74. številka
Ljubljana, v petek 31. marcija.
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan iveter, iziraSi nedelje in praznike, ter velja po p o S t i prejeman za a vstrij sk o-ogorske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 eld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. -»a četrt
leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrato po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopi&i naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi »Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročho.
Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem Času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker BSlovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
»SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta........6 gld. 50 kr.
„  četrt leta.......3   n   30 „
„  jeden mesec......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta........8 gld. — kr.
„   četrt leta.......4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Znižana cena za gg. učitelje in dijake odpala je po novem letn. TJpraimistvo ,,8lov, Naroda** •
„Sicilijanske večernice."
Včeraj preteklo je 600 let, kar se je vršil na krasnem Sicilijskem otoku kruti čin, katerega imenujejo zgodovinarji „ncilijanske večernice", ali kakor se čita v nemških knjigah, „Sicilianische Vesper".
Ko je namreč Kari I. iz hiše Anjou pri Bene-ventu 1. 1266 premagal Manfreda in pri Tagliacozzi ujel Konradina 1. 1267. ter pozneje v Neapelji dol ob glavo, bil je jedini vladar Sicilije. Ker so se on in Francozi, ki so ž njim prišli v dežel, obnašali ošabno, ker so nalagali prebivalcem visoke davke, unelo se je sovraštvo proti tujcem tako silno, kakor je mogoče le pri vročekrvnih Sicilijancib. Nastale so zarote, katerim na čelu bil je plemenitaš Giovani
Procida, z namenom Francoze izpoditi iz dežele in ponuditi krono Petru III. Ar igonskemu. Zarote bile so organizovane jako mojsterski, kajti v tacih rečeh so Italijani od nekdaj na glasu in Peter III. bližal se je z brodovjem Algijeru in čakal pripravnega trenutka.
In tak trenutek prišel je nepričakovano brzo. V dan 30. m a rci j a 1 2 82 popoludne, bil je takrat velikonočni ponedeljek, razžalil je ošaben Francoz sicilijansko damo na javnem prostoru. Kakor plamen, ki pod pepelom tli, bruhnilo je dolgo zadržano sovraštvo »n smrtni srd na dan. Zdajci začne po cerkvah biti v plat zvona, vse poprime za orožje in kakor na dano povelje prične se uničevanje Francozov brez usmiljenja, katero je prenehalo še le tedaj, ko so bili vsi Francozi, kar jih je bilo na otoku, pomorjeiii. V Kataloniji so jih pomorili nad osem tisoč, v Mesini tri tisoče. K«kor svetopisemski Efrajmiti nijso mogli izgovarjati B.šibolet", ampak so rekali le .sibolet in so bili pobiti, tako godilo se je tudi Francozom. Sicilijanci rahtevali so namreč od Francozov, naj besedo „ciceriu izgovore pravilno italijanski, kar francoskemu jeziku nij možno; ta nedolžna beseda bila je tedaj razločevalno znamenje, kdo je Francoz, kdo Lah, kdo bode ubit in kdo ga sme pobiti.
Ta krvoločni čin, ki se nikakor odobravati ne sme in o katerem nemški zgodovinarji iz lehko umevnih razlogov pišejo tako rahločutno, da skoro opravičevalno, se v Siciliji slovesno praznuje in včeraj obhajala se je 000 letnica v Palermi z izredno slovesnostjo in tako mnogobrojno, kakor še nikdar do zdaj. Vse kar je radikalcev v Italiji, celo stari Ga-ribaldi in njegovi somišljeniki, vse hiti v Palermo, in italijanska in francoska vlada odposlali sta vsaka nekaj svojih oklopnih ladij na lice mesta, kar daje tej šestoletnici odlično resen pomen.
Razmere mej Italijo in Francosko zbog znanih
Tuneških dogodkov nijso baš prijazne in da ostanejo neprijazne, to godi najbolj železnemu kancelarju. Ta slovesnost utegne animoznost mej sorodnima romanskima narodoma le pomnožiti, kajti kako lehko se izreče pri takej priliki nepremišljena beseda in kako hitro so raz vnete glave in sica in posledica je nepremišljeno, togotno dejanje, nasledki pa nepregledni. V tem smislu tolmačijo nekateri odpo-Šiljatev francoskih oklopnic pred Palermo. Ker je ta velikanska slovesnost le velika demonstracija proti Fraucoskej in ker se pri takej lehko pripete neredi, zato čuvajo francoske oklopnice varnost svojih podanikov, in če je to res, potem se vidi, kako osorne so razmere mej Italijo in Francosko in kako daleč je še od množi h pror okovane romanske republike.
Pa ta redka slavnost ima po nekej varijanti še arug pomen. Iz tega, da bo udeležuje naj radikalnejši živelj in v tako ogromnem številu, kakor bi hoteli preštevati in javno na ogled staviti svoje pristaše, sklepa se, da se bode v Palermi govorilo in morebiti ukrepalo proti monarhiji, proti kraljevej rodovini, kajti znano je, da se v Italiji republikanska ideja razširja vedno bolj in da cele občine svoje radikalno-republikansko prepričanje javijo s tem, da se branijo prisegati kralju zvestobo.
V katerem teh dvth smislov, — morda celo v obeh — se je vršila šeststoletnica krvoločnega čina „Sicilijanskih večernic", zvedeli bodemo v malo urah. Mi s svojega stališča želeli bi samo to, da bi ne bila na korist nemškega vpliva.
Iz državnega zbora.
Debata o volilnej reformi.
Z Dunaja. 2'2. marca. |Izv. dop.) (Dalje.)
Grof Hohenvvartov govor jo toliko znamenit in nanimljiv,  da  bi res škoda bilo,   ako bi ga čitalci
LISTEK.
(Spisal I. Turgenjov, preložil M. MAlovrh.)
II.
(Dalje.)
Kolomejcev sedel je mirno in tiho, a zdaj mu nij mogoče bilo zadržati se i na dalje; rekel je torej:
„Ker ste bili na Angleškem, ste gotovo tudi ondotne razmere upoznali. Dovolite mi dakle vprašanje, jeli jih smatrate vrednim posnemanja, ali ne ?"
»Nekatere — da; druge — ne!"
„Kratko in — nejasno," dejal je Kolomejcev zauičljivo ne glede na Sipjaginova znamenja. — „Vi ste se denes našega plemstva lotili . . . Gotovo ste na Angleškem priliko imeli, videti tako zvani „lan-ded gentry"?
