Urad niitvo • oprava: LJubljana, Kopitarjev* 6. Telelon 4001. 4004 Maaetni naročnina It lir, ca Ino-zemitvo 51-50 Ui. ček. rat. naročnino ' Ljubljani ln 10.547 •nt 10450 za za InseraU SLOVENEC SEPTEMBER-1943 28 TOREK Schwere feindliche Verluste bei Salerno Erfolglose sowjetische Angriffe am Kubanbriickenkopf und im mittleren Frontabschnitt — Die Sowjets waren bei Versuchen Dnjeper zu iiberschreiten aufgerieben Aus dem Fflhrer-Hauptijuartier, 27. Sep- 1 tember. Das Oberkommando der Wehrmacht I glbt bekannt: Am Kubanbrtickenkopf blleben Crtllcbe Angriffe der Sovvjets erfolglos. Er-neut blnter der Front gelandete feindliche Gruppen vvurden aufgerieben. SQdoctwIrts Saporoschje grlff der Feind mit starken von Schlachtfllegern un-terstUtzten Infanterie- und PanzerkrSften an. Wo die Sovvjets an elnlgen Stellen flrt-llche ClnbrOche erzlelen konnten, vvurden dlese abgerlegelt. Wurhtlge elgene Gegen-angriffe verliefen erfolgreich. Dabcl ver-nlebtete elne panzerdlvlslon durch Vorstoss gegen den Bereltstellungsraum der Sovvjets U Panzer nnd «2 GeschDtze. Die schvveren KSmpfe slnd noch im Gange. Vom Dnjeperknle bis zur Prlpjet-mdndung versuchte der Feind gestern vvleder den Dnjeper zu Iiberschreiten. Die melst ln der Dunkelhelt gelandeten Kampf-gruppen vvurden durch sofort einsetzcnde Gegenstfisse vernlchtet, zuriickgeworfcn oder auf engtten Raum zusammengedrgngt. Im mittleren Frontabschnitt daucrn die Abvvehrkampfe an den blsherigen Schvverpunkten mit unverminderter stsrke an. Die Sovvjets, die hler zum Telle neue KrSfte herangefUhrt hatten, erlitten ln den harten KSmpfcn hohe Verluste. An der Ob rt gen Ostfront verllef der Tag im Atlgemeinen ruhlg. An der sUdltalienlschen Front ftlhrte der Feind im Geblrge nordwestllch und sUdwcstllch Salerno zahlrciche ort-liche Angriffe, die Jedoch unter schvvcren felndllchen Verlustcn scheltcrten. Im Ost-geblet haben sich unsere Truppen nach Zer-stfirung der Verkehrselnrlchtungcn und un-gehlndert vom Fclnde auf neue Stellungen abgesetzt. Kampf- und Sturzkampfflugzcuge be-schSdlgten im Aegelschen Mccre zwel Zerstorer schvvcr, versenkten eln Handels-schiff und setzten cinen zwelten grosscn Frachter in Brand. Elnzelne feindliche StOrflugzeuge war-fen ln der vergangenen Nacht elnige Bomben auf vvestdeutschet Gcbiet. Es cntstand nur geringer Schaden. Obletnica trojne zveze Berlin, 27. sept. »Volkischer Beo-kachterc objavlja ob tretji obletnici trojnega pakta daljši članek, v katerem piše med drugim: »Takrat je nemški Reich v prvem letu vojne zlomil odpor v Evropi. Italija je bila taikrat sele par tednov v Tojni, Japonska pa še izven vojne. Sklenitev pakta je predstavljala tedaj v prvi vrsti svarilo imperialističnim silam, predvsem pa svarilo na naslov Washingtona, da vodi nadaljnje prikrito sodelovanje v vojni neizogibno do konflikta z vsemi tremi mladimi narodi. Danes, tri leta pozneje, so fronte končno razčiščene in zavzete postojanke za končno zmago. Kakor so plutokrajije in boljševizem v tem silnem spopadu našli pot drug do drugega, ker spadajo skupaj, prav tako tuai trojni pakt ni običajen diplomatski instrument, nego simboličen okvir za v«e narode in države, ki hočejo po novi poti.