govoru poudarjal poglavitne vzroke vojne, to je nepravičnost, sila pred svobodo in needinost narodov. Nato jo v imenu bojevnikov litijske skupine pozdravil navzočim vojne tovariše in ljudstvo njen predsednik g. Emil Koprivnikar, omenil velike krvne žrtve padlih vojakov litijske občine, katerim v znak zahvale in v spomin |>ozniin rodovom postavlja ti dve sjioininski plošči z imeni padlih i/. Litije, Gradca, Št. Jurja, Grbina, Podsitarjevca in Ja-blanške doline.
Nato je odgrnil zakriti dve plošči, ki sta vzidani na jiročelju litijske cerkve, ter plošči izročil župnemu uradu v vzdrževanje in varstvo. V temperamentnem govoru se je oddolžil spominu padlih junakov šc delegat zagorskih bojevnikov g. Avgust Slamnik, nakar je zaigrala gasilska godba žalostinke. Nato sc jc razvil velikanski sprevod skoro vse 2000 glave množice na litijsko pokopališče, na čelu 200 gasilcev z gasil, praporom pod poveljstvom g. Pavla Brica, nosilci vencev, skozi litijski trg, ki je bil ves okrašen z zastavami. Na jjokopališču so okrasili z venci in cvetjem grobove v Litiji med vojno umrlih vojakov, svečano mrtvaško ojjravilo sta opravila šinarski dekan iri litijski župnik, nakar so pevci zapeli »Oj Doberdob«, gusilska podba pa jc zaigrala žalostinke. — Pri spominski svečanosti je zastopal okrajno načelstvo g. podnačelnik dr. Vinko Vidmar, medtem ko županstvo na to svečanost ni j>o-slalo nobenega zastopnika in se na občinski hiši ni razobesilo zastave.
Obe spominski plošči so delo kamnoseškega podjetja A. Vodnik, izklesani iz kraškega sivega marmorja z naslovom »Žrtvam kuge, lakote in vojne iz let 1914, 1915, 1916, 1917 in 1918«, ter delajo tudi v arhitektonskem oziru okras zunanjosti litjiske cerkve.
Po izvršenem cerkvenem opravilu na pokopališču je odbor bojevnikov s povabljenimi gosti imel spominsko svečanost v salonu pri »Urški«, kjer se je predsednik g. Mile Kojirivnikar zahvalil vsem, ki so pripomogli k postavitvi teh plošč, posebno bivšemu županu g. Lebin-gerju, ker sc je pod njegovim zupanovanjem največ prispevalo iz občinske blagajne v ta namen m je bil on tudi cel čas obenem predsednik tega odbora za postavitev spomenika pa dlim. iMaio se je spomnil umrlega prvega oo-jevnika gcneraal Maistra, kateremu so navzoSi vzkliknili trikratni »Slava«. Z iskreno zahvalo vsem, ki so pripomogli, tla jc ta s|>ominska svečanost padlim vojakom litijske občine tako veličastno i/.pdtlhi je g. Mile Koprivnikar zaklju čil to slovesno sejo. — Iz te sejo je bila otipe slana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter sožaljt. vdovi p\egu slovenskega generala Ru-
dolfu Maistra.
Ponesrečen beg iz zaporov
Kamnik, 1. avg.
Iz zajiorov kamniškega sodišča je hotel pobegniti mladi aretiranec iz črnuč, ki je v preiskavi zaradi ponarejanja 50 dinarskih kovancev. Pod oknom v drugem nadstropju je pričel kopati v zid luknjo in je j>o petih dneh z delom zelo naglo napredoval. Pravočasno pa so opazili njegovo prizadevanje in ga poslali v Ljubljano za trdnejše zidove. Hotel je kar iz drugega nadstropja skočiti v temno ulico za sodnijo in jjobegniti. V Kamniku so mu izpraševali vest zaradi 50-dinarskih falzifikatov, ki so se spomladi jjo-javili v našem okraju. Ti falzifikati so bili od vseh številnih jKiizkusov ponarejanja kovancev, ki so jih že odkrili v kamniškem okraju, še najbolj posrečeni. Po zunanjih znakih pa so se ločili od originala v tem, da robovi niso bili tako ostri in izraziti, črke napisa »Bog čuva Jugoslaviju«, pa niso bile razporejene enakomerno in v j>okononi iegi. Pri nekem trzinskem fantu so orožniki našli tak falzifikat in tako odkrili ponarejevalca, ki pa trdi, da je vse narejene fal-zifikafe z orodjem in materijalom vred pometal v vodo, da bi mu ne prišli na sled.
Fran Erjavec:
Ob začetku svetovne vojne
Slovenci smo jako pozabljiiv ali pa dober narod, Bog ve, kaj. Danes je v Evropi sicer že skoraj otopel vsak čut za pravico, moralo in vse take »zastarele predsodke«, toda ob pričetku svetovne vojne je živel v vsem prebivalstvu še silno oster pravni čut. Če izvzamemo jezikovno politične krivice, ki so se Slovencem godile, moramo priznati, da je bila stara Avstrija vendarle pravna država, v kateri so se zakoni navadno izvajali. Tem bolj je zato ves naš narod občutil prelom, ki se je v tem pogledu izvršil ob začetku svetovne vojne, ko je zloglasna Sttlrgkhova nemško nacionalna vlada samolastno suspendirala veljavo velikega dela zakonov in uBtave ter izročila prebivalstvo, zlasti v Galiciji in v jugoslovanskih deželah, na milost in nemilost degenerirani soldateski in nemško nacionalni politični upravi.
Sedanji mlajši rod tistih časov ne pozna več; sicer smo pa tudi starejši nanje že kar nekako pozabili, in sicer že prve mesece j>o prevratu. Jeseni 1. 1918. je bila strašna nemška sila zlomljena in tedaj smo skoraj mislili, da je minula nemška nevarnost za nas za vedno, zato so bile tudi čez noč pozabljene in — skoraj bi rekel — odpuščene vse grozote, ki jih je zakrivil medvojni nemški šovinizem zlasti napram nam Jugoslovanom. Nihče ni mislil in menda 5e danes ne misli na to, da osemdeset milijonskega naroda sploh ni mogoče uničiti, da si bo tak narod kmalu zopet zacelil rane, prizadejane mu v eni izgubljeni vojni, da se tak narod nikoli ne bo odrekel vsaj aspiracijam na dohod k morju, od katerega ga loči na jugu komaj borih 80—100 km, in da teko ti kilometri čez — naše slovensko ozemlje. Glede na to grozi zlasti nam Slovencem nemška nevarnost še danes ter
nam bo grozila vedno, dokler bo sploh zgrajena Evropa na današnjem političnem redu.
Groza pretresa človeka, če bere o divjanju današnje diktature v obeh nemških državah, toda barbarizem nemškega nacionalnega šovinizma je prišel do polnega izraza že takoj ob pričetku svetovne vojne. Dočim nismo Slovenci v svoji hitri pozabljivosti ali dobroti ob prevratu skrivili niti enega lasu niti enemu Nemcu, še več: niti enega nismo poklicali na odgovor za vse krivice, proti-zakonitostL in nasilja, ki so jih vršili med vojno po naših deželah, so pa počenjali Nemci zlasti v prvih vojnih letih j>o jugoslovanskih deželah grozo-vitosti, ki usjiešno tekmujejo z današnjimi hitlerjevci. Višek so dosegle te grozovitosti sicer v južni Vojvodini, v Bosni in v južni Dalmaciji, toda tudi slovenski narod je v polni meri položil svoje žrtve na oltar svojega hrepenenja jx> popolni svobodi.
Knjiga o trpljenju slovenskega naroda med vojno žal še ni napisana in očividno tudi nikoli ne bo, kajti — Slovenci smo jako pozabljiv in dober narod. Ta pozabljivost in dobrota prehajata le prepogosto že v pravo pravcato škodljivo lahkomiselnost. Maščevanje je res da nemoralno in nekrščan-sko, toda reparacije in strogo kaznovanje krivcev, ki delajo protizakonita nasilja, tirjajo že najprimi-tivnejši pojmi o pravičnosti. Pri nas se ni storilo ne prvo in ne drugo, da, že davno ni mogoče več niti ugotoviti vseh naših medvojnih žrtev, kajti te že precej naglo izumirajo in se spomini na tiste čase tudi drugače zabrisujejo. Marsikdo ima tudi mnogo interesa na tem, da se f>o tem vprašanju in gradivu ne brska pregloboko, kajti obledeti bi utegnila marsikatera mučeniška krona, svoj blesk bi izgubilo marsikatero ime in nacionalne zasluge bi se porazdelile precej, precej drugače, kakor bi bilo pa to všeč raznih samozvanim zakupnikom nacionalizma.
Po raznih spominih, ki so jih objavljali j)o vojni prizadeti, je raztresenega sicer že precej gradiva, toda kdor bo skušal rekonstruirati vojno sliko |>o teb, bo odrezal jako slabo, kajti najbolj skromno
molči o tem ravno tisti stan, ki je pretrpel morda največ, in to je — naša duhovščina. Ravno zato pa tudi ne bo mogoče najbrže nikoli podati kolikor toliko izčrpne slike žrtev našega naroda. Samo do neke mere in približno jih bo mogoče ugotoviti po neštetih govorih in interpelacijah, ki so jih vlagali naši jjoslanci v dunajskem j>arlanientu, a še ti so mogli zajeti komaj majhen del.
V tem pogledu je vršila skoraj vsa naša medvojna parlamentarna delegacija svojo dolžnost v polni meri, a nn čelu vsej sta stala dr. Verstovšek in pa dr. Anton Korošec. Kdor pregleduje danes, ko je večina livrope zastrupljena z najnemoralne[-šim strankarstvom, tozadevno delo teti dveh mož, bo šele j>rav ocenil moralno veličino predsednika »Jugoslovanskega kluba« v dunajskem parlamentu, kajti čeprav je bil tudi, on doma voditelj svoje politične stranke in je bojeval ogorčene politične boje s konkurenčnimi strankami, je dajal v parlamentu naravnost zgled požrtvovalnega in nesebičnega narodnega borca in voditelja, ki se je z vso iskrenostjo in z vso svojo avtoriteto zavzel prav za vsakega svojega rojaka, pu naj je pripadal kateremukoli stanu in katerikoli — politični stranki. Pred vso avstrijsko javnostjo je neustrašeno branil teptane pravice najneznatnejših in tudi takih, ki so metali prej in poslej nanj kamenje. Še danes nam nudi parlamentarno delo ravno teh dveh mož še največ, gradiva tudi za sliko o medvojnem trpljenju našega narotla.
Zgodovinar, ki bo hotel opisati vsaj približno medvojne slovenske žrtve, bo moral upoštevati njih trojni značaj, in sicer:
t. krvne dajatve, to je število padlih, ranjenih, invalidov, vdov, sirot itd.,
2.	materi,jalne, to je vojna posojila, rekvizicije, škodo, ki so jo trpele posamezne gospodarske panoge itd. in
3.	politične, to so pred vsem persekucije.
Kakor že ponovno rečeno, ni gradivo za vse to
še prav nič zbrano, niti ga doslej še ni nihče poizkusih zbrati, a žp ti kolikor ua ie na razjjolago,
nam nudi v mnogih pogledih naravnost pretresljivo sliko. Še najmanj je vsaj glede materijalnih in političnih žrtev nedvomno trpela Kranjska. Zasluga za to gre pred vsem kompaktnosti slovenskega živ-lja na Kranjskem, v nemali meri j)a tudi tedanjemu kranjskemu deželnemu glavarju dr. Iv. šušteršiču. Na eni strani je bila njegova lojalnost vzvišena nad vsak dvom, a na drugi strani je bil mož tudi tako energičen, da ni zlezel pod klop pred nobenim generalom, čeprav so bili ti tedaj še več ko vsemogočni. Tako se imamo Kranjci pred vsem njemu zahvaliti ne samo za to, da so bile persekucije na Kranjskem razmeroma maloštevilne in vsaj po večini tudi ne ravno tako strašne, temveč tudi za to, da je bila bivša Kranjska manj ko mnogo druge dežele prizadeta po materijalnih žrtvah. V tem pogledu bo vsekakor treba še odpreti zapisnike raznih sej v bivšem deželnem dvorcu in na bivši deželni vladi, ki nam pričajo, kako neustrašeno je zastopal dr. šušteršič interese dežele, ki ji je stal na čelu. Da, časih je veljala vsa skrb takih gosjio-dov res samo interesom njih ljudstva in dežele in slovenska predvojna politična zgodovina ne pozna primera, da bi se bil upal kak mandator vede in namenoma škodovati interesom svojega lastnega naroda.
Če izvzamemo primere konkretnih in resničnih kaznivih dejanj, ki so jih nekateri redki j>osa-mezniki v svoji neprevidnosti izvršili in ki jiii seveda ne pušča nobena država na svetu, zlastii pa ne v vojnem času, nekaznovanih, so bile jolitične per-sekucije na Kranjskem razmeroma res maloštevilne. Iz vse Kranjske bo znašalo število tistih, ki so bili v prvih časih vojne zgolj iz nacionalno jorse-kucijskih razlogov zaprtis komaj več ko nekaj ducatov, a še od teh je bil velik tlel kmalu izpuščen, drugi del je bil pa izprva vtaknjen po internacij-skih taboriščih, pozneje pa konfiniran p>o raznih večjih in ci/vilizatorično visoko stoječih krajih, kjer so imeli vendarle na razpolago precej udobnosti. Nedvomno so bile pa že te interpelacije in konfi-nacije odurno nasilstvo, ker so bile protizakonite
Ljubljanske vesti:
Preiskava o ostudnem umoru
Ljubljana, 1. avgusla.
Zločin, ki je bil izvršen na Starem trgu, se počasi razkriva, z njim I« tudi vse okolnosti tega strašnega umora, še vedno pa sla odprti dve važni vprašanji: kdo je resnični morilec pokojnega Franceta Srše in kje je truplo?
1'olicijski zdravnik dr. Avraroovič je natančno pregledal vse sežgana kosli, ki so jih našli v stanovanju Sršovih, in dognal, da so to ostanki rok do komolcev. V smetišču so že včeraj našli košček truplu. ki je bil prav lako obžgan. Vse kaže, da je stari Franc Srša moral pred smrtjo pretrpeti strašne muke. Do popoldne pa policija še vedno ni na jasnem, kje so drugi deli truplu, to je glava, trup in noge. Dve domnevi sta: da so prepeljali truplo z branjevskim vozičkom ponoči kam na samoto, morda na Grad ali kam drugam ter ga tam zakopali. Sosedje trdijo, da so opazili pri- Sršovih neki voziček, ki ga sedaj ni. Druga verzija pa je, da so truplo potlačili skozi stranišče v kanal. Pokojni Franc Srša jo bil |«> lelosu majhen in droban ter je imel tudi drobceno glavo. Mogočo jo, da je truplo res v kanalu, ali pa je bilo Že odplavljeno kam naprej. Da je šlo truplo lažje v kanal, so morilci svoji žrtvi odsekali roke.
Današnja dopoldanska preiskava ni bistveno prinesla nič novega. Policija je zaslišala nekaj prič, lo je zlasti sosedov Srševih, ter nekaj otrok, s katerimi je bila Franrka znana. Dognano je dosedaj, da Francka res ni prav nič kriva tega strašnega zločina, pač pa vse kaže, da je kaj kmalu izvedela za strašno nesrečo, kar jo je seveda zelo prestrašilo. Ugotovljen je tudi čas, kdaj je bil Franc Srša umorjen. Kilo je lo v soboto med 8 in 0 zvečer.
Policija še odlaša z zasliševanjem Antona Rozmana in Johane Srše. Policija zaslišuje najprej vse priče, ki vedo količkaj povedati o okolnostih umora, nakar sledi zasliševanje obeh glavnih krivcev.
Na odredbo policijskega upravnika Kerževana so danes popoldne ob 4 mestni delavci odprli ves kanal po Rebri do Ljubljanice, da najdejo truplo. Kanal so deloma odprli že včeraj, kakor smo poročali, toda le posamezne jaške. Potrebno je bilo razdreti ves kanal.
Policijski višji kriminalni nadzornik Matija Močniik. ki vodi vso preiskavo, je zaslišal popoldne Antona Rozmana. Do ure, ko to pišemo, uspeh lega zasliševanja ni znan, temveč je gotovo le toliko, da Rozman vali vso krivdo na pokojno Jožefo Cepuder.