„Ne, te prilike nijsem imel; mej tacimi ljudmi ondukaj nijsem živel; — ali pojem o tej gospodi imam povsem jasen."
„Torej, menite li, da je v nas takšen landed gentry nemogoč? Da takšnega plemstva pri nas nikakor nij treba, jeli?"
„PrviČ, ste prav rekli, meni se vidi, da je v nas nemožno takšno plemstvo, in drugič — tudi nij vredno, da bi si ga želeli."
„E, kako to V" vprašal je Kolomejcev s prisiljenim smehom, baš ko da hoče s tem umiriti Sip-jagina sedečega na svojem stolu, kot na iglah.
„Ker v dvajsetih ali tridesetih letih tudi tega „landed gentrya" več ne bode.u
„Dovolite, zakaj mislite to?"
„Ker bode tedaj svet in bodo posestva lastnina druzih ljudij, katerih ne bode nihče vprašal, kakšnega so rodu."
„Trgovcem, kaj ?"
„Skoro gotovo trgovcem."
„Kako to?"
BE,  kako;  svet in posestva si bodo kupili."
„0d plemičev?"
„Da, od gospodov plemičev."
Kolomejcev skušal je se prezirljivo nasmijati; v poslednjem delu svojega razgovora govoril je tako, kakor to presti narod dela, hoteč Solomina svojega
stanu spomniti. Ker pa ta tega nij opazil, rekel jo zopet Kolomejcev :
„ Kolikor se spominanr rekli ste baš prej ono isto o tvornicah in druzih obrtniških podjetjih. Zdaj velja to tudi uže o posestvih."
„Zdaj velja to tudi o posestvih."
„In vas bode to veselilo, dakakoV"
„ Motite se; nikakor me to veselilo ne bode, kajti narodu se, kakor sem uže prej rekel, ne bode nič bolje godilo, kot zdaj."
Kolomejcev vzdignil je jedno roko in rekel zbadljivo: „Kolika skrb za narod! Kdo bi to mislil!"
„Vazilij Fedotič," zakričal je zdaj Sipjagin, „evo piva". — „ Voyons Simeon," dodal je na pol tiho, „rlnissez!u
A Kolomejceva nij bilo več umiriti mogoče.
„Vidi se mi, da nijmate najboljšega mnenja; a po svojem rojstvu ti vender  narodu pripadajo."
„Kaj dokazuje to?"
nIn, mislil sem, da vi vse, kar je v kakšnej zvezi z narodom, za izvrstno smatrate."
„Ne; tu se zopet ljuto varate. Nagemu .narodu dalo bi se mnogokaj očitati, akopram nij tega
„Slov. Naroda" vsaj v glavnih potezah ne poznali. Zato vam ga podam v poglavitejših delih.
Grof Hohenwart pričel je tako: Visoka zbornica! Ako v denašujej debati nastopim kot govornik za predlog večine, zgodi se to res le samo radi t<ga, ker se mi dozdeva potrebno, izpregovoriti vsaj nekaj besedij za zakonski načrt, ki ga v vseh njegovih delih smatram za dober, pravičen, našim razmeram primeren. To je zakonski načrt, ki z jedne strani s tem, da odstrani abnormiteto v Češkem velikem posestvu, harmonično uvrsti ta volilni krog v obrni volilni zistem, z druge strani pa daje velieemu delu prebivalstva najvažnejšo politično pravico, od katere bilo je isto do denašnjega dne popolnem iz-kij učeno.
Začetkom bila mi je namera, da storim to po- ' vsem objektivno in da se brez rekriminaeij na pre teklost zadovolitn samo s tem, da izpregovorim pa: , be»edij za predlog večine. A gospoda, tek, v kite-ran   vršila se je debata v tej zbornici in denalnje moje BtaliSce kot generalnega govornika sta, žal! to I vzdržljivost meni onemogočila. Zato bodem vsekako j moral ozirati se na debato,  ki se je vršila.   Tega j pa na noben način ne bodem storil v istej meri, v katerej je ravnokar storil čestiti moj predgovornik, generalni govornik opozicije« Temveč sem jaz v prijetnem   položaji,   da  s«-   moram   o vseh govornikih izvzemši jednega, izraziti prav kratko.   To, kar je bilo  odgovoriti  na  izpeljave teh če s ti tih gospodov, odgovoi ili  so uže predgovorniki od desne strani te visoke zbornice, tako da. mi res prav malo pridati preostaje.
Od obeh konkretnih predlogov, katere smo predložili visokej zbornici, govorilo se je o jednem, ki zadeva določbe v češkem vlasteljstvu, na takov način, ki daleko presega njega pomen; saj se je vender vzelo v pretresovanje po sreči uže razrešeno in kakor se jaz nadejam, m dolgo bodočnost razrešeno pred vprašanje, ali in katero posebno zastopstvo pristoja vlasteljstvu. Jaz o vseh teh pretieso-vanjih denes ne bodem več govoril in sicer radi tega ker po mojem mnenji s predmetom, o katerem mi razpravljamo, nij so v nobenej zvezi.
Morda bi bila zelo vabljiva zadača, pečati se z dokazi gospoda zastopnika dunajskega Leopoldovega predmestja; a kakor sem, gospoda moja, rekel, s predmetom, ki ga imamo razpravljati, ne stoje ti dokazi v mkakšnej neposredne) in neruzločljivej zveri. (Prav dobro! na desnici.)