« Berlin, 27. sept. Za obletnico trojne zveze bodo nocoj v ponedeljek ob 19.30 govorili po radiu zunanji minister nemškega rajha von Ribbentrop, Duce kot zunanji minister fašistične republikanske vlade in japonski zunanji minister Sige-mitsu. Vse nemške radijske postaje bodo te govore prenašale. Berlin, 27. sept. »Deutsche Diploma-tisehe Korrespondenz« piže, da je pogodba o trojni zvezi temelj novega reda v Evropi in v Vzhodni Aziji. Ta pogodba poroštvuje narodom obstoj in ima v sebi V6e pogoje za red in gospodarski dvig ljudstev. Člankar zaključuje svoje misli z ugotovitvijo, da tretja obletnica pogodbe ne potrebuje proslav, ker pada v okvir resnih vojaških dogodkov. Pač pa je pogodba dokaz, da. je politika trojne zveze krenila na pot, ki so jo dogodki potrdili. Roosevelt hoče uničiti Evropo -cp- Zagreb, 27. sept. Hrvatski zunanji minister dr. Mile Budak ie dal zastopniku giemškega poročevalskega urada izjavo, v kateri je pokazal, kako Roosevelt oznanja duha upora proti dostojnosti in morali, proti zvestobi in čutu dolžnosti, proti marljivosti in požrtvovalnosti, proti ljubezni do rodne hiše, ognjišča in domovine, da, proti najosnovnejšim človečanskim zakonom. Roosevelt se bori proti Evropi in njenim narodom. On hoče uničiti evropsko kulturo, izročiti evropske narode judovski nadob,lasti in zasužnjiti evropsko gosjiodarstvo. Narodni socialisti pa so — je naglasil dr. Bu- dak — takoj, ko so prišli, zagotovili red in pravičnost, popravili stoletno krivico in dajejo še danes nečloveške krvave žrtve za ohranitev evropske kulture. »Narodni socialisti so največji prijatelji hrvatskega ljudstva,« je naglasil dr. B udak. Hrvati ljubijo Nemce in spoštujejo Fiihrerja, kateremu so dolžni največjo hvaležnost. Hrvati bodo storili vse. da bodo s koreninami vred iztrebili duha upora, ki je zlasti zaradi izdajstva Badoglieve klike nastal tu in tam na Hrvatskem, kjer ga podpirajo skoraj izključno tujerodci. — II — GRAVI PERDITE S0VIETICHE Contrattacchi tedesehi con sticcesso sul ironte del Nipro — Inliltrazioni locali nemiche arginate Dal Quartler generale del Ftthrer, 27 settembre. II Comando supremo tedesco co-munlca: Attacchi locali del sovietlci sulla testa dl poute del Cuban non ebbero rlsultato. Gruppl nemici sbarcatlsl dletro 11 fronte furono completamcnte anntentatl. A sud-est dl Saporoscle II nemico attac-eava eon lngentl forze dl fanterla e con forze corrazzate appogglato dalPavlazlone dl combattlmento. Tutte le lnflltrazlonl sovletlche ln elngoll puntl locali furono arginate. I nostri poderosl contrattacchi aveva.no auccesso. Una nostra dlvislone mo-torlzzata penetrando nelle poslzlonl dl par-tenza del sovietlci dlstruggeva 11 carl ar-mati e 72 cannonl. Accanltl combattimcntl sono tuttora ln corso. Dal gomlto del Nipro allo sbocco del Prlpjet 11 nemico tentava lerl nuovamente dl Oltrepassare II Nipro. Gruppl dl combattlmento, sbarcatlsl ln gran parte nei-1'oscnrlta eon repentlnl contrattacchi venl-vano annlentatl. resplntt o clrcostrittl ln angustlssimo spazlo. Nei settore centrale del fronte combattimenti di dlfesa perdurano con non ml-nore Tloienza nei puntl dl gravltazlone. I sovietlci, che avevano parzlalmente qul trasportato nuove forze, sublvano gravl perdlte In duri combattimenti. Sul resto del fronte orientale la glor-nata trascorreva in generale tranqullla. Sul fronte meridionale ltallano, sulic montagne, a nord-ovest e a sud-ovest dl Salerno 11 nemico esegulva numerosi attac-ehl locali clie falllvano con grandl perdlte per 11 nemico. Nelle reglonl orlentall le no-stre truppe, Indlsturbate dal nemico, si rt-tlravano su nuove poslzion! dopo aver dl-»trutto Inplantl dl comunlcazlonl. Aerel dl combattlmento e tn plcchlata dantiegglavano gravemente nell'Egeo due eacclatorpedlniere, affondavano