Tradicionalno prednovoletno srečanje v ZUIM Kamnik Da se leto nagiba h koncu, novo pa z veseljem nezadržno vstopa, je bilo zaznati tudi v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, ki v letu 2007 praznuje 60-letnico, dočakal pa je tudi tretjo fazo obnove in dograditve. Za otroke in mladostnike, njihove starše in za zaposlene je bilo v petek, 22. decembra, pripravljeno tradicionalno predpraznično srečanje s prisrčnim programom otrok in mladostnikov tega zavoda. Več na 3. strani. Novoletna voščila so otroci ZUIM Kamnik izrazili v Veseli pesmi. Sproščeno in razigrano je nastopila tudi prikupna Alisa (na sliki spredaj z mikrofonom). VERA MEJAČ NA ŠTEFANOVO BLAGOSLOV KONJ V TUHINJU VEC JEZIKOV ZNAŠ, VEC VELJAŠ. C, JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE JEZIKOVNA SOLA S CERTIFIKATOM Ljubljanska 110,1230 Domžale Tel.: 01 72 43 089 POLIGLOT GSM: 041 616 001 Fax: 01 72 19167 e-mail:info@poliglot.si www.poliglot.si Da v našem predalpskem mestu živi precej lepih deklet, seje izkazalo že velikokrat. Kamni-čanke so kot za šalo pometale s konkurenco na različnih lepotnih izborih - od izbora Obraz leta, do miss Havvaian Tropic in Playbojeve zajčice... Presenetil pa nas je še izbor za Lepotico slovenskega podeželja, saj je žirijo očarala simpatična 19-letna Irena Gerbic iz Stahovice in osvojila naslov Lepotica slovenskega podeželja 2006. Naš klepet objavljamo na 8. strani. Irena Gerbic iz Stahovice ob podelitvi naslova Lepotica slovenskega podeželja 2006, ki ji je poleg potovanj, oblek in nakita prinesel še posebno darilo: 3-mesečno uporabo traktorja. Štefanovo, dan po božiču, je praznik, ko se blagoslavljajo konji in živina za zagotovitev njihovega zdravja in rasti. Konjerejsko društvo Tuhinj je na Štefanovo, 26. decembra 2006, že desetič organiziralo blagoslov konj pri farni cerkvi v Zgornjem Tuhinju. Ob deseti uri je župnik Jože Tomšič po namenu konjerejcev daroval mašo, blagoslovil sol za potrebe ljudi in živine, po maši pa blagoslovil konje in njihove lastnike oz. jahače, ki so prijezdili ali se pripeljali z vozovi iz okoliških vasi. Več na 5. strani. ŽIVE JASLICE V BIZJAKOVIH DOLINAH PRI TERMAH SNOVIK Vsi smo imeli še prijetne spomine na poletje z uspelo etnološko prireditvijo Od zrna do kruha, ko smo se v Turističnem društvu Tuhinjska dolina odločili, da bomo božič za naše sosede in obiskovalce še dodatno polepšali. Skušali smo jim približati božično skrivnost na prav poseben način - s postavitvijo živih jaslic. Predstavi 26. in 30. decembra si je ogledalo preko 1500 ljudi od blizu in daleč, vzdušje je bilo prijetno, družinsko, polno božičnega pričakovanja. Več na 9. strani. Lepotica slovenskega podeželja je doma v Stahovici etijsko gozdarska zadruga Sloga Lepotici slovenskega podeželja 2007 ■ 1 js&H m r-j.fr m - . I Podoba Mktormn^e 5020 S simfoniki v novo leto Naslednja številka Kamniškega občana bo med vami, dragi bralci, 25. januarja. Članke in oglase oddajte do petka, 19. januarja, do 12. ure; zahvale in oglase pa do ponedeljka, 22. januarja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.mejac@siol.net Z bogatim aplavzom so navdušeni poslušalci nagradili tudi nastope tenorista Marjana Trčka. Slišati njegov solo nastop ob spremljavi odličnih simfonikov, pod vodstvom Simona Dvoršaka, je pravi balzam za dušo. Simfonični orkester Domžale - Kamnik je decembra pripravil že 36. novoletni koncert. V Mengšu so simfoniki nastopili 15., v Kamniku 23. in v Domžalah 27. decembra. V orkestru muzicira kar lepo število Kamničanov, zato so njihovi koncerti v Kamniku vedno dobro obiskani. V polni dvorani Kulturnega doma Kamnik so poslušalci z navdušenjem pozdravili njihov pester praznični program s španskim pridihom. Več na 9. strani. VERA MEJAČ Trgovina za mlade in najmlajše Moste 80 H, Komenda, tel.: 01/83 41 757 ZIMSKA RAZPRODAJA od 30% do 50% ds 29.1, ‘otroška in ženska oblačila -30% ‘nosečniške Srf® žametne hlače -30% ‘otroška obutev -30% ‘zimske 1; f jakne -30% do -50% ‘jeans Bros -30% Obiščite nas med 9. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. PIZZERIA • V 6Kavimrskjci36, $&hwL, td: 0183117 60 rscck Četrtek živet ti er zvečer Urha D BEj CENTER ZA TUJE -JEZIKE Breznikova 15 1230 Domžale VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE za otroke in odrasle ‘S1 01/721 69 13 www.dude.si USPEŠNO LETO ZA AGENCIJO ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO V OBČINI KAMNIK Na Agenciji za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik lahko rečemo, da se je turistična sezona 2006 uspešno zaključila. Obisk našega Turistično informacijskega centra (v nadaljevanju TIC) se je v primerjavi s prejšnjimi leti znatno povečal, kar pripisujemo novemu in večjemu prostoru ter lokaciji, ki je turistom in ostalim obiskovalcem veliko bolj dosegljiva. Poleg tega se je povečala tudi spominkarska ponudba, kar je pritegnilo tudi velik delež domačih obiskovalcev. V primerjavi z letom 2005, ko je TIC obiskalo 8.199 turistov (od tega približno polovica tujih gostov), je bilo leta 2006 kar 14.466 turistov, kar je za 76% več obiskovalcev kot leto poprej. Preteklo sezono je bilo zaznati porast turistov romanskega dela Evrope, zlasti Špancev, ki so prednjačili predvsem v poletnih mesecih. Poleg njih smo na TIC-u zabeležili največ Angležev, Nemcev, Francozov in Italijanov. Mnenja glede pretekle turistične sezone so pri največjih turističnih ponudnikih v občini različna. Nika Vrhovnik iz podjetja Velika planina d.o.o. nam je povedala, da zaradi ne-obratovanja gondole ne morejo govoriti o uspešnosti sezone, so pa opazili večjo vlogo TlC-a zlasti pri posredovanju informacij, kot tudi pri opravljanju drugih dejavnosti. Z lansko sezono so nekoliko manj zadovoljni tudi v Arboretumu Volčji Potok. Melita Miš to pojasnjuje s slabim vremenom avgusta ter maja, ko poteka največja razstava tulipanov. Na drugi strani pa so v Termah Snovik s preteklo sezono 2006 zelo zadovoljni. Uroš Razpotnik je povedal, da je bil slabši obisk zaradi slabega vremena le v poletni kopalni sezoni, sicer pa so zabeležili velik porast zlasti tujih gostov. V pretekli sezoni so namreč povečali število prenočitvenih kapacitet, tako da je zdaj v Termah Snovik že 39 apartmajev in 15 dvoposteljnih sob. K popestritvi turistične ponudbe je veliko prispevalo tudi novo Turistično društvo Tuhinjska dolina, ki je organiziralo kar nekaj prireditev. Podobno so s preteklo sezono zadovoljni tudi v Naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah, saj naj bi bila po mnenju Draga Vrhovnika boljša od leta 2005. Za njih je bilo zlasti ugodno jesensko in zimsko vreme, ki je omogočilo zunanje vodenje po gaju. Povedal pa je tudi, da pogrešajo večje sodelovanje z ostalimi turističnimi ponudniki v občini ter s TIC-em., ki pa mu velik plus pripisuje zlasti zaradi organizacije sejmov v Sloveniji in v tujini. Podobno razmišljajo tudi v Termah Snovik. Na Agenciji za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik moramo priznati, da tudi v tem, sicer milem zimskem vremenu ne počivamo, ampak se intenzivno pripravljamo na prihajajočo turistično sezono. Smo namreč tik pred koncem izdelave novega turističnega zemljevida mesta Kamnik v kar šestih jezikih, v pripravi so tudi nove produktne brošure za tri ciljne skupine (družine, šolske otroke in rekreativce) ter nova spletna stran, ki bo vsekakor bolj učinkovita od dosedanje. Zaradi premajhnega medsebojnega sodelovanja med turističnimi ponudniki v občini, bomo na Agenciji organizirali kar nekaj delavnic ter izobraževanja za turistične delavce in za gostince. V mesecu februarju pa bodo v naših prostorih potekala izobraževanja za nove turistične vodnike po občinah Podjetne regije (Kamnik, Mengeš, Dom Žale, Moravče, Lukovica Trzin in Komenda). Za lažjo prepoznavnost na Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.meJac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15 ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, petek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. trgu je eden izmed ključnih ciljev Slovenske turistične organizacije sodelovanje med občinami, kar se zavedamo tudi mi, zato načrtujemo nadgraditi celostno grafično podobo ter image Kamniško - Savinjskih Alp v sklopu turistične destinacije Carniola. Za boljšo promocijo pa se bomo udeležili kar nekaj slovenskih, zlasti pa tujih sejmov in borz. Aktivnejšo in agresivnejšo promocijo smo začeli s kratkim spotom na TV Slovenija v prazničnih decembrskih dneh ter v mesecu januarju na TV Pika, smelo smo zastavili tudi načrte pospeševanja prodaje in promocije kamniškega turizma na pomembnih trgih v obliki udeležbe na sejmih in borzah. V prihodnje bomo postali receptivna turistična agencija, kar pomeni, da bomo servisirali goste, ki bodo prišli v Kamnik, z velikim spektrom storitev, izdelovali bomo večdnevne turistične programe, tako, da bo se bo gost zadovoljen vračal v naše kraje. TIC Kamnik pa ni namenjen samo tujcem, domačinom ponujamo širok izbor lokalno pomembne literature in nakup vstopnic za dogodke po vsej Sloveniji. Vabljeni, da nas obiščete, saj smo za vas odprti prav vsak dan z izjemo prazničnih dveh dni v letu, 1.1. in 1.11. ALENKA HRIBAR Vi sprašujete, župan odgovarja Maja G. sprašuje, ali je občinski svet že imenoval vsa delovna telesa - odbore in komisije? Res je, da je še kar nekaj občin, v katerih imajo moji kolegi župani težave z vzpostavitvijo programske koalicije ter sestavo delovnih teles občinskega sveta, s katero bodo zadovoljni vsi in bo v največji meri upoštevala dosežene rezultate na volitvah. Osebno sem zaradi nekaterih slabih izkušenj iz prejšnjega mandata, ko smo imeli v občini manjšinsko koalicijo, takoj po izvolitvi začel s pogovori o sestavi koalicije, ki bo imela večino v občinskem svetu in bo njeno sodelovanje temeljilo predvsem na programu. V prvi fazi smo pogajanja razdelili na dve področji. Pogajanja o sestavi delovnih teles občinskega sveta je vodil Demi-trij Perčič in so v njih sodelovale vse stranke in liste v občinskem svetu. Ciljje bil, da se pri sestavi enajstih delovnih teles, ki imajo po 7 članov, upošteva proporcionalno zastopanost strank in liste v občinskem svetu. To nam je na podlagi odkritega dialoga, v katerem so sodelovale vse stranke in liste, tudi uspelo in delovna telesa smo v celoti imenovali na drugi seji občinskega sveta 20.12.2006 brez glasu proti. Pogajanja o sestavi koalicijske pogodbe sta vodila Brane Hafner in Brane Golubovič, v njih pa so sodelovale stranke, ki so pristopile h koaliciji in so pogodbo 28.12.2006 tudi podpisale. To sta Lista Toneta Smol- nikarja - Za Kamnik in Liberalna demokracija, ki imata vsaka po šest svetnikov, DeSUS, SMS, Zeleni s po enim svetnikom, svetnica obrtno-podjetniške liste ter samostojni svetnik, ki je bil izvoljen kot svetnik Aktivne Slovenije. Socialni