Kar pa je bilo govoriti in povedati o naših predlogih, ki smo je stavili v tem smem, povedal je uže moj prečastiti prijatelj iz čerkega vlastelj-stva na popolno resničen in dovršen m.čin. Ako pa vender le nekaj besedij pristavim, zgodi se to le zaradi tega, ker se mi dozdeva, da duhoviti gospod govornik nij bil vsestransko dobro razumljen; kajti ako je n. pr. gospod poslanec dunajskega Leopoldovega predmestja menil,  da grof Clam-Martinic sploh ni-
česa neče znati o posredavajočem stališči vlastelj-stva, temveč, da terja na j prvo od njega stranka r-stvo. dozdeva se mi to razumljenje napačno. Se ve da je imenovani gospod govornik zahteval, da stopi vla stelj na temelji določenega programa v to zbornico in da naj korenine svoje moči išče v celokupnosti, v duševnem življenji in delovanji prebivalstva ožje svoje domovine, baš to pa zaradi tega, ker svojemu posredovajočemu stališču more zadovoljiti le pod tem uvetom, ker more le takrat delovati na korist svoje dežele in uspehom tu v državnem zboru za posredovanje teh deželnih koristi j z državnimi interesi. To, kar grof Cam in ž njun tudi mi vsi zavračamo in sicer s pravico zavračamo, tO je stališče onih vlasteljev, gospoda, ki vstopajo brez posebnega programa v to visoko zbornico, ki so izolirani, brez zveze z željami svojega prebivalstva, in ki bi se v tej tbornici da'i v to porabiti, da bi bili zavora, da bi se voz liberalizma mogel varno brez opasnosti čez goro spraviti v dolino, ki torej na takov način prosto zatajujejo konservativno idejo, ki je vemler jih raison d' etre, in ki bi le liberalizmu Rtregll. Jaz bi te misli in načela, ki jih je izpeljaval moj pred govornik iz češkega vlaBteljstva mnogo bolje in z mnogo toplejšimi in iskre m j širni besedami, kakoi se meni na razpolaganje, Osobito gospodu zastopniku mesta Brna v razmišljevan je priporočal. Morda najde v njih vsaj nekoliko konservativnih idej, ki stališče vlasteljstvu sigurneje utrdijo in pred sovraštvom bolje varujejo, nego ona siedstva, ki jih je nam on mogel navesti. Se ve da vlasteljstvo samo vsled tega še ne bode dovolj obvarovano pred vsemi opasnostmi. Gospoda! Imeli smo v Avstriji minister-stvo, ki je brez nujnega uzroka, da v nasprotji z velikim delom zastopnikov ljudstva čez plot vrglo najvažnejši konservativni temelj naše ustave, namreč volitev v državni zbor po deželnih zborih! (Dobro! na desnici.) Če bi nam nesreča zopet naklonila tako ministerstvo, potem bi se ve da ne hotel prevzeti daljno poroštvo za stališče vlasteljstvu, za drugo konservativno ustvaritev naše. ustave. (Vrlo dobro! na desnici.) K sreči smo pa od take eventualitete, vsaj kolikor se meni dozdeva, bolj oddaljeni, nego tedaj poprej! (Dobro! na desnici.) Ako bi pa kedaj v bodočnosti stališče vlasteljstva dejanstveno in resno bilo napadeno, potem, gospoda, bodite zagotovljeni, da se ne bo stoprv vprašalo, voli-li to vlasteljstvo v jednej ali v več volilnih skupinah, da so torej za tak slučaj predlogi, ki smo jih vam predložili, popolnoma brez pomena.
(Daljo prihodnjič.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 31. marca. Včeraj   imela   je   gosposka zbornica
slednjo sejo pred velikonočnimi prazniki in posvetovala se je o brambenem zakonu.
vedno sam kriv. Naš trgovec pak je lakomen razbojnik; na njegovem lastnem posestvu razvidna je lakomnost, ki ga navdaja. On si misli: tebe drugi okra dej o, kaj ti preostane druzega . . . delaj ti isto tako ! Narod pak ..."
„No, in nsrod?" cvilil je Kolomejcev tankim glasom.
»Narod — spi!"
„Vi bi ga pa radi prebudili'?!"
„ Slabo bi ne bilo, da se to zgodi."
„Aha! Aha! Tako torej ..."
„Ali dozvolita mi, gospoda!" oglasil se je zdaj Sipjagin, ki je uvidel, da se mora pravda tu za-vršiti. On jo je završil s tem, da je pravdajoči se stranki umiril.
Desne roke komolec uprl je v mizo in začel dolgo in obširno govoriti. Z jedne strani hvalil je konservativce — z druge liberalce, ter celo pritegnil, da imajo ti neko prednost, in se naposled sam mej nje štel; hvalil je tudi narod, ter omenil nekatere njegove slabosti. Izrazil je popolno svoje zaupanje do vlade ter vprašal, spolnjujejo H vsi njeni podlož-niki koristne ukaze, ki jih je za blagor cele države izdala?   Priznal je tudi korist in znamenitost knji-
ževnosti, a dostavil, da je brez velike previdnosti nemogoča! Potem ozrl se je proti zapadu; iz začetka se je veselil, ali na to dvojiti začel; potem ozrl se je k iztoku: tu se nekaj časa izpočil ter potem storil, ko da se iz spanja prebudi. Naposled predlagal je napitnico na zvezo: „vere, poljedelstva in obrtništva !B
„Pod egido vlade!" dodal je Kolomejcev ostro.
„Pod egido modre in razborne vlade!" popravil mu je Sipjagin njegov dodatek.
Napitnica se je molče izpila.
Prazno mesto na levej strani, Neždanov imenovano, je sicer nezadovoljno zorenčalo, ali nihče tega nij opazil. Vse je utihnilo; obed, ki ga noben prepir več motil nij, završil se je srečno.
Valentina Mihajlovna dala je lastnoročno in z najslajšim svojim smehljajem Solominu časico kave, katero je ta mirno izpil in potem z očmi svoj klobuk iskal; toda Sipjagin prijel ga je rahlo za roko ter ga v svoj kabinet odvel. Tu dobil je najprej izvrstno smodko in potem — stavil mu ponudbo k njemu, Sipjaginu, priti in vodstvo tvornice prevzeti. — „Vi bodete povsem svoj gospod ter delali, kakor vas bode volja, Vazilij Fedotič," rekel je Sipjagin.
Grof lloyits, dozdanji poslanik v Bil kurentu imenovan je Bekcijskim šefom v ministerstvu za vnanje poslove.
Najnovejša poročila z jutra glase se ugodno, kajti pripovedajo, da vstaja pojema. Iz Uloka :,e poroča, da so se v vasi v okobe«, osobito v Obalji in Porici v dolini Narente, kakor tudi v dolini go-tenje Narente mnogi možje vrnili dornov in se odpovedali v sta sem. V te kraje se torej vrača mir, a iz drugih krajev se poroča o zopetnih manjših boiih, a vstati se, izgubivši nekaj mrtvih, vselej umaknejo.