una navo me.rcantlle e Incendlavano un grande va-pore dl trasporto. Slngoll aerel nemici d| dlsturho getta-rano pocbe bombe la notte seorsa sul terrl-torlo occldrntale del Belch, causando sol-tanto plecoll dannl. Delovna služba v Italiji Rim, 26. sept. Fašistična nacionalna vlada je razširila obvezno delovno službo na vse letnike od 1910. do 1925. V ponedeljek 4. oktobra uvedba normalnega časa < -cp- Berlin, 27. sept. Ministrski odbor za državno obrambo je sklenil, da se bo za zimo 1943-44 spet uvedel normalni čas. Prehod iz jjoletnefeh m normalni čas bo v ponedeljek, dne 4. oktobra 1945 ob treh zjutraj. Ob tem času bodo kazalci vselv, ur pomanknjeni za eno uro nazaj. 3. IV. 1944 ob dveh zjutraj bo spet uveden poletni čas. Nemške čete in Vatikan -cp- Berlin, 27. sept. Zadnje dni se sovražna agitacija s svojimi prostaš-kimi izmišljotinami o grozodejstvih stalno trudi z razširjanjem cele poplave laži, češ da so nemške čete kršile pravice vatikanske države. .Samo ob sebi je umevno, da so te pravice, ki so bile objavljene tudi v nevtralnem tisku, brez vsake podlage. Tudi »Osservatore Romano«, uradno vatikansko glasilo, je te govorice izrecno zanikal ter pri tem ugotovil, da nemške čete niso nikjer prekoračile sj>o-razumno določene demarkacijske črte. Spori med zavezniki so le periferni Berlin, 23. sept. DNB. Na vprašanje, če se da sklepati iz nekaterih znakov, kakor na primer zadnji čas iz izjav angleškega zunanjega ministra, na skalitev odnosov med Angloamerikanci in Sovjeti, izjavljajo na VVilhelmstrasse, da so prej ko slej mnenja, da gre pri tem lo za manjša obrobna neskladja, dočim pa obstoja popolno soglasje v bistvenih stvareh, kakor na primer v tem, da Angloamerikanci Sovjetom priznavajo uadoblast v Evropi. Naročajte roman »Ivanhoe«! Težke sovražne izgube pri Salernu Brezuspešni sovjetski napadi v kubanjskem predmostju in na srednjem odseku — Sovjeti so bili uničeni pri poskusu prekoračiti Dnjeper Iz FUhrtrjevcga glavnega stana, 27. septembra. Nemško vrhovno poveljnlšlvo objavlja: Na kuhanjskem predmostju so bili krajevni napadi Sovjetov brezuspešni. Sovražne skupine, ki so se ponovno Izkrcalo za bojno črto, so bile popolnoma uničene. Jugovzhodno od Zaporožja je sovražnik napadel z močnimi pehotnimi In oklepnimi silam! In podporo bojnih letalcev. Kjer koli so Sovjeti na posameznih mestih lahko dosegli krajevne vdore, so bili zajezeni. Siloviti lastni protinapadi so potekli uspešno. Tri tem je uničita ena oklepna divizija s snnknin v Izhodiščni prostor Sovjetov 11 oklepnih voz ln topov. Hudi boji še trajajo. Od kolena Dnjeprn do Izliva P r 1 -p je t a Je skušal sovražnik včeraj spet prekoračiti Dnjeper. Dojne skupine, ki so večinoma pristale v temi, so bile a takoj šnjlnil protlsunkl uničene, vržene ua/aj ali pa stisnjene na najtesnejši prostor. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča trajajo obrambni hoji na dosedanllh težiščih z nezmanjšano silo dalje. Sovjeti, ki so tukaj deloma privedli nove čete, so Imeli v hudih bojih visoke izgube. Na ostalem vzhodnem hoJUču Je potekel dan v splošnem mirno. Na jnžnoltalljanskem bojišč d jo sovražnik v gorah severozah. In Ju-gozah. od Salcrnn Izvedel številne kra Jevne napade, ki pa ao se Izjalovili ob hudih sovražnikovih Izgubah. V vzhodnih predtllb so se naše čete po uničenju prometnih naprav In nemoteno od sovražnika odmaknile na nove postojanke. Bojna In strmoglavna letala so hudo poškodovala v Egejskem morju 2 rušiica, potopila eno trgovsko