demokrati, ki so podpisali pogodbo, pa za sedaj sodelujejo v koaliciji brez njihovih dveh članov v občinskem svetu. Na ta način ima koalicija 17 svetnic in svetnikov od 29. Skupni imenovalec vsem podpisnikom je bilo zavzemanje za pospešen ekonomski razvoj občine, večjo kakovost preživljanja prostega časa, ustrezno gospodarjenje s prostorom, ureditev prometa in logistike, dovoljprostih mest v vrtcih, prostorne, privlačne in sodobno opremljene šole, dobre pogoje za vse generacije, kulturo, družinam prijazno občino, vzpodbujanje solidarnosti in sodelovanje med ljudmi, primerne pogoje za razvoj podjetništva in turizma, zagotovitev potrebne komunalne ter družbene infrastrukture in ohranjanje kamniške tradicije. Zato smo se podpisniki zavezali načelom trajnostnega razvoja, ki v ospredje postavlja človeka, solidarnost in varovanje zdravega življenjskega okolja. Naša želja je, da bo ves razvoj postavljen v okvir trajnosti in s tem odgovornosti nas vseh, da bo Kamnik tudi v bodoče zanimivo in zaželeno mesto za bivanje in obiskovanje. V ta namen smo v pogodbo zapisali, da zagovarjamo izdelavo celostne strategije razvoja občine Kamnik za obdobje 2008 - 2013. Strategija se bo začela pripravljati v letu 2007 in v njeno izdelavo bomo vložili vse moči ter vključili različno strokovno in zainteresirano javnost z namenom opredeliti razvojne probleme, vizije, naše prednosti in slabosti ter možnosti Kamnika z željo, da dosežemo široko družbeno soglasje o tem, kakšne so naše prioritete in na podlagi teh skupaj določimo aktivnosti in ukrepe, ki bodo Kamniku dali še boljšo razvojno spodbudo in identiteto. Koalicijska pogodba pa tudi določa kratkoročne projekte za 4-letno mandatno obdobje, ki so zapisani v obliki konkretnih projektov ali nalog ter razvrščeni v 17 programskih poglavij. Tiste projekte in naloge, ki niso zapisane in se bodo v času mandata pojavile, bo koalicija urejala v medsebojnem soglasju ter jih zapisala kot aneks k pogodbi in jih uvrstila v Načrte razvojnih programov Občine Kamnik. V koalicijsko pogodbo pa smo vnesli tudi člen, ki določa, daje koalicija odprta za vse, ki želijo sodelovati v koaliciji ali pri posameznih projektih, s čimer želimo doseči odprtost za vsako pobudo, predlog, razmišljanje, ne glede na to, iz katerih vrst prihaja. Konec koncev gre za Kamnik in za Kamničanke in Kamničane, ki si zaslužijo, da imajo tisti, ki so jih izvolili, vse pogoje, da aktivno sodelujejo pri posameznih projektih in razvojnih ciljih, če to želijo. ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN PODPISAL KOALICIJSKO POGODBO Kdaj poostreni policijski nadzori v januarju? Policisti Policijske postaje Kamnik so novo leto pričeli delovno, saj so že opravili kar nekaj akcij poostrenih nadzorov na območju občin Kamnik in Komenda, za prihodnje dni pa nam jih obetajo še kar nekaj, ki jih ne bodo veseli kršitelji cestno prometnih predpisov. Kot so nam sporočili, v tem mesecu na območju občine Kamnik in Komenda poostreno nadzorujejo prisotnost alkohola pri voznikih, kontrola je napovedana za jutri, 12. januarja, nato pa še 26. in 27. januarja, predvsem v večernih in nočnih urah. Nadzorujmo tudi hitrost vožnje, saj se nadzori hitrosti izvajajo na regionalnih cestah, v naseljih in v bližini šol, na skrite merilce hitrosti bodimo še posebej pozorni 16. in 29. januarja. Sicer pa ni odveč ponoviti, da hitrost ubija, zato vselej nadzorujmo »težo« noge na plinski stopalki. Policisti bodo redno kontrolirali tudi uporabo varnostnega pasu, zimsko opremo vozil in varnost prevozov otrok. Tudi pešci ne bodo varni pred budnim očesom policistov, ki bodo kaznovali njihove kršitve, med katerimi prednačijo izsiljevanja prednosti. Torej, strpno in varno na cesti! SAŠA MEJAČ V sredo, 20. decembra 2006, je župan Anton Tone Smolnikar podpisal Koalicijsko pogodbo o sodelovanju v občinskem svetu Občine Kamnik v mandatnem obdobju 2006 - 2010, ki sojo pred njim podpisale koalicijske partnerice: Lista Toneta Smolnikarja - za Kamnik, Liberalna demokracija Slovenije (LDS), Socialni demokrati (SD), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Zelena stranka, Stranka mladih Slovenije, Obrtno podjetniška lista in posamezni svetniki. Kot je poudaril župan in kar je zapisano tudi v Koalicijski pogodbi, se podpisniki zavezujejo, da bodo delovali po načelih demokratičnosti, medsebojnega sporazumevanja in sodelovanja in da bodo vse odločitve, ki jih sprejema Občinski svet, v skladu s Koalicijsko pogodbo. Delo bo podrejeno interesu občanov in občank Občine Kamnik, župan pa se obvezuje, da bo funkcijo župana opravljal v enakem razmerju do vseh strank, list in posameznih svetnikov koalicije ter jih pravočasno in celovito seznanjal z načrtovano občinsko politiko, ukrepi in doseženimi rezultati. Podpisana Koalicijska pogodba ni le pogodba o sodelovanju, pač pa pogodba z jasno začrtanimi načeli in temelji koalicije za izvajanje ciljev na podlagi programskega dela, ki v skladu s pristojnostmi ter prostorskimi in finančnimi možnostmi zajema dokončanje ali začetek izvedbe terminsko določenih projektov s področja prometne, prostorske in okoljske politike, javne infrastrukture, ureditve starega mestnega jedra (turistični in urbanistični vidik), kulture, podjetništva, turizma, kmetijstva, stanovanjske politike, skrbi za otroke in mladostnike ter za ranljive skupine v družbi, več možnosti za šport in prosti čas, sodelovanje mladih, krajevne skupnosti, zajema pa tudi območje reke Kamniške Bistrice in območje Velike planine. Programski del Koalicijske pogodbe zajema predhodno usklajene predloge vseh koalicijskih partnerjev. Projekti so razdeljeni na 17 področij in oštevilčeni. Izvedbene načrte posameznih projektov pripravijo posamezni oddelki, v skladu z določili Koalicijske pogodbe, za leto 2007 do prve obravnave proračuna, za obdobje 2008 -2010 pa do 30.09.2007 ter jih upoštevajo pri pripravi Načrta razvojnih programov Občine Kamnik. »Levji« delež pri pripravi pogodbe sta nosila Brane Golubovič (LDS) in Brane Hafner (predstavnik Liste Toneta Smolnikarja - za Kamnik), ki sta usklajevala predloge z vse- mi podpisniki. Župan se jima je zahvalil za odlično opravljeno delo, prav tako pa so se predstavniki strank in svetniki zahvalili županu za povabilo v koalicijo. Po županovi bo-žično-novoletni čestitki so vsi skupaj nazdravili na uspešno in plodno sodelovanje v letu 2007 in v obdobju celotnega mandata. MARINKA MOŠNIK Tradicionalna prednovoletna srečanja Z odločnimi koraki v novo leto Kot je že tradicija, je župan Tone Smolnikar tudi konec minulega leta povabil na prednovoletna srečanja častne občane, nekdanje predsednike občinskih skupščin in izvršnih svetov, predstavnike društev, veteranskih organizacij, ravnatelje in direktorje osnovnih šol, ŠCRM, javnih zavodov, športnike in športne delavce, direktorje javnih ustanov in podjetij v kamniški občini (na fotografiji). Glede na prejšnja leta, ko je skupno srečanje potekalo v Domu kulture Kamnik, je župan tokrat pripravil več srečanj v gostilni Mlakar na Duplici. Vzdušje je bilo tako bolj sproščeno in prisotni so se lažje pomenili o skupnih temah, aktualnih vprašanjih in razmerah v občini ter se spomnili prijetnih dogajanj v letu 2006 in celo mnogo let nazaj. Župan Tone Smolnikar je na srečanjih po dobrodošlici predstavil najpomembnejše dosežke v letu 2006, med katerimi je izpostavil izdatne investicije v osnovno šolstvo in komunalno infrastrukturo z oskrbo z eno najboljših pitnih vod v Sloveniji, ter načrte za nadaljnje korake občine v letošnjem in prihodnjih letih. SAŠA MEJAČ Tradicionalno prednovoletno srečanje v ZUIM Kamnik D©i)t© 80 NovoPe^eni Plesni Pari z mentorico Matejo Juvan (četrta z leve v prvi vrsti). gramu zaigrali Radetsky march Pri Baroniku v Maistrovi ulici Kamnik so se članice in člani Društva upokojencev Kamnik v oktobru in Johanna Straussa, tenorist Marjan novembru učili plesnih veščin. Deset parov je po plesnem podu vodila Mateja Juvan, ki je bila z rezultati Trček pa je zapel špansko pesem svojega plesnega poučevanja več kot zadovoljna. Pridobljeno znanje pa so nam predstavili na zaključni Granada. prireditvi 30. novembra. STANE SIMŠIČ ALPINISTIČNI KRST NA KAMNIŠKEM SEDLU Novo sprejeti alpinisti so morali prebrati tudi prisego. O leve proti desni: Marjana, Saša, Vital, Boštjan in Lado. 16. decembra lani je bil na Kamniškem sedlu tradicionalni alpinistični krst oziroma sprejem med kamniške alpiniste. Na njem je bilo več kot 50 članov AO Kamnik, PD Kamnik in udeležencev letošnje alpinistične šole. Krst je uspešno prestalo vseh pet kandidatov, ki so že prej opravili ustrezne izpite pred posebno komisijo PZS: Boštjan BORŠT-NAR, Lado KLADNIK, Saša LINDIČ, ki je po dostopnih podatkih prva ženska pri nas, ki je dosegla ta naziv po 50-em letu, Marjana PREZEU in Vital VEK. Z opravljenim krstom so vsi postali tudi pravi kamniški alpinisti. Poleg njih sta bila v skladu z novim pravilnikom AO Kamnik sprejeta med kamniške alpiniste tudi Matjaž ŠERKEZI in Vladimir HABJAN, ki sta sicer postala alpinista že pred nekaj leti, vendar na drugih alpinističnih odsekih. Zaradi dolgega staža v kamniškem AO je bil njun »krst« samo simboličen. Koča je bila zasilno odprta samo dva dni. Poleg tega so bile v soboto še vaje alpinistične šole, slabo vreme v nedeljo pa je preprečilo turo na Kamniškega Dedca. goir Terme Snovik in Turistično društvo Tuhinjska dolina vabita na TEČAJE NORDIJSKE HOJE nformacije: tr 01/83 44 100 Proti raku materničnega vratu s cepljenjem Rak materničnega vratu je drugi najpogostejši rak pri ženskah, zaradi katerega v Sloveniji zboli vsako leto več kot 200 žensk, umre pa jih več kot 50. Bolnice z rakom materničnega vratu so večinoma mlajše od 55 let. Dejavnosti za preprečevanje raka materničnega vratu so se začele pred več kot petdesetimi leti z uvedbo citološkega brisa materničnega vratu in testa PAR. S tem se je v državah, ki so imele program kakovostno organiziran, obolevnost za to vrsto raka zmanjšala tudi za 75 odstotkov. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo ključno spoznanje, da je povezava med rakom materničnega vratu in okužbo z visokorizičnimi ali kancerogenimi HPV (humanim papiloma virusom). Znanih je več kot 100 genotipov HPV. Približno 15 genotipov HPV, ki veljajo za visokorizične, lahko povzročijo take spremembe celic materničnega vratu, ki v redkih primerih pripeljejo tudi do vznika raka materničnega vratu. Za nastanek raka je najpomembnejša skupina visokorizičnih genotipov 16, 18, 31, 45, in drugi; v več kot 99% primerov raka materničnega vratu so namreč odkrili visokorizične HPV; najpogostejša virusa sta bila HPV 16 in HPV 18 (70-86% bolnic), kar pomeni, da največje tveganje za nastanek raka materničnega vratu v svetu predstavljata ta dva virusa. Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive bolezni. Virus se ne prenaša zgolj s spolnimi odnosi, čeprav pretežno z njimi. Kondom pri prenosu ne zagotavlja 100% zaščite. Tveganje za prenos je pri enem samem nezaščitenem spolnem odnosu z okuženim partnerjem ocenjeno kar na 40 do 60%, kar pomeni, da je tveganje veliko večje kot pri okužbi z virusom HIV. Polovica spolno aktivnih žensk se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. Najvišji odstotek okuženih je med mladimi, starimi med 20 in 30 let. V večini primerov okužba izzveni v enem letu in ne povzroča nobenih težav, zato se je okuženi ne zaveda; kadar pa se razvije stalna okužba (v 10-20%), je le-ta nevarna za nastanek poznejših bolezenskih sprememb na materničnem vratu. V povprečju 10 do 15 let pride do razvoja invazivnega karcinoma, lahko pa se pojavi že v nekaj letih. Zaradi delovanja HPV nastanejo tudi nekateri raki anusa, zunanjega spolovila, nožnice, ustne votline in žrela. HPV povzročajo tudi nastanek hujših predrakavih sprememb materničnega vratu; teh bolnic je nekajkrat več kot bolnic z rakom. Zdravljenje predrakavih sprememb lahko vpliva na prezgodnji porod v naslednji nosečnosti, povzroči psihofizično obremenitev bolnice tudi po zdravljenju in ima ne nazadnje ekonomske posledice. Nekateri HPV, kot sta HPV 6 in 11, povzročajo nastanek genitalnih bradavic (kondilomov) in papilomov grla. Cepivi proti raku materničnega vratu in izsledki raziskav Pred okužbo s HPV se je možno zaščititi s cepljenjem. Razvili so dve vrsti cepiva. Prvo cepivo, Cervarix, izdelek farmacevtske hiše GlaxoSmith Kleine, vsebuje cepivo proti HPV 16 in 18. Glede na objavljene izsledke cepivo omogoča 100% zaščito pred predra-kavimi spremembami, povzročenimi zaradi HPV 16 in 18, poleg tega pa še 94% zaščito pred HPV 45 in 55% zaščito pred HPV 31, ki sta tretji in četrti najpogostejši povzročitelj raka materničnega vratu. Starost žensk, pri katerih je cepivo preverjeno učinkovito, je od 15 do 55 let. Drugo cepivo, Silgard, prihaja iz farmacevtske hiše Meck, vsebuje pa cepivo proti HPV 16 in 18 ter proti nizkorizi-čnima HPV 6 in 11, ki povzročata genitalne bradavice. Tudi to cepivo naj bi 100% ščitilo pred nastankom hujših predrakavih sprememb in 98% pred nastankom genitalnih bradavic. Priporočena starost cepljenja je od 9 do 26 let. Novembra je Silgard odobrila tudi Evropska agencija za zdravila, kar pomeni, da je to cepivo mogoče dobiti na slovenskem trgu. Obe cepivi povzročita nastanek protiteles, ki jih sprožijo virusom podobni delci v cepivu. Pomembno je dejstvo, da nobeno cepivo ne ščiti pred vsemi HPV, ki povzročajo raka. Cepivo varuje proti okužbi z genotipi, ki jih vsebuje cepivo in s katerimi oseba še nikoli ni bila okužena. Cepivo ne zdravi že prisotnih predrakavih sprememb. Po cepljenju so še vedno potrebni redni ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu. Resnih neželenih učinkov nima nobeno od cepiv, pojavljajo se pri približno 0,1 % cepljenih oseb, najpogosteje kot rdečina na vbodnem mestu. Za popolno cepljenje je treba obe cepivi injicirati v mišico, v treh odmerkih (0, 2 , 6 mesecev). Cepivo je najbolj učinkovito pri deklicah in ženskah, preden imajo prve spolne stike in tako še niso bile izpostavljene možnosti okužbe s HPV. Cepljenje v Sloveniji je zaenkrat samoplačniško, cena enega odmerka je nekaj več kot 100 evrov. Cepljenje je mogoče v ambulantah Zavoda za zdravstveno varstvo po Sloveniji. Zaenkrat cepljenje moških kot morebitnih prenašalcev virusa ni predvideno. Ni jasno, ali bo čez leta potrebno ponovno cepljenje. Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj pet let. URŠKA TOMEC EVROPSKI MLADINSKI PARLAMENT V SLOVENIJI Šolski center Rudolfa Maistra se je aktivno vključil v delo in organizacijo mednarodnega mladinskega kongresa v Ljubljani od 25. novembra do 3- decembra 2006. Poleg naše šole so sodelovale še Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazija Ormož, Gimnazija Ptuj in Gimnazija Jesenice. 170 delegatov iz 29 evropskih držav in 23 mentorjev je spoznalo Ljutomer, Radence, Gornjo Radgono, Banovce, Lendavo, Ptuj, Maribor, Jesenice, Kamnik in seveda Ljubljano. Pri tem zanimivem in velikem projektu smo bili prisotni tudi dijaki naše šole, s ponosom pa smo zadnje dni gostili dijake različnih držav. Kar 80 udeležencev pa je spoznalo Kamnik prav zaradi druženja naše šole z MEP - države Evropske Unije Turčija in Hrvaška. V petek, 1.12. 2006, je bilo prvo zasedanje delegacij držav Evropske unije. Na žalost nismo zasedali v glavni dvorani, kot je bilo to vnaprej načrtovano, ampak so nas prestavili v malo dvorano, zaradi nujne obravnave interpelacije danes že bivšemu ministru Janezu Drobniču. Najprej je zbrano množico nagovorila gospa Anna van Sminia, generalna sekretarka fundacije Evropskega mladinskega parlamenta. Nato sta nas prijazno pozdravila predsednik Slovenskega parlamenta dr. France Cukjati in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. ■oni. Manca Mlakar, dijakinja 2. d razreda, je kot predstavnica šole spremljala celotno dogajanje v Ljutomeru, v Kamniku in Ljubljani pa sva se pridružili Katja Krošelj in Katarina Ulen ter profesorici Tatjana Cvrtila Ložar in Marina Rasiewicz. Tu ne smemo pozabiti na družine dijakov naše šole, ki so goste prijazno sprejeli na dom in jih gostili tri dni. Mladinski evropski parlament je bil ustanovljen leta 1989 z namenom, da imajo tudi mladi Evropejci vpogled v evropsko integracijo. Hoče tudi zbuditi narodno zavest in zavest pripadnosti Evropi. Sredstvo za doseganje teh ciljev pa je prav simulacija seje Evropskega parlamenta.. Hkrati se veliko pozornosti posveča raznolikosti ev-ropskih kultur in jezikov. V mladih hoče pre-buditi misel, da raznolikost ljudi ne ločuje temveč zgolj obogati njihovo življenje in razmišljanje. V preteklih letih je ideja o simuliranju seje Evropskega parlamenta navdušila prav vse države članice Evropske unije. Ne dolgo nazaj so k temu projektu pristopile nove članice Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija, seveda pa tudi skoraj pridruženi Bolgarija in Romunija. V preteklem letu so se vključile tudi kandidatke za in odgovor na ta problem. V soboto, 2. 12. 2006, smo se zopet zbrali v parlamentu, a tokrat v veliki dvorani, kot nam je bilo obljubljeno. Zopet sta se zvrstila dva dopoldanska komiteja: Komite o okolju, zdravju in prehranjevanju se je ukvarjal z razvojem evropskega političnega programa, ki bi preprečeval okuženje z nevarnimi boleznimi kot so AIDS, SARS in ptičja gripa. Komite o agrikulturi in razvoju podeželja pa je obravnaval vprašanje o evropski podpori iz javnih sredstev ali subvenciji; kakšen bi bil vpliv na mednarodno trgovino, okolje, razvoj podeželja in pravice živali. Popoldan pa so se zvrstili še zadnji trije komiteji. Komite o državljanskih svoboščinah, pravici in notranjih zadevah je razpravljal o boju proti terorizmu in o tem, kako naj Evropska Unija reagira na to grožnjo, a hkrati ščiti varnost, zasedenost in človekove pravice. Člani Komiteja o ustavnih zadevah so razpravljali o vprašanju prihodnosti ustavne pogodbe Evropske unije ter o tem, katero strategijo naj Mednarodni mladinski kongres v veliki dvorani državnega zbora v Ljubljani. Evropski projekti povezujejo šole V okviru evropskega projekta Comenius je od 21. do 26. novembra šest učencev in šest učiteljev iz Italije, Češke in Slovenije obiskalo gimnazijo Thomas-Morus-Gymnasium (TMG) v kraju Oelde v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija. Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik sva zastopali profesorici Antonija Barba in Sonja Trškan. V projektu sodelujejo šole Thomas-Morus-Gymasium Oelde iz Nemčije (šola koordinatorica), Šolski center Rudolfa Maistra (ŠCRM) Kamnik iz Slovenije, Gymnazium Jiriho Ortena Kut-na Hora iz Češke in Istituto Tec-nico Statale Commerciale e per il Turismo Luigi Einaudi Padova iz Italije. Projekt z naslovom »Ljudje na poti« - Migracije - včeraj, danes, jutri bo trajal dve leti. To je bilo prvo projektno srečanje vseh sodelujočih. Vsi udeleženci projekta smo na začetku predstavili svojo državo, svoje mesto in svojo šolo. Učitelji in dijaki smo tudi hospitirali pri pouku na gimnaziji in izmenjavali izkušnje o delu na šolah v štirih državah. Nato smo gostje skupaj z dijaki in učitelji gimnazije gostiteljice raziskovali družbene in politične spremembe, ki so jih povzročile migracije v Evropi. Udeleženci smo v mestu Oelde obiskali podjetje Westfalia Separator, ki je vodilni proizvajalec separacijskih centrifug. Vodja izobraževanja Hans-Jiirgen Mader nam je predstavil podjetje in izobraževalni center, kjer smo se srečali z učenci različnih narodnosti z migracijskim poreklom in se z njimi pogovarjali o njihovih izkušnjah pri integraciji v nemško okolje. Njihove družine prihajajo iz Španije, Italije, Turčije, Libanona, Kirgizije in Bosne. V mestni hiši nas je sprejel župan Helmut Predeick in poudaril pomen migracij za razvoj mesta Oelde, ki se kot mnoga druga mesta srečuje z zmanjševanjem števila prebivalstva. To poskušajo reševati tudi s priseljevanjem tujcev in njihovo integracijo z delom. Župan nam je med drugim postregel s podatkom, daje od 30.026 prebivalcev v mestu 2.226 prebivalcev kar 85 tujih narodnosti, med njimi so tudi trije Slovenci. Mesto si zelo prizadeva, da bi bilo kar najbolj prijazno do vseh prebivalcev, ne glede na njihovo nacionalno pripadnost, še posebej pa do otrok, družine in starejših. Gostitelji so svojim gostom iz tujine poleg svoje šole in domačega mesta Oelde razkazali tudi Miinster, glavno mesto njihovega okrožja. Udeleženci projekta smo se dogovorili za nadaljnje delo in srečanja. V letu 2007 bosta dve projektni srečanji, marca v italijanski Padovi in novembra v Kutni Hori na Češkem. Zadnje srečanje bo marca 2008 v Kamniku, na Šolskem centru Rudolfa Maistra, kjer bomo udeleženci projekta predstavili rezultate dveletnega projekta, ki bodo na ogled tudi širši javnosti. ANTONIJA BARBA Zvrstilo se je pet komitejev s 14 in 15 člani vseh sodelujočih držav in različnimi temami. Prvi je bil Komite za zunanje zadeve, ki se je ukvarjal s problematiko Evropske unije pri konfliktih o prepoznavanju Izraela in neodvisne države Palestine na bližnjem Vzhodu. Komite za Ekonomske zadeve (in splošni kapital) se je ukvarjal z vprašanjem, katere ukrepe bi morali sprejeti, da bi spodbudili razvoj Evropske tehnologije, ki bi lahko konkurirala Združenim državam Amerike in Aziji. Komite o okolju, zdravju in prehranjevanju je raziskoval zarodne celice; ali naj bi bila raziskava vzpodbujena glede na zdravilne učinke ali naj bi jo skušali preprečiti zaradi negativnih etičnih razlogov. Člani Komiteja o industriji, raziskavah in energetiki so raziskali, kako naj Evropska Unija zagotovi zaščito energijskih zalog v prihodnosti in kako naj se spopade z vedno večjo odvisnostjo od uvažanja olja in zemeljskih plinov. Komite o državljanskih svoboščinah, pravici in notranjih zadevah je razglabljal o vprašanju povezovanja zahodnih družb in imigracijah zaradi verskih in kulturnih razlik; o tem, kako naj bi Evropska Unija razvila gospodarsko taktiko sprejme Evropska Unija in kako naj se spopade z vrzeljo med ustavo Evropske Unije in ljudstvom. Zadnji komite na letošnjem Mladinskem evropskem parlamentu je bil Komite o ženskih pravicah in enakosti med spoloma. Tema je bilo vprašanje o nasilju nad ženskami; katere ukrepe naj Evropska Unija sprejme, da bi povečala zavest in rešila ta problem. Sledil je še zaključek s slavnostnimi govorniki: koordinatorka MEP - a Slovenije gospa Mojca Rižnar Nedeljko, generalna sekretarka fundacije Evropskega mladinskega parlamenta gospa Anna van Sminia ter predsednik mladinskega parlamenta Slovenije Staš Milovanovič. Vsi delegati so se po zasedanju preselili v Kamnik, kjer je TIC Kamnik pripravil voden nočni ogled Kamnika. Ogledali smo si z lučkami okrašen Kamnik in se sprehodili tudi čez rov pod Malim gradom. V jedilnici Šolskega centra Rudolfa Maistra smo goste pogostili z večerjo, sledila pa je še poslovilna zabava za delegate, profesorje mentorje in organizatorje. Tam smo se dodobra spoznali, a na žalost že poslovili, saj so naslednji dan delegati že odšli v svoje države. KATJA KROŠELJ 3. D Udeleženci projekta na sprejemu pri županu Helmutu Predeicku (prvi z leve), v mestni hiši v mestu Oelde. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo Kamniški OBČAN MED MLADIMI - ŠPORT 11. januarja 2007 1 1 Kljub zeleni smo že bili na snegu! • e www.studentskHclub.com V zadnjem lanskem »oglašanju« smo omenjali novoletne zaobljube in se pohvalili s številom projektov, ki jih je ŠKK pripravil v posameznih mesecih. In kdo noče biti v novem letu še boljši, uspešnejši, bolj kreativen in zabaven kot prejšnje leto? Prvi, ki bi ta stavek pritrdili, so aktivisti Študentskega kluba Kamnik. In kaj vse ste že vi naredili v prvih dneh novega leta, da bi bili boljši in srečnejši? Ste že začeli uresničevati novoletne zaobljube ali so se spet pojavili moteči dejavniki in med nami: jutri pa res začnem, danes je premrzlo, včeraj mi je las stal postrani in podobni ostali izgovori, ki jih s pridom uporabljamo iz dneva v dan, iz meseca v mesec in že je pred nami december... Ampak nič še ni zamujeno! ŠKK še vedno pričakuje svoje člane v prijetno toplih klubskih prostorih na Glavnem trgu. Utrinek z ledenika Moelltal - če sneg ne pride k nam, ga pa poiščemo! Da pa vam še bolj pogrejemo že tako mrzle zimske dni, smo pripravili potopisna predavanja o toplih, sončnih, eksotično tropskih potovanjih po našem Modrem planetu. V prejšnjem tednu ste si lahko ogledali čudovito predavanje o Maleziji, Borneu in Bruneju popotnika Senada Osmanaja. V januarju si boste lahko v Matični knjižnici Kamnik ogledali še čare Ekvadorja in njegovega prvotnega prebivalstva - Indijancev. Kaj več o njih nam bo zaupala Andreja Jernejčič. Velika večina se nas ob misli na poletje še vedno sprašuje, kakšna je zima brez smučanja in sankanja. ŠKKjevci ne pozabimo na to - vsako sredo ob 17.00 uri iz centra mesta odpelje kombi osem smučarjev in voznika v Kranjsko Goro na »slavno nočno«, kjer se po belih strminah podimo do 22. ure. Na poti domov so vsi deležni kulinaričnih užitkov. Vsi ostali, ki bi se poleg smučanja radi še nasankali u v drugi polovici januarja. Več o tem si preberite na spletni strani, kjer najdete tudi aktualni nagradni natečaj za vse računalniške umetnike. Vsern ostalim, ki se radi sproščate na manj športen način, pa priporočamo DNK 2006 »Kultura spalnega naselja«. Za vse dodatne informacije odklikajte na www.studentski-klub.com. Imejte radi sebe in druge, naj vam bo pri srcu toplo kljub mrzlim temperaturam! MIRTA KADIVEC Dobrodelni božično - novoletni sejem na 03 Torna Brej ca V soboto, 9- decembra, se je na OŠ Toma Brejca odvijal dobrodelni božično - novoletni sejem. Učitelji, učiteljice in vzgojiteljice smo se s svojimi učenci že cel mesec pripravljali na sejem. Učenci so imeli ogromno idej za izdelovanje izdelkov in težko je bilo izbrati najboljše, s katerimi so se kasneje predstavili. Učitelji smo poskrbeli za material, učenci pa so s svojo ustvarjalnostjo in s spretnimi prstki ustvarjali. Izpod njihovih rok so prihajala čudovita darilca in lepo je bilo gledati njihove iskrice v očeh in veselje ob pogledu na izdelke. V soboto smo ob 15. uri odprli šolska vrata tudi staršem in drugim obiskovalcem. Ob toplem čaju in prijetnih pogovorih so se naše stojnice praznile. Obiskovalci so izdelke z veseljem kupovali, saj so bili učenci zelo uspešni prodajalci. Zbrali so precej denarja, katerega bomo namenili učencem, ki ga najbolj potrebujejo. Želimo si še veliko takšnih in podobnih srečanj s starši, saj bomo s takim sodelovanjem še bolj uspešno nudili našim otro- -idBr g Ini kom dobro vzgojo in znanje, za učence, ki jih najbolj potrebu- Hvala vsem, ki ste nam pomagali jejo. Hvala. ter z nakupi prispevali sredstva NELI, MOJCA IN DARA VZUIM nas je obiskal Božiček Kot že stare zgodbe nam velijo, leto prav se ne konča, če Božiček v naše kraje kon’c decembra ne priskaklja. Pravzaprav ni priskakljal, ampak seje pripeljal z zapravljivčkom, vpreženim z dvema iskrivima lipicancema. Bilo je, kot da je pravljica postala resničnost. Otroci so se ga sprva veselili, ko pa je podoba oživela, je nekatere spravila celo v jok. Iskrivi pogledi otrok, veselje ter cingljanje Božičkovega voza in vse nas je preplavilo navdušenje. Božiček je pozdravljal otroke, jih bodril in jih popeljal malo naokoli. Prinesel je bogata darila, da skoraj ni bilo verjeti. Medtem, ko so radovedni otroci odpirali darila, je Božiček skrivnostno izginil pod Veliko planino. Nihče ne ve ne kod ne kam. Božiček, želimo ti eno veliko vrečo, nabasano s srečo, če pa se notri znajde še kak cekin, spravi ga, ker leto je hitr’ mim ’. Drugo leto pridi spet! Otroci ZUIM-a Kamnik Planinska skupina na OŠ Šmartno Planinska vzgoja že od malih nog Planinska miselnost si utira pot šoli pripravili lep sprejem s kultur- članom in prejemnikom priznanj tudi med najmlajše. Planinske sku- nim programom za 10 novih čla- ter jim podelil zaslužene članske pine po osnovnih šolah delujejo nov, hkrati pa so podelili odličja izkaznice in značke, zelo uspešno, med njimi tudi na Planinske zveze Slovenije devetim Planinsko društvo Kamnik dob-OŠ Šmartno, ki jo vodi mentorica š”olarjem, ki so izpolnili zahtevane ro sodeluje z vsemi planinskimi - učiteljica Lučka Derganc. pogoje. skupinami po šolah, s tem pa skr- Ta planinska skupina vsako leto Kako velik pomen pripisujejo bi za planinsko vzgojo in varno ho- sprejme v svoje vrste nove članice izvenšolskemu dogajanju, priča jo po planinskih poteh. Planinski in člane, ki nadomeščajo tiste, ki tudi udeležba mnogih staršev ot- vodnik France Obreza, ki skrbno že zapuščajo šolske klopi. Planin- rok, direktorica šole Jožica Hribar sodeluje planinsko skupino OŠ ska skupina med letom organizira je zbrane pozdravila, predsednik Šmartno, pa je poudaril pomemb- vrsto pohodov in takrat se otro- planinskega društva Kamnik Ivan nost planinstva, prave planinske kom pridružujejo tudi starši. Resnik pa je poleg pozdrava in opreme in varne hoje. V torek, 28. novembra, so na kratkega nagovora čestital novim STANE SIMŠIČ Božiček je obiskal otroke Srednje vasi December je bil to leto še posebno čaroben za otroke KS Srednja vas. Po nekaj letih premora se je Božiček le uspel ustaviti tudi pri nas. Priprave na božično prireditev so se pričele že konec meseca novembra, saj je bilo potrebno preskrbeti finančna sredstva, urediti prostore krajevne skupnosti, ugotoviti število otrok, ki jih zajema KS Srednja vas v svojih šestih vaseh, in seveda pripraviti obdarovanje za najmlajše. Dela je bilo kar veliko, toda dobre volje je bilo še več, zato smo zmogli - in tudi med nas je prišel Božiček. Kako so se ga razveselili otroci, je težko opisati, bilo pa je v veselje tudi staršem, ki so ob tej priložnosti povedali, da prireditve v KS Srednja vas zelo pogrešajo. Božiček je naše otroke najprej razveselil z igrico, ki so jo pripra- Topla zahvala vsem božičko-vili otroci, ni pozabil pokazati vim pomočnikom, brez katerih tudi, kako naši najmlajši lepo božična prireditev ne bi uspela, zaplešejo in zaigrajo na različne Za KS Srednja vas inštrumente. DARINKA ZORE Z Odbojka 'N CALCITOVI ODBOJKARSKI TRENERJI IN IGRALCI V REPREZENTANCI v Na priprave v Španijo so z moško kadetsko reprezentanco Slovenije konec leta odpotovali tudi štirje člani Calcit Kamnika. Gregor Hribar kot trener, Jaroš Steki kot pomočnik trenerja, Klemen Hribar kot libero in Bernard Bezek kot korektor. Tam se je reprezentanca pripravljala na kvalifikacije za Evropsko prvenstvo. Pogoji so bili nekoliko slabši od pričakovanih, saj so bile temperature v dvorani, kjer so trenirali in igrali, okrog 16 stopinj celzija, prvi trening so opravili celo pri pičlih 12 stopinjah. Odigrali so tudi pet prijateljskih tekem proti reprezentancam Španije, Finske in Belgije. 2. januarja pa je reprezentanca odpotovala v Turčijo na kvalifikacije za Evropsko prvenstvo, kjer se je pomerila z reprezentancami Bolgarije, Nizozemske, Češke in Turčije. Prvo tekmo so slovenski igralci odigrali proti reprezentanci Bolgarije in zmagali z rezultatom 3:1. Naslednje tri tekme pa se je poznala odsotnost prvega podajalca Gregorja Ropreta, ki je ostal doma zaradi bolezni, tako da so vsem trem reprezentancam izgubili. Ne glede na rezultat pa smo lahko ponosni na to, da štirje člani OK Kamnika zastopajo tudi našo državo Slovenijo. J. KOŠARKARJI CALCITA MAVRICE V NOVO LETO NA PRVEM MESTU V zadnjem krogu pred božično novoletnimi počitnicami so se košarkarji Mavrice v tej sezoni že drugič pomerili z ekipo Izole. Po tem, ko so se v prvi tekmi na začetku sezone pravzaprav le lahkotno sprehodili skozi tekmo, smo pričakovali, da bo v drugo malce drugače. Na veliko veselje privržencev CALCITA MAVRICE pa se to ni zgodilo. V prvi četrtini so se še izmenjavali v vodstvu, a so jo dobili Kamničani z rezultatom 19:23. V drugi četrtini se je zgodba nadaljevala, le ekipa Izole je vedno manjkrat prešla v vodstvo. Prvi polčas se je končal z okroglim rezultatom 30:40. Košarkarji CALCITA MAVRICE so v drugi polčas stopili z namenom, da tekmo odločijo že v tretji četrtini, kar jim je tudi uspelo, saj so po treh četrtinah vodili že s 17-imi točkami razlike. V zadnji četrtini je dal trener Ivačič priložnost tudi fantom s klopi, kar pa se v igri ni preveč poznalo. Tekma se je končala z rezultatom 69:81 in Kamničani so opravili še z enim konkurentom za prvo mesto na koncu sezone. Prvo domačo tekmo v letu 2007 pričakujemo v soboto, 13. januarja, ko pride v goste ekipa Salonit iz Anhovega, proti kateri ne pričakujemo težjega dela. Nato