Vuanjc države«
Nekateri nemški listi pripisujejo posebno važnost zdravijci, katero je ruski car napil o nemškega cesarja 85. rojstnem dnevu in zaključujejo iz tega na po po len obrat v Rusiji. A mi smo mnenja, da je to le znamenje prijateljstva ali delo udvornosti. O obratu, kateri bi odstranil Ignatijev* in slavjanško stranko s krmila, ne more biti govora.
V kratkem izšla bode v Berolinu francoski pisana knjiga, v katerej hladnokrvu rusk politik odgovarja na razne napitnice generala N\ üjeva. Naj nam bode dovoljeno tu navesti iz nje nek'j stavkov, ki se tičejo notranje Rusije in nje naloge nasproti Bosni in Hercegovini. ,,Ruska družba želi resno in izrecno le dve reči: Mir na zunaj in napredek v notranjem." Potem pravi pisatelj, da se Rusija ne more poganjati za Bošnjake in Herce-govce, kajti mogel bi priti dan, da bi tuja oblast prevzela Protektorat nad temi narodi, ker bi bili nezadovoljni z rusko vlado. Če bodo Bošnjaki in Hercegovci napredovali v civilizaciji, zavzeli bodo lrkko ])od avstrijskim žezlom isto veljavo, kakor Čehi. ,.Želeti bi bilo, da bi patrijotje drugih slovanskih dežel resno študirali novejšo zgodovino češkega naroda in bi iz nje dobili pouk modi osti in zmernosti, kateri vzdržujeta narode." Potem govori pisatelj o zvezi Rusije s Francozi in pravi, da je malo upanja, kajti francoski narod — zdaj sam svoj gospod — bi bil težko da voljan, odkritosrčen Zaveznik biti tako zaostalemu narodu, kakor je ruski." O vojski Rusije proti Nemčiji pa pravi: ,,Da si zagotovimo zmagovalen boj proti Nemcem, treba, da prej zmagamo napake in slabosti svoje narodne ekzi>tence." Rusija da se mora še /edno krepiti. Če bi se Rusija, pravi pisatelj, potegnila z oro/iiem. v roki za balkanske narode, stopili bi prou njej Nemd in Avstrijci, Ogri, Turki in skoro gotovo tudi Ruinunci in Grki, za tako vojno pa nij se Rusija dosti krepkft.
£}r!>*»Siä kralj sj)rejema zdaj deputncije, ki mu dohajajo iz raznih krajev, po Velikej noči pa bode jel potovati po deželi in sicer najprej po vzhodnjej Srbiji.
#Vaiftc<»t»kckj zbornici prišel bode na dnevni red Šolski zakon. Klerikalni listi napovedujejo v zelo ostrih besedah boj proti temu „brezboznemu" zakonu, a ne vedo, po katerej metodi naj bi vodili ta boj.
Nekateri francoski listi raznesli so vest, da misli (nauibctita po provinci jalnih mestih potovati in tam razlagati reforme, katere je on izdelal in za nje agitirati. Zdaj pa pinaša „Voltaire" čhnek, v katerem pravi, da so vse te trditve neresnične, da se bode Gambetta nekaj časa zdržal politike in da bode potoval v inozemstvo, najbrž v Anglijo.
V llarceloul se je velika množica delavcev včeraj odrekla delu, in sicer hočejo a tem demon-
— Solomin vzel je sicer smodko ali ponudbo je odbil ter od tega kljubu obetanju in siljenju Sipja-gina ni za las popustil.
„Ne odbijajte mi ponudbe kar tako: ne, dragi Vazilij Fedotič! Obljubite mi vsaj, da si bodete stvar do jutri premislili!"
„Saj je vse jedno, če vam denes ali jutri rečem, da vaše ponudbe vzprejeti ne morem."
„Ne, počakajte do jutri, Vazilij Fedotič. To vas nič ne velja, in kdo zna . . . ."
Solomin pritrdil je sicer, da ga to nič ne velja, ali je vender zapustil kabinet ter svoj klobuk iskal ko se mu je Neždanov, ki do zdaj nij mogel z njim sam biti, hitro približal in rekel:
„Za Boga, ne odidite, dokler nijsem z vami govoril !u
Solomin pustil je svoj klobuk v miru, Sipjagin pa, ki ga je videl po sobi gori in doli stopati, je rekel :
„Ostanete Ii do jutri, kaj?" „Ako uže hočete, dobro!" odgovoril je Solomin. Hvaležen pogled, ki ga je Marijana, stoječa pri . oknu, vanj uprla, vzbudil je njegovo pozornost.
strirati proti kupčijskej pogodbi 8 Francosko. Cele trume delavcev hodile so po ulicah in klicale k uporu.   Zaprli so jih mnoco.
V praškem deželnem zbora sklenil je cent rum in konservativci kompromis.   Vsled tega izpolnilo se bode klerikalnim poslancem  mnogo želja in pričakuje se, da se  bodo za to hvaležne izkazi 1 i pri razpravah o monopolu tabaka.
Dopi
81.
Iz Prenke [Izviren dopis.] 30. marcija ob 9. uri dopoludne nastal je v bližnjej vasi VaŠah ogenj; pogorela je jednemu posestniku hiša in hlev. Kako je ogenj nastrd, se ne ve. Da se ogenj ni dalje raz- 1 tero za denes nečem navajati  Toliko mu pa moram
Da nemško gospodarstvo v šoli nij koristno, razvidi se iz tega, da je pred leti po 10 učencev hodilo iz našega trga na gimna/ij v Celji in to vsako leto, tudi iz okolice šel je marsikateri v srednje šole, zdaj pa tega nij več, akoruvno sta za dijake iz Laškega trga dve Firbasovi ustanovi po 75 gid. — Konečno bi pa svetovali gosp. Larischu, ki svoje, v zadnjem času vedno slabeje pivo razprodaja le po Slovenskem in Hrvatskem, naj zabavljanja na Slovence in Hrvate Opusti. Naj bi imel vs;ij toliko iz-poznenja, da mirno biva mej narodom, kateri ga živi, saj ga nihče ne črti, )ter je Nemec, pa bode naj pravičen in opusti naj rovanje in psovanje, ka-
širjal, gre hvala tukajšnjim fabrnkim uradnikom, kakor tudi kolodvorskemu načelniku in žandarjem. Slava jim! Prihiteli so z malimi brizgalnicami, in so neutrudeno delali, kajti tudi male brizgalnice pripomorejo dosti pri malih poslopjih Zavarovan je bil pogorelec pri „Slaviii".