ladjo ter zažgala drug velik prevozni parnik. Posamezna sovražna vznemlrjevalua letala so preteklo noč odvrgla nekaj bomb na zahodno nemško ozemlje. Na stala je samo neznatna škoda. Težko orožje pomaga grenadirjem -cp- Berlin, 27. sept. Južno od Lado-škega jezera so prenehali večdnevni siloviti boji. Bilo je le še nekaj krajevnega vojskovanja. Pred nekaj dnevi, ko so boljševiki napadali višinske postojanke pri Sinjavinu, se je bitka silno razvnela, vendar pa so se Sovjeti zaradi velikih izgub ter uničenja mnogih tankov morali umakniti na prejšnje postojanke ter prenehati z napadi. Nemškim grenadirjem je pri obrambnih bojih zelo pomagalo težko orožje. Težko orožje je moglo izpolniti svojo nalogo, ker so bili topniški opazovalci na zelo sprednjih postojankah. Tako je posadka neke nemške baterije v jasni noči ob luninem svitu uničila več dobro zakrinkanih betonskih bunkerjev ter sovražnih sil, ki so se v kritju teh bunkerjev pripravljale za napad. Težko topništvo je uničilo sovražnika, čeprav je bilo tudi samo izpostavljeno nasprotnemu ognju. Najbolj pa je težko topništvo razbremenilo grenadirje pri tankovskih napadih dne 18. septembra, ko mu je topni-čarski opazovalec, ki je bil sredi sovražnega ognja, dajal tako točne podatke, da je naravnost pogodilo tri velike sovjetske tanke. Prvi je bil neki »T 34«. Boljševiki so ga uporabljali za opazovališče. Obležal je z uničeno gosenico, te druga granata ga je raztrgala. Neki drugi sovjetski tank je obtičal v močvirju. Skušal sc i« rešiti in na pomoč mu je prišel še tretji tank. Po nekaj strelih sta bila oba zadeta in sta zgorela. Poleg teh treh velikih tankov je težko orožje uničilo še več sovjetskih oklepnih vozil. Po zlomu velikega napada 18. septembra so se boljševiki naslednje dni omejili na manjše krajevne sunke. Zgodaj zjutraj so se napadalne čete spustile v napad na neko peščeno sipino, ki jo' jc ščitil neki vviirtenberško-bedenski gre-nadirski oddelek. Ko ie straža opazila lahen žvenket in pritajena povelja, |e obvestila posadko v strelskem jarku. Ko so vojaki skočili iz bunkerja, je žo prile-letela v strelski jarek prva ročna bomba, ki je eksplodirala pred stražarjem ter mu odtrgala polovico desne noge. Navzlic groznim bolečinam je grenadir ostal na svojem mestu in neprestano metal bombe ter prisilil prodirajoče botj-ševike, da so ce morali vreči na tla. Nato so pritekli tovariši ter so po zc'o kratkem boju s težkimi strojnicami odbili sovražnika. Srbija obsoja londonske hujskanje Belgrad, 27. sept. DNB. Božidar Pepič tiskovni ataše pri bi v. angleškem poslaništvu v Belgradu je naslo-vil nekaj ostrih besed proti jugoslovanskim emigrantskim politikom. Imenoval jih je »vsevedne nadmodrijane, ki so osramotili Jugoslavijo« in izrecno poudaril, da meni s tem izključno vse dosedanje člane jugoslovanskega emigrantskega odbora. Ti ljudje da-nes nikogar več ne predstavljajo. Pepič je rekel dobesedno takole: >I,on-don se danes zanima le še za Titove partizane«. Tito je znani vodja boljševiških tolp na nekdanjem jugoslovanskem ozemlju. Eondon je pustil na cedilu jugoslovansko emigrantsko kli-ko kot so Nfihajlovič. Slobodan Jova-novič in Trifunovič. To dejstvo označuje belgra jsko »Novo Vreme« za brco srbskemu zamorcu, ki je storil svojo dolžnost. List se nato obrača na prijatelje Anglije ter pravi, kako so nekoč lord Amery, lord Clissold in londonski radio v nebo povzdigovali jugoslovanske begunce, toda to ploskanje je trajalo le tako dolgo, dokler se jugoslovanska