pa čaka kamniške fante težji del sezone. Najprej kar štiri tekme na gostovanjih, nato pa v 15. krogu 10. februarja šele druga tekma v domači dvorani proti košarkarjem iz Grosuplja, ki so edini do sedaj uspeli premagati kamniške fante. Po tej tekmi pa bomo lahko že bolj z gotovostjo trdili, da je velika želja vseh, ki se trudimo okrog kamniške košarke (vstop v 2. SKL), še bolj uresničljiva. ROBERT PROSEN PRAVLJIČNA NOC NA OS MARIJE VERE Kdo se je le tega spomnil? Že nekaj časa je med nama dozorevala ideja, da bi kakšno noč z učenci preživeli tudi v šoli. V lanskem šolskem letu smo imeli v šolski knjižnici nekaj večernih prireditev, ki so privabile kar številne obiskovalce. Letos pa sva se z Darjo odločili, da končno izvedemo kakšno zabavo v pižamah. Ideja se je premlevala in na koncu je nastalo tisto najboljše, najlepše in najintimnejše v otroštvu; tisto, kar smo si s starši, babicami in dedki delili v tihih večerih pred spanjem: pravljice. Odločili sva se, da v šoli organizirava čisto pravo pravljično noč. Začele so se priprave in razburjenje je naraščalo. Slutili sva, da se bodo učenci odzvali z ve- seljem, da pa bo splošno navdušenje tako veliko, tega res nisva pričakovali. Pravljično noč smo (tokrat) organizirali za učence četrtih razredov devetletne osnovne šole. Prijavili so se domala vsi, tako da sva že na samem začetku rabili dodatno pomoč, ki jo je z veseljem sprejela naša Katja. In tako se je začelo... Noč je oživela 8. decembra je naša knjižnica dobesedno oživela. Napolnila se je s številnimi spalnimi vrečami, veseljem, smehom in na trenutke kar pretiranim navdušenjem. Dobili smo se ob šestih zvečer in se najprej udeležili ustvarjalne delavnice. Po večerji smo se z baklami odpravili na nočni pravljični pohod na podgorsko polje in v tišini opazovali lučke v daljavi. Nato pa se je začelo tisto naj-sočnejše: pravljice. Najprej nekaj malo bolj strašljivega: Svetlanin Šov strahov, nato pa sta nas obiskali dve lutkarici Nataša in Helena. Uprizorili sta gledališko lutkovno predstavo Ptičja gripa. Ura je bila že kar pozna, a se je zdelo, da noč otroke prebuja. Ko so se končno spravili v svoje ' spalne vreče, odeje in odejice, so zahtevali, kaj drugega, kot pravljice. Eno in še eno in še eno. Nenadoma so pred nami oživeli Kamniška Veronika, indijska Sa-vitri, Laški zaklad in premeteni krojač, pa Odisej in njegova zvesta Penelopa... Pripovedujemo lahko kjer koli in kadar koli! Kako se to lepo sliši, pa še res je. Tudi če je polnoč in tudi, če je to šola. Nekateri so že počasi tonili v spanec, nekateri bolj razposajeni pa so šepetaje klepetali še pozno v noč. Nekaterim se je stožilo po domu... Naslednje jutro smo pozajtrkovali, telovadili v šolski telovadnici, nato pa se sredi dopoldneva veseli poslovili. Pričakalo nas je deževno sobotno jutro, ravno pravšnje, da smo doma nadomestili primanjkljaj nočnega spanca. Domišljija je oživela V naslednjih dneh so učenci polni vtisov in lepih besed prihajali v šolsko knjižnico z obilico novih idej, kaj vse bi še lahko storili. Naslednjič seveda. In komaj čakajo... ANDREJA VUKMIR Večerna ustvarjalna delavnica. Drugi memoar Slavka Šuštarja st. V mesecu decembru smo imeli na kegljišču pisano druščino kegljačev iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Potekal je 2u tradicionalni Memoar Slavka Šuštarja st. v vseh kategorijah. Tekmovali so registrirani igralci in igralke, kot tudi rekreativke in rekreativci. Skupno se je turnirja udeležilo preko 250 tekmovalcev. V ženski konkurenci je padel tudi rekord kegljišča. V finalu je trenutno najboljša kegljačica na svetu Barbara Fidel podrla 625 kegljev. V finalu so bile štiri Celjanke in dve naši igralki, Anja Pohlin in Majda Lužar. Zmagala je Barbara Fidel s 625 podrtimi keglji, druga je bila Mira Grobelnik s 564, tretja pa Biserka Petak s 559 podrtimi keglji. V moški konkurenci je zmagal hrvaški igralec Vlado Galjanič, ki tekmuje v Nemčiji, s 602 podrtimi keglji. Drugi je bil Medvodčan Slavko Žorman s 589, tretji pa Vitomir Mržnjak iz Črnomlja s 582 podrtimi keglji. V občinski ligi je končano 11. kolo in po končanem jesenskem delu je v vodstvu OOZ z enako točk kot Alu Alprem. Obe ekipi imata po en poraz. Drugi del lige se začne 15. januarja. Rezultati 11. kola: Kam bus: ŠD Soteska 0:8, Mladinci : DU Kamnik 6:2, Alu Alprem : Zarja elektr. 8:0, ŠD Policist: OOZ 0:8, Zarja: Eta 3:5. Drugi del državnega prvenstva se bo začel 20. januarja. Obe naši prvi ekipi gostujeta, Eta v Gorici, Calcit v Prevaljah. Igralke Eta po jesenskem delu prvenstva delijo drugo mesto z ekipo Bresta iz Cerknice. V drugem delu bo precej težje zadržati drugo mesto, saj gostujejo v Cerknici in tudi tekmo več gostujejo. Vendar pričakujemo v najslabšem primeru vsaj tretje mesto in nastop v Evropi. Cilj moške ekipe Calcita je sredina lestvice, pripraviti se za naslednjo sezono, v kateri se moramo potegovati za vrh lestvice in preboj v l.a ligo. Lestvica po 11. kolu: 1. OOZ 10 9 0 1 18 2. ALU ALPREM 10 9 0 1 18 3. ŠD SOTESKA 10 8 0 2 16 4. MLADINCI 10 7 0 3 14 5. ETA 10 6 0 4 12 6. CALCIT 10 6 0 4 12 7. DU 10 4 0 6 10 8. ZARJA 10 2 0 8 4 9. KAM BUS 10 2 0 8 4 10. ŠD POLICIST 10 1 0 9 2 11. ZARJA ELEKTR. 10 1 0 9 2 Novoletni Videomeh v živo V kamniški športni dvorani je v soboto, 9. decembra, potekal šestnajsti Novoletni Videomeh, tokrat prvič v živo. Ob dobri glasbi in novoletnem vzdušju se je zabavalo več kot tisoč obiskovalcev. Scenarij in vodenje je bilo tudi tokrat v rokah organizatorja Borisa Kopitarja ob pomoči Silva Šinka in Miha Resnika. Dobri dve uri programa so pripravili odlični glasbeniki, pevci in humoristi: ansambel bratov Poljanšek (predstavili so tudi premierno skladbo Tuhinjska dolina), Zlati muzikanti s tamburicami, Modrijani, Igor in zlati zvoki, Vandrovci, Storžič, Rubin in mladi Harmonikarskega orkestra Roka Švaba. Poskočno so zaigrale in zapele Navihanke, predstavil seje evropski prvak v igranju na harmoniko Matic Štavar, ki je nastopil tudi s svojim orkestrom Navihani lisjaki. Nadvse lepo je bilo slišati pesmi v izvedbi Slovenskega okteta, Nuše Derenda, Alfija Nipiča, nastop Borisa Kopitarja z Majdo Korošec ob spremljavi Modrijanov, voditelj je zapel tudi s hčerko Hano. Za humor sta poskrbela Honza in Fonza. Vzdušje Silvestrskega večera se je nadaljevalo ob zvokih ansambla Vandrovci. VERA MEJAČ PLANINSKI KOTIČEK NALEPKE GRS Tudi letos Gorska reševalna služba Slovenije, ki je v lem 2006 postala Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) in se odcepila od PZS, nabira sredstva za svoje delovanje, predvsem pa za »Sklad Okrešelj«. V tem skladu se namreč zbirajo sredstva za pomoč svojcem ponesrečenih gorskih reševalcev. Vsak, ki bo prispeval 5 EUR za ta sklad, bo dobil v zameno lično nalepko. Nalepke lahko dobite pri članih GRS. ČLANARINA PD Letošnjo članarino PD Kamnik bo potrebno plačati že v evrih. Višina, preračunana v tolarje, je skoraj enaka lanski £ čeprav je res, da je ponekod zaradi zaokroževanja nekaj višja, vendar v večini primerov še vedno manjša, kot pa, če bi upoštevali uradno inflacijo. Tako je A članarina 46 EUR, B članarina 18 EUR, S+Š članarina 11 EUR in P+O članarina 4 EUR, pri čemer je za družinsko članarino 20% popusta. Tudi ugodnost so v glavnem enake £ nezgodno zavarovanje (člani A 12,500 EUR oz. 25.00 EUR in ostali člani 4.100 EUR oz. 8.300 EUR), zavarovanje odgovornosti (za stvari 4.100 EUR in za osebe 43.800 EUR) zavarovanje za reševanje v gorah Evrope izven Slovenije (A člani do 7.900 EUR in ostali člani do 2.700 EUR). Člani A poleg tega dobijo tudi 12 številk zelo kvalitetne revije Planinski vestnik. Vsi pa imajo v določenih športnih trgovinah 10 % popusta pri nabavi opreme. Članarino lahko poravnate v pisarni PD Kamnik na Šutni 42 vsak ponedeljek in petek med 9- in 12. uro ali vsako sredo med 13. in 17. uro, kjer se lahko tudi vpišete v planinsko društvo. Kdor ne bo prišel plačat članarine v Kamnik, lahko počaka na pobiralca, ki bo prišel na dom. IZREDNI OBČNI ZBOR AO KAMNIK Zaradi sprejetja novega pravilnika, ki je razjasnil določene zadeve v zvezi s športnimi plezalci, poleg tega pa spremenil nekatere oblike delovanja in s tem omogočil boljše delo v letu 2007, je bil 14. decembra 2006 izredni občni zbor AO PD Kamnik. Na njem so sprejeli nov pravilnik, poleg tega pa v skladu z njim izvolili tudi novo vodstvo. Tako je načelnik AO postal Matej Kladnik, ki hkrati vodi tudi alpinistično šolo, Jure Prezelj je njegov namestnik, Aleš Hočevar je tajnik, Saša Lindič je blagajnica, Urban Novak je gospodar, Barbara Pavec je knjižničarka, Miha Bogataj je predstavnik športnih plezalcev, Marko Prezelj je predstavnik alpinistov. Redni letni občni zbor pa je predviden za 8. marec 2007. Bojč Mateju tretje mesto med mladinci “ ^ klub Komenda. na svetu v športnem kickboxingu s,*‘ahk° na kra,ko pred »Rojen sem v letu 1989, doma Kdor redno spremlja delo Kluba borilnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob se nič ne čudi, ko izve, da je mlad kickboksar 17-letni Matej Balantič iz Stahovice iz tega kluba pred kratkim uspešno nastopal na svetovnem mladinskem prvenstvu v Zadru. Svetovnega prvenstva se je udeležila tudi Slovenska kickboxing zveza s funkcionarji zveze, trenerji in 26 reprezentanti Slovenije. V konkurenci preko 1000 tekmovalcev z vsega sveta so slovenski kadetski in mladinski kickboxarji odnesli domov pet tretjih mest in dve drugi mesti, med njimi tudi Matej Balantič iz Stahovice, ki smo ga povprašali o vtisih in načrtih za prihodnje. Matejevi starši in mlajši brat so vsi povezani s športom: Matejeva starša sta se v mlajših letih aktivno ukvarjala z športom , zato znata dajati prave spodbude sinovoma, kar se vidi že po samih rezultatih. Matejev mlajši bratec Reprezentantje iz kluba, Matej Balantič je drugi z leve strani. iz Stahovice in obiskujem 3- letnik Vegove srednje šole v Ljubljani -smer elektrotehnik - elektronik. Član kluba sem dobrih sedem mesecev, njihov naslov pa sem našel na internetu.« Si pričakoval uvrstitev na svetovno prvenstvo? »Ne, še zlasti, ker sem v klub prišel tako pozno. Ko sem na državnem prvenstvu uspel priti med najboljše v tej kategoriji, so se mi odprla tudi vrata na svetovno prvenstvo.« Kakšni so vtisi s svetovnega prvenstva v Zadru? »O, vtisi so prijetni, saj sem spoznal veliko prijateljev, predvsem pa tudi zato, ker sem se po zmagi nad hrvaškim tekmovalcem uvrstil med najboljše. Izgubil sem tekmo proti Norvežanu, poznejšemu svetovnemu prvaku in osvojil bronasto medaljo. Vzdušje v slovenski reprezentanci je bilo enkratno.« Kolikokrat treniraš? « Štirikrat tedensko, ob vikendih so pa tekme, tako da gre ves prosti čas za kickboxing. Kako pa šola? Na to vprašanje je odgovoril kar Matejev trener:« Za Mateja vem, kolikor se pogovarjam s starši in z njim, da mu šola ne dela problemov in je tudi tam uspešen. V klubu poudarjamo, da je na prvem mestu šola, služba, saj velja, da če tam ne delajo dobro in iskreno, ne morejo pričakovati rezultatov tudi v športu.