Iz B„is:        trgu [lav. dopi Tudi v našem
zagotoviti, da bodemo Slovenci in Hrvati začeli misliti, čegavo ]> i v o pijemo, in bi li ne bilo bolj*, naročevati je od Nemca, kateri nas ne sovraži ?
Domače stvari.
— (Društvena  besed a)  ljubljanske čitalnice bode v nedeljo dne 2. aprila 1882. Program: trgu osnovala se je ,,ortsgruppe des deutschen schul- j 1. C. M. Weber —  „Euryanthe", ouvertura, se-
Vereines1'.   Na čelu je neavstrijski Nemec pivovar Larisch,  denarničar pruski dimnikur Trapp, pero-vodja dr. Schwab, sin švicarskih starišev in kot pri-tikline Drolz, Weber in Krajlič. Kje pa tiče gospodje Amon, Tieber m Povše, ki so poprej nosdi po konci glave?   Ali jft  njihovej  slavi uže odzvoniloV Vse kaže na to, kajti v občinskem in okrajnem zastopu nijmajo nič več govoriti, tujci pahnili so jih z vseh Častnih mest, niti „schulVereins" jim ne privoščijo, imajo jih  le še kot postrežnike tu pa tam v menj važnih mestih. Ker so uže tako revni, bilo bi vender škoda,  ko bi še dalje odločevali v ljudskej Soli, v katero  zahaja toliko  otrok iz okolice.   Čas bi bil jedenkrat,  da se slovenski kmetje v okolici, ki so se itak  uže glede celokupnosti ločili od trške občine, tudi glede šole odlu-čijo, ter da sezidata ob čini Marija Gradec in sv. Krištof svojo šolo, kakor so storili slovenski kmetje celjske okolice. Naj pusto tržane same tudi v tem oziru, naj vzdržuje „schulverein" tržanom šolo, sami je itak ne morejo. Saj potem  kmetje  lehko  sami odločujejo o nadzorstvu šol in dobe take  učitelje,  kateri ne bodo gladni Judeževih grošev.   Če pa zidanje nove šole preveč stane in bi bilo težavno dobiti odškodovanje za pre-puščenje šolske hiše od tržanov, je vender čas, da se jedenkrat zdramite in gospodarstvu tržanov v šoli, katero obiskuje toliko vaših otrok, pogledate malo na prste,  ter v  merodajne zastope spravite svojih ljudij  in tacih,   ki nijso kimovci.   V 10 letih ste vender uže uvideli, da se na račun vaših penezov poučujejo tržki otroci, da vaši otroci hodijo le v šolo sedet, ker se marajo  učitelji, ki so pod nemškim nadzorstvom, pečati bolj s tržkimi otroci, ako hočejo pokazati kaj uspeha. — Ako vam nij bilo prav, da se je vaše premoženje obračalo trgu v dobro in ste se posestniki iz občine Marija Gradec ločili od trga, zakaj bi ne storili tega yaradi šole.
stavljena za glasovir (čveteroročno), harmonij In 3 gosli, Bvirajo gospodje Julij vitez Ohm-Januselnnv-skv, Josip Maier, Alfred Ledenig, Anton Klein, Viktor Parma, Adolf Rohrman. 2. F. S. Vilhar — „Moja Indija*, moški zbor. P>. Avgust Re.nhard — „Iiex tremendae e Recordare della mess t da Requiem di G. Verdi", transkripcija za violoncello, gosli, harmonij in glasovir, svirajo gospodje Viktor Parma, Anton Klein, Alfred Ledenig in Julij vitez Ohm - Januschowsky. 4. A. Hajdrih — „Sirotaw, zbor in samospev za alt, poje gospica Jela Plskar-jeva in moški zbor. f>. Ketterer-Durand — „Faust Duo concertant pour Piano et orgne, Bvirata gosp Julij vitez Ohm-Januschowsky in Alfred Ledenig 6. G. Verdi — „Ave Marija", samospev za sopran, s spremijevanjein na gosldi in harmoniji. Poje go Spicu Albina Boehmova, spremljujeta gospoda Anton
uut popoludne imeli smo tukaj štiri sekunde trajajoč in jako močan potre*, da jednacega zdanji Novomeščani ne pomnijo   Nesreče nij nobene".
— (Nasprotna stranka,) zlasti pa grof G'., poskuša vse mogoče, da bi vladnega svetovalca pl. Pa-seotini-ja pripravila k temu, da bi preklical svoj izrek o fakcijoznej opoziciji. Naj se zgodi, kakor hoče, mi ostanemo pri svojem poročilu. — Pri priliki kaj več. —
— (Iz Medvod) se nam poroča, da so v Preski mrtveci, ki je umrl za koxaini ai OSepnicami, Imeli dva dni na parah, da so ga ljudje hodili kropit in da s;i ga delj časa imeli tudi V cerkvi in da sploh pri kosavih ne izpolnjujejo predpisov, kateri v»djijo za nalezljive bolezni. Kdor ima take sadeve na skrbi, naj stori svojo dolžnost in se briga o pravem 6asn.
— (Gada, ) modrasa, je ujel v sredo 29. t. m. nekdo v Borovnici uže proti mraku. Zasačil ga je baš, ko je iz srede grma lezel pod svojo skalo, ga poleni v precep dejal in v steklenico BHla&il. Lepo je gad pisan, silno dolg in pravi inrhcž. Nepoškodovan je in «e živi, če koga to zanimlje. — Gotovo pa j'1 knj nenavadnega, da tako sgodaj spomladi silijo gadje na dan.   À16, preroki !