VIogu 19-letne Francke Sršove, hčerke umorjenega, se zdi, dn le ni tako nedolžna pri vsem strašnem zločinu, kakor je kazalo spočetka. Gotovo je dosedaj. da .ie Francka fe takoj |hi umoru zvedela za strašno res-nioo. Francka se je v začetku delala, kakor da sploh o umoru ni nič vedela in da jo jo odkritje očetove smrti silno presenetilo. Višji kriminalni nadzornik Matija Močnik, ki jo je ponovno zasliševal, jo je večkrat
zasačil i>ri nesoglasjih. Francka je na poli; ciji dala kakšne štiri izjave o svoji vlogi pri umoru, a niti dve izjavi se ne krijeta-
Dramatično jc bilo zasliševanje Francke pri današnjem komisijskem ogledu nu kraju umora samega. Tega komisijskega ogleda so se udeležili polejr nadzornika Močnika tudi številni agent je, inž. Kavčič kol strokovnjak za kanalsko omrežje, državni tožilec dr. Lučovnik in preiskovalni sodnik dr. Pompe. Ko so Francko vedli v sobo sestre Jožefe in v sobo, kjer je bil uinor nad njenim očetom izvršen, je prvotno vztrajala pri svoji izpovedi, končno ms je pa. le izdala, da jc v soboto zvečer, ko sc je vrnila domov, stopila v sobo svojih staršev, kjer je navadno tudi sama spala in tam jc videla Pcpo, na postelji pa mrtvega očeta. Tla pa so bila okrvavljena. Z vso trmo ln odločnostjo pa Francka taji. da bi bila videla sobi Antona Rozmanu. Na prigovarjanje, da .ii Anton Rozman nc bo mogel nič, tudi če ji je kaj grozil, ker je zaprt, je vedno vztrajala pri svojih prvotnih trditvah, da Rozmanu v sobi ni videla in da gu v soboto sploh n i videla v domačem stanovanju. Ko so .ii dokazali, da luže. ker vedno menja način svoje izpovedi, se izgovarja, da je bila prej zmešana.
Danes popoldne so odprli kanal, ki vodi z llobri na Stari trg. Iz hidrata na grajskem pobočju so spustili močen tok vode v kanal, ki naj hi priplavil pogrešano truplo, toda trupla ni bilo. Kakor čujemo, namerava sodišče na svoje stroške ruzkopati vso Reber in kanal, da najde truplo. Francka pri svojih izpovedih trdi enkrat, ila je Pepa nesla truplo na pokopališče, drugič na Grad in tretjič, da ga jo vrgla v stranišče. Sama pu tega ni videla, temveč sklepa tako iz njenih besedi.
Anton Rozman je pri prvem zaslišanju v torek zvečer skusal dokazati svoj alibi. Posrečilo pa se mu je to lc za čas v soboto tlo 7 zvečer, ne more pa povedati, kje je bil v času umora. t. j. od tistega trenotka, ko je Francka odšla k igri za Ljubljanico in do četrt na 10, ko se je Francka vrnila. Dosedanja preiskava je toliko dognala, da jc Rozman najbrž glavni moralični krivec tega zločina. 2e v pismu, ki ga je Pepa zapustila, pravi o njem, da jo je Rozman zelo strahova! in ji obljubil, da jo bo le tedaj poročil. kadar starih dveh ne bo več pri življenju. Vedno je grozil z noži in revolverji, izrazil pa se jc tudi ponovno, da bo stara dva zaklal. Pobiral .ie Jožefi Cepudrovi tudi ves zaslužek, in nekoč mu je O. pudrov a dala kar 2000 Din skupaj.
Mariborske vesti:
Spomenik velikemu možu
© Tlakovanje frančiškanskega mostu. Pri srednjem frančiškanskem mostu je najbolj važno to, da je tlakovan na ta način, da deževnica ne prodira pod obok. Ze do sedaj je mogel vsakdo opaziti ,da se je delala pod obokom mostu neke vrste plast apnenca in celo majhni kapniki, ki jih je vse povzročila deževnica, ki je prodirala navzdol. Novi I lak bo vse to preprečil. Na betonsko podlago namreč polagajo nepremočljiv katranov papir, čez poveznejo železno mrežo, nakar sledi asfaltni tlak. Delo je prav zaradi tega nekoliko zamudno.
0 Porfir na ljubljanskih ulicah. Mestni gradbeni urad je mesto dosedanjega apnenca pričel po-sipavati ceste in ulice z zdrobljenim porfirjem, ki ga potem potlači parni valjar, tako da je cesta ma-kadamizirana. Porfir ima pred apnencem več prednosti. Prvič se nerad drobi im ostane cestišče dalj časa trdno ter je ob primernem voznem prometu pozneje kakor tlakovano. Drugič pa porfir ne povzroča loliko prahu kakor apnenec in je tudi človeškemu zdravju portir manj škodljiv. Trdnejši porfir prenese tudi vsako ležo vozil. Te dni na ta način urejujejo Šubičevo ulico. Porfirja je pri nas dovolj, največ okoli Kamnika. .Ie pač porfir nekoliko dražji ko apnenec, toda se mnogo bolj izplača ko apnenec, ker cesta dalj časa drži.
0 Dva ponesrečenca. Reševalni avlo je prepeljal v bolnišnico snoči 13 letnega Zvonimirja Rerganta, doma iz Rožne ulice 27. ki se je poškodoval. — Ponoči pa je iz ulice Valentina Vodnika v Mostah prepeljal reševalni avto brezposelno pletiljo Fani Hale, ki se je ponesrečila in dobila notranje poškodbe.
© »sreča pri selitvi. Včeraj v opoldanskih urali se je selil delavec Ivan Stare v svoje novo stanovanje Ob Zeleni jami 23. Ko je dvigal omaro
skozi okno v pritlično stanovanje, je naenkrat omahnil in padel na Ila. Nanj pa se je prevrnila težka omara. Stare jc dobil hude notranje poškodbe ter je bil nekaj časa nezavesten. Reševalni avto g« je prepeljal v bolnišnico. Slaretovo stanje je skrajno resuo.
Naznanjam cenj. občinstvu, ila nem preselil svojo lekarno pri Sv. Hoku iz lilSe Celovška cesta 34 v IiikO pr. Siinončičn, Celovška e. Ii'2, nasproti trRH v šiški.
Za nadaljnji obisk se priporoča Pil. Mr. Hočevar S'l a v k o , lekarnaT, Ljubljana VII. — Telefon 34-51.
© Zdravniška spričevala za ženitve. Zdravnik nam poroča: Po določilih § 9 zakona o pobijanju spolnih bolezni in zadevnega pravilnika morajo ženini od 1. julija naprej predložiti župnemu uradu spričevalo o svojem zdravju. Teh spričeval ne izdaja samo mestni fizikat, kakor bi to mogoče kdo napak razumel na podlagi »Slovenčeve« notice z dne 27. julija, ampak ima to pravico vsak zdravnik, kar tudi zakon sam izrecno in jasno določa.
© V soboto 4. avgusta 1934 od 8.31) do-dopldnc dalje vrši podpisana davčna uprava prodajo različnih zarobljenih predmetov (tovorni avtomobil, blagajne, aparati itd.) iz proste roke. v prostorih mestnega načclstva na Jegličevi cesti 10 (baraka). V. d. šefa davčne uprave: Predikaka.
© Kopališč« v hotelu »Slon« zopet odprto.
© Šivalni stroj Singer, le malo rabljen, se proda. Naslov se izve pri upravi »Slov.«
© Največja izbira damskih poletnih oblek, kril, bluz itd. Nizke cene. Goričar, Sv. Petra cesta 29.
Smrt velikega našega osvoboditelja generala Rudolfa Maistra je bolno odjeknila širom naše domovine. Posebno občutil izgubo Maribor. Njegova zadnja pot in njegov pogreb sta pričala, kako .globoko v srcih vseh je bila vsidrana ljubezen do velikega moža naših prevratnih in poprcvralnih dni iu kako velika je bila naša hvaležnost, ki mu jo dolgujemo za njegovo zgodovinsko delo. Man-bor je pokazal pokojnemu generalu svojo hvaležnost in spoštovanje še ob času njegovega življenja. Vidni znak tega jo imenovanje ene najlepših ulic po njem in počastitev s podplitvijo častnega občau-stva. Uoneral Maister je bil prvi slovenski častni
U Poročili so se v Mariboru: Močivnik Anton, trgovski pomočnik in (iolovršnik Marija. — Artur Ifornaus, knjigovodja v Studencih in Terezija Novak. — Gregorčič Karel, strugar in Špelec Miroslava. — Pongrac Ivan, ključavničar v Zagrebu in Vombek Ida. — Dvoršak Alojz, kotlarski pomočnik in Langhanier Valburga. — Ploj Jožef, tkalec iz ['obrežja in Potočnik Marija. — Mladoporočencem obilo sreče!
□	Proslava praznika sv. Ignacija, ustanovitelja Družbe Jezusove, se bo obhajala v kapeli presv. Srca v nedeljo, dne 5. avgusta. Vsi vernilki dobe v tej kapeli popolni odpustek pod običajnimi pogoji, na predvečer in dan proslave.
□	Pri koineinoruciji za pokojnini generalom Maistrom, ki bo drevi na verandi Unionske dvorane ob 20, govori g. polkovnik Vavpolič o Maistru kot vojaku in ne polkovnik Luvrič, kakor smo poročali včeraj.
□	Elektrifikacija pohorskih vrhov. V soboto sc bo odprla na Pohorju nova elektrarna pri Pohorskem domu. Elektrarna bo dobavila tok ludi Mariborski koči in nekaterim bližnjim posestnikom. Tudi Ruška koča namerava zgraditi) lasten vodovod in elektrarno.
□	Umrl je v Čopovi ulici 3 v visoki starosti 83 let Simon Baumkircher. Naj počiva v miru!
□	Gori. V Zdenicah je izbruhnil požar pri posestniku Francu Pericu. Zgorelo je gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša. Ogenj je nastal najbrž zaradi nepazljivosti. Lastnik trpi 30.000 Din škode.
□	Zrcalo gospodarskih razmer. Včeraj je zaprla lastnica kavarne in točilnice na Glavnem trgu štev. 3 svoje kavarniške prostore. Zaradi nevzdržnih razmer je zaspalo staroznano podjetje. Nad leto dni se je lastnica borila za obstoj ter vlagala prošnje pri vseh mogočih uradih za razširjenje koncesije v\ gostilniško obrt, toda vse je bilo zaman. Tako je ostal sedaj ves južni del Glavnega trga brez vsake gostilne.
□	»Mariborske slike«. Ljudska tiskarna v Mariboru je izdala za letošnji Mariborski teden brošuro Mariborske slike« z zanimivim propagandnim in statističnim niaterijalom o Mariboru. Uredil jih je F. Mrčenik (psevdonim), prispevali pa soi razne članke nekateri mariborski javni delavci.
□	Združenje gostilničarskih podjetij prireja za Mariborski teden gostilniško m hotelirsko razstavo. ki bo razdeljena na 4 pododdelke, ki bode* predstavljali moderno spalnico s kopalnico v hotelu: dalje restavracijsko kuhinjo z vsemi modernimi napravami, restavracijsko sobo ter razstavo živil.
□	»Davčni izterjevalec« v kehi. Zadnje mesece se je potikal po kmetih v mariborski okolici boljše oblečen možakar, ki se je izdajal za davčnega izterjevalca ter terjal ljudi za zaostale davke. Ker je danes na kmetih že skoraj vsak davke dolžan, jc imel obilo klijentov. Zaradi odločnega nastopa so mu skoraj povsod nasedali, lenibolj, ker je bil izterjevalec: prijazen gospod ter se je zado« voljil po večini z nekaj kovači, za ostanek pa je" obljubil da bo davkarija že počakala. Tudi v Mariboru se mu je takšno sleparstvo dvakrat posrečilo« Da so opeharjeni, so opazili šele takrat, ko je prišel pravi davčni izterjevalec rubit. Sedaj se je »izterjevalec-' vjel v mreže mariborske policije. Policija ga je oddala sodišču.
□	V drugič preprečen požig. Studenški poži-galec se je zopet zganil. V torek je poskusil zanetiti ogenj pri posestniku Kolniku, pri katerem je že nedavno zaman poskušal »srečo«-. Prvič je zataknil gorečo svečo v setio, pa je k sreči veter ugasnil plamen. V torek popoldne pa jc zataknil prižgano smolenico v kup žila, ki so ga Kolnikovi pripravili poleg gospodarskega poslopja za mlatev. K sreči je šla domača hčerka v usodnem trenutku iskat psa, ki se je nelkam zatekel ter je prišla do žitne kopice v hipu, ko se je začela suha slama vneniati. V Studencih je zaradi drugega požigal-skega poskusa zavladalo hudo razburjenje.
□	Pohorska cesta. Te dni so pričeli delati odcep od glavne Pohorske ceste proti Pohorskemu domu in Mariborski koči. Napravili so že 80 m iz-
tn so se naslanjale na povsem samovoljno razlago tozadevnega zakona iz I. 1809. Protizakonito na-»ilslvo pa nujno in vedno globoko rani človeku prirojeni pravni čut ludi pri tistih, ki niso direktno prizadeti.
Dr. šušteršiču večkrat očitajo znane okrožnice, ki jih je pošiljal nekaterim svojim političnim prijateljem. Čeprav se je velik del Evrope takih iti še precej hujših stvari v zadnjih letih že jako privadil in se jih z vso vnemo poslužujejo ludi tisti, ki se nad njimi najbolj kričavo zgražajo, vendar gotovo ni bilo že tedaj nikogar, ki bi jih bil hotel ali mogel zagovarjati. Bile so nemoralne, toda vsaj doslej ni znano, da l>i dale one povod za katerokoli persekueijo, kar je ravno znamenje, da se ta juha ni jedla tako vroča, kot bi jo danes nekateri radi i v Trstu) vsaj nckolikanj vendarle zadoščeno osnov
rata«. zato so bili Slovenci takoj ob pričetku vojne prepuščeni na milost in nemilost nacionalnemu šovinizmu birokracije in renegatski sodrgi tamošnjih mest in mestec. Cenzura je časopisju onemogočila že samo suho registracijo nasilstev in preganjanj koroških in štajerskih Slovencev, zato si danes nikakor ne moremo ustvariti več izčrpne slike vseh grozot, ki so jih pretrpeli tamošnji Slovenci zlasti v prvi vojni dobi, toda že gradivo, ki je dostopno danes, nam glasno priča, da je začel tudi slovenski narod že prve dni svetovne vojne drago plačevati svoje hrepenenje po osvobojenju.
Položaj štajerskih in koroških Slovencev se je do prevrata prav znatno raz.likoval od položaja kranjskih in primorskih. Dočim je bilo tu (razen
prikazovali. In to odbija tudi velik del njih osti.
Še precej poceni je odnesla svojo kožo tudi Primorska, kjer gre tozadevna zasluga pred vsem tamošnjeinu cesarskemu namestniku princu Hohen-lohe-ju. To je bil eden tiajpošlenejših in najpametnejših oblastnikov stare Avstrije, ki je dobro uvi
nim slovenskim jezikovnim zahtevam, so se pa morali koroški in štajerski Slovenci boriti še za svoje najelementarnejše pravice. To je imelo za posledico, da se je tudi njih politično življenje precej razlikovalo od kranjskega. Ker lu pravega narodnostnega boja prav za prav niti ni več bilo, so v
deval, da Primorja ne ogrožajo Slovani, temveč ! kranjski politiki že lahko prevladovali svetovno
Italijani. Zato jc v direktnem nasprotju z miselnostjo omejenih dunajskih mogotcev skusal lam slovenskii živel j kolikor le mogoče podpirati. So-veda je bil pa njegov vpliv zlasti še med vojno jako okrnjen in ko jo rajnki dr. Kybaf nekoč interveniral za neke aretirance. mu je princ llohenlohe resignirano izjavil, da mora paziti, da šc njega samega ne zapro. Kljub tomu je bilo pa Rybarevo posredovanje uspešna. V slovenskem delu Primorja ie še največ trpela istrska duhovščina iz istih razlogov ko na Koroškem in na Kranjskem.
Popolnoma drugačnn je bil pa položaj koroških in štajerskih Slovon«**. V obeh deželah so tvorili Slovenci komaj po eno tretjino prebivalstva in iz obeh deželnih ginvrifh mest je pihal za Slovence ••krajno povraten veter. Tudi okrajna glavarstva in vse druge lokatne oblasti so bile lc nekake eksno-nimrr.	nemško nacionalnega »Vollis-
nazorni. gospodarski in socialni momenti, loda na i Koroškem in na štajerskem je morala loti vsa po-1 zornost obrnjena Se vedno na izbojevanje elementarnih narodnostnih pravic in je imela zalo še v pretežni meri ohfe narodni značaj, ki še ni imel razumevanja za kranjsko strankarstvo*. Dočim \ zadnji kranjski in primorski rod že skoraj ni več poznal trpljenja in žrtev praveca na rod nosi noga I boja. je pa la na Štajerskem in zlasti šc na Koro-! škem divjal še v vsej svoji ogorčenosti, zlasti ker I je lamošnje prepotenlno nomšlvo gledalo na Slo-' vence nekako lako, kot nlari Rimljani na podjarm-, ljene barbarske narode.
Pravna sigurnost, ki je bila v predvojni Avstriji kolikor toliko zajamčena, je do vojne preprečevala večje individualne protizakonitosti, toda z izbruhom svetovne vojne so pod varstvom cenzure i in suspeiizacije všuli ustavnih svoboščin padli vsi
— Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji 'em-Ijejo Franz-Josef« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »
oziri im surovi nemški imperializem ili prav nič več skrival, da hoče priti za vsako ceno po slovenskem truplu do Adrije. V ta namen je bilo treba odstraniti ves narodno zavedni slovenski živelj z izobraženstvoui na čelu, ki je vodilo taniošnje narodne boje, na drugi strani pa z neusmiljenimi re-kvizicijami gospodarsko čim bolj oslabiti in končno zlomiti slovensko odporno moč.