« Kaj Mateja čaka v prihodnje? Matejevi trenerji Marjan Bol-har in Tamara Radkovič - kickbo-xing disciplina, Matej Zavašnik pa Matejev trener boksa: »Marca se pričnejo prvi državni turnirji v kickboxingu , v marcu se bo Matej z ostalimi klubskimi borci udeležil Avstria clasicss Open kot zelo kvalitetnega turnirja v Worglu, aprila se bo pomeril na Germany open kickboxingu, v aprilu na državnem prvenstvu v boksu v Ljubljani kot mladinec, junija na svetovnem pokalu v Szegetu na Madžarskem v kick-boxingu, julija na Svetovnem pokalu v Piacenzi v Italiji v kick-boxingu. Če bo postal državni prvak, ga čaka še Svetovno kick-boxing prvenstvo v Beogradu v Srbiji. MARJAN BOLHAR Trnič kot dediščina Velike planine Trnič z Velike planine je poleg kruha z drožmi Budnarjeve hiše iz Palovč predstavljen v svetovnem katalogu hrane in dediščine z naslovom Manifest ter vključen v seznam ohranitve redkih kulinaričnih izdelkov. Mnogo pozornosti svetovne javnosti je bil namreč deležen na nedavnem svetovnem srečanju Terra Madre v Torinu. Gre za svetovni projekt ohranjanja tradicije, biotske raznovrstnosti in spodbujanja majhnih, lokalnih pridelovalcev, da ohranjajo pridelavo po starih, preizkušenih receptih s spoštovanjem prijaznih običajev in naravnega okolja. Skupina pastirjev z Velike planine se je namreč oktobrskega srečanja Terra Madre udeležila na povabilo sklada Slovv Food za biološko raznolikost hrane in ohranjanje svetovnega gastronomskega izročila, ki je pogoje pred tem preverjal ob degustacijah v Preskarjevi pastirski bajti na Veliki planini in Budnarjevi muzejski hiši v Zg. Palovčah. Ob vsem tem se mi zdi prav, da našim bralcem pobliže predstavim trnič, ta edinstven velikoplaninski spominek, njegov pomen in način izdelave, ki je sicer prava skrivnost, svojo moč pa ima predvsem umetnost izdelave, zato lahko izdelovalce trničev naštejemo na prste ene roke. Kaj sploh so trniči? Za trniče (posušen slani sir) ni natančno znano kdaj so, se pojavili, so jih pa poznali tudi drugje po naših planinah, v Julijcih in tudi v Karavankah, do danes pa so se ohranili le na območju Velike planine. Velikoplaninski pastirji so tudi najbolj razvili tehniko njihove izdelave in krašenja z vtisovanjem najrazličnejših vzorcev s pomočjo izrezljanih lesenih paličic, ki so jim rekli pisave. Trniči so sirčki, oblikovane v kepice. Pastirji, ki so čez poletje pasli na planini, so v dolgih dneh iz sira izdelovali trniče in jih vselej v paru poklanjali dekletom v dolini. Po nekaterih razlagah namreč velikoplaninski trniči po obliki spominjajo na ženske prsi in zato veljajo za tradicionalno ljubezensko darilo. Seveda so trniče tudi okrasili. Vsak pastir si je v približno 10 do 20 centimetrov dolgo paličico vrezal svoj vzorec, tako, da se je vedelo, kdo je avtor kakega trniča. Tako izdelane in okrašene trniče so dali na police nad odprtim ognjiščem v pastirskih stanovih, da so se posušili in dobili temno barvo. Zaradi dima so postali rjave barve, danes, ko jih sušijo večinoma nad štedilniki, pa samo porumenijo. Ko so pastirji šli v dolino, so te trniče odnesli s seboj in jih podarili dekletom, ki so jih hranila za spomin ali pa so jih kar pojedla. Z veseljem so jih jedli tudi otroci. Znanje izdelovanja trničev se je postopoma izgubljalo, po drugi svetovni vojni jih je znalo izdelovati le še nekaj pastirjev. Velikoplaninska pastirica Debevčeva Zefka je bila ena redkih izdelovalk, skrivnosti priprave mase in izdelovanja trničev je naučila Malijevo Rezko in tudi Turkovo Kati, zdaj že pokojno ljudsko umetnico in dolgoletno pastirico. V Manifestu, knjigi o ohranjanju svetovne kulturne dediščine, pa se je med izdelovalci trničev Rezki Mali zdaj pridružil tudi Peter Erjavšek, ki pastirsko tradicijo ohranja še iz otroških let. Na veliki planini ga je izdelovanja trničev in krašenja s pisavami pred petnajstimi leti naučila pastirica Kati Turk. Peter nam je zaupal način izdelovanja trničev, ki sojih pastirji izdelovali ne le kot spominek, ampak tudi z namenom ohranitve in predelave skute. V času, ko na planini še ni bilo elektrike in hladilnikov je izdelovanje trničev pomenilo edini način ohranitve mleka oziroma skute, saj sira v kolutih niso mogli izdelovati brez dodatka sirila, ki ga ni bilo moč dobiti. Peter z nalezljivim veseljem in spoštovanjem do velikoplanin-ske dediščine pripoveduje: »Za pripravo mase za trniče je potrebno mleko najprej kisat. Skisano mleko ogrejemo do 45 stopinj Celzija (raje bolj kot premalo), nato ga odcedimo. Dobljeno skuto odcedimo v modelu in jo v modelu pustimo en dan, da se še odcedi. Nato damo maso v skledo, jo dobro osolimo (za boljšo obstojnost solimo bolj kot običajno solimo jedi), saj je sol edini konzervans. Če je skuta preveč pusta, dodamo malo kisle smetane, ki omogoča boljšo vezavo, da je masa voljna za obdelavo. Tako pripravljeno maso pustimo na sobni temperaturi tri dni, vsak dan jo pregnetemo, ko se masa ne prijemlje več rok, je primerna za obdelavo. Takrat jo oblikujemo v kepe in v sveže odtisnemo pisavo, nato pa trniče damo na sušenje na leseno polico nad ognjišče ali štedilnik za dober teden dni.« Peter še pove, da sam izdeluje pisave za krašenje trničev, običajno iz lipovega lesa, ki se najlepše reže. Ko se s Petrom Erjavškom in Evo Dobovškovo pogovarjamo o življenju pastirjev in njihovi tradiciji še izvem, da so včasih iz mleka delali tako imenovan mohand. V čebriček so na tesno naložili nasoljeno skuto in jo močno stisnili, da so preprečili dostop zraka, na vrhu pa so vse skupaj zalili z maslom in potem to porabili čez leto v dolini. Trniči so prav gotovo eno najzanimivejših ljubezenskih daril v naši narodni zakladnici, edinstven in zanimiv spominek z Velike planine, zato bi bilo prav, da se njihovo izdelovanje in izročilo ohrani. SAŠA MEJAČ Trnič vtijučen v svetovni projekt ohranitve kulturne dediščine SU1AWEZI - otok iskrivih oči in raznolike narave (VIII.) Četrtek 18. novembra (nadaljevanje): Pot smo nadaljevali proti Manadi, glavnemu mestu severne province in najbolj prosvetijenemu mestu na otoku Sulawesi. Manado je leta 1844 katastrofalni potres povsem zravnal z zemljo in zahteval na tisoče žrtev. Nizozemci so ga obnovili v lepo mesto s pogledom sem si rekel, prenehal sem. Da bi se jih obranili, smo se dobro namazali s kremo in pustili med spanjem prižgano luč. Petek, 19- novembra:. Tokrat smo si ogledovali kulturne spomenike. Aleš in Mojca sta jo mahnila po svoje. Dokaj hitro smo opravili z obiskom v muzeju Museum Ne- Pastirji z Velike planine Eva Dobovšek, Peter Erjavšek, Tinka Cevka in Rezka Mali so s svojim nastopom, s trniči, ki so jih predstavili skupaj s kruhom z drožmi in turistično ponudbo Kamnika, Velike planine in Budnarjeve muzejske hiše, dobro izkoristili priložnost za prepoznavnost Slovenije in Velike planine. dobre in pravične gastronomije, so poželi na svetovnem srečanju Terra Madre veliko zanimanja, tako med obiskovalci sejma kot med organizatorji. Naš trnič je skupaj s kruhom z drožmi iz Budnarjeve hiše postal izdelek, ki so ga na svetovni konferenci Terra Madre vnesli v projekt ohranitve kulturne dediščine in ga vpisali v knjigo Manifest kot izdelek, ki naj se zaradi svoje posebnosti, edinstvenosti pridelave in obdelave ohrani in daje ugled okolju, v katerem je nastal. Ne le trnič, tudi mi štirje pastirji - Rezka Mali, Tinka Čevka, Peter Erjavšek in Eva Dobovšek smo v svojih enostavnih, a zanimivih velikoplaninskih nošah zbujali pozornost in prav gotovo je bil naš nastop dobro izkoriščena priložnost za prepoznavnost Slovenije in Velike planine. Ob tem so nas prevevali občutki veselja, navdušenja, radosti in ponosa, ko je na prizorišče odprtja gibanja Terra Madre med 148 sodelujočimi državami prišel naš Peter s slovensko zastavo. Prav bi bilo, da bi trnič tudi doma, v Sloveniji, postal zanimivost, posebnost, pridobil svojo blagovno znamko in s tem postal edinstven z osrednjim mestom v kamniški ponudbi turističnih znamenitosti. EVA DOBOVŠEK Kip Adama in Eve Minehasov v Madani. Razigrani otroci plemena Orano Baja (Badža). z glavne ulice na Sulaweško morje in bližnje otoke Bunaken, z vulkanskim otokom ManadaTau(811 m). Danes pa je pravo »skropucalo«: med glavno ulico in morjem so postavili neokusne barake. V Manadu je bil sedež trgovine z začiMbami iz Molukov. Spanci so prišli v ta kraj leta 1643. Ker so bili zelo nasilni, je vladar domačin leta 1643 poklical na pomoč Nizozemce, da bi z njihovo pomočjo pregnal »pokvarjene in pogoltne« Spance iz dežele. Leta 1655 je prišlo do borbe in Španci so bili premagani. Tri leta zatem so jih dokončno izgnali. Nizozemci so tod uvedli plantaže, vendar ne najbolj posrečeno, zedinili pa so pokrajino v jezikovno in upravno celoto. Glavna ulica v Manadi se po Sam Ratalungi, očetu naroda Minehase in prvemu predsedniku severne province (umrl leta 1949), imenuje Jalan Sam Ratalungi. Hotel, v katerem smo prenočili, stoji ob glavni ulici in se imenuje Minehasa. Zaradi brega je grajen v več terasah. Najlepši pogled na morje in proti otokom Bunaken je z zgornjega dela. Nas so namestili spodaj. Ob vstopu v spalni prostor je komarjev kar mrgolelo, samo v sobi, dodeljeni Mitji jih ni bilo, razlog: sušila se je po beljenju. Pobil sem več kot trideset komarjev, pa so še naprej izletavali izpod postelj •n temnih prostorov. Brez pomena, geri Propinsi Sulawesi Utara, ker je bil zaprt. Naprej smo se napotili do dveh kitajskih budističnih templjev. Oba so Kitajci po katastrofalnem potresu leta 1844 vzorno obnovili. Prijazno so nas sprejeli in povedali mnogo zanimivega. Ker nam je ostalo še nekaj časa za oglede, smo se napotili do kipa »Eve in Adama« Minehasov. Legenda pravi, da se je Eva dvignila iz morja in rodila sina. Ko sta se kasneje srečala, se nista prepoznala, zaljubila sta se, poročila in zaplodila pleme Minehasa. Popoldan smo se z barkačo odpeljali na otok Bunaken, ki z okoliškimi manjšimi otoki predstavlja nacionalni park; plačati smo morali vsak po 50.000 indonezijskih rupij (okoli 10 USD). Po prihodu so nam odredili udobne lesene hišice. Spet smo bili koliščarji. Morje ob naši plaži je plitvo, ne daleč stran pa koralni grebeni, pravi raj za Mitja, ki je povedal, da je po 100 metrih od obale onkraj grebena pravi prepad, 100-150 m globok. Sicer pa je ta nacionalni park v svetu poznan po globinskem potapljanju. Za krajši čas prihajajo na otok manjše skupine turistov v muslimanski noši. Skoraj vsi, mladi in starejši, se želijo slikati z nami, ker smo v kopalkah. Morda tako podirajo tradicijo brezpogojnega muslimanskega zakrivanja. Zvečer smo še posedali na terasi, opazovali zvezdnato nebo in poslušali pljuskanje morja. Sobota, 20. novembra: Še v medli