— (Tržaška razstav;..) Lvrševalnemu odboru posrečilo se je, da je avstrijski „Lloyd" vož-u;no ponižal za 50% m vse predmete, kateri se odpošljejo na razstavo in da bode v kratkem znižal tudi vožniuo za promet ljudij. Jednnka olajšanja pričakujejo se tudi od raznih železnic. — Razstav-Ijalcev se je uže veliko Oglasilo in zastopane 80 vsakovrstne stroke in razne obrti in to po tako izvrstnih imenih in tovarnah, da bode ta razstava gotovo dostojna države, kakertna je naSa,
— (, .Cil lier Zeitung") donela navadno stilistične vaje nekaterih tamošajin c. kr. uradnikov, katerim spisom se pozna, da so njih očetje u di se malo dostojnosti, temveč pa psovk in ne bas salonskih izrazov v svojej praksi. Da ta list oznanjuje sovraštvo vsemu,  kar je slovanskega, da ne piše
Klein in Alfred Ledenig.    7. Mendelssohu-Baitholdi Feliks — Svatbena potnica iz godbe k Šekspirovcmu; jezika, je za nas popolnem naravno. A smešno
„san v poietnej noči', sestavljena na glasovir (čve Je, k ika sredstva mu rabijo v ti namen. Oelo pre-teroročno), harmonij, gosli in violoncello, svirajo' pereii pesnik v. Tschabuschnigg mora u omare in gospodje Julij vitez Ohm-Januscbowsky, Josip Maier, njegova pesen „der gehornte Siegfried" naj dokaže
Alfred Ledenig, Anton Klein, Adolf Hohrman in Viktor Parma. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Gospice in gospodje sodelujejo iz posebne prijaznosti. — Amerikanski harmonij (Estey Cottage orgije) posodi najprijazneje gosp. Alfred Ledenig, glasovir pa gosp. Ferdinand Souvan. — K tej be sedi vabi uljudno p. n. društvenike
Čitalni&in odbor.
— (n Ljubljanski Zvon") izide jutri in se bode od sedaj naprej razpošiljal vedno 1. dan vsacega meseca.
— (G.Jan. Oblak,) dekan v Cerknici, pride za dekana v Kamnik.
— (Potres.) Iz Novega mesta se nam v dan 30. t. m. piše: ,,Denes ob jednej uri in 4 7 mi-
lil.
Marijana si je Solomina, dokler ga nij videla, povsem drugače predstavljala.   Pri prvem pogledu
videl se jej je neznaten...... Tacih plavkastih,
suhih in žilavih ljudij videla je uže mnogo. A čim delj ga je opazovala, tem bolj se jej je dopadal. Ta mirni, sicer nekoliko težki ali ne neokretni človek se nij znal ni lagati ni bahati, to čitalo se mu je raz obraza. Na njega se je mogoče zanašati in upirati kot na skalo, on bi nikogar ne izdal, obratno, celo — pomagal bi! Njej se je videlo, da nij samo na njo, nego na vse navzočne napravil takšen utis. Temu, kar je Sipjaginu rekel, nij pripisovala nobene imenitnosti; razgovori o trgovcih in tvornicah zanimali so jo vrlo malo; toda, kako je govoril, izgledal in se smijal — to se jej je tako silno dopadalo.
„On je pravi poštenjak!" je rekla in to njegovo poštenje jej je bilo tako simpatično.
Znana, premda nekoliko nerazumljiva stvar je ta, da se Rus gotovo zlaže, ako le usta odpre, a vender nič tako visoko ne ceni — za nič nijma toli simpatije kot za odkritosrčnost. Solomina obdajala je pa tudi neka glorija, katero mora, kakor je rekel
voditelj  revolucionarnih   prizadevanj,  strogi Vazilij Nikolajevič, njegov naslednik imeti. Mej obedom na mignila je cesto Neždanovu, osobito, ako je Solomin kakšno zdravo misel izrekel;  naposled se je sama ujela, ko je Solomina primerjala z Neždanovom in to primerjanje izpalo je za Neždanova neugodno.
Neždanovljev obraz bil je brez vsake dvojbe mnogo lepši in prijetnejš.% nego Solomiuov, toda prvega lice izraževalo je celo vrsto raznih čuvstev: srd, zadrego, neiztrpljivost . ... da, celo obupanje; nemiren je bil, kot da sedi na iglah, skušal je govoriti, a takoj umolkuil ter se nervozno in zaničljivo nasmijal .... Solomin napravil je povsem drugačen utisek; avcopram se je neprisiljeno držal, baš kot da je doma, to se mu je vender videlo, da se dolgočasi; iz vsega bilo je razvidno, da njegovo mnenje nij odvisno od mnenja nobenega druzega človeka in da nij možno, nikomur možno kaj nanj vplivati. „Na vsak način moram tega človeka svet slišati !" mislila je Marijana; „nekaj koristnega bodem vsakako od njega slišala." Po obedu poslala je torej Neždanova, kakor smo videli, k njemu.
(Dalje prih.)
Celjanom škodljivost slovanst.va. Zadnja strofa slove namreč:
„Dns blntt auf seinein rtlcken Vcnbirb den dcutHchuii Man ; l>as liat von diT tdavisctuMi Limit! Ein ein/.itfi-N Blatt gethan."
Do zdaj smo vedno čitali, da je Siegfrieda prebol „der grimine llugen". kateri je z istinilo n e m š k o - v i t e š k i m pogumom na tleh ležečemu od zadaj prizadel smrtno rano, a „C llier Zeitungu in njeni Ilofpoet d džitu ubogo slovansko lipo tega umora, po katerem §. kaz. zak. nij rečeno. Ofelijtv, idi, idi v kloster !
— (Krasne piruhe) prejme slovenski narod za letošnjo Veliko noč. Sloveči naš pesnik X. izdal bode namreč te dni prvi, deset tiskanih pol obsežni zvezek svojdi divnih poezij. Knjigo sta prekrasno natisnila Klein iu Kovač.
„Ljuh. Zvon".
Gospodje člani društva „Sokola" in gg. pevci ljubljanske čitalnice vabijo se najuljudneje jutri t soboto due 1. aprila 1882. leta zvečer ob 8. uri v „Sokolov" Jour-fixe", kateri bode v gostilni „pri Vi-rantu". Program je zanimljiv. Reditelj mu g. J. Kališnik. ODBOR.
Telegrama »Slovenskemu Narodu".
Madrid 31. marcija. Agitacija v Barceloni se množi. Vse delavnice in založišča se zapirajo. Trume delavcev hotele so ovirati odhod trčna (train) streljalo se je, policija je intervenirala. Jutri se bode razglasil nad vso Katalonijo obsedni stan.
Praga- Dr. Rieger bil je v „Meščan-skej Besedi" z navdušenjem sprejet in je dejal : Vsega, za kar se poganjamo, ne moremo doseči; počakati moramo, naše zahteve morajo biti  bolj zmerne,  pomisliti moramo, da smo
avstrijski državljani, svoje terjatve moramo po potrebah države uravnati. Mi ne zahtevamo večjih pravic, kakor jih imajo Nemci, a hočemo poleg njih uživati svoje pravice. Napredovali smo bolje, nego drugi.