Ker jc pa stala na čelu slovenskega narodnostnega boja že od nekdaj in v vseh slovenskih deželah duhovščina, je razumljivo, da sc je ravno nanjo sesul ob pričetku vojne prav ves gnjev renegalske sodrge in šovonističnega nemškega losvonromov-skega izobraženstva z birokracijo na čelu. V lem pogledu je bil naravnost tipičen zloglasni vojaški sodnik dr. Secliger. ki sc ie nekoč javno izrazil, da so vsi kranjski, koroški in štajerski (slovenski) duhovniki veleizdajalci, ki zaslužijo, da bi jih slekel, pretepel in pognal v — Srbijo. Enako jc saui koroški deželni predsednik baron Fries označil vso slovensko duhovščino za veloizdajalsko in nekoč je ža-rečega lica stopil v svoj urad, rekoč: »Sedaj sem zopet zaprl nekega slovenskega farja.« In če so lako klerikalno piskali najvišji predsluvitelji medvojne Avstrije, potem si pač lahko mislimo, kako so plesali šele majhni potentuli od žundarjev do glavarjev, ki so bili vsi prepojeni z najbolj plitkim liberalnim kulturnobojstvom in losvonromovstvom.
(Nadaljevanje.)
meščan mariborski. Vendar so vsi ti dokazi še premalo. Postavili moramo generalu Maistru viden in trajon spomenik. Zamisel postavitve spomenika je vznikla v mariborski javnosti, vidnega izraza pa ji dajemo na tem lpeslu. General Maister zaslužil, ila mu Maribor postavi spomenik na najlepšem prostoru, ki ga mesto premore. Ril bi zato najprimernejši Jugoslovanski trg. Lepšega in arhitektonsko kakor tudi krajevno primernejšega prostora mesto danes nima. Spomenik bi bil trgu v okras in mestu v ponos. Prepričani smo, da je ves Maribor za to in če treba, izvedemo tudi dokaz.
kopa ter upajo, da bodo zemeljska dela letos do zime končana. Cesta bo dovršena drugo leto. V celoti bo merila v dolžino 600 m.
□	Begunci še prihajajo. Po malem še priha« jajo avstrijski begunci) čez mejo ter se ustavljajo v Mariboru. Včeraj je prispela skupina llitlerjev-cev, ki so je prebila čez Peco na naše ozemlje. Ti so bili vsi izčrpani. Tudi čez Kozjak šc prihajajo posamezniki. Vse pošilja obmejni komisarijat v Varaždin.
□	Zaslišanje Laknerja in 1'ančurja, ki se je
vršilo v kaznilnici, je že končano. Preiskovalni sodnik v. s. s. dr. Travner je zaslišal poleg obeh zločincev še 12 paznikov kot priče. Oba, I.akner in Pančur, sta trdovratno vztrajala prii svojem prvem zagovoru ter valita krivdo še vedno drug na drugega. Lakner pravi, da jo zadal pazniku Peterinu smrtni udarec Pančur, Pančur pa trdi isto o Lak-nerju. Za Laknerja je obtežilno dejstvo, da jc bil snirtnonosni kamen zavit v njegovo brisačo. Vse spise o zasliševanju je dobilo državno pravduištvo, ki, bo sestavilo obtožnico. Sodna razprava se bo pa najbrž vršila v kaznilnici.
□	Dr. Lovrec Rudol! od 3. do 20. avgusta ne ordinira.
Celje
0 Odkritje Lečnikove spominske plošče.
Savinjska podružnica turist, kluba »Skale« odkrije v nedeljo, 5. avgusta t. I. spominsko ploščo svojemu pok. tovarišu Lečniku. Doliod iz Kranjske gore <lo koče nu Krnici, odkoder je do plošče šc slabo uro hoda. Ob 10 bo služba božja na prostem, katero bo imel g. katehet Vinko Lavrič iz Ljubljane. Vabljeni vsi planinci, za tovariše Skalašc udeležba obvezna, da skupno počaste spomin pokojnega tovariša.
0 Zvezni kancler dr. Sciiuschnigg. Kakor poroča prijatelj našega lista, jc novi avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg živel v mladosti tudi v Celju, kjer jc bil njegov oče major in komandant celjskega domobranskega bataljona.
0 Portret pisatelja Roša. V izložbenem oknu trgovine Strupi na Kralja Petra cesti je razstavljen portret pisatelja g. Fr. Roša. Portret jc iepo delo šolskega upravitelja v pokoju g. j. Bizjaka.
0 Tujski promet v mesecu juliju. V mesecu juliju je obiskalo Celje 1152 tujcev. Tujski promet je v zadnjem času zaradi ■ lepega vremena prccej narastel. Mcseca junija je obiskalo Celje samo 899 tu jcev, meseca juli ja lanskega leta pa 1135, i/ česar razvidimo, da število tujcev, ki obiskujejo Celje, stalno narašča.
0 Število brezposelnih zopet poskočilo. V
izkazu liorze dela z dne 31. julija znaša število brezposelnih, priglašenih pri celjski ekspozituri Borze dela 313, 284 moških in 29 žensk. Napram izkazu z dne 20. julija, ko je bilo priglašenih 298 brezposelnih delovnih moči, je število zopet poskočilo, kljub ugodni sezoni.
0 Umrljivost v mesecu juliju. V mesecu juliju jc umrlo v Celju 17 oseb; 15 v javni bolnišnici in 2 v mestu.
0 V nedeljo ne bo toka. Falska elektrarna sporoča, da v nedeljo, due 5. t. m. zaradi popravila daljnovoda v Celju in okolici ne bo toka od 5 zjutraj do 5 popoldne.
0 Nesreče. Divjak Franc, 49-lctni posestnik iz Zaloga pri Sv. Petru v Sav. dolini, je v Sp. Grušovljah pomagal mlatiti s strojem žito. Mlatilnica ga jc zgrabila in mu zmečkala vse prste na desni roki. — Habjanu Antonu. 62-lct-li-eniu posestniku z Ostrožncga pri Celju, jc mlatilnica razmesarila sredinec na levi roki. — Tovornik Karolina, t4-letna hči najemnika, Počeno pri Marija Gradcu, jc prišla 30. julija doma pod voz slame; pri tein si je zlomila desno nogo. Vsi trije ponesrečenci se zdra\ijo v celjski bolnišnici.
0 Neprevidno dekle. Poscstnikova hči Pavla Lubcj, Kebclj pri Konjicah, sc jc v torek pripeljala v Celje z mariborskim vlakom ob 11.15 obiskat brata v bolnišnico, nato je bila pa namenjena naprej v Ljubljano iskat službo.
V	Aleksandrovi ulici sc ji jc pridružil neznani moški in se ji ponudil, da ji bo pomugal nesti kovčeg, v kur je dekle privolilo. Ko sta prišla do bolnišnice, jo je neznanec s kovčegom imel počakati zunaj. Ko je pa l.ubejeva prišla iz bolnišnice, je na žalost opazila, da je neznani kuvalir z njenim kovčegom nezinuiokam odšel.
V	kovčegu je imela obleko, perilo, čevlje; toaletne potrebščine, poselsko knjižico, denar in razne druge predmete in ima neprevidno dekle 1421 Din škode.
Loče
Smrt krščanske žene. Ob obilni udeležbi smo pokopali dne 30. julija Terezijo Renčič r. Marguč, posestnico v Ločah; bila je vseskozi dobra kristjunka; skrbno je donašala svežih rož na oltar in tudi med tednom pridno zahajala v cerkev, kjer jc pogosto prejemala evll. Kralja. Bila jo kot dekle vzgledna Marijina družbenica in zvesta članica bivšega ^Orla«, v zakonu pa skromna, boguvdana žena. Fno leto je komaj, odkar jc s svojim življenjskim toAa-rišem stopila pred oltar, sedaj pa jc postala žrtev materinstva. Počivaj v miru!
Res hvalevredno jc. da se jc končno postavil dober nov most pri viaduktu v Spodnjih Ložah čez Dravinio. V nedeljo, 29. julija, ga jc ob udeležbi oblastnih predstavnikov, okr. načelnika g. Suhača po izbranem, jedernatem govoru blagoslovil č. g. kaplan Korlrič. Most jo stal celili 30.740 Din. Ob slovesnosti jc sodelovala ves čas tudi godba. — Žc med blagoslovitvijo so sc zbirali temni grozeči oblaki, v katere sc jc žc itak bičani kmet radi velikih gospodarskih te/koč s skrbjo oziral. In res, kmalu se jc vsnlii izredna, kot oreh debela toča, ki sc jc pa — hvala Bogu! — kmalu sprevrgla v (Irobnc.iSo in končno v bIacodc.ini, trosil dež.
Cerkveni rop pri Sv. Gregorju
Ribnica, 31. julija.
V noči od nedelje na ponedeljek se je zftbdilo v cerkvi pri Sv. Gregorju zlobno bogoskruustvo. Neznan hudobnež so je menda zvečer skril v cerkev ali pu je drugače odprl zakristijo, vzel tam ključ od taber-nakl.ia ter odnesel dva tam se nahajajoča ciborija, dočim je okrog 300 posvečenih ho; s ti j stresel v tabernakelj na Ha, tabernakelj zopet zaklenil in odnesel tudi ključ, da bi t.-iko zadržal morebitne zasledovalce, ki bi se mudili z odpiranjem tabernaklja. Obenem jo vrlrl tudi v ccrkveno puščico, kjer pa ni našel bogatega plena. Zlobnež je moral biti dober poznavalec drugih kovin, ker jo odnesel eu ciborij, ki jc bil ves srebrn in pozlačen ter okrašen z dragimi emajli; dočim je drugega, ki je imel srebrno kupo, tudi odnesel, pokrov pa je pustil v tabernakl.iu, ker ni bil dragocen. Tudi obhajilno p a te no i/, navadne pozlačene kovine je v zakristiji pustil pri miru, dasi jo je imel v rokah.
•Prof. Silvo Breskvar:
Strela užgala
Sladka frora, 31. julija.
Dne 30. julija ob 10 zvečer je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika po domače Prah. Poslopje je do (al pogorelo. K sreči so bili dobri možje kar na licu me: sta, da so obvarovali hišo, ki je le nekaj metrov oddaljena. Gasilska četa je ustanovljena, če bi imeli 250 m cevi, bi bil požar ustavljen brez vsake brizgalne, ker padcc našega vodovoda znaša tu nad fiO m.
Litijska predilnica manj dela
Litija. 31. julija.
Radi pomanjkanja naročil vsled previsokih cen, ki baje ne morejo konkurirati italijanskemu uvozu iste kakovosti, je ravnateljstvo litijske predilnice v sporazumu z delavskimi zaupniki obrat na dva pasa ukinilo, tako da delajo sedaj v pjedilnici le ua en pas. Delavci se menjajo tedensko, tako da delajo v mesecu komaj 12 šihtov. Seveda je vsled tega itak slabo plačano delavstvo silno udarjeno. O vzrokih te. redukcije, ki ne pomenju le udarca za delavstvo, ampak za vso okolico, se povrnemo o prvi priliki, ko točneje spoznamo prave vzroke.
Grand hotel „l/nionw
Drevi ob pol 8 vrtni koncert vojaške godbe
Vstop prost!_Cene normalne !
Koledar
Četrtek, 2. avgusta: Porcijunkula; Alfonz Li.gu-rijski, škof. — Zadnji krajec ob 7.27. Herschel napoveduje spremenljivo vreme
Novi grobovi
+ V Ljubljani sta umrla gosp. Janez Poznič, upokojeni železničar. Pogreb bo v petek ob pol 6 popoldne iz Podmilsčakove ulice 46. — Helena Kokolj roj. Skarza, žena vpok, drž. stražmojstra. Pogreb boT v petek ob 4 popoldne iz spi, bolnišnice. Naj počivata v miru! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
-J- V Smartnem pri Litiji so v torek popoldne pokopali g. Simona Berliča, vpokoje-nega slugo na okr. glavarstvu v Litiji. S pokojnim lega v grob zopet eden starih originalov. G. Berlič je na okr. glavarstvu vestno služil skoro polnih 40 let ter bil s pred par leti umrlim tajnikom g. Jeretinoni tako rekoč celo glavarstvo. — Če je imel še toliko dela, je bil vedno dobre volje ter vsakemu uslužen. Posebno med vojno, ko ni bilo dovolj osebja na glavarstvu, jc moral mnogo noči delati do jutra, kar ga pa ni nikoli vznemirjalo, ker je bil v svoji službi res vzor vestnega delavca. Za njegove zasluge je bil' pokojni odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge. — Dočakal je častitljivo starost 80 let. Žalujočim naše sožalje, njegovi duši pa večni mir! .
•f Smrtno se je ponesrečil posestnik in gostilničar g. Jakob Pustavrh, Cermojše št. 48. Pokojni je bil vse skozi spoštovan mož in lastnik daleč naokoli znane gostilne »Pod Taborom«, jxidoma-če pri Murencu. Zapušča žalujočo ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Pogreb bo v četrtek ob 10 s sveto mašo na čermojško pokopališče. _
da JteU ^etilo.
t
Osebne vesti
— Poročena sta bila na Brezjah dne 31. julija . Jurij Kolčan, trgovec v Orehovici, župnija -einšenik, in gdč. Slavica C u k j a t i, hči posestnika in župana iz Št. Gotarda. Ros Anton, posestnik in čevljar iz Št. Janža, in gdč. AntonijaK o 1 č a n iz Oreliovice. Oba para je poročil g. Franc Pfajfar, župnik iz Št. Gotarda. Obilo sreče v novem stanu!
Ostale vesti
—- Višarskim romarjem tem potom sporočamo vozni red posebnega vlaka, ki odhaja v soboto, dne 4. avgusta zjutraj ob 7.50 ž glav. kolodvora. Z gor. kolodvora odhaja vlak 7.54, Vižmarje 8.03, Medno 8 08, Medvode 8.14, Reteče 8.22, Školja Loka 8.28, Žabnica 8.34, Kranj 8.47, Sv. Jošt 8.53, Podnart 9.03, Otoče 9.09, Radovljica 9.22, Lesce 9.30, Žirovnica 9.41, Javornik 9.49, Jesenice prihod 9.59, odhod 10.09, ]>rihod v Rateče 11.03. — Na Višarjah bo zvečer ob pol 8 pridiga stolnega kanonika in župnika dr. T. Klitiarja, po pridigi se uvrstijo romarji v rimsko procesijo, pravočasno naj si preskrbe srečke. Procesija po običajni poti okrog hriba sv. Višarij. Pri procesiji pete litanijc in ljudsko petje. Procesija se zaključi z blagoslovom v cerkvi. Naslednje jutro je ob 5 skupno sv. obhajilo, sv. maša s pridigo. Pridiguje stolni vikar g. Alojzij Košmerlj. Svete maše se bodo brale od 3 dalje. Odhod z Višarij ob 8. Vodstvo romanja prosi, da vzamejo romarji s seboj izkaznice s fotografijo, da se natanko držijo navodil vodstva. Vstopajo naj v vo-»ove. ki so za nie določeni in označeni s pri-
ti. svetnik Krurnpeslar silno skrbno čuva cerkvene posode; vse kelilie, celo vsakdanjega, in monštrance ter ciborij vedno hrani v župnišču. Zalo ropar ni dobil nobenega keliha ali nionštranee. Slučaj pa je hotel, da jc g. svetnik ravno to nedeljo izpraznil en ciborij. Da se ne bi služba božja zavlekla, ga ,ic kanil očistiti v ponedeljek, pa ga jc pustil v tabenaklju, kjer ga je zalotil božje-ropnik.
Zjutraj je bila takoj vsa fara pokonci, ko so našli zakristijo odprto. Tabernaklja niso mogli odpreti, ker ni bilo ključa, dokler niso izpilili drugega, ki jc pokazal oskrunjeno božje bivališče. Verniki so v, solzah molili pred oskrunjenim Najsvetejšim zadostilne molitve. Ropar je sicer odšel s plenom, a dosegla ga bo vsaj božja pravica. Požrtvovalni Grcgorci, ki sedaj ni; majo nobenega ciborija, pa bodo tudi v tej stiski prinesli svoje žrtve, da se popravi, kar je brezverna in zlobna roka zagrešila,
inernim napisom, tudi nazaj glede naj zavzamejo ista mesta.