jutranji svetlobi smo se nekateri že namakali v toplem morju. Angelca in Marko sta si izbrala majhen in plitev zalivček z mivko, obkrožen z morsko travo. Mitja je zaplaval po kosilu nad koralni greben in ko se je vrnil, je povedal, da je videl morsko kačo, nekaj globlje ob grebenu pa majhnega morskega psa. Sicer pa je bil ta dan namenjen počitku, branju, namakanju v morju, sončenju, pa tudi igranju biljarda. Nedelja, 21. novembra: Zadnji dan bivanja na Sulawesiju smo iz- koristili (Angelca, Maja in Marko) za nakupe na majhni tržnici Buna-kena, druga trojica naše skupine (Mitja, Mojca, Aleš) pa so se odpeljali do manjšega otoka Siladen, kjer bosta mladoporočenca (Mojca in Aleš) uživala še en teden. Popoldan smo se vsi, razen Marka, odpravili s kornačo na ogled koralnega grebena na območju, kjer je v bližini zasidranih nekaj modernih jaht. Preostali del popoldneva smo zaradi izredno žgočega sonca preživeli v senci na terasah svojih hišic, zvečer pa v odprti restavraciji, kjer smo v slovo kramljali dolgo v noč in naredili nekaj spominskih posnetkov. Ponedeljek, 22. novembra: Še zadnja osvežitev v morju, nato zajtrk in slovo od Mojce in Aleša, ki sta podaljšala bivanje na Sulawesi-ju, pa tudi od prikupnih natakaric v restavraciji. Vračali smo se z isto barkačo, kot smo se pripeljali. V Madani nas je že čakal avto, ki nas je odpeljal na letališče, kjer smo potrošili še zadnje rupije. Sledil je polet proti Kota Kinabalu na Kalimantanu (Borneo), kjer smo za dve uri zapustili letalo. Presenetila nas je bogata ponudba v trgovinah v letališki stavbi, vendar nismo ničesar kupili, ker je v primerjavi s Sulawesijem vse astronomsko drago. Let proti Kuala Lumpurju smo nadaljevali z istim letalom, a z drugim osebjem. Tu so nas zares premamile trgovinice (Maja je uresničila svoje želje). Malo pred polnočjo smo nadaljevali let proti Evropi. Torek, 23- novembra: Še v ne polnem svitu smo prispeli v Pariz. Po krajšem sprehodu in počitku po letaliških hodnikih smo se vkrcali v letalo in poleteli proti Brniku. Juhu, pa smo doma! (konec) Dr. MARKO in dr. ANGELCA ŽEROVNIK Terra Madre 2006 v Torinu je bilo veliko srečanje malih pridelovalcev biotsko raznovrstne hrane s celega sveta. TERA MADRE - MATI ZEMLJA je svetovno gibanje gastronomov, ki želijo, da bi se ljudje prehranjevali zdravo, dobro in pošteno, da bi od pridelovanja hrane dobro živeli tudi pridelovalci sami in da bi se ohranila dediščina različnih prehranjevalnih in pridelovalnih kultur. Na tej zadnji točki smo se našli tudi mi, pastirji Velike planine, z našimi tr- niči. Na razstavnem panoju so se bleščali v vsej svoji posebnosti in lepoti, obdani z orehovimi jedrci, domačimi jabolki, s kostanjem in s kruhom z drožmi - prispevkom Budnarjeve hiše iz Palovč. Naša predstavitev je pomenila veliko zanimivost, še posebej zato, ker sta Rezka Mali in Peter Erjavšek v živo prikazovala izdelovanje trničev - te velikoplaninske posebnosti in jih tam tudi krasila s pisavami. Ker trniči zadostujejo vsem kriterijem pridelave čiste, Velikoplaninski trnič je skupaj s kruhom z drožmi iz Budnarjeve hiše postal izdelek, ki so ga vnesli v projekt ohranitve kulturne dediščine in ga vpisali v knjigo Manifest kot izdelek, ki naj se zaradi svoje posebnosti, edinstvenosti pridelave in obdelave ohrani in daje ugled okolju, v katerem je nastal. Med izdelovalce trničev se je ob Rezki Mali vpisal tudi pastir Peter Erjavšek (na sliki z ženo Evo Dobovšek), umetnosti izdelovanja seje pred petnajstimi leti naučil pri ljudski umetnici in pastirici Kati Turk. DOGODKI NA OBMOČJU PR KAMNIK V DECEMBRU 2006 December v znamenju tatvin in vlomov V decembru, ki je v znamenju praznovanj, morda večje brezskrbnosti in odsotnosti z doma, so na svoj račun prišli vlomilci in tatovi. Na območju občine Kamnik in Komenda so policisti kamniške policijske postaje zabeležili kar veliko tatvin. Že prvi decembrski dan je bila iz kletnih prostorov stanovanjske hiše na Cankarjevi v Mekinjah odtujena večja količina električnega orodja. Dan pozneje je moški, ki pred gostinskim lokalom v Komendi ni zaklenil kolesa, odšel domov kar peš. Tudi drugje po občinah je v decembru izginilo še nekaj koles, kljub temu, da kolo ni ravno pogosto prevozno sredstvo v tem času. V začetku meseca je bilo več vlomov v parkirane avtomobile. Policisti so 3- decembra na kraju dejanja na Ljubljanski cesti prijeli bežečega storilca in ga pridržali. Pri postopku so mu zasegli več tablet, za katere sumijo, da so prepovedane, zato so bile poslane v analizo. Iz vozila, parkiranega v Mekinjah, je izginil prenosni računalnik. Iz več vozil so tatovi odnesli predvsem denarnice. Na udaru so bili zopet žlebovi. Na zgradbi Teniškega kluba v Kamniku so tatovi odstranili in seveda odnesli s seboj 40 metrov bakrenih žlebov v vrednosti 400.000,00 SIT. Vlomilci pa niso vedno uspešni. V notranjost trgovine na Perovem jim ni uspelo priti, medtem ko so v hišo na Gmajnici prišli, a jim ni uspelo ničesar odnesti - ali ni bilo kaj odnesti ali pa so bili nespretni nam ni uspelo izvedeti. Turki, skriti v vozilu, niso prečkali Kamnika 5. decembra so bili policisti obveščeni, da naj bi se iz smeri Štajerske v smeri Kamnika peljalo sumljivo vozilo, v katerem naj bi bili ilegalni prebežniki. Po hitri in učinkoviti blokadi območja so policisti prijeli 3 ilegalne prebežnike, državljane Turčije, ter njihovega vodiča. Zoper vodiča je bila podana kazenska ovadba, s katero je bil predan sodišču. Ilegalni prebežniki pa so bili po končanem postopku na sodišču, kjer jim je bila izrečena kazen izgona, nastanjeni v centru za tujce. Izsilil peško Na Glavnem trgu v Kamniku se je 7. decembra pripetila prometna nesreča. Policisti so z ogledom kraja ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila izsilil peško, ki je bila na prehodu za pešce. Pri trčenju je peška dobila telesne poškodbe. Zoper voznika osebnega avtomobila sledi kazenska ovadba in obdolžilni predlog zaradi izsiljevanja pešca na prehodu. Igranje s pirotehničnimi izdelki Policisti so pri kontroli stanovanjskih naselij zalotili otroka, ki sta prižigala pirotehnične izdelke. Ugotovili so, da sta otroka kupila pirotehnične izdelke v trgovini s tovrstnimi izdelki, kljub temu, da nista izpolnjevala starostnega pogoja (15 let). Policisti bodo zoper trgovino ustrezno ukrepali z izdajo plačilnega naloga. Poledenela cesta Kamnik-Ločica Pri kontroli cest 15. decembra so policisti v popoldanskem času ugotovili, da je na določenih odsekih regionalna cesta II. reda št. 414 Kamnik-Ločica poledenela. O tem so takoj obvestili Cestno podjetje Ljubljana in Komunalno podjetje Kamnik, ki je pričelo s posipom cest. V času posipanja so policisti iz- ločali tovorna vozila, zaradi zagotovitve varnosti cestnega prometa. Točil gorivo, nič plačal, z ukradenimi tablicami pa do policijske kontrole Policisti so pri kontroli prometa zaustavili voznika kombiniranega vozila, kateri je imel na vozilu nameščene ukradene registrske tablice. Z zbiranjem obvestil in dokazov so ugotovili, da je imenovani voznik osumljen tatvine goriva na bencinskem servisu prav s tem vozilom. Prijetemu storilcu so policisti odvzeli prostost, odredili pridržanje, ter zanj podali kazensko ovadbo. Zadišale so jima pnevmatike Passata Pri nočni kontroli parkirišč 19. decembra na Duplici sta policista pri vozilu znamke VW Passat opazila dva sumljiva moška, ki sta ob prihodu policistov pričela bežati. Policisti so enega storilca prijeli in zanj odredili pridržanje. Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja kaznivega dejanja je bilo ugotovljeno, da sta storilca iz vozila odtujila vse štiri pnevmatike. Tatovi so se lotili tudi Golfa IV Preko noči 21. decembra so tatovi s parkirišča na Duplici odpeljali osebni avtomobil znamke VW Golf IV, modre barve. Materialna škoda znaša* 2.500.000. 00 SIT. Oplazil vozilo in odpeljal Policiste je obvestila občanka, da je na kamniški obvoznici udeležena v prometni nesreči, v kateri je povzročitelj s kraja odpeljal. Na kraju so policisti ugotovili, da je v bližini bencinskega servisa OMV med neznanim voznikom in oškodovanko prišlo do oplazenja vozil in škode za okoli sto tisočakov. Neznani voznik je s kraja nesreče odpeljal v smeri Duplice. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil o prometni nesreči. Hotela oropati banko V večernem času na sam božični dan se je na banki v Kamniku sprožil alarm. Na kraju so policisti pri električni omarici banke prijeli dva storilca, državljana Madžarske, ki sta skušala vlomiti. Storilca so pridržali in zasegli vlomilsko orodje ter seveda podali kazensko ovadbo. Prijeli vlomilce Policisti so bili 26. decembra obveščeni, da neznani storilci vlamljajo v osebni avtomobil. Policisti so na kraju opazili, da so storilci vloma z drugim avtomobilom pobegnili v smeri Komende. Po opravljeni blokadi območja so prijeli vse tri storilce. Nepravilno prehiteval in povzročil prometno nesrečo V popoldanskem času 27. decembra se je na lokalni cesti Mekinje-Godič zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je na lokalni cesti vozil za tovornim vozilom. Ko je pričel s prehitevanjem tovornega vozila, je iz nasprotne smeri pravilno pripeljalo kombinirano vozilo, a je zaradi nepravilnega prehitevanja prišlo do trčenja. Voznik osebnega avtomobila je dobil hude telesne poškodbe. Materialna škoda znaša 1.300.000. 