tragedija ni končala. Ko so begunci prispeli v London, so jih že z začudenjem spraševali, zakaj je bil odpor Jugoslovanov tako kratek. Ko so pozneje iznašli begunci »jugoslovansko armado v domovini« in se je začel blesteti polkovnik Dra-ža Mihajlovič, ki je bil imenovan za brigndnega ter armndnega generala, načelnika glavnega stana jn nazadnje, vojnega ministra, so je Srbija spet dvignila na borzi s človeškim mrsorn. London je odobraval in ploskal, ko se je ljudstvo začelo dušili v lastni krvi. Le po prizadevanju generala Nedi-ča in njegovih sodelavcev je |K>-vrnil red in mir v deželo. I.ondon in Moskva sla iK^tnla nezadovoljna in begunske delnice so doživele katastrofalni poraz nu judovskih begunskih borzah. Kot prvi je padel Simo-vič v |K)zabo. Del protiboi jševiške skupine se je za kratek čas še rešil. Moskva se je pritoževala nad »jugoslovansko reakcionarno \lado« ter hvalila Hrvate Krnjeviča, Košutiča in Ju-kiča, ki so zlomili vrat svojim srbskim tovarišem. Ko pa Srbi na vse londonske klice niso hoteli kot Ctilukafri v sinrt za Angleže, je prišlo do končnega poloma emigrantske vlade. »Novo Vreme« nato našteva, da je Anglija Srbijo često izdala. Anglija je delala Srbiji velike težave že na dunajskem kongresu pri srbskih osvobodilnih Iiorbali proti Turkom. Prva izdaja pa datira iz leta 1915, ko ni bilo obljubljene angleške pomoči in se je morala srbska armada tragično umakniti skozi Albanijo. Druga izdaja iz leta 1941 je še vsem v spominu, ko so pučMi zaman pričakovali angleška letala. Tretjič je izdala Anglija Srbe poleti 194). ko jih je ščuvala na gverilsko vojno proti Nemčiji. Sedanja četrta izdaja j)a je zadela še kralja Petra II., ko so Angleži vrgli od sebe Jugoslavijo in s tem tudi Srbijo kot nepomombno darilo. Na koncu se list sprašuje, kdo je agent tujcev, kdo je plačanec tujcev in izdajalec ter kdo rodoljub. Dejstva sama so najboljši odgovor na to vprašanje. Anglija koplje sama sebi grob -op- Bukarešta, 27. sept. »V času, ko naj bi bila Evropa izročena boljševizmu in ko naj se sama z lastno močjo brani ne le proti boljševiške-mu besu, ampak tudi proti angleško-ameriškemu napadu, je pokazal Churchill, da je orodje zločinske j n (lovsko-komunistične svetovne zarote«, piše »Porunca Vremii«. »Nikdar v zgodovini«, piše list nadalje, »ni bila Anglija tako nujno kakor danes (»klicana k solidarnosti z evropsko celino, kajti grožnja, ki preži na Evropo, prav ta,ko grozi angleškim otokom. Ako bi Churchill omogočil zmago boljševizma, naj se dobro zaveda, da bi boljševiška zmaga bila istočasno nagrobni spomenik za angleški imperij. Nihče ne more v primeru boljše-viške zmage izgubiti več kakor Angleži. Tn kljub temu stoji Anglija v tej borbi proti komunistični svetovni revoluciji ter y»roti judovski svetovni nadvladi na strani svo,;iA krvnikov.« »Actzuinea« pa ugotavlja, da se angleška politika vedno bolj podreja sovljetskim željam, kar je pokazal Churchill s tem. da je pritegnil Sovje-te k sodelovanju pri urejevanju sredozemskih vprašanj. Ugled nemške vojske je trden -cp- Madrid, 27. sept. List Prensa« sodi, da se nemško vodstvo pri izvajanju operacij na vzhodnem bojišču prav nič ne ozira na prestiž, ker jc prestiž nemške vojske v 6vetu tako zasidran in trden, da tudi zaradi začasnih ukrepov v Sovjetski Rusiji prav nič ne trpi. Ta španski list predvsem naglaša suvereni mir, s katerim nemško ljudstvo sprejema nekatere vojaške ukrepe ter ugotavlja, da bo ogromno deio, ki ga danes opravlja Nemčija, nekega