—	Nov župan v Mengšu. Pri občinskih i volitvah v oktobru je dobila liste g. Avgusta Šustaršiča 227 glasov in IG odbornikov, lista ' g. Franca Kosca (JNS) pa 125 glasov in 2 odbornika. Pritožba proti volitvam je bila razveljavljena, vendar pa izvoljeni odbor ni j mogel prevzeti poslov, ker .je zaradi znane razprave o mengeških občinskih dobavite- i ljih nusta.lo sporno vprašanje, ali niso nekateri občinski odborniki izvoljenega večinskega odbora občinski dobavitelji. Razprava
o občinskih dobaviteljih je vzbudila veliko zanimanje, ker je šlo za načelno važno tolmačenje zadevnih zakonskih določb, ki so se pri nas različno, večinoma pa zelo strogo tolmačile. Ko je upravno sodišče v mengeškem slučaju izreklo svojo odločitev in preciziralo svoje stališče glede občinskih dobaviteljev, ni bilo nobene ovire več z u potrditev izvoljenega občinskega odbora, v katerem zdaj ni nobenega občinskega dobavitelja. V soboto je imel novi odbor prvo sejo, na kateri so občinski odborniki položili zaprisego. Novi župan pr. Avgust šušteršič je že prevzel posle od dosedanjega župana g. Alojza Kunca ml. Prepričani smo, da bo novi občinski odbor z veliko vnemo deloval za uapredok in gospodarski podvig starodavnega Mengša.
—	Ne zapravljajte denarja za tuje, ko domača, naravna JORDAN grenčica ugodno deluje pri boleznih želodca, čreves, ledvic, žolčnili kamnih, hemoroidih, astmi, sklerozi. Ni treba dijote. Neškodljivo sredstvo. Dobi se povsod.	. . .
—	Na zagoneten način je izginila 27-letna učiteljica Pavla Narobe, ki je službovala zadnja leta v Braslovčah na Štajerskem. V torek dopoldne ob 9 se je iz Trojan, kjer je bila na počitnicah pri svoji sestri, pripeljala z avtobusom v Ljubljano in se oglasila pri svoji sorodnici v Beethovnovi ulici 6. Nameravala se je še isto dopoldne odjDeljati z avtobusom naprej v Šmartno pod Šmarno goro, kjer so doma njeni starši. Pustila jc svoj plašč pri sorodnici in ji rekla, da se takoj spel vrne, ker ima v mestu še nujen opravek. Od onega trenutka dalje je izginila vsaka sled za njo. Ni se še vrnila ne v torek, ne v sredo. Njena v Ljubljani živeča sestra je poizvedovala za njo na po-liciji in v bolnišnici, kjer pa tudi nič ne vedo o njej. Ni izključeno, da jc postala žrtev neznanega zlikovca, ki je opazil, da ima mnogo denarja pri sebi. — Vsakogar, ki bi o pogrešauki kaj vedel, naj to sporoči njenemu očetu Francu Narobe, ptpsestniku v Šmartnern pod Šmarno goro, ki je pripravljen dati primerno nagrado za izsleditev pogrešanke. .	..,..-. , *•>.
—	Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexeuscbuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
—	Šc zdravniško potrdilo za ženine. Dušni pastir nam piše: Rok izdaje tega potrdila 10 dni pred poroko je vsekakor prekratek. Zgodil se je slučaj, da sta bila zaročenca že enkrat oklicana, seveda brez zdraviliškega potrdila, ki bi sicer, če bi je ženin prinesel že k prvemu oklicu, bilo že prestaro. Oklici tečejo tri nedelje, torej 14 dni. Naš ženin pa ni dobil zdravniškega spričevala, ker je njegova bolezen taka, da potrebuje dolgo časa za zdravljenje, in oklici so se morali ustaviti. S tem pa je bil ženin osramočen po vsej župniji, vsi so vedeli za njegovo bolezen. Jc sicer to nekako zaslužena kazen zanj, pa vendar skoraj nekoliko prehuda. Poleg tega pa je lo tudi kršitev uradne tajnosti in cerkev s takimi grešniki ne sme tako kruto ravnati, da bi zablode svojih vernikov obešala na veliki zvon ali jih proglašala raz jjrižnico, četudi ne naravnost. Vsekako to ni po obstoječih moralnih načelih. Naj moralisti o tem razsodijo. Kako se naj temu izognemo?
—	Koča na Pesku, Pohorje. Dne 15. avgusta ob priliki proslave petletnice otvoritve koče na Pesku se vrši jrohorski tabor. Ob 10 dopoldne bo pri koči sv. maša. Na predvečer obletnice bo na vrhu Rogle prižgan kres z bengaličnim ognjem.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Berghoff. Ein Gaag durchs Evangelium. Ncdcljsk? pridige o Kristusu. 268 str. Nevezano 08 Din. — Bcrghclf, Der ganze Chrisl. Pridige za vse nedelje in praznike v letu na fKidlagi evangelijev. 247 strani. Nevezano 64 Din. — Drink-welder, Vollendung in Christus. 264 strani. Vezano 136 Din. — Fiiglein, Zungen und Zeichm Gottes aus vergangener Zeit. Priložnostne pridige. 117 strani. Nevezano 44 Din. — Huber, Vom Christentum zimi Katechismus in Kurzpredigten. 211 strani. Nevezano 66 Din. — Neuss, Ein Priester unsercr Zeit. Življenje in delo ložefa Stoflelsa, škofa-koadjutorja v Kolnu 1879-1923. 150 strani. Nevezano 72 Din. — Spiegel, In Gottes Auftrag. Pridige. 376 strani. Nevezano 100 Din. — Svoboda, Predigten zur Zeit. 168 strani. Nevezano 64 Din.
—	Službeni list kr. banske uprave prinaša v svojem 61. kosu z dne 1. avg.: uredbo o društvih univerzitetnih slušateljev in na-rodbo o kontroli kakovosti jajc m izvoz v Nemčijo.
—	čudovita moč kamilic za lepoto in zdravje kože. Revolucija v sodobni kozme-tlki! Opozarjamo na današnji oglas.
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Frani Joseiova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
Nebo v avgustu - Solnčne pege
Na južnem nebu je zbrana sedaj vsa lepota poletnih večerov. Prav na desni struni južnega obzorju /uhaja K hi s v Devici in z. njim vred najsvetlejša večerna zvezda premičnica Jupiter. Sredino obnebnika straži nevarni Škorpijon z rdečim Antaresom. /.n njim sledijo zvezde .Strelca, tcinu pu bolj neznatno ozvezdje Ovna. V škorpijonu in Strelcu doseže ekliptika ali živalski kroj; svojo najnižjo lego iui nebu. To je tista velika nebesna* ceštu, po kateri romajo Sonce in I una in vse premičnice, Na omenjenem kraju jc Sonce nu k i u ju decembru, ko je dun naj-Lrajši. — Nud Devico je Volar z Arklurom. sredi neba nud Škorpijonom pn sc vije /loliotnu Kača. V isti višini nad obzorjem kukor Arktur, pa im vzhodni strani neba, plavu Atair, glavna zvezda ponosnega Orla, Prav nad našo glavo razliva Vega v Liri svoje mile žarke v večerni m m k.
Pod Scvrrnicu vzhaja Ko/icu v Voznik n. če se o/.rc.š prve uro po zahodu .Sonca, kjerkoli v Ljubljani ali njeni okolici proti Kamniškim planinam, zapaziš Kožico, ki vzhaja izza planin. Njena trepetajoča svetloba sc jasno odraža na nebu. kjer je tedaj še prav mulo manjših /ve/,d. Zdi se ti kakor kres, ki veselo gori visoko na planinah. — Veliki voz je privozil popolnoma na desno, zahodno stran Scvernice. Na vzhodu pa se žr dvigajo znanilci zgodnje jeseni. Nad Kožico v Rimski cesti — ki se boči v velikem loku preko neba — vidimo Pcrzeja, šc više pu Kasiopcjo. večno nasprotnico Velikega voza. Kadar jc Voz na zahodu, je Kasiojieja na vzhodu in ko jc v maju Vo/, najviše, zavzame ona najnižje mesto nad obzorjem. Prav nud vzhodom svetijo zvezde nebeškega Pcgaza iu An-drotnede.
V začetku meseca se pokaže Merkur v jutranji zori. Od 10. avgusta naprej se /.oprt izgubi v sončnih žarkih.
Venera-Danica vse lepše sveti na jutranjem nebu.
Mars, ki se je toliko meseccv potikal v bližini Sonca in se pod varstvom n jegove svetlobe izmikal očem. stopa počasi na plan. Pred pričetkom dneva je v Dvojčkih, kjer se 2. t. m. srečata z Venero.
Jupiter sc poslavlja /. večernega neba.
Saluren je z nastopom noči na vzhodu in je. viden celo noč.
Nekako v prvi tretjini mescca se ponašajo noči / velikim številom utrinkov. Njihove svetle sledi kažejo proti ozvezdju Pcrzeja. Zato jih imenujemo -Perzcide«.
Dne tO. t. m. bo kolobarčasti sončni mrk. viden bo Ic v južnem delu Afrike.
Luna. najhitrejša zvezda neba. sc 16. t. m. približa Jupitru in ko bo dne 24. v ščipu, tudi Saturnu. Po polnoči, zadnjega dne v mcsccu pokrije na svojem potu Plejade.
Ena najbolj znanih tvorb na Soncu so njegove pege. To so za oči temna mesta v oni sončni plasti, ki nam pošilja pretežni del toplote in svetlobe. Po velikosti so kaj različne. Najmanjše vidimo le v najmočnejših daljnogledih. največje pa zapazi tudi golo oko, če ga le z okajenim steklom obvarujemo močnih sončnih žarkov. Nekatere pege so veliko večje od naše zemlje; z lahkoto bi sc skrila v njih. Tudi po obliki kažejo precejšnjo raznolikost: imajo pa bolj ali manj podobo kroga. Navadno nastopajo v skupinah. — Pege niso popolnoma temne: izžar ja jo še vedno toliko svetlobe, kakor 500 ščipov skupaj. Precejšnje število peg ima lijakast značaj. Notranji, najtemnejši del le/i vobče niže od robnega, svetlejšega dela. Vendar ni mogoče na vseh pegah opazovati tega pojava.
Kaj so pege? To je pač prvo vprašanje, ki si ga zastavimo. Angleški zvezdoslovec llersclicl je v začetku prejšnjega stoletja tolmačil pege
kot odprtine v sončnem ozračju, ki nam kažejo temne predele sončnega telesu, kajti .Sonce so si takrat predstavljali kot temno telo brc/ lastne svetlobe, obdano z žareči m ozračjem. I)h-nrs se srnejemo tej ruzlugi. saj leži njena iiliot-nost na dlani. Pozneje so jih snialiali /a velike, ohlajene delo sončne površine, ki kukor neka kii žlindra plavajo na njej, lu razloga jc popolnoma zadostovala znanstvenikom nekako v sredini prejšnjega stoletja. Pege so bile pojas njene, nič skrivnostnega niso videli v njih.
Na in sc zanamci ne bodo mogli posmehovati. Moderno /vezdoslov je je spravilo namreč o pegah toliko različnih dejstev na dan, da si o leni pojavu nc i......... ustvarili nobene podobe. Nikoli niso bile pege večje uganke kakor sedaj.
I)a so ohlajena mestu na Soncu, to drži. .Nji linvu temperatura /uašu kakih 4500" (' in temperaturo sončne plasti, v kateri plavajo, pa približno 6000* ('. I o pii šc ni vse. Izkazalo se je, da so pege središča velikanskih ciklonov ali vrtinčastih viharjev v sončnem u/.nučju. Z neznansko hitrostjo se vrtijo razbeljeni plini okoli skupne osi. ker pa so plini električno nabiti, ima tak vrtinec po zakonih elektrornagne-tizrna značaj iu lastnosti magneta. Na enem koncu ima svoj severni, na drugem pu ju/ni pol. K je le/i eden ali drugi, je odvisno od smeri vrtenja v vrtincu. Na krajih, kjer so p<ige, so ledni velika elektroniagiietična riVurja, ali na kratko, velikanski paličasti magneti, zasajeni v površino Sonca.
Zanimivo jc, da sc pege ne pojavijo povsod na Soncu, temveč nastopajo Ic v določenih predelih. V pasu 51)" severno in južno od sončnega polutnika je njihova pravu domovina. Povsod drugje pa so zelo redke.
tS ti j bolj skrivnostnega značaja je perioda peg. Njihovo število in obseg nista vodno enaka. Po določenih obdobjih nastopajo v večji množini in velikosti. To sc zgodi povprečno vsakih II let. Vendar pu ta perioda ni zmerom enaka. More biti /.a pur let daljša ali krajša. Vsaka nova perijoda sc javlja z. malimi pegami, ki se pokažejo v krajih daleč od sončnega polutnika. Sčasoma postajajo večje, tudi njihovo število se zveča, obenem pa se seli jo vedno bliže nolutniku. Na tem potovanju, ki postaja vsako leto hitrejše, dosežejo pege svoj največji razmah ali maksimum. Nato prične njihov pojav upadati, pa tudi gibanje proti polutniku jc počasnejše. Sončno delovanje se je umirilo, nastopil je minimum peg. Nova perioda se javlja zopet s pegicami v visokih sončnih širinah in igra sc prične od kraja. Sedaj imamo konec mini-ma. Na kancu prejšnjega leta so opazili prve /nanilke novega obdobja sončnega oclovanjc: neznatne pege, daleč od polutnika.
O vzrokih periode in njenih čudnih zakonitostih ne vemo popolnoma ničesar. Ugotovljen pa je vpliv peg na zemljo. I/,ven vsakega dvoma jc dognano dejstvo, da povzročajo pege magnetna neurja na zemlji. Zdaj pa zdaj se namreč zemeljsko magnetno cbmočje hitro spreminja: iglu-magne* lica, k! leži sicer vedno v smeri sever-ju g, nemirno niha sem in tja. Magnetna neurja so največja takrat, ko jc pega obrnjena proti zemlji: tedaj je ravno v središču vidne sončne plošče. Tudi število polarnih sijev, onih prelepih svetlobnih pojavov na severnem in južnem tečaju zavisi od sončnega delovanja.
Drugih vplivov sončnih peg na prilike na /.eml ji znanost /a zdaj še ni odkrila. Nekateri so hoteli najti celo vzročno zvezo med pegami in cenami žita. časi slabili letin naj bi nastopali takrat, ko jc maksimum peg! Tudi v rasti dreves sc kaže neka enajstletna perioda. Takih primerov bi lahko šc več našteli, pa so vse te stvari še premalo dognane in pojasnjene. Treba bo šc dolgotrajnega opazovanja in študija sončnih in zemeljskih prikazni, dokler bo mogoče v tej zadevi izreči kako jasno besedo.
Trbovlje
Odloženo. Okrajni načelnik g. Kosi je sporočil rovoizvoljčnemu županu g. Klenovšku, da jc prejel nalog, do se prevzem občinskih poslov po novoizvoljenih odborih v Trbovljah in Hrastniku, ki bi sc imeli izvršiti dne t. avgusta, odloži za nedoločen čas. Govori se, da je proti volitvam vložena pritožba. Tako se bodo po neptrebneni občinske homatije nadaljevale, slabšal se pa tudi splošni socialni in gospodarski položaj delavskih slojev.
Tečaj o kapunjenju petelinčkov. Kmečko -nadaljevalna šola v Trbovljah priredi v torek, dne 7. t. m. ob 5 popoldne tečaj na dvorišču gostilne Španc v Trbovljah, in v sredo, 8. t. m. pa ob isti uri popoldne na dvorišču gostilno Volkar. Interesenti naj prinesejo petelinčke. s seboj in jim ne smejo dati 24 ur poprej nikake hrane ne vode. Tečaj vodi veterinar g. R. Deti.
Ptuj
Preprečen velik požar. Preteklo noč bi v Po-brežju skoraj prišlo do velikega požara. Pripisovati je le srečnemu naključju, tla je preprečena katastrofa, ki je pretila celi vasi. — Okrog 11 ponoči jc posestnikova hči Neža Foštnerič, ki je ravno legla k počitku, slišala psa, ki je nenadoma poslal nemiren in je cvilil. Ko je nato pogledala skozii okno, je videla, da sla dve kopici na sosednem dvorišču, naloženi s senom in slamo, začeli istočasno goreti. Na njen krik se je zbudil lastnik gorečih kopic, posestnik Jernej Svenšek. Prihiteli so ludi drugi vaščani in končno so pribrzeli tudi gasilci iz i Jurovcev. Skupnim močem se je posrečilo ogenj I omejiti in preprečiti, da se ni razširil na v bližini I stoječa gospodarska in stanovanjska poslopja, ki | se držijo drugo tik drugega. Zgoreli sta lo dve kopici slanic in sena in ima Svenšek le nekaj nad 1000 Din škode. Ako Neža Foštnoričeva ne bi n pravem času opazila ognja, jc pretila nevarnost celi i vasi. Tako pa jc prišla pomoč pravočasno, predno i so ogneni zublji zajeli poslopja in je na ta način preprečila veliko gorja ondotneinti prebivalstvu. ! Domneva se, da je bil ogenj zaneten od zlobne roke, kar dokazuje dejstvo, da sta začeli kopici istočasno goreti. ■
Kupčija s sadjem v ptujskem okraju jc v polnem razmahu. Vozovi, naloženi z jabolki, sc vrstijo drug za drttgim po ptujskih ulicah in imajo tako kupci kakor prodajalci od ranega jutra do poznega večera polne roke dela. Posebno še, ker se morajo jabolka pri prevzemu natančno pregledati, da niso natolčena ali pokvarjena, sicer niso sposobna za izvoz. Pri prevzemu pride zaradi tega često do neljubih prepirov, ker je kupovnlcc primoran natol-ceno in pokvarjeno sadje, kot nesposobno za izvoz, zavrniti. Da se tem neprijetnostim odpomore, se kmečko ljudstvo kol prodajalec opozarja, da do-
važa v lastnem interesu le zdravo in nepokvarjeno sadje na trg.