Odesa 81. marcija. Prokurator Kiewšen je včeraj zvečer na brežnem bulevardu streljal z revolverjem na generala vojnega sodišča Strel-nikova in ga ranil. Strelnikov je dve minuti pozneje umrl. Napastnika so zaprli.
Razne vesti.
* (Led ni ki ginejo.) Sedanje nenavadno lepo vreme dalo je povod učenjakom in drugim, ugibati o uzrokih. Da si se pozitivno gotovemu uzroku še nij prišlo na sled, imela so raziskavanja vender dobre in važne nasledke. Francoski učenjak C. Duiour pripoveduje namreč v listu ,,Bulletin de la Societe Vaudoise des Sciences Naturelles" kako je on v družbi z F. A. Forelom opazoval Rhone — lednik, ter se prepričal, da se ta lednik krči in znatno manjša. Na vprašanja do naravoslovcev o druzih državah dobil je poročila, po katerih je po polnem gotovo, da vsi evropski ledniki v Pirenejah, v Alpah, v Kavkazu in Skandinaviji leto za letom nazadujejo, se zmanjšujejo, da so nekateri manjši ledniki c*do popolnem izginili. Isto se opazuje v Grenlandiji in v Spitzbergen. Seli tudi ledniki v Ameriki in na južnej polovici naše zemlje isto tako nazaj pomikajo, se nij dognano, trditev pa nikakor nij predrzna, da mora zmanjšanje lednikov nekoliko na vsak način vplivati na vremenske razmere našega kontinenta.
* (Koliko pšenice se je lani na svetu pridelalo.) Skupna množica lani na svetu pridelane pšenice se ceni na 722 milijonov hektolitrov. Od teh jih pripade skoro natanko peti del, namreč 145 milijonov hektolitrov Zjedinjenim državam, 116 milijonov Rusiji, 812 mil. Francoskej, 522 Španiji s Portugalsko, 435 Italiji, 406 Nemčiji, 34 8 balkanskim deželam, po 29 Avstriji in An gleškej, 116 Kanadi, 10 2 Avstraliji, 73 Nizozem-skej in Belgiji skupaj.
Meteorologicno poročilo.
A. V LJubljani:
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mu krina t mm.
3 a t—'	Ob 7. ari ijutraj »b 1. ari p»ptlu<]n« •b 9. ari itečer	72704 mu. 730-91 mm. 734-79 mm.	-1- 10° C -f 36° C -f 3-2° C	slabotna burja slabolrn jugozahod slaboten jugozahod	oblačno oblačno oblačno	16-40am. snega.
3 i~ oí a oo (M	ob 7. iri zjutraj •b l. ari popiludnt ob 9. ari nato	738-34niai. 73830 mm. 740-25 mm.	4- 2-o°c -f- 10-4°C -f 4-4° C	ilabolen inhod slaboten JHirozahod alabottn seier	deloma jasno deloma jam« jasno	000 mm.
29. marca	•b 7. uri ijutraj •b 2. uri popoludue ob 9. nri vtttr	739-71 mm. 737-48 mm. 735-97 mu.	— 10°C -f 11-8«C 4- 4-8° C	br»-vetrije slaboten izhod tlakoteu jugozahod	deloma jasno delomu jaso« jasno	0-00 mm.
30. marca	•b 7. nri ijutraj •b 2. uri popoludno •b 7. uri ltečer	73483 mm. 73185 mm. 73111 mn.	4- 0-2° C + 13-8<>C -f 70°C	TeUrno slabotin jugozahod slaboten vzhod	jasno jasn* jasno	000 mm.
B. V Avstriji »ploh:
Zračni pritisk bo je zopet na nagloma precej močno vzdignil in je bil precej jednakomerno razdeljen, tako, da znaša razloček mej maksimom na jugu in mej ininimotn na severovzbodu 9 mm. Vetrovi so postali nekoliko močnejši in so se zasukali večinoma proti zabodu. Temperatura se je nekoliko vzdignila, vender je še precej nadnonnalna; raz loček mej maksimom in ininimom znaša 10° C. Nebo je bilo večjidel še povsod ali deloma ali pa popolnem oblačno, na severu še celo deževno. Po večjih krajih jo palo zadnje dni mnogo snega.  Morje je bilo še vedno precej nemirno.
IDuLn^jslsia, borza
dné 31. marcija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Zlata renta .... 1860 državno pesojilo
Srebro
bankovcih .	.    75 gld. 95	kr.
srebru       1 •	.     76   , 55	>
	.     93   , 55	n
•   •           > •	.   129   „ 75	j)
	•   820   „ -	M
		D
		n
Napol.............. 9
C. kr. cekini........... 5
Državne marke......... 58
4°/# državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 118
Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100   „ 169
4°/0 avstr. zlata rats, davka prosta .   . 93
Ogrska zlata renta 6°/0...... 118
•     4<70...... 88
„      papirna renta ">°/t..... 87
5fl/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104
Donava Mg. srečke f>°/f    .   .    100 gld. 112
Zeiiilj. ohč. avstr. iVoVo zlati zast. listi  . 119
Trior, oblig Elizabetine zapad. železnice 98
Prior, oblig  Ferdinandove sev. železnice 105
Kreditne srečko.....100 gld. 177
Rudolfove srečke.....                       10   „ —
Akcije aBglo-avstr. banke .   .    120   „ 127
Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. .   . 209
50 61
60 75 25 45 70 10 30
75
75
75 50
Zahvala.
Za toplo Hočutje in obilo spremstvo pri pogrebu nepozabljive
ANTONIJE,
za krasne darovane vence, izrekam vsem, posebno pa gg. nosilcem vencev in pevcem, najprisrčnejšo zahvalo.
(196)
S t, Vid nad Vipavo, dne 30. marca 1882.
Filip Vrtovec,
brat.
i i
Podoba
< dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega, ►
doiaincl umetnik, slikar g. profesor IVAN 1'lCAMii: v Krauji in katera predstavlja očeta našega naroda, kakeršen je bil o svojej 70letnici, ko so ga videli najodličnejši možje našega naroda, izide po velikonočnih praznikih v olji tiskana v m o j ej zalogi.