00 SIT. Zoper voznika osebnega avtomobila sledi obdolžilni predlog zaradi nepravilnega prehitevanja. SAŠA MEJAČ O delu društva Minilo je leto in prav je, da predstavimo članom Društva izgnancev in ostalim bralcem naše delo v letu 2006. Zapustilo nas je 12 članov društva, zato imamo skupaj z občino Komenda le še 307 članov. Vsi člani so v veliki meri tudi člani upokojenskega društva in člani Zveze borcev. Delujemo skupaj in imamo tako večje možnosti za izlete, rekreacijo in druga druženja. Pohvaliti moram upravno enoto Občine Kamnik, ki nam pomaga pri urejanju naših zadev. Zahvala gre tudi gospodu županu za razumevanje. V prostorih, ki so dodeljeni organizaciji ZB, imamo tudi mi svoje mesto. Sicer se menjavamo z ostalimi društvi, kljub temu pa je prostor našim članom lahko dostopen. Tako je naše delo lažje in boljše. Občina nam tudi finančno pomaga z manjšimi prispevki. Kmalu nam bo dodeljena soba za shranjevanje še ohranjenih dokumentov iz vojnega časa, iz časa okupirane domovine in izgnancev našega izseljeništva v taborišča v letih 1941-1945. Treba je ohraniti spomine in nikakor ne pozabiti tistih najtežjih časov. Še nekaj o delu odbora. Urejujemo vsa dela in izpolnjujemo navodila, ki prihajajo iz Društva izgnancev Slovenije iz Ljubljane, upoštevamo njihove napotke in jih v kar se da veliki meri izvajamo. Udeležujemo se vseh spominskih prireditev, ki jih pripravlja občina Kamnik, poleg pa seveda redno povabimo tudi vse naše člane. Vodimo evidenco o naših članih, seznanjeni smo z njihovimi težavami, pošiljamo jim čestitke ob novem letu in obletnicah, svojcem umrlih pa sožalja. Ob tej priložnosti sporočamo tudi vsem članom Društva izgnancev, da smo spremenili naše uradne ure v pisarni in sicer na TOREK od 8. do 12. ure. Društvo Izgnancev Slovenije 1941 -1945 Krajevna Organizacija Kamnik Naša zgodba LEDENA STAVA Spodaj je opisana dogodivščina izleta k edinstveni naravni ledeni posebnosti v Kamniški Bistrici. Ledena gmota kot ostanek snežnega plazu je od lanskoletne pomladi kljub mili zimi, a ob dovolj nizkih temperaturah, dočakala leto 2007. Tako je še vedno na ogled, dosegljiva v eni uri iz Kamnika. Verjetno bo počakala do prvega obilnejšega sneženja in če bo zima tako bogata s snegom kot lanska (v kar vsi zaenkrat dvomimo) se utegne ta snežna gmota celo povečati in se preoblikovati v novo znamenitost. In kako pridemo do nje? Od spodnje postaje tovorne žičnice na Kokrsko sedlo nadaljujemo po pešpoti 300 metrov položno navkreber proti desni. Kmalu pridemo do ostankov ogromnega snežnega plazu, ki leži na nadmorski višini 900 metrov v izteku grape, ki se nahaja med Tursko goro in Brano. Bil je petek, trinajstega oktobra, pa ne samo to, saj je tudi seštevek posameznih številk v datumu tega dne dal številko 13 (1+3+1+0+2+-0+0+6 = 13). Dan za nejeverne in vraževerne. Tak petek je bil nazadnje pred 100 leti in bo ponovno šele čez kakih 20 let, na kar je opozarjalo tudi dnevno časopisje. Sicer pa je bil navaden jesenski dan, ki se je začel z meglenim jutrom, pogled skozi okno mojega doma pa je v zgodnjem dopoldnevu že odkrival na modrino naslonjeno Planjavo, pred njo pa s soncem obsijano Veliko planino. Takrat zazvoni telefon.... Marko in Zvone, prijatelja iz Ljubljane. »Kako si, kaj počneš, ali imaš danes čas za naju? Zadnjič, ko smo na Dolenjskem nabirali orehe, kostanj in gobe ter streljali z lokom, si naju vabil k sebi v Kamnik, sicer pa sva midva že v avtu na poti, ti pa imaš še pol urice časa, da pripraviš scenarij za današnje druženje, razen, če greš po poslih.« »Ne, ne, ni problema, kar pridita, le na obvoze pazita, ki jih je na poteh iz Ljubljane v Kamnik vse polno, lahko se izgubita...« Na stari češnjevi skrinji sem pričel pripravljati zbirko lednikov, cokle, žabice, kramžarje, stare Avčinove dereze in svoje dereze dvanajsterke, ki so še v uporabi. Na hitro sestavljeno, po mojem mnenju pa tematsko kar lepo zaokroženo zbirko sem nameraval predstaviti prijateljema in jima s tem popestriti dan, kar mi je pozneje v celoti uspelo. Prijatelja sta se v Kamniku zaradi cestnih zapor enosmernega prometa seveda izgubila, tako da sem moral ponju peš na Sutno. Po veselem snidenju smo pričeli naše enodnevno druženje ob kavici v enem od tamkajšnjih lokalov. Ko sem ju vprašal, kaj bi želela v Kamniku početi, sta mi povedala, da imata s seboj kompletno planinsko opremo, da bi rada hodila, vendar ne preveč daleč, predvsem pa ne »preveč v hrib.« »V redu, potem bomo pa danes hodili po ledu,« sem dejal. Začudeno sta me pogledala:»Saj je vendar oktober, ne zafrkavaj naju, v hribih še ni snega, na kakšno krpico lanskega snega v kakem gorskem zakotju visoko pod Skuto, ki je znana le tebi, se ti pa že ne bova pustila zvleči.« »Prav,« sem rekel, »jaz pa upam staviti z vama, da bomo potem, ko bomo sedli v avto in se odpeljali iz Kamnika, prej kot v eni uri hodili po snegu in ledu.« »Ti si nor! To je nemogoče! No pa si sezimo v roke, tako ali tako si pogorel, izgubil boš, dal boš za pivo! Segli smo si v roke; stava je padla! Doma, med preoblačenjem in pripravo nahrbtnikov sta Marko in Zvone z zanimanjem sledila mojemu »predavanju, da skozi stoletja ni drselo«, ogledala sta si zbirko starih lednikov in derez in me začudeno spraševala, kje sem dobil vse tisto staro železje... Ko smo se iz Mekinj peljali proti Godiču, se je v vsej svoji jesenski lepoti odprla panorama s soncem obsijanih Grintovcev. Očarana sta strmela v nenadoma prikazane gorske lepote ob tem pa pridno gledala na uro in se muzala, ko smo v Stahovici zavili levo v dolino Kamniške Bistrice. Predno smo se pripeljali do Doma v Kamniški Bistrici, sem rekel: »Ko se bomo vračali, vaju popeljem v sotesko Predaselj, ki je še nihče ni uspel preveslati s kajakom, šli bomo po poti preko naravnega mostu, zdaj pa za to ni časa, ker hočem dobiti stavo.« »You are dead man,« sta me zbadala. Letošnja zima 2005/2006 je bila zelo radodarna s snegom, tako da so snežni plazovi, ki z vseh koncev drvijo v zatrep doline Kamniške Bistrice, dosegli velike razsežnosti in debelino kot že dolgo ne. Na svoji poti so podrli ogromno drevja, tako da je v Koncu pravo razdejanje, mala naravna katastrofa. Gozdna cesta, ki pelje do tovorne žičnice na Kokrsko sedlo, je bila očiščena snega in prevozna šele ob koncu meseca maja. Zdravko Bodljaj iz Kamniške Bistrice, s katerim sem pokramljal Pod trato sredi poletja, ko je žagal in čistil sproščujočo se plazovino in pripravljal drva, mi je pravil, da so plazovi presenetili marsikaterega gamsa v goščavi. Če si se v juniju podal v Konec in malo pogledal naokrog, si na grušču kaj hitro naletel na šope gamsje dlake in njihova obeljena okostja. Ko sem se v mesecu septembru med vzponom proti Kokrskemu sedlu s poti med polomljenimi debli stoletnih bukev razgledoval po okolici, sem na ravnem v izteku Kotliške grape, ki je od vseh grap v Koncu med letom najdlje v senci, opazil še kar veliko (100x80 m) in debelo zaplato zelo umazanega snežnega plazu. Na teh spoznanjih in upanju, da bi nekaj te snežne gmote še moralo ostati ldjub letošnjemu babjemu poletju, je temeljila moja ledena stava. »Imamo še pol ure časa, točneje 29 minut,« sta se mi rogala, ko sem moral z vzvratno vožnjo zaradi neprevozne luknjaste gozdne ceste pri odcepu za Jermanco parkirati precej nižje kot ponavadi. Avto smo pustili pri uravnavi, kjer se prične krožna pot skozi Spominski park v Kamniški Bistrici. »Dava ti še pol ure,« sta se mi rogala. »Hvala, ne bo potrebno, zdaj pa le pot pod noge in urno naprej,« sem ju priganjal. Mimo Žagane peči in Čmaževke smo se med požaganimi hlodi prebili v Konec pod Trato in v soncu prišli do prvih podrtih dreves. »Spodaj sem vama pozabil pokazati rdeče oznake na stari bukvi, da bi videla, kako visoko je letos segala snežna plazovina.« »Ne nakladaj, ne izgovarjaj se in ne filozofiraj. Midva bi rada hodila po snegu, imaš še 9 minut in pol,« je rekel Marko. Napredovali smo po strugi hudournika, ker drugje zaradi podrtega drevja ni bilo možno. Kar naenkrat smo stali pred 5 m visoko, ne Half pipe, ampak Half bowl, ledeno gmoto, ki se je v ozadju iztekala v razorano melišče. * »No, koliko je ura?« sem ju zbodel. »Se pol minute« sta izdavila. »Dobil si, stava je tvoja!« »Kako je debel, ampak ta pa bo počakal zimo«, sta družno zatrjevala in se čudila. »Daj potipaj led, gremo še gor na plaz,« sem potiskal Zvoneta proti ledeni skledi. Takrat je nastala tudi fotografija mojih prijateljev. Medtem ko so okoliški gozdovi v Koncu, kar jih je še ostalo, že odeti v jesenske barve, pa upognjeno mla do bukovje, komaj osvobojeno ledenega oklepa pretekle zime, veselo brsti in poganja zeleno listje in se veseli življenja, čeprav nova zima ni več daleč. Na lovski preži na Lepem kamnu smo si »privezali dušo« in po-moževali o divjem lovu nekoč v Kamniški Bistrici. Od prijateljev sem izvedel marsikaj novega o starih puškah kremenjačah, mavze-ricah z daljnogledi, pa tudi o Titu in Hruščovu, ki sta se tod okoli v preteklosti s svojim spremstvom večkrat zadrževala na lovu in s svojimi ostrostrelnimi puškami obvladovala celotno lovišče tja do zadnjih trat pod grebeni Kalš-ke gore, Legarjev in Podov. Dan smo zaključili na kosilu, ki nam ga je doma pripravila Branka, še prej pa smo se ob vrnitvi iz Kamniške Bistrice sprehodili skozi sotesko Predaselj. Prijazni oskrbnik na Kraljevem hribu nam je pokazal porumenele fotografije Tita in Ivana Mačka Matije z lova na gamse v Kamniški Bistrici.... Da ne pozabim, preizkusili smo se tudi v hoji s hoduljami in - pili smo pivo, na prijateljstvo, na lep dan, na zdravje, pa zaradi ledene stave - seveda. GREGORLOBE * Izraz Half pipe uporabljajo deskarji za snežni kanal. Pisatelj Tone Svetina v svojem romanu Stena iz leta 1973 sicer uporablja izraz »skledast sneg«, vendar je s tem izrazom opisal le površinsko strukturo Triglavskega ledenika in snežišč v Steni, izraza Halfboivl v gorniški literaturi še nisem zasledil, dejansko pa še najbolj ustreza obliki ledene tvorbe, ki smo jo videli i3.lO.2OO6 v Kamniški Bistrici (Pol sklede). Imena Halfdome si pa letošnja pozno jesenska ledena tvorba tam v Koncu vseeno ni zaslužila. Zadnji posnetek ledene znamenitosti je nastal 15. decembra 2006, ko je debeli plaz že pokril nov sneg... a iz snega brsti mlado bukovje in se veseli življenja... MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 04-1/322-571. INŠTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno in srednjo šolo. Prva infor- mativna ura brezplačna. Tel.: 031/712-478. PROSIM, če kdo podari bundo št. 50-52, gobelin, sliko zadnje večerje, pekač za peko kruha, kolo in harmoniko. Tel.: 040/153-937. IVANKA VERBIČ - HOMAR (1915 - 2006) Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Hvala duhovniku Pavlu Juhantu za opravljen pogrebni obred, pevcem DKD Solidarnost za zapete žalostinke in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, denarne darove, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali za svete maše in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi urgentni ekipi ZD Kamnik. Vsi njeni Kamnik, december 2006 Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči. Le t\’oj nasmeh nam v srcu še živi; nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo Slavi, da te več ni. Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša nekdanja sodelavka, prijateljica SLAVICA ČIBEJ medicinska sestra Slavi, tvoje iskrenost, neposrednost in poštenost nam bodo vedno za zgled. Sodelavke ZD Kamnik Januar 2007 ZAHVALA V 90. letu življenja nas je zapustila naša draga mama ANA OREHEK rojena VOLKAR Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni December 2006 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po težki bolezni nas je prekmalu, v 72. letu življenja, zapustil dragi mož, oče, stari ata, praded, brat in stric FRANCE ROMŠAK iz Krivčevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Hvala tudi mekinjskemu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Slavka, hčerka Ema z družino, sin Franci z družino, sin Bojan in drugo sorodstvo Krivčevo, Podstudenec, december 2006 Zaposlimo - MESARJA (m/ž) in - POMOČNIKA V MESNICI (m/ž) Inf. po tel.: 041/767-339, Mesarstvo Rešet, Perovo 25, Kamnik mnmmmmimmmmm Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA JANUARSKA PONUDBA! MALI GOSPODINJSKI /1 APARATI 10%