dne rodilo sadove. Velik odziv za vstop v domobranske vrste Zlasti mladina se navdušeno prijavlja v službo domovine Ljubljana, 27. septembra. Slovenska domobranska legija jr na pohodu. Slovensko ljudstvo je razumelo klic poveljstva Slovenske domobranske legije in v teh dveh dneh se je priglasilo pri poveljstvu že izredno mnogo slovensko zavednih rodoljubov, ki so pripravljeni stopiti v slovensko obrambno organizacijo. Kljub komunistični propagandi, ki hoče tudi tej organizaciji pripisati neko strankarsko poslanstvo, -se je že v soboto priglasilo zelo mnogo mož in funtov. Razveseljivo je, du se posebno prijavlja mladina. Tudi v nedeljo, zlasti pu v ponedeljek sc je prijavilo izredno mnogo prostovoljcev. Komisija. ki ima opravila z vpisovanjem, je nn posebno željo vpisala v Legijo tudi mnogo funtov, ki še niso dopolnili 18 lit. Prijavljajo sc (udi številni nkudemiki in srcdnjcšolsku mladina. Dn se organizacija popolneje izvede, je bilo sklenjeno, dn se bodo danes pričele skupinske prijave. Tnko bodo prišle na poveljstvo na Ambrožev trg skupine i/, posnmeznib organiziranih predelov mesta in se prijavile skupno. Pa tudi i/, dežele prihajajo poročila o postopnem toda organiziranem prijavljanju prostovoljcev. Pri Kosiu-njevici je že nastopila skupina 240 brambovcev-omladincev, ki so žc začeli z vojaškimi vajami, du bodo tnko lahko čimprej nastopili v službi svojega naroda. Pa tudi iz Vrhnike, Borovnice in drugih krajev nam poročajo o prijavljanju domobrancev k oboroženim skupinam že organiziranih domobrancev. Javnost bo tudi zanimalo dejstvo, dn prihaja i/ osrčja Dolenjske vedno več kmečkih funtov, ki so jih boleli komunistični voditelji prisilno mobilizirati ter jih poslati v prve vrste, d« bi se jih tako čimprej iznehili. 'I i fantje se v velikem številu prijavljajo pri cdiuicuh legijo. Mnogi so se kar z orožjem pridružili našim oboroženim skupinam ter pomagajo delati ml mirnim, toda strogo pravičnim četam legije, katere edino iu glavno poslanstvo je iu bo. čnvali našo zemljo in iinšc domove pred komunističnimi skupinami, ki so v dveh letih sicer prikritega, toga tesnega sodelovunja / Badoglirvo vojsko rušili vse naše najsvetejše, požignli naše domove (»t pripravljali pot revoluciji. Mednarodni zločinci so se nn naših tleh združili, dn skupno uničijo vse, kar nam je vsem Slovencem sveto: naše domove, naše cerkve iu kulturne .spomenike, /lasti pa naše delovno in pošteno kmečko ljudstvo. Slovenska domobranska legija jo na pohodu! Slovenski fantje in možje stopajo skupaj in se zgrinjajo v močne vrste odlochih bojevnikov zn dom in vero. V skupnosti je moč, zato nastopimo vsi enotno — v boj proti komunizmu — največjemu in najstrahotnejšemu sovražniku slovenskega naroda! 0byezna prijava aktivnih vojaških oseb bivše jugoslovanske vojske in mornarice ter orožništva Vsi aktivni častniki, vojaški uradniki. orožniki in podčastniki se morajo javiti, in sicer: t. častniki in vojaški uradniki dne 29. septembra t. I. v času od 8—12 in od 14.30-17.30; 2. aktivni podčastniki, orožniki in godbeniki pa dne 30. septembra t. 1. v času od 8—12 in ud 14.30—17.30 na vojaškem uradu Pokrajinske uprave, Poljanska cesta 2. Kot dokument je treba prinesti s seboj osebno izakzni-co. Upravičeni zaradi bolezni so samo oni. ki predlože zdravniško spričevalo po legitimirani osebi. Japonci sestrelili 55 letal Tokio, 27. sept. Ameriška letala 60 hotela izvesti napad na otok Kulaban-go. Pri tem pa so Japonci sestrelili 53 ameriških