Gotovo znamenje, da je podoba izvrstna, je to, da jo častita vdova pokojnega očeta slovenskega naroda, gospa Karolina Bleiweisova pl. TrstcniAka, kupila <>d mene po pri it. Franketu izdelan original.
Prosim mnogobrojne čestitelje očeta slovenskega naroda, dr. Janeza viteza Bleiweisa, kateri želč res blagemu poko triku jednako živo podobo si pridobiti, pri meni naroeiil, kakor hitro mogoče.
Podobe bodo 63 cm. široke, a 79 cm. visoke in jim je cena brez okvira 4 gl. a. v.
^ME" Barok-okviri ~3M£
k tej podobi od & gld. SO kr. naprej.
Te podobe malo manjše, in sicer 55 cm. široke, 69 cin. visoke, z barok-okflrom, od O gld. naprej
Z odličnim spoštovanjem
PEREGRIN KAJZEL,
narodni trgovec, (196—1)
Stari trg- št. 3 O , -v Hi j -a. "b 1 j et rx i.
EPILEPSIJO
(božjnst) ozdravi indijski zeli&ki sok, ki se kot posebnost, da kot jeriino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper hožjast. (218—26)
Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega Boka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen so ublaži in naposled popolnem odpravi.
Dobiva se flneon po 20 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v Ljubljani ima ta sok lekarnar g. Julij pl. Triak6czy, v Jieiuu pa prirejevatelj Kudolf stalil, emer. lekarnar.
S pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja.
Gastlov
BLUTRE1NIGUHGS
M •CmJha mi
to jako vplivno zdravilno sredstvo iz dobrih, nedra-žilnih, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja pro-bavljalni aparat.
Cfastlcvc posladkorjene kri čistilne iugljice
(škatljica po 30 in 50 kr.) (624—22) so najbolj renomirano, najcenejše, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revmi in po-dagr;, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahneuju. Najboljše blato odpravljaj oče sredstvo za žene in otroke. I*ravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralne zaloge:
Lckania ..pri obelisku*' v Cclovci. Zaloga v Lj ub Ij ani: V. Trnkoczj; v Postoj ni: A. Leban; v Kranj i: K. Šavnik; v Logatci: Al. Skala; vZagorji: A. Mihelič; vSemlinu: J. Straub.
L
llllff.S.11 I «!<}
zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št I,
ordiniia v vseh
zobnih boleznih
in postavlja zdaj
umetalne zobe in zobovje
dobro in brez bolečin.
(77—15)
Zoper jotil^o !
Radgostski untver&aMni e«/
in
rožnovski mahe rastlinski celtlički,
priporočajo se posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za su-šico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko štovilo priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _
Gospodu lekarju J. Nelchertu v Rožnavi.
Uže tri mesece boleha moja soproga za nevarno pljučno boleznijo. Ker se mi je od množili stranij priporočalo, prosim, da mi pošljete povntno 1 zavitek Kadgostskega čaja in 2 skat. maho-rastlinskih celt.lič-kov. Naslov:
Župan v Črešnjevci poleg Ilirske Bistrice.
Gospodu lekarju .f. Seichertu v Rožnavi.
S tem vas priiazno prosim, pošljite mi svojega izvrstnega Rarigosfskoga uoiverzalne^a čaja, ki me je popolnem ozdravil mojega dolgoletnega hudega ka-tara v želodci, zopet 2 zavitka prejo ko mogoče, po poštnem povzetji. Preverjen sem, da bode ozdravil tudi mojo soprogo, ki za isto boleznijo boleha. Prosim vas pa na dalje tudi, da mi pošljete še dva zavitku vaših maho-rastlinskih celtličkov, katere rabijo moji otrobi zoper oslovski kašelj.
Se spoštovanjem udan<<
F. Müller, vodja.
Ronov, na Češkem, v6. aprila 1878.
Vaše blagorodje! Izvolite mi brzo poslati s poštnim povzetjem 2 zavitka Kadgostskega univerzalnega čaja in 2 škat-Ijici Rožnavskih celtličkov. — Oboje se je dobro obneslo. Naslov:
TkereHia Zoufaly,
cale dei tintori, lil. piano časa Madovič a Zara (Dal-(136—1) inaeija •.
Vašo blagorodje! Ker se mi je vaše izvrstno zdravilo od mnogih stran ij toplo priporočalo, zatw vas prosim, da mi kmalu pošljete s poštnim povzetjem H zavitke R id-go&.skega univerzalnega čaja la ti šk. tuaho-.-asuiaskih celtl čkov. Udani
Ivan 1'odusku, lovec grofa Chotwka v Neštinu pri Kloku v Sremu.
Od tega po zdravniškuj razložbi in prodpitrih pripravljoni čaj, velja za Hdnevno rabo pripravljeni paket z uakazom o rabi 1 gld. »v. v. Jedna originalna škatlja Rožnovsicih uiahu-rariilinskili cult.ič-kov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posčbe.
KadieoHlMki uuiYerzalaii caj in ltoznovwki uiaho-raHtliuMki eeltlički dobivajo se Jediuo le v lekarni J. Meickerlat v liofcnovi na Morav-«ki'in , in razpošiljajo se naročila na vse Btram proti poštnemu povzetju.
Da je pa p. u. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: W. Mayr v Ljubi jun i, W. König v IIarilioric« S. Mittelbach in J. Cejbek v Zagrebu, Barmherzige Brüder in A. Nod ved v Oradei, A. M a r e k in J. Kupferschmied v 4 <* ■ i i - 0. Rti a s bei m v liipui«ii9 Carl G rab ach im- v Muruu, J. Illing v Kot-i <-n m ii u u, W. Thuruwald v (»lovci.
Zaloge
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajalnicah materijalnega blaga. tJßJT~ Uokior Ilorstova jedlno prnva voda
za oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okropljenje in vzdržanje vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njogovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzenje.
Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več.
l'i-m» so dobi Mamo naravnost iz lekarne v kopolišči Rožnavi.
gßf~ Kožnovski cvet za živce, hitro in trajno Oidravlja putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica 70 kr. av. za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi so dobi samo naravnost Iz lekarne v Rožuavi (Moravska).
Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i č.
Lastnina in tisk „Närodne tiskarne'1.