Pri Sv. Marku naplavljeno moško truplo so identificirali. Utopljenec je identičen s 16 letnim medičarskiin vajencem Ivanom Vogrincem. ki je bil zaposlen pri medičarju Venku v Mariboru.
Gradba ceste Senovo-Veliki Kamen ustavljena 1
Senovo, 31. julija.
Pri gradbi ceste Senovo—Veliki kamen že vse delo počiva nad 14 dni ter se nič ne ve, kdaj se bo nadaljevalo. Tudi vzroki ustavitve se navajajo tako različni na vseh straneh, da je težko nepristranskemu opazoval cu uganili kaj pravega. Naj bo že vzrok kakršenkoli. treba ga jc nujno odpraviti. Sa,i si gospodje menda vendar ne predstavljajo da so si brezposelni rudarji pri storitvi 2—4 šihtov tedensko na eesti, ob plači 16—20 Din za šiht, napravili prihranke. Naj se vendar zganejo vsaj tisti, ki jih vežejo svoječasne obljube, da bodo za delavce skrbeli.
Cerknica
Nagla smrt. V Dolenji vasi je umrla 84 letna užitkarica Stražišar Marija. V četrtek zvečer se je v mraku vračala domov. Pri vrtni ograji se .in spotaknila, padla in tam obležala, dokler je niso naši i sosedje, ki so jo spravili domov. Domačim se je zjutraj čudno zdelo, da šo nI vstala, — bilo jo že okrog 8 — pa je šel pogledat v sobo domači fant in našeg uboga starko na postelji mrtvo.
Romanja ua svete Višarje, ki jih vsako leto organizira podjetni g. Zgonc Tvan, se letos udeleži 35 oseb. Pa jc še povpraševanje po izkaznicah. Romanje sc vrši v soboto in nedeljo, dne 4. in 5. avgustu.
Popravila banovinske ceste Ilakek-Ork-nica precej hitro napredujejo, odkar sta v akciji dva valjarja. Cesta je precej dobro tlakovana že do Podskrajnika. Vendar se nam čudno zdi, zakaj jo zadnje čase cesta zopet zaprla, oziroma zakaj .ie zaprta za ne katero, dočim jo drugi lahko nemoteno uporabljajo.
O tragični smrti Branisolj Ivane, po do m a če Štefotovc, o kateri je »Slovencc« žo jki-ročal, so doznava, da jc iincla pri sebi, ko so jo mrtvo našli, okrog 400 lir denarja, kat naj bi bil dokaz, da so jo ponesrečila. Imela pn jo usta znmašcnn z robcem, knr dn zopet misliti, ilii jo ie kdo nasilno untoril in vrgel v votlo.
Nenavadne vrste zavarovanja:
proti pozabljivosti, strastem, zakonu . . .
Danes poznamo v Jugoslaviji približno 20 sestavljenih načinov osebnega zavarovanja, a elementarna zavarovanja so še znatno razno-vrstnejša in številnejša. Vendar po pestrosti zavarovalnih načinov daleč zaostajamo za nekaterimi drugimi deželami, prav posebno pa za Ameriko. Med zavarovanji najdemo na prvi pogled čudaške in smešne primere, ki pa v bistvu le niso nič drugega kakor vsako zavarovanje: obramba proti škodi in bedi.
Posebneži med zavarovanci so predvsem umetniki, artisti, filmski in gledališki igralci, športniki, književniki in — politiki; najdejo se pa tudi navadni goljufi, ki bi se radi na prebrisan način okoristili.
Znano je, da si dajo filmski igralci in igralke, glasbeniki in drugi umetniki zavarovati posamezne dele in organe svojega telesa: noge, prste, glas, nasmeh, vitkost ali pa tudi debelost, koleno, oči itd., brez katerih ne hi bili več sposobni za svoj poklic in si ne bi mogli več služiti kruha. Književniki sklepajo zavarovanja proti nevšečnim kritikom, )>olitiki zavarujejo ob volitvah svojo kandidaturo, dijaki svoje izpite. So ljudje, ki se jim zdi potrebno, da se zavarujejo za slučaj aretacije, zakona ali ločitve zakona, proti zločinu in celo smrtni obsodbi...
Nekateri se zavarujejo proti slabim navadam in strastem!
Drugi zavarujejo svoje naslednike za slučaj, če bi se njihova oporoka izpodbijala. So, ki v naprej zavarujejo svoje bodoče kupčije, službo, podjetja.
Najdejo se ljudje, ki se boje, da ne bi izgubili političnih in državljanskih pravic in škode, ki bi jim iz tega nastala ter se v ta namen zavarujejo.
Sklepajo se zavarovanja proti zakonski nezvestobi.
Da bi prosjak zavaroval miloščino, je malo verjetno in vendar se dogaja tudi to. Ta način zavarovanja je n. pr. v Franciji celo precej pogost: berač, ki prosi miloščino pred kako cerkvijo, se zavaruje za slučaj, da bi bilo v nedeljo ali praznik ob času glavne službe božje, ko prihaja v cerkev največ ljudi, zelo slabo vreme, ki bi ljudi zadržalo doma.
Zavarujejo se proti vsakovrstnim možnostim razni klubi, fondi, človekoljubne ustanove.
Za nekatere ljudi je spomin največjega pomena, tako n. pr. za profesorje, ki rešujejo matematične probleme: ti se zavarujejo proti izgubi spomina.
Uradniki se radi zavarujejo za slučaj slabega vremena za časa njihovega dopusta.
Nekateri ljudje so silno navezani na svoje domače živali: pse, mačke, ptice, zlate ribice... Večinoma so to osameli ljudje, ki se boje, kaj bo z njihovimi ljubljenci po njihovi smrti. Tem je šlo na roko društvo za varstvo živali na Dunaju, ki je predlanskim posredovalo, da so nekatere zavarovalnice uvedle zavarovanje gori navedenih domačih živali za slučaj lastnikove smrti. Zavarovalnina se izplača navedenemu društvu, ki nato poskrbi za nadaljnjo oskrbo živali.
Pisano je človeško življenje, neumljivo človeško srce!
Major Kempner (levo) in kapetan Steevens, ki sta poletela v stratosfero in dosegla višino 15.600 metrov.
Kultura in človeški obraz
Če se spomnimo na prvi obisk šole, ko smo bili otroci, ali tudi na prvi dan v vojašnici, moramo ugotoviti, da so se nam zdeli vsi obrazi enaki. Šele pozneje smo sc navadili tovarišev in ugotovili, da imajo lastne, bolj ali manj izrazite osebne poteze. To je znan pojav. Saj razlikuje pastir svoje ovce in dekla goske ali kokoši, dočim se zdijo mestnemu izletniku vsi enaki Zanimivo pa je, da beležijo vsi raziskovalci enoličnost obrazov pri Kitajcih, zamorcih in drugih temnopoltih rodovih. Po dosedanjem mišljenju je izvirala tudi ta enoličnost iz površnosti opazovalca: nevajeno oko ni bilo v stanju ločiti posameznikov v tuji množici. Toda nedavno je izšla v Italiji študija nekoč svetovnoslavnega Cezarja Lombroseja, ki podaja drugačne zaključke. Lombroso trdi, da so izrazite poteze posledica dedne kulturne višine. Pregledal je desettisoče v različnih deželah napravljenih fotografskih snimkov brez izbire. Ugotovil je, da so zamorci nedvomno bolj slični drug drugemu kakor belokožci. Ta slič-nost je posebno očitna pri divjakih. Čim nižja razvojna stopnja je značilna za narodič, tem manj osebnih razlik izkazujejo njegovi člani. »Priroda nikoli ne bi bila v stanju do neskončnosti spreminjati človeških obrazov, če ne bi bilo oči. Samo izraz oči podaja obrazu zunanjo osebno barvo. Pri divjakih ne srečamo tega. Imajo vsi iste oči kakor tudi iste nosove in usta.« Lombroso smatra, da izkazuje Evropa povsod približno enak odstotek osebnih razlik, ki pa vendar za spoznanje narašča proti zapadu. Tako so nemški obrazi baje izrazitejši od ruskih in francoski zopet od nemških. Isto }e opaziti v Angliji v primeri s skandinavskimi deželami in na španskem v primeri z Italijo.
Indija proti umazamim filmom
Indijski časopis »lndian Mirror« vodi že delj časa odločno borbo proti slabim filmom. Ravnatelj časopisa Krišnamahari je ustanovil meseca junija društvo Legija dostojnosti in poziva vse čitatelje, da se vpišejo vanj. To društvo pripravlja odločen protest proti nemoralnim in kvarnim filmom, ki so, kakor pravi oklic v listu, velika nevarnost z.a mladino, za družine, za moralo, za religijo. Ko se bo publika resno dvignila proti nedostojnim plakatom in slabim filmom, se bodo morali ravnatelji kino-podjetij in proizvajalci filmov ozirati na te proteste in predvajati poštene filme, kakor jih ljudstvo hoče. Sklicuje se pri tem na katolike v Združenih državah, ki so ustanovili »Ligo dostojnosti« z istim namenom.
< A 1
I




MR : - u < r, - : ■ T-
* Jkfllti . • -jLm*"f"
*»	; J-	< V4<ifr JI
^	uM <tyva	yW.fr ft'___^
--	r"	' • *
.-. ' '......;
Mesto Leoben na štajerskem, kjer je bilo središče narodnosocialističnega upora. V bojih
je padlo 30 heimwehrovcev.
Robinzon brez vžigalic
Geoffry Quencel stanuje kot edini beloko-žec na otoku Niua-Foou na progi Samoa-Fidži. Ta teden je ustavil velikanski oceanski potniški parnik, ker je ostal brez vžigalic. Čim je bil zagledal dim parnika »Maripose«, je takoj poslal naproti čoln z domačini. Ko se je parnik ustavil v domnevi, da se je zgodila nesreča, so izročili veslači kapitanu Quencelov listič, kjer je bilo napisano: »Nimam nobene vžigalice. Pošljite mi, prosim, vsaj en zavitek, če ga imate v zalogi. Zelo potrebujem tudi petrolej, tobuk, sladkor, čaj in druga živila. Oprostite, da vas nadlegujem, a bilo bi mi prehudo čakati več mesecev na prihodnji parnik.« Kapitan je poslal zahtevano, dasi je priporočil pu-ščavniku, naj ne nadleguje potniških parnikov, ki se jim bolj mudi kakor tovornim. Imel je pač usmiljenje z Robinzonom. Quencel je poprej dobro živel od prodaje kopr£ (posušene kokosove mezge), po katero so redno prihajale jadrnice in motorne ladje. A v splošni krizi se je ustavila marsikatera milarna in oljarnica. Kapitani ne prihajajo več po kopro. Robinzon je izgubil vse stike z ostalim svetom.
Zdravnik, žrtev svojega poklica
V Mongoliji je razsajala več let posebna bolezen, neka vrsta legarja. V 20 letih je umrlo za njo 84 misijonarjev. Predstojnik misijonske družbe, ki tam deluje, p. Rutten, je potoval po Evropi, da bi našel pomoč proti tej kugi in končno se mu je posrečilo dobiti ogrskega zdravnika dr. Gajdosa, ki je zlasti proučaval bacile nove bolezni. Vzel ga je s seboj v Peking in ustanovil poseben zavod za boj proti tej kugi. Zato od 1. 1931. ni bilo več smrtnih ' slučajev. Žalibog je dr. Gajdos zdaj nenadoma umrl v Tunisu, kjer je na Pasteurjevem zavodu poglabljal svoje študije.
Krave v Budimpešti • protest mlekarjev
Madjarska prestolnica je zašla v mlekarsko vojno. Kmetje so se skregali z mlekarnami v Budimpešti radi dnevne cene in odpovedali dobavo. Mlekarne so poplavile mesto z letaki, ki zatrjujejo, da ne poznajo kmetje higijene in širi njih mleko kužne bolezni. Policija tudi ovira kmečke mlekari-ce, ki nimajo pasteriziranega mleka. Kmetje so protestirali na ta način, da so prignali nekega jutra v mestp več sto glav krav. To ni prepovedano in policija je morala gledati, kako molzejo kmetje krave na ulici in prodajajo mleko. S tem 60 hoteli dokazati kakovost svojega blaga, ki ga baje mešajo mlekarne same z vodo. Odjemalci 60 res trdili, da nikoli poprej niso dobivali sličnega polnomastnega mleka.
Novi avstrijski zunanji minister ger-Waldenegg.
Egon Ber-
Po valovih Donave široke . • •
(Beležke iz popotnega dnevnika.)
23
Elektromagnet dviga železniške tračnice, in sicer po sedem naenkrat! Elektromagnet, ki je pritrjen na žrjavu, uporabljajo v vvorking-tonskih jeklarnah na Angleškem.
Zaprisega vojaških novincev v Bolgariji: spredaj kralj Boris, ki je imel nagovor na novince, desno sofijski nadškof, ki je opravil slovesno službo božjo.
»Tu mora biti mnogo rib,« je rekla gospa Marija.
»Donava je bogata na njih,« je odgovoril Tein spremljevalec. »Žc tam, v tistih klancih, jih love na poseben način, a tu cvete ribolov i in trgovina z ribami. Posebno pri Sipu so veliki ribolovi na beluge in druge velike ribe, ki j v gotovi letni dobi priplovejo v velikem številu iz Črnega morja, da vržejo ikre.«
Kakšne pol ure vožnje in zagledali smo na j romunski strani rimski grad Pontes. Zidan je na obali, na vzvišenem mestu. Imel je nalogo, da je branil prehod čez znameniti Trajanov most.
»To je zidani most imperatorja Trajana.« je rekel Tein spremljevalec. Šteje se med najbolj znamenita dela rimskega stavbarstva. Še njegovi sodobniki so se mu čudili in ga ovekovečili s sliko nu denarju in na Trajanovem stebru v Rimu.
Most je bil dolg 1127 metrov in je stal na 20 stebrih, od katerih je bil vsaki 20 m visok in 50 m drug od drugega oddaljen. Zadnji stebri na obali se še danes poznajo, ostali pa so
Bod vodo. A leta 1858. je bila taka suša, da je •onava tukaj malone usahnila. In tedaj se je pokazalo 16 stebrov tega ogromnega mostu.
Danes so ostanki tega mostu že skromni. Elementarni vzroki so ga žc zelo razrušili. Tudi dosedanje beležke o mostu niso dovoljne, da bi se mogla dobro videti njegova konstrukcija in v koliko je podobna s sliko na Trajanovem stebru in na denarjih. Koliko jc bila mostova višina. sc ne ve točno in če je bil most tudi pripravljen za obrambo. Riml jani so že tedaj znali zidati svode na veliko razdaljo, o čemer pričajo mnogi mostovi iz teh časov, posebno oni pri Marboreli in Lisaboni z loki v razponu do 45 metrov. Dio-Kasije, rimski konzul v Panoniji, je zapustil opis tega mostu, ki se po naše takole glasi: »V tistih časih jc sezidal Trajan ka-meniti^ most čez Ister (spodnjo Donavo). Delo, silno čudovito in napravljeno v spomin, s katerim se druga dela ne morejo primerjati. 20 stebrov iz kvadratnih kamnov se dviga 150 čevljev iznad zemlje: široki so 60 čevljev, razdalja med njimi je 170 čevljev.«
Most je bil zidan v dobi drugega pohoda Trajanovega proti Dokom I. 105. po Kr. Zidal
fa je arhitekt Apolodor iz Damaska. Pa tudi rajan sam je bil velik arhitekt. Večina mostov, ki so bili zidani pod njegovo vlado v Italiji. Španiji in v Nemčiji, kakor oni preko Eu-frata in Tigrisa, so bili zidani pod njegovim ro-kovodstvom. Apolodorjevo ime je ovekovečeno na triumfalnih Trnjanovih vratih v Rimu. Nn oboku je relief, kako Apolodor nudi Trajanu načrt donavskega mosta.
Trajanov most, ta najponosnojša stavba rimskeea genija na dolnji Donavi, bi se gotovo obdržal še dandanes v vsej svoji veličini, če bi nc bilo Hadrijanovc zavisti, ki jc, kot Trajanov naslednik, z izgovorom, da bi ta most lahko ko-
ristil severnim barbarom za prodiranje v Mesijo, dal gornjo mostovsko konstrukcijo porušiti. Tudi znameniti mojster Apolodor je padel kot j žrtev te zavisti. Samo dvajset let se je obdržal v celoti la umotvor velikega rimskega imperatorja. Ali slava je ostala še do danes.
Glavo bronaste statue Trajanove, ki je sta-| la pred mostom na jugoslovanski strani, so na-: šli ribiči pred 80 leti v pesku blizu obale. Razstavljena je v belgrajslcem muzeju.
Trajan, ta veliki vojskovodja, arhitekt in vladar rimski, je umrl na nekem bojnem pohodu v Aziji 117. leta.
Sonce je že šlo proti zatonu. Pluli smo mimo Turn Severina, mesta, zasnovanega leta 1855. Prej je stal tam nekdanji daški Drubetis, a pozneje rimska kolonija. Pred Turn Severi-nom moli iz Donave ostanek stebra od Trajanovega mostu. V parku, ki se razprostira na obali, so razvaline nekakšnega stolpa. Romuni mu pravijo Tnrnu Severinobi, po katerem je mesto dobilo svoje ime. Pripoveduje se, da je ta stolp sezidal rimski imperator Aleksander Sever in da je bil tu grad Justinijanov. Ko sc Rimljani v prvem stoletju po Kristu zavladali z Belgradom, so si kaj hitro pokorili Panonce in narode na balkanskem polotoku. Donava je postala meja velikega rimskega imperija. V krajih — v Gornji Meziji, kjer prebivajo danes Srbi — so sezidali Rimljani mnoge ceste in bivališča. A v zaščito imperija od barbarov s severa so utrdili desno donavsko obalo z mno <rr "evilnimi sradovi in trdnjavami.
Pilot Dittmar, ki je dosegel nov rekord v jadralnem poletu: v 6 urah 25 miuutah je jire-• letel 375 kilometrov.
KULTURNI OBZORiVIK Igra o izgubljenem sinu
Ppvo vodja Akademskega pevskega zbora v Ljubljani in skladatelj France Marolt nam je v glasbi Noka/.al pot k izvorom naše pristne slovenske narodne glasbene kulture. S svojim zares akademskim zborom nam že nekaj let sem počasi, a zato temeljito odkriva "pot, na katero se morajo povrniti naši glasbeni ustVarjavci, ako hočejo ostati res naši in njihova pesem biti izraz naše narodne I,iti. In kakor smo bili Slovenci v glasbi daleč zašli na stranpot« in se sedaj po APZ spet vračamo na pravo pot. prav tako gotovo nismo vec nu dobri poti n dramatiki. Naše gledališče - od najvišjega v Ljubljani do zadnjega na deželi - nikakor ui pravi izraz naše narodne duše in njene kulture. In zato je lo samo izraz našega zdravja in življenja, ako smo v zadnjem času tudi v dramatiki zaceli, iskati svojo pot. France Vodnik je v svojem znanem članku v Drami« (št. 4-3), lu ga jc v izvlečku ponatisnil tudi ;Slovenec«, prvi resneje spregovoril o leni. samo, žal, da je ostal bolj pri kritični analizi sedanjih pojavov.	■
V Kranju obstoji že nekaj časa »/ulozba ljudskih igoiv, ki ji daje v glavnem smer Niko Kurot. V tej založbi je doslej izšlo žc šest iger, ki jih jc vse prirerfH !». Kuret sam, razen Slehernika«, ki ga je priredil Pogačnik, in -.Koroških tihotapcev , ki so Brenkovi. Ako sodimo samo po tem, kar nam je doslej dal kranjski > Ljudski oder«, ki hoče biti programatičon, česar prav nič na prikriva,,se nam mora nujno |»roditi vprašanje, ali Slovenci sploh imamo svojo ljudsko igro, oziroma, ako je nimamo, zakaj je nimamo. Izmed dosedanjih izdaj kranjskega Ljudskega odra« se današnji slovenski človek nehote ustavi pri dveh, t. j. pri »Slovenskem pasijonu«, ki jo prirejen po najstarejšem ohranjenem slovenskem gledališkem tekstu (po rokopisu škofjeloško j>asi jonske procesije iz 1. 1721.), in pri pravkar izišli igri o izgubljenem sinu«. Dočim so n »Slovenskem pasijonu r že svojčas več spregovorili, zato sedaj še nekaj o drugi igri.
Drabosnjakova »Igra o izgubljenem sinu« sloni na znani priliki iz svetega pisma, samo da je v igri nekaj več svetnih elementov, ki jih je pa Kuret povečini izpustil. Izgubljeni sin« je te repertorja koroškega kmetskega gledališča med Nemci. Nekoliko neskladno z vsem tem zvene zato uvodne besede: Svoje gibanje za nov ljudski teater izstavljamo na osnove slovenske religiozne ljudske kulturne tvornosti. Poleg ljudske pesmi je tudi ljudska igra, vzrastla kakor pesem, iz ljudstva, dokument te tvornosti, čeprav je pri nas le borno zastopana. V borbi za naš narodni obraz in obstoj pa nam mora biti vsak tak dokument svetinja. Kol tako svetinjo naj sprejmejo naši odri to igro.« (Kar je v citatu podčrtano, je podčrtano že v originalu.)
(C oaui «,| Km.ju^uv ..,*.«>.. j., - ...j«................,
sicer v svoje slovensko koroško narečje. Ali je kaj v njegovih prevodih njegovega oziroma našega tipično slovenskega, bo treba šele dognati. Tudi njegova »Igra o izgubljenem sinu je prevod iz nemščine. Dočim so n. pr. »Suze sina razmetnoga«, duhovni ej> Ivana Frana Gundul&a iz 1. 1622. čisto -cligioznega značaja, Drabosnjakov »Izgubljeni sine
gotovo ni; zato tudi o bogvekaki religiozni ljudski kulturni tvornosti prt njem ni mogoče govoriti, najmanj pa o slovenski. V kolikor je Izgubljeni siiK v Kuretovi priredbi takšen, je to predvsem njegova zadeva; Kuret ga je s tem samo hotel j»ii-bližati $vojeniti tealerskcmu programu. K. ga jo namreč do skrajnosti, kakor sam pravi, očistil ali jia sploh črtal nekaj skrajno realističnih prizorov v igri. »Zaradi večje živahnosti« — svojega »Izgubljenega sina«, ne Drabosnjakovega — je jiostavit v igro tri meščane in še posebej oblastnika . .., ki ga poZna, kakor trdi, tudi nemški tekst Mntisa Salata iz j.	ki služi še danes za podlago uprizoritvam
^Izgubljenega sina ' v Luzeriiu v Švici. Priredba je nadalje dodala vse skupinske nastope, namenjene uprizoritvi pod milim nebom. Če tedaj vse Jo- premislimo in primerjamo z gornjim citatom jz uvoda, la naša narodna svetinja* hudo mnogo izgubi ua svoji veljavi! — Še to: Kuret v navodilih:, ki so igri; na koncu dodana in zelo skrbna, pravi: »Vsa igVa se igra v slovenskih narodnih nošah, kar je mestnih ljudi, se nosijo v noši, kakršna je bila v rabi po letu 1800 (glej podobe v Zgodovini slovenskega naroda, ki jo jn izdala Mohorjeva družba). Tako daleč Kuret spet ne bi smel iti. Igra v tem prav nič nc pridobi. Posili nekaj napravliali, po eni strani tipično naše slovensko, po drugi 'strani pa ljudsko religiozno tvorno-, vendar ne gre! Naj mi Kuret oprosti; zaradi stvari gre, ene kakor tudi druge. (Svojo odrsko oziroma umetniško stran pa bo Kuretov ne Drabosnjalkov Izgubljeni sin« pokazal na deskah.) Dr. Fr. Kotnik i« Celja je napisal k igri kratko, a zelo dobro življenjsko podobo ^porednega pavra v Korontanc« Andreja Šuštarja Dra-bosnjaka, kmeta-poela.	J. Sever.
Zlatko - Jagoda Truhelka
Novi roman Jagode Truhelkc. Letos je dovršila 70. leto svojega življenja hrvatska pisateljica Jagoda Truhelka, ki živi zdaj v Zagrebu. Obenem jo preteklo 40 let, odkar je izšla njena prva povesi. Za to priliko je izdala Knjižnica Dobrih Romanov v Zagrebu njen najnovejši roman Zlatko. Pisateljica, do katere ima hrvatska kulturna javnost mnogo spoštovanja, je v tej svoji knjigi zajela nesrečo mlade matere in sina, ki sta bila drug drugemu odvzeta v hudi stiski, kamor je ljudi pahnila vojna. Zlatka posinovijo in tuja žena poslane dojenčku mati. Po njeni smrti dobi mačeho, s katero se nikakor ho sporazumela, in v tem času zve enajstletni deček, da mu rodna mali živi v Bosni. Tako pobegne v Sarajevo, išče in najde mater in jo s tem duševno ozdravi. Oče, ki jo otroka spočel in šel v fronto, živi sicer, toda za njih je izgubljen: ljubezen med sinom in materjo prebije to edino rano v njuni sreči.
Jagoda Truhelka pripoveduje na svnjski umerjeni način. Toda duševna stiska matere in otroka, kakor jo opisuje, lahko zgrabi do solz. Knjiga je slavospev na ljubezen matere in otroku, odmaknjena od dnevnega bednega življenja.
Naroča sp pri Knjižnici Dobrih Romanov, Zagreb, Trg Kralja Tomislava 21. Cena 30 Din, ve-
Gospodarstvo
Obrtna razstava v Celju (1935)
(Našemu obrtniku je treba pomagati)
leli, naj bi se razstava priredila pod firmo vsel obrtniških združenj; la predlog pa ni obveljal. Končno so dolgi debati, v katero so posegli gg. Holobar, Kukovec, Zohar, Bizjak, Golčer, Lečuik, Vozlič, Kovač in v imenu trgovstva g. Fazarinc, sklenili, naj se razstava priredi pod naslovom: Obilna razstava v Celju, ki jo priredita Društvo jugoslov. obrtnikov iu Slovensko obrtno društvo v Celju. S tem je bila odstranjena uajkočljivejša točka dnevnega reda. Vsi govorniki so predvsem poudarjali, da pri lako važni stvari ne sme igrati vloge naslov, temveč stvar, ker živimo v časih, ko preživlja obrlništvo najtežjo krizo. Razstava bi bila velikega pomena za tujski promet. Zadnja razstava jc bila v Celju pred. 12 leti. Predvsem je treba gledati, da bo razstava dobro organizirana. Treba jc gledati tudi na zunanjost, zato bi sodeloval tud; klub aranžerjev.
K razstavi naj se pritegne, kakor že omenjeno, tudi industrija iu trgovina. V smislu predlogov naj bi se odklonila tista industrija, ki ubija obrtniški stan. Trgovina naj razstavi surovine in ne izdelkov. Zaradi boljšega funkcioniranja bo ustanovljenih več odsekov. Končno sta še mestni župan g. dr. Goričan in okoliški župan g. Kukovec obljubila svojo pomot. Govoril jc tudi poslanec g. Prekoršek', ki je obljubil da bo šel obrtništvu v vsakem pogledu na roko.
Celje, f. avgusta 1934.
Celjska podružnica Društva jugoslov. obrtnikov je dala pobudo za obrtno razstavo, ki naj bo v Celju leta 1933. Uvidevajoč veliko važnost takih razstav, ki imajo uspeh le pri sodelovanju vsega obrtniškega stanu in dobre organizacije, jc omenjena celjska organizacija sklicala v torek zvečer v Narodni dom sestanek vseh celjskih obrtnikov in druge javnosti, ki je pri razstavi prizadeta. Zborovanje. ki so se ga jx> daljšem presledku udeležili tudi zaslojmiki druge sirujc Slov. obrtnega društva ter zastopniki trgovcev, mestne in okoliške občine, trgovske in obrtno-nadaljevalne šole, je vodil predsednik Društva jugoslov. obrtnikov g. Holobar. Omenil jc težavni |»fožaj vsega obrtništva, v katerega je zašlo zaradi splošne gospodarske krize. Rešitev iz tega obupnega |x>ložaja je Ic v krepkem optimizmu in v samopomoči. K temu bi pripomogla dobro organizirana razstava, ki naj bi pokazala, kaj naše obrtništvo zmore ter Ua šc živi in hoče živeti. Takoj za njim jc govoril okoliški župan g. Kukovec, predsednik Slov. obrtnega društva. Razstava naj bo splošno obrtniška, sodelovala naj bi pa tudi industrija in trgovina. Zelo mučna m precej dolga ie bila debata, pod kako firmo naj bo razstava. Videlo se je, da še niso povsem odstranjena nasjirotstva med obema obrtniškima skupinama. Nekateri so žc-
Svetovni pridelek pšenice zaostaja za lanskim
Po podatkih mednarodnega urada za kmetijstvo ni letos Evropa pridelala toliko pšenice kakor lani. Ves pridelek bo znašal okoli 400 milijonov stoto v (lansko leto 470 milijonov).
O žitni letini v Sovjetski Rusiji šc ni natančnih podatkov. Poročila iz Rusije si nasprotujejo. Uradna poročila so optimistična, zasebna pa govorijo o izredni škodi, ki jo je napravila suša. junija je močno deževalo, tako je bilo vsaj deloma jx>prav-liena škoda. Splošno sodijo, tla bo letošnja letina v Rusiji povprečna in da bo Rusija lahko izvozila precej žita. Dež, ki jc v ameriških Združenih državah padal šele v juniju, je prišel prepozno, da bi mogel popraviti škodo, ki jo je povzročila suša. V Kanadi je dež še koristil. V Združenih državah bo letina prav slaba. Pridelek bo še boli pičel kakor lansko leto in z njim ne bodo mogli kriti notranje potrebe. V Kanadi bo letina nadjiovprečna, vendar nc bo presegla povprečne letine v zadnjih petih letih.
Kanada in Združene države bodo pridelale 220 milijonov stolov, to je približno toliko, kakor lansko lelo; ta pridelek bo znašal euo treljiuo manj kakor pridelek v pctlctju t928 -32. Z nekaterih krajev tudi javljajo, da so tam kobilice napravile občutno škodo.
Letina je v azijskih žitnih državah letos boljša kakor lansko leto. Iz Britske Indije, z Japonskega, Palestine, Sirije iu Turčije naznanjajo obilnejšo letino. Tudi na Kitajskem bo letina boljša kakor lansko leto. Ugodna so tudi |x>ročila iz francoskih kolonij, jjosebno iz Alžirja. V Egiptu Ivi letina srednja. Iz držav na južni obli so poročila slaba. Tako poročajo iz Avstralije, kakor tudi jz Argcn tine, da ni bilo dovolj dežja, ki so ga kmetje take pričakovali.
V celoti bo idrej letošnji pridelek pšenice manjši kakor jc bil lansko leto. Zalo je treba seči jxi starih zalogah, ki hranijo še mnogo nerazprodanega žila
zano 40 Din.
P. J.
Spod
Kako dvigniti naš nogomet?
Nogomet je ligra z žogo, ki zelo vleče mladino vsega sveta. Povsod, kamorkoli se obrnemo, naletimo na skupino mladih dečkov, ki imajo kako žogo, ki jo sujejo ter se podijo od jutra do večera za njo, da jih niti ni mogoče spraviti domov. Celo po cestah se podi mladina, pred katerimi nima niita kamen miru. Vse to je seveda divje igranje, ker jih maloštevilni klubi i« še maioštevilnejši voditelji ne morejo obvladati in jih pravilno ter smiselno vežbati. Največ pa je seveda takih, ki ee za mlade fante, ki imajo veselje do te igre, sploh .ne amenijo, ampak jih prepustijo samim sebi. Šele tedaj, kadar opazijo pri tem ali onem, da je že tako daleč napredoval, da bi se dalo že v kratkem kaj spraviti iz njega, se zavzamejo zanj in ga priklenejo v vrste nogometašev. Pri večini klubov je ta napaka, ker hočejo pridobiti predvsem zrelih nogometašev, na lastno vzgojo, to se pravi, da bi sami vzgajali nogometaše, pa ne mislijo dostii. Zato ee vrše one nečedne borbe za dobre nogometaše in kdor je v stanju nuditi ugodnejše pogoje, tja pa potem gredo taki fantje. In še raznih drugih trikov se jmskižujejo naša klubska vodeliva, katerim je glavni namen dober športni material, športna vzgoja mladine pa igra docela podrejeno vlogo. To so nezdrave razmere, ki ee v našem nogometu pojavljajo v daleko večji meri kakor v kakii drugi športni panogi.
Slovenski nogomet je ravno zadnje nedelje pokazal, da je na poti navzgor. Oba naga kluba, Primorje in Ilirija, sta nam zadnji dve nedelji pokazala in dokazala, da znata igrati in da znata tudi one klube tolSi, ki so še pred kratkim nosili zastavo v jugoslovanskem nogometu. To je prarv gotovo lep napredek, katerega moramo biti zlasti Slovenci veseli. Nikakor se pa ne smemo zadovoljiti s temi trenutnimi uspehi, ali. pa. da bi ge morda celo domišljali, da je način, ki ee ga zdaj poslužujemo pri našem nogometu, pravilen. Še 'dolgo ne in precej bo treba še dela, pred no bomo spravili tudi to športno igro v pravilen lir.
Predvsem bi bilo potrebno, Ha pridobijo klubi dovolj naraščaja, ki ga potem porazdelijo v skupine in jih vsaj dvakrat na teden po dve uri vadijo. Za la naraščaj se je treba najmanj tako brigati kakor za prvo moštvo. Da, celo bolj se je treba zavzeti za najmlajše; zato ni nikdar dovolj povdarjeno, da mora skrbeti za najmlajše najboljši trener, ki se mora nc samo vživeti v življenje mladih fantov, ampak mora poznati mladino v vseh podrobnostih. Mladinski trener mora bili pravi vzgojitelj, kakor oče svojim otrokom. Težka je naloga dobrega trenerja, še bolj pa odgovornost, zato rad priznani, da je lakih športnikov, •ki bi bili sposobni voditi mladinske sekcije, prav lualo. Vendar skušajmo napraviti, kar se zaenkrat napravil i da, obenem pa moramo skrbeli, da si čimprej vagojinio potrebno število Ircnerjev-epe-ei a listov za mladino. Brez tega ne bomo nikamor prišli, in vse naŠe prizadevanje za napredek v jugoslovanskem športu, zlasti v nogometu, bo toliko časa nirev«, dokler ne bomo dobili zadostno Število mladinskih trenerjev, ki bodo obenem tudi vzgajali mladino.	......
Kna glavnih lijb. ki jo opažamo pn tehnični vzgoji naših nogometašev je tudi ia, da se vauijo
nogometaši samo v tehniki z žogo, vse drugo pa zanemarjajo. Z gimnastiko se ]>rav maiokaleri nogometaš bavi- dasiravno bi moralo bili danes slehernemu športniku, ki hoče doseči kak uspeh na športnem polju, znano, da brez gimnastike ni in ne more biti uspehov. Lahko atletiko, ki je podlaga najrazličnejšim športnim panoga m, bi moral gojiti vsak nogometaš, zlasti pa teke in skoke. Napačno bi seveda bilo, ako bi zanemarjali inete; v enaki meri bi jih bilo gojiti, saj vendar ni neznano, da eo ravno nogometaši, ki se bavijo samo z nogometom, v gornjem delu telesa običajno zelo Slabo razviti. Najboljši dokaz za to je ugotovitev naše vojaške komisije, ki je podala na podlagi pregledov za nogometni šport naravnost porazne podatke. Tega seveda ni kriv nogometni spori, temveč oni trenerji, ki eo vodili naš nogometni spori; njim očividno ni šlo za drugo nego samo za uspeh na zelenem polju in je obstojala in žali-bog pri večini klubov še obstoja telesna vzgoja nogometaša samo v tehniki z žogo. Zelo dobre za nogometaša so vaje z medicinsko žogo in pa vaje na orodju. Zlasti skoki čez konja (telovadno; orodje) eo zelo koristne vaje. Vse to in potem še poseibna vzgoja v srčni kulturi, katere so naši nogometaši bolj potrebni ko drugi športniki, in potem lahko upamo, da bo tudi za naš nogomet prišel čas, ko se angleškim tovarišem ne bomo več tako čudili.	1. K—er.
Ali pojde naša hazena-reprezentanca v London?
V avgustu se vršijo v Londonu svetovne ženske olimpijske igre. katerih bi se morala udeležiti tudi naša dekliška reprezentanca, osobito naša bazena, ki se je s svojo nedavno zmago napram puljski reprezentanci kvulifici-rala /u finalno svetovno tekmo, ki jo ima odigrati \ Londonu napram češkoslovaški reprezentanci ob priliki omenjene olimpijatle. Stojimo tik pred odhodom v London in se še sedaj ne ve. čc bo mogla naša reprezentanca odpotovati, ker ni za to potrebnega denarja. Kljub temu, da bi rabita naša reprezentanca samo denar /a prevoz in prehrano na potu — vse ostale stroške za bivanje in prehrano v Londonu namreč nosi angleška zveza — se ni moglo zbrali sredstev, da bi mogla naš liazciia-reprezcntanca odpotovali. Upajmo, da se vsaj zadnji trenotek stvar ugodno reši.
Naša |)lavalna reprezentanca /a Budimpešto. Zu tromuteh: Jugoslavija-Madjurska-Ha-lija. ki se * rši te dni \ Budimpešti, je določena naslednja jugoslovau. reprezentanca: Fritsch. Mihalek. Cndcž, /.ihrrl in Slrnad (vsi od Ilirije). Ciganov ir, dr. Bibiča (Jug), Matošič in C lii/-/nri (Jadran). Strniac (Concordin) ter Marcela (Viktorija). Naša reprezentanca je danes odpotovala. Našim fantom želimo obilo uspehov.
Popravek. V včerajšnjem vabilu na V. balkanske igre se nam je v datumu vrinila pomota. katero so cen.j. čitaelji gotovo sumi opazili. V. balkanske igre se vrše 26. avgusta (nc 2^.) ter t. in 2. septembra, kur je razvidno tudi iz plakata, ki smo ua včeluj objavili.
Uredbo o društvih univerzitetnih slušateljev jc priobčil »Službeni list« 1. avgusta.
Licitacija bauske ujwave dravske banovine: Dne 11. avgusta za regulacijo Ljubljanice od Novega trga do Malega Grabna v Ljubljani; IS. avgusta v tehničnem oddelku v Ljubljani za dobavo pri regulacijskih delih na obmejni Muri; 20. avgusta za zgradbo bukovškega mostu čez Kokro.
Konkurz. O imovini tvrdke Eleklrotou, dr. z o. z. v Ljubljani je bil razglašen konkurz. Oglasitveni rok 30. avgusta, ugotovitveni narok pri sodišču v Ljubljani 3. avgusta.
Nabave. Za nabavo potrebščin v drž. bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani v času od oklobra do marca bodo oferlne licitacije 10., 11. in 12. septembra 1934.
Balkanska toba-čna borza. Balkanske države, ki gojijo tobak, so se pričele pogajati za ustanovitev tobačue borze. Takšne borze že obstojijo v evropskih središčih.
Za pospeševanje gojenja oreha je kmetijsko ministrstvo dalo novo pobudo. Banskiui upravam je naročilo, naj zberejo najboljšo vrsto domačega, oreha. Za odkup orehovega semena je odobrilo ini-i nislrstvo banskim ustanovam pomoč 6 do 10.000 Din, v skupnem znesku 80.000 Din. S tem denarjem bodo nabavili okoli 10.000 kg orehovega semena. V drevesnicah bodo orehove nasade s tem pomnožili. Sadike bodo prodajali |x> nizkih cenah.
iKneMH rmini
Za slovo še dva rekorda
Lejio uspeli uočui plavalni miting ua Iliriji
Prodno eo se poslovili športni tovariši iz naših obmorskih krajev, ki so se udeležili letošnjega državnega plaivaluega prvenstva, so še enkrat nastopili' pred ljubi jamski m športnim občinstvom. To pot so vsi združeni nastopili proti Iliriji, ki se je sijajno držala, saj je razen na 200 m zmagala v vseli plavalnih točkah. Doseženi so bili boljši rezultati kakor na' državnem prvenstvu in tudi občinstvo je z neofieielnini zaključkom bolj zadovoljno kakor z državnim prvenstvom samim. V posameznih disciplinah so bili doseženi ti-le rezultati:
300 m jirosto. moški: 1. Mihalek (Ilir.) 4:00.0 (nov jugoslov. rekord!); 2. Strucelj (Sušak) 4:15.4.
50 m prost«, sub-juniorke: 1. Fine Saša (11.) 42.8; 2. Bakaršič Sonja (T.) 48.2; 3. Ozimič Metka (1.) 48.7. Poleg teh so tekmovale še tri tekmovalke.
50 m prosto, suli-jiinio.ji: t. KarbeJ (II.) 38.8; 2. Hodalič (11.) 41.8; 3. Tiran (II.) 43.0 (Sledijo še trije.)
200 m prsno, moški: 1. Orkinič (Susak) 3:0«. f, 2. Hribar (I.) 3:09.8.
tOO m hrbtno, juniorji: t. Schell (II.) 1:25.2; 2 Tauzes (II.) 1:30.2'; 3. Otr-uba (I.)
Štafeta 4 X200 nI. prosto: 1. Ilirija (Fuohs, Fritsch. Jec-ili, Mihalek) 10:30.2: 2. (iostje (Pe-trone. Napolič, Bonačič, Luger) 10:31.2.
100 m prsno, juniorji: 1. Binder (I.) 1:32.0; 2. Miklič (II.) 1:35.9; 3. Pance ,(J.) l.:36.2.
Štafeta 4X56 ni prosto, juniorji: L Ilirija L 2:13.2; '_>. Ilirija II. 2:14.9.
Štafeta 5X50 m prosto: 1.Ilirija (Šerbec. Lenari, Lavrenčič. Ziherl, Fritsch) 2:27.3; 2. gostje (Petrom je- Boniičič, Orkinič, Strucelj, Sen jamov™) 2:28.4.	, . .
Friteeh je plaval v štafeti 50 m i»ixl obstoječim jugoslovanskim rekordom, ker je porabil za onieiijc.no progo ravno 27 sekund.
Vaterpolo: Gostjo:Ilirija. 5:2. Mednarodna »"1/umetna (ritma v Zatfnrjii
V ilncli 1. In .1. HVKustn t. t- vrSi 1>ryit nie«l-nnriMnn iiolfoiurtim loknm v Ziurorju m Imli prvu-V Z i,-, h v ju. V M>bi>to. ilue 4. uvKMklR I. i. popu lila« n'-pripet ii-ju /. iivluluiMiui \/. Cclovoii S K \\ .cisj, <■ rllilu nn pri i (linijsko IcViiio, ki -o lio vrlin ob •> zvpiVr r /.»■ u<irju. S' uničijo. J«'' avgustu t- «« ]>n vrši uli pol a pouoliln« liržnturuir mi lifriSu'u v Ziikoimii z /.ji-siivsliiini kluhi. Ker Jo olmkrnt /olcznišliii /,vi"/.n /..'lo uKoilnu, vljudno valiimo polcc znirorskili ktiilmv tuili klub« iz. Litije, Trbovelj in llnistnlkn. lin imsoltjo niuuuuiuiliui nogometu« tekmo \ -"'-—'-'."J•
Borza
Ljubljana, 1. avgusla
Denar
Ljubljana, Amsterdam. -2297.90- 2309.25, BcfMn 1311.25 1322.05, Bruselj 79Cv91 800.85, f.oudCn 170.83—172.43» Curih 1108.35—1113.85. New Vork 3372.16—3400.42, Pariz 224.07- 225.19, Praga 141,^1 do 141.87, Trsi 290.74—293.14.
Avstrij. šiling na ljubljanski borzi v privatnem kliringu je notiral 8.50—8.00.
Promet na zagrebški borzi je znašal 31.361 Din.
Clirili. Pariz 20.2175, London 15.4425, Ncw York 300.75, Bruselj 71.925, Milan 26.275, Madrid 41.90, Amsterdam '207.375, Berlin 118.5, Duuaj 72.78 (57.10), Stocktiolin 79.40, Oslo 77.55, Kojienliageu 68.95, Praga 12.73, Varšava 57.95, Atene 2.92, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Promet na zagrebški borzi v drž. papirjih jc
znašal: 1% Bler 50, 6r/, begi. obv. 100, vojna škoda 300 kom , PAB 50.
Ljubljana. Inv. pos. 71 — 72, inoz. drž. pos. 05 do 06 (za I. 1922), inoz. drž. pos. v zlatu 1027 58 do 58.50, obv. drž. hip. banke 68—69, agrarji 38 . do 39, obv. beg. pos. 55—56, vojna škoda 315 317, Kranj. ind. 150 bi.
Zagreb. 11!) inv. pos. 71.50- 72.50, vojna škoda 310 319, 8. .317—319, 9. 317—320, 12. 319—321, V, agrar. obv. 37—39.50, 1% Bler. pos. 58.25 58.75, l'/r pos. lup. banke 71, begi. obv. 55.50 57, -Delnice: Narodna banka 4025 den., Agr. priv. banka 210-218, Osj. sladk. tov. 112-130, Osj. livarna 145 bi., Iitijieks 50 den.. Trboveljska 90 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50 72, 4% agr. obv. 38—39, 6% begi. obv. 57.10 57.20, 6% begi. obv. 56.60—57 (57. 56.50), vojna škoda 317 318. 12. 322—323 (321.50), 7C/, Bler. jx)s. 59.25 do 60 ( 59.50), 7% pos. Drž. hip. banke 6S—09. Delnice: Narodna banka 4050 den., Agr. priv. ban ka 217 218.50 (217—218.50).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: neizpremenjena. Oves: ne-izpremenjen. Rž: ne notira. Ječmen' baški in srem. novi 65—66kc 85—87.50, baški in srem. proletui 08—78 kg 100- 105. Koruza: bačka 86 88, bč okol. Sombor 87 -89. ban. 85 -87, srem. parit. Indjija 85—88, bč. ladja Sava 95 96. bč. ladja Begej, Tisa in Donava 95 97. Moka: ue notira. Otrobi: bč. in srem. juta vreča 73—70, ban. juta vreča 71 73, bč. juta vreča ladja 76- 78 — Tendenca: neizpremenjena. Promet: srednji.
Budimpešta. Tcndenca: slaba. Promet: živahen. Pšenica: 16.03 16.05, zaklj. 16.06 16.07, marec 10.98- 17.10, zaklj. 17.02- -17.03 Rž: okl. 10.66 do I0.(>8, zaklj. 10.50-10.52; marec 11.50 10.58. zaklj. 11.42 11.44. Koruza: avg. «70 9.<K), zaklj. 9.70 do 9.72; sept. 9.99—10.10, zaklj. 9.81 10; maj 1035 zaklj. 8.00- 9.10.
Cliicngo. Pšenica: marec 105.75 Koruza: september 70.25, december 73.125. Oves: scpl. 40 Rž: seplenil^er 74.25.
Winnipck. Pšcnica: avgust 108.50, oktobri I tO. december 114.
Živina
Dogon živine v Ljubljano: 07 volov, 30 krav, 17 lelct, 173 prašičkov, 102 konja. Prodanih: 25 volov, 16 krav, 12 telet, 95 prašičev za rejo, |7 krav. Ceue so ostane ucizpremcnjenc.
izvoz čcšpel.i iz Bosne. Dne 28. m? začue izvoz češ|>ejj iz Bosne. Pridelek je razmeroma dober in ,ie tudi zanj v inozemstvu veliko zanima njo. Lani j«; znašal samo iz Hrč-kega iztoz češ pel.j 2200 vagonov'. Začetne ee.no znašajo 1.80 2 Din za kg, nekateri trgovci pa so kupovali češplje še ua drevesu pa 1.50—1.80 za kg. — Splošno cenijo pridelek supin na uolovieo lunskcara.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Četrtek, 2. avgusta: 12.15 Svlrajte olgani! (plo-Iče) 12.45 Poročila 13.00 Ca«, reproduclranl violinski koncert 13.30 Roproducirani koncert kozaških zborov 19.00 Plošče po željah 19.30 Ljubljanski žiilje v minuli dobi (K. Do h t al) 20.00 Prenos iz Belgrada 22.00 Ca«, poročila, radio orkestor.
Petek, 3. avgusta: 12.15 Gor čez izaro (koroško narodne na ploščah) 12.45 Poročila 13.00 Cas, reprodu; oirana baletna glasba 13.30 Pol uro francoskih pesmi v reprodueiranl glasbi 19.00 Radijski orkester 19.30 Izleti za nedeljo (društvo Krka) 20.00 Prenos iz Zagreba 21.30 Radijski orkester 22.00 Cas, .poročila, lahka glasba.
Sobota 4. avgusta: 12.15 Roproducirani koncert orkestra Paula Godwina 12.45 Poročila 13.00 Ca«, reproducirana moderna plesna glasba 13.30 Vokalni jaz/, ansambli na gramofonskih ploščah 19.00 Primorska ura: Kompozloije Brede Sčekove (g. Venturinl) 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.00 Radijski orkester 21.00 Vokalni koncert gospe Josipine Slvec, vmes eitre solo, g. Mezgolits 22.00 Cas, poročila, lahka glasba.
Drugi programi t
ČETRTEK, 2. avgusti: Belgrad: 20.00 Kvartet v D-dtiru, Mcndolsohn 20.30 pesmi 21.00 Viol. gl. 21.30 Lahka gl. — Zagreb: 20.00 Belgrad — Dunaj: 20.00 Klavirska gl. 20.55 Gruberjev koncert 21.00 Kom. gl. — Budimpešta: 19.35 Operni ork. 20.10 Cig. gl. 22.20 Plo-šče — Milan-Trst: 20.45 Beg iz Seraila, opera, Mozart
—	Rim: 20.45 Koncert del Mendclsohna — Praga: 19.10 Otroška gl. 20.10 Rumena Evropa, nočna reportaža iz Šanghaja 20.40 Viol. gl. 21.05 Recitacija 21.35 Klav. gl.
—	Brno: 19.50 Operne arijo — Bratislava: 19.50 Duo za violino in čelo 20.30 Sal. gl. — Varšava: 20.12 Ork. m klav. konc. 21.12 Ork. in vok. konc. — Monakovo: Več. konc. — Vratislava-Frankfurt: 20.45 Vojaška revija — Lipsko: 20.15 Zabavni koncert.
PETEK, 3. avgusta: Belgrad: 12.05 Koncert radijskega orkestra 19.00 Več. konc. 19.20 Narodne pesmi
—	Zagreb: 22.15 Zab. gl. — Dunaj: 13.10 Zab. gl. 17.55 Vok. konc. nem. narodne posml 19.45 Zab. gl. 22.05 Rad. ork. — Budimpešta: 19.00 Cigan, muzika 22.00 Koncert — Milan-Trst: 17.10 Vok. konc. 21.30 Simf. konc. — Rim: 17.10 Instrum. konc. 20.45 Pri treh de-vojkah -— Praga: 13.30 Ork. konc. * 15.15 Salon. konc. 19.10 Konc. na saksatonu — Brno: 11.05 Ork. konc. — Bratislava: 19.10 Vok. konc — Beromiinster: 21.10 Večer slovanske glasbe.
Ha&nanila
Ljubljana
1 Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
1 Združenje čevljarjev v Ljubljani naznanja, da Jo spomenik g. Jos. Breskvarju pri Sv. Juriju na Je žici že izgotovljen in se obenem vsem cenjenim daro valcem, ki so k temu gmotno pripomogli, najtopleje zahvaljuje. — Uprava.
Maribor
m Izobraževalno društvo v Krievini bo imelo redni letni občni zbor in volitve novega odbora v nedeljo, 5. avgusta ob 15 v Društvenem domu, Ribniško selo 25.
Cerkveni vestnih
Celonočno fešfenje v stolnici se prične danes, v četrtek, zvečer ob 8 po skupni molitveni uri. Pri nočnem češčenju molimo iz molitvenika »Večna molitev« 8. uro: V čast prebl. Devicc Marije. Na novo došli nočni častilci si izbero poljubno molitveno uro v času od 9 zvečor do 4 zjutraj.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—; zenilovonjski oglasi Din 2—. Najmanjil znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Mizarski pomočnik
dobro izurjen v pohištvu, išče službo. Gre v kako boljšo delavnico. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8648.	(a)
piv.
Poizvedovanja
Mala papiga sc je njela. Lastnik Jo dobi na Am broževom trgu 6 pri g. Prime.
Sladka gora
Dne 29. .iulija 1934 smo tu odprli in blagoslovili vodovod. Banska uprava je bila zastopana po okr. načelniku iz Šmarja. V pri digi v cerkvi se je obrazložil pomen in važnost vodovoda. Na to je bila blagoslovitev vodovoda, kateri so prisostvovali gg. okr. načelnik in poslanec Spindler. Razpoloženje ljudstva je bilo resnično praznično.
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. IN 17. LETOM.
To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in iz-boren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah, pollitrska steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32,
Službo hišnika
cerkvenika, ekonoma — išče takoj 34 letni samec, priden, zvest in zanesljiv ter pošten v vsakem ozi-ru. - Vprašati v upravi »Slov.« pod št. .8650. (a)
Pouk
Strojepisni pouk
Med počitnicami se vršijo tečaji od 6 do pol 8 in od pol 8 do 9 zvečer. Šolnina znižana. Učna ura 2 Din. Začetek pouka 6. avgusta. Vpisovanje dnevno. - Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15.	(u)
II
Vajenci
n
Pekovskega vaje&ca
poštenega, do 16 let starega, sprejme pekarna in slaščičarna Žužek, Škofja Loka.	(v)
Jluibodobe
Kmečko dekle
srednje starosti, katera zna kuhati in opravljati druga hišna dela — se sprejme takoj v stalno službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8655. (b)
Kuharico
restavracijsko, perfektno, z dobrimi spričevali, celoletno mesto, sprejme restavracija v Ljubljani. Ponudbe pod »Kuharica I« na upravo »Slovenca« št. 8656.	(b)
Služkinjo
pridno, pošteno, vajeno hišnega in deloma poljskega dela — sprejmem. Prednost z dežele. Služba stalna. Ponudbe: gostilna, St. Vid nad Lj. 7.
(b)
Kuharica
zdrava, primerne starosti, poštena, tiha, varčna, snažna, skrbna gospodinja - se išče za župnišče. Nastop 15. septembra. Kje, pove uprava »SI.« pod št. 8662.	(b)
Objave
V upravi »Slovenca«
dvignite
sledeče ponudbe:
Agijen, Center, Grund Harmonij, Hrana in stanovanje, Ne daleč od centra, Platno, Priporočam ga, Poštena 20, Redka prilika, Samica, Več ustmeno, Ugodno, Ugodno, Uspešno 100, Zamena, Majhna sobica »100« Šivilja »100«.	(o)
Dijaki

Dva dijaka
sprejme dobra družina v lepo stanovanje sredi mesta z vso oskrbo za 500 Din. Posredujem tudi dijaška stanovanja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8542.	(D)
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
eno ali dvosobno, boljše, išče dvočlanska družina (v državni službi), in z novo mobiljo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8653.	(c)
ODDAJO: Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam začetkom avgusta. Pojasnila daje Sušnik, Zaloška cesta.	(č)
Posestva
iiiiimiiiHiiiimiiimmiimiiiiiiiiiiiiii
Droben oglas v posestvo ti hitro proda; it ie nt t gotovim denarjem oač kupca ti t kniiiico da.
IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Krasne parcele
naprodaj na najlepšem prostoru v centru Most, zelo ugodnol Ves gramoz in mivka je na prostoru, zato bo zidava zelo poceni. Ogleda se pri Ivanu Rahnetu, trgovcu in gostilničarju, Moste. (p)
Štirisobno stanovanje
parketirano, s kopalnico, vrtom in pritiklinami — oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8661. (č)
Petsobno stanovanje
poleg univerze, ves kom-fort, pripravno tudi za zdravnika ali združeno s pisarno, takoj zelo ugodno oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8625.	(č)
Stanovanje
soba in kuhinja - takoj oddam. Cerkvena ul. 21.
Hišo
gostilniško ali trgovsko, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gostilniška« št. 8654.	(p)
Kupimo
Plinski kuhalnik
dvocevni, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod značko »Belo emajliran« št. 8677.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3.
Enosobno stanovanje
mansardno, oddam z novembrom. — Bleiweisova cesta št. 9, II. nadstr. (č)
kvirsiriiil
Izredna prilika
V mestu z zelo veliko industrijo, se da v najem dobro vpeljana, stara ma-nufakturna in galanterijska trgovina, ker je lastnik drugod prezaposlen. - Prevzemni pogoji zelo ugodni. Pošljite svoj naslov ina »Poštni predal 35, Kranj«.	(n)
Telefon 3059
✓N PREMOG KAKBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š}. 5.
f
Umrla je danes naša predobra in skrbna soproga, mama, stara mama, sestra, tašča, teta, gospa
Helena Kohotj roj. Sharza
soproga vpok. drž. stražmojstra
v starosti 58 let, po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti. — Od nje se poslovimo v petek, 3. avgusta 1934 ob 4 popoldne, in jo spremimo izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv, Križu.
Ljubljana, dne 1. avgusta 1934.
Žalujoči ostali.
Nudimo Vam
za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. 01
Cvetlični med
zajamčeno naraven, 10 kg 155 Din, 30 kg 400 Din, franko vsaka železniška postaja, razpošilja — G. Drechsler, Tuzla.	(1)
OVES
nudi najceneje
FRAN POGAČNIK
d. z o. z. Ljubljana
Tyrševa (Dunajska) c. 67.
Gospodinje, gostilne, obrtniki
ne zamudite ugodne prilike! — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah. Vhod v skladišče skozi dvorišče.	(1)
Ia. sveže češplje
za vkuhavanje, kg 2.85 Din, košare po 35 kg franko vsaka železniška postaja, razpošilja - G. Drechsler, Tuzla.	(1)
I
Pohištvo
i
Šperane spalnice
od 2000 Din naprej proda mizarstvo Josip Go-ljar, Gosposvetska 13. (š)
Čudovito moč kamilic »Mamila" krema
lekarnarja Oblaka. — Potrebna je doma in pri športu tistim, ki hočejo ohraniti čisto, zdravo in lepo kožo, tistim, ki se hočejo zanesljivo iznebiti lišajev, mozoljev, ab-scesov in drugih kožnih nečistoč, gospodom, ki se hočejo rešiti neljubih posledic britja. Poskus velja samo Din 10"—. Dobite jo v lekarnah, droge-rijah in vseh boljših trgovinah. Glavna zaloga ta Ljubljano: Foto-parfumerija »Venus« pred pošto. Izdeluje in razpošilja: Lekarna Mr. Jože Oblak, Št. Vid nad Ljubljanno.
KAKOR KRONOMETER BO DELOVAL VAŠ ŽELODEC,
ako jemljete za iztrebljenje prašek »Magna« purga. Otroci malo, odrasli veliko žlico na vodi. Ako použijete prašek »Magna« na konici noža, pospešuje prebavo, odpravo zagatenja, zgago, vzpehavanje, bluvanje in zoprn dih ust, Zdravi: želodčni in črevesni katar, hemoroide in ture v želodcu.
»Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavoj ček 4 Din.
(Reg. S. br. 4788/32)
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta S (paviljon)
lahko plačate naročnino ta »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobita razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030.
Simončič Maks:
Izza gričevja razsajajo naše baterije. Njihovi izstrelki bučiijo čez naše glave, ee s etra hotnim treskom zadihajo daleč pred nami in razgrinjajo črno mrtvaško zaveso od zemlje do neba.
Drvimo za umikajočim se sovražnikom. Železna stena izstrelkov nas ustavi. Zaporni ogenj naše artilerije. Visoko nastlane vrste mrtvih in I ranjeih nam zapirajo pot. Ležijo vsevprek kakor i raizmetane skladovnice drv.
Besno ee brani sovražnik. Z vsakim trenutkom I 6e množe kope mrtvih in ranjenih.
Nenadoma se zamaje zemlja pod nogami, kakor da se odpira .peklo. Sovražnikove granate za-režejo med nas ognjene brazde in nas treščijo k tlom. Nas in sovražnika. Žveplen smrad nas davi do duši. Vmes opojno težak duh sveže krvi.
Naša artilerija molči.
V divjem diru beži sovražnik proti »vojdm za-koj>om. Mi za njim. Prenevarno bi bilo, ostati na mestu.
Strežba ponehava. Nekje na levi še hripavo ! lajanje strojnice, ki pa kmalu onemi. Slišati je samo naše težko dihanje, topot nog in posamezne »tre le.
»Kaj nas še ni konec?«
»Kakor je videti, še ne,«
»Naprej, fantjel«
»Naprej!«
Poženemo se čez derofcl potok. Onkraj potoka •e razteza gozd. Ob obronku gooda ležijo zapuščeni sovražnikov« za kopi. Kraj njih in v njih kopice mrtvih.
Iz gozda od 5asa do Saša jeSenc še posamezen strel. Polagoma se vse umiri.
Ustavljamo se.
Besneči poJSar bitke ugaša.
Trombe za nami kličejo k vrnitvi. ★
Stojim kraj sovražnikovih zaikopov in motrim planjavo, po kateri ee še vlačijo sajasto-umazand oblaki dima.
Sovražnik se ]e umaknil nekam onstran gozda. Tam eo gotovo tudi njegove topničarske postojanke, kaijti v daljših presledkih še vedno si-kajo posamezni streli nad našimi glavami, škropeč železo in svinec po planjavi. Pa je na planjavi kljub temu že mnogo naših bolničarjev, ki zasilno obvezujejo ranjence ali pa jih odnašajo v desno stran doline, kjer stojii dolga rajda najrazličnejših voz. Tudi nekaj vojakov delavskega bataljona motovili z lopatami po planjavi. Odnašajo mrtvece, ki jim z rokamd in nogami opletajo okrog telesa ter jih mečejo v granatne lijake, katere zasipajo s tanko plastjo zemlje.
»Čemu stojiš tu?« me nagovori Možina, ki se je pravkar vrnil iz gozda. Roke se mu nervozno tresejo in vee je tako majhen in slaboten, da 6e mi resnično zasmili. Pomagam mu pritrditi jer-menje, potem pa se oba odpraviva proti našim zakoponi.
S povešenima rokama se vleče Možina za mano, nihaje s svojo majhno razmršeno gilavo sem in tja. Pri vsakem koraku se zapleta v ounje in drugo šaro, ki je razmetana po vsej planjavi. Ob vsakem večjem kupu mrtvecev, katerega ob-ideva, se ustavi in le s težavo ga spravim dalje.
»Ali si moreš misliti kaj bolj žalostnega?« skrušeno stisne iz ust, ko greva mimo granatnega lijaka, ki je skoro do roba napolnjen z nirtvaki in ga pravkar zasipajo. »Če pomislim, da so bili vsi tile še pred kratkim zdravi in živi kakor ti in jaz, bi zakričal, da bi me slišal ves svet. Morda
| je med njimi celo kdo, ki sem ga jaz umoril... i Prav za prav bi moral biti vesel, da sam nisem nobene iztalkniil. Pa sem tako žalosten, da bi najraje legel poleg tehle tukaj, samo da bi mi ne bilo treba več vstati in si še naprej greniti srca zaradi te svinjarije. Pravijo, da sem storil samo svojo dolžnost. Ce se počuti vsak, ki opravlja svojo dolžnost, tako kot jaz, potem je boljše, da dela ravno narobe, kar mora ...«
Ali si videl katerega od naših« me vpraša čez nekaj časa. »Sam sem bil tako zmešan, da se ničesar ne spominjam... Kotzlevčar, to je oni dol-gin, ki je pnišel z zadnjim pri rasi kom, je — če se ne motim — padel. Nekaj časa sva tekla vštric, pa ga je potem naenkrat zmanjkalo. Najbrž jo je dobil v glavo, kajti svinčenke so nam frčale okoli buitic kaikor sršeni. Za gotovo pa ne vem, ker je šlo vse prehitro in nisem utegnil natančneje pogledati.«
★
Onkraj naših zakopov, ob parrobku gozda, je zasilno obvezovališče. Tudi tam je vse živo. Gosta gruča že obvezanih ranjencev ee pravkar poslavlja. Mnogo je med njimi znatnih obrazov. Tudi Vodnik je med njimi. Prestreljeno levico ima, pa je kljub temu videli zadovoljen.
»Mislim ,da mi ne bo treba več priti nazaj,« se široko zasmeje, ko naju ugleda. »Dlan je zdrobljena in roka ne bo več za rabo. Bom moral pač z desnico malo bolj poprijeti. Te umazanarije tukaj sem do grla sit.«
Lebinger, ki je ujel le neznatno prasko na glavi, hiti pravkar z obveaovaliišča in kliče Vodnika.
»Strgulca so prinesli,« mu sporoči, ko ga ugleda. »Mislim pa. da je že mrtev.« | »Mrtev? Stngulc?!«
S Ne da bi čakal odgovora, se odtrga Vodnik od gruče in odhiti za Lebingerjem proti obvezo-vališču.
Hočem teči za njdma, toda ne moreni. Srci j mi je mahoma strašno pusto in prazno. Le s težavo premikam noge. Ne morem verjeti, kar sem slišal, ne morem ...
In vendar je resnica.
Strguilc je ranjen... Umira... Nepopisna žalost me obide ob pogledu na te njegove bedne, j razmesarjene ostanke, ki leže pred mano na zasilnih nosilnicah, pokrite s strgano šotorovino. Eddno, kar še živi v tem razbitem telesu, so njegove i>ohlevne, rjave oči, ki tožeče begajo po naših obrazih, ne da bi nas spoznale.
Pni vsakem premiku se mu iz odprte prsne in trebušne votline ulije krvava mešanica, ki ee počasi odceja po črevesju. Sive sence mu begajo čez obraz, ki je ves znojen od žgoče bolečine. Smrt ee sklanja nad njim. Z robcem mu previdno brišem čelo, ki je že povsem hladno. Senca so mu udrta in iz nosu in ust mu pri vsakem dihu polzii eokrvca.
Še nekaj trenutkov in končano bo.
Njegove nemirno begajoče oči so se zapičdle nekam v daljavo in njegov glas, ki ee sunkoma trga iz razni rr.var jenih prei, je kakor šepet vetra.
»Mdconal... Otrooički moji 1... Kje ste? .. .<
V glasu trepečejo skrite solze. Nervozno tip-lje njegova levica po šotorovund, kakor da nečesa išče.
»Rokel... Dajte md roke!... Umiram... Moj Bog 1«
Rezek krik. Iz ust ee mu utrga val krvi, ki ga požene kvišku. Takoj nato pa mu smrt izj>od-nese telo, ki obleži tiho in nepremično. Po izmu-| čenem licu spolzi zadnja solza. Vse trpljenje, vsa I groaota dn vse prekletstvo vojne je zajeto vanjo.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc,
Izdajatelj: Ivan Rakoveo,
Urednik: Loitn iMinbu.