letal. Ameriški častnik ukradel dragoceno sliko -cp- Rim, 27. sept. Kakor je sporočil radio narodne fašistovske vlade, so zalotili nekega ameriškega častnika pete armade, ki je bil ujet v bojih pri Salernu, z dragoceno zvito sliko. Priznal je, da je to sliko ukradel v Palermu v stolnici. — Kakšna je torei razlika med anglosaškim in boljševiškim Uborom, ki se skupno borita proti Evropi? Boliše-viki cerkve požigajo in iih onečaščajo, Amerikanci pa jih plenijo. ■■■auaBoaaBBBvnaaBaeaaBBa Naročajte ,Slovenca'! Enotna cena na ljubljanskem tramvaju Uprava mestne električne cestne žolez-nice sporoča, da v petek, 1. oktobra, stopi za vožnjo na mestni električni cestni žo. lezniol v veljavo nova tarifa z enotno ceno po 1 L, da bo vsaka vožnja za eno smer ne glede na daljavo in prestopanjo veljala eno liro. Vse olajšave in znižane voznine odpadejo ter bodo odsloj vsi potniki brez izjeme plačevali enako voznino. Tudi znižani jutranji in povratni vozni listki od. padejo. Cena 7,a prtljago tn pbo bo od 1. oktobru daljo znašala 1 liro. Pač pa osta. nejo v veljuvi samo bloki, ki jih prodajujo sprevodniki z 10% popusta, torej 10 kom. voznih listkov po eno liro skupaj za 0 L. Mesečni vozni listki bodo za določeno progo veljali 60 L, za vso proge pa 120 L, dijaški vozni listki bodo veljali 25 L in delavski tedenski vozni listki za po 4 vožnje na dan bodo veljali 8 L. Koledar Torek, 28. kimovca: Venceslav, kralj In mučenec; Lioba, devica; Evstohija, devica. Sreda, 2). kimovca: Mihael, nadangel; Gudelija, mučenica; Olavt, mučenec. Lunina sprememba: 29. kimovca mlaj ob 12.29. — Herschel napoveduje nestalno vreme. Zgodovinski paberki 28. kimovca: 1. 18J1. se je rodil v Spodnjih Retjnh pri Velikih Lnščnh Fran Levstik. V gimnazijo je hodil v Ljubljani in bil nokaj let gojeno« Alojzijevišča. Usodno z.nnj jo bilo, dn ni delal mature. Ko je 1. 1855. izstopil zaradi proganjnnja ljubljanskih nasprotnikov ir. olomuškega semoniščn nemškega viteškega reda, se je začela zanj 17 letna doba nestalnega življenja. V tem čnsu jo kot domači učitelj, tajnik tržaške čitalnice, ured-uih Vilharjevega lista Naprej, tajnik Slovenske Matice, urodnik Wolfovega sloven-eko-nemškega slovnrja in se 1. 1870. zatekel na Dunaj k pisatelju Stritarju, ko so ga v domovini ožigosali r.a narodnega izdajalca. Na Dunaju jo pomagal Stritarju pri urejevanju Zvona In izdajal satiričen list Pavliho ter lili urodnik pri slovonski izdaji državnega zakonika. Šele t. 1872. je dobil stalno službo kot skriptor ljubljanske licejske knjižnice. Umrl jo v Ljubljani leta 1887. Levstik je v svoji mladosti vplival predvsem kot pesnik In ustvaril slovensko umotniško prozo, moška leta mu pu polnijo hoji za poštenje In načelnost v javnem življenju in poskusi, kako bi predrnmil slovenski knjižni jezik. Bil jo vsestranski delavec: pašnik, pripovednik, kritik, urednik. jezikoslovec, politik in prosvetni delavec. Stopil je na čelo novega rodil Mla-dosloveneev, ki so gledali v njem svojega duševnega voditelja. Novi grobovi t V Ljubljani je mirilo v Gospodu zaspala gospa Marija H r o v a t. Pogreb bo r torek. 28. septembra, ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Petra ua Žalah na pokopališče k Sv. Križu. t V LJubljani je umrla gospa Fran-flška Zoreč. Pogreb bo v torek, 28. t. m. ob 5 popoldne izpred župne cerkve na Viču na tamkajšnje pokopališče Naj v mtrn počivata! — Žalujočim naše Iskreno sožalje! -■:,.»« Osebne novice '."t"ri£r, Na ljubljanskem vseučilišču je bil diplomiran za rudarskega inženirja g. Ve-hovee Jbže, po rodu iz Znbukovco pri Colju. Čestitamo! = Poročila sta se v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani gdč. Nedeijko Sonja, urndniea, in gospod dr. Comellinl Agostino, zdravnik. Obilo sreče. Šolske vesti — Na nršullnskl gimnaziji je vpisovanje ».d 1. do 8. oktobra. Bivše učenke so vpisujejo pri svojih razrednicah, vse nove pa v ravnateljevi pisarni vsak dnn od 8 do 12. S seboj prineso zadnje šolsko spričevalo, krstni list in ev. tudi potrdilo o invalidnini ali številu otrok v družini. — Vpisovanje na nršullnskl dekliški meščanski šoli v LJubljani bo za šolsko leto 1943-44 od 1. do 5. oktobra od 8 do 12 dopoldne. — Danes le zadnji dan za vpisovanje v šolski zbor Glasbene Matice. Šolski zbor bo pričel z vajami pod vodstvom ravnatelja Poliča prve dni meseca oktobra. Pouk je brezplačen, obisk po prijavi in sprejemu pa obvezen. Prijave sprejema pisarna Glasbene Matioe. — Jesensko spremenljivo vreme. Je so- dr.j doba jeseui, ko So polhi o sv. Mihaelu debeli in jih je ponekod izredno veliko število, drugod pn so jih zolo preganjali in lovili. V soboto jo bilo dožovno. Od sobote do nedeljo so se vrstili kratki nalivi. Padlo je do 8.3 mm dežja. V soboto je bila najvišja dnovno temperatura +21.0, v nedelje nekoliko višja, namreč +22.4 stopinjo Celzija. Nedelja je bila brez dežju. Nodeljsko jutro je bilo primerno toplo, saj je bil zaznamovan jutranji minimum proeej visok, knr + 15, ko jo bilo v ponedeljek mnogo hladnoje iu samo +10.4 stopinjo. Barometer je napravil od soboto nnprej prnv zanimivo krivuljo. V soboto zjutraj jo kazul 764.1, v nedeljo zjutraj znaten padco nn 753.4 iu v ponedeljek dvig nn 762.5 mm. Take krivuljo barometer v 48 urnb žo kmnlu ni zaznamoval. V ponedeljek Jo bilo oblačno iu vetrovno. \ova miadinsHa hnllga: K »ISTA HAFNER: »ZNAJ NOČEBAJ« tn druge pravnice tn legende S 27 slikami J. Beraneka 102 strani, vezano L 32.— lludsha hnllgarna v L|ubl|anl Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 Še sedem dni naročniki »Slovenca« in »Domoljuba« lahko naročijo in plačajo po znižani ceni Scottov zgodovinski roman v slikah »IVANHOE« V Ljubljani sprejemamo naročila in vplačila v veži Ljudske tiskarne in po pooblaščenih akviziterjih. — Sadjarska In vrtnarska podružnica Ljubljana I. bo skušala preskrbeti svojim članom za josensko saditev sadno drevje. Ker jo nu razpolago lo mulo sadnega drevja, naj interesenti takoj, najkasneje pa do konca tega tednu, pošljejo po dopisnici svoja naročila nu podružnični naslov: Erjavčeva 4 n. II. nadstropje. — Društvu »Dom slepih« je dnrovnl g. magistratni direktor Fr. Jnnilgaj 200 lir namesto venca na grob pok. g. stotniku Devonu Suvajdžiiu. Za plemenit dur so društvo iskreno zahvaljuje. — Zadnja septembrska nedelja. Knkor vso septembrske nedelje je bita tudi zadnja 1 brez dežja, nekoliko meglenu in primerno sončna. Ljubljamt je v nedeljo poiskala primerne razvedritve in prireditve. Imamo sedaj 5 kinematografov, ki so bili vsi dobro obiskani pri vsoh predstavah. K nekaterim je bil velikanski naval. V nedeljo je bila dramskem gledališču tudi prva dramska prodstava. zu kntero je bilo v vseh slojih veliko zuniinnnje, snj je bilo gledališče popolnoma razprodano. Igrnli so Jurčičevega »Desetega bruta« v prireditvi gosp. Pavlu Golie. — ItekolekcIJa za gospode z akademsko izobrazbo bo jutri, v srodo. 29. t. m., ob 18.15 v Križankah. Drugi dan, v čotrtek, bo zjntruj ob 6.30 skupna sv. maša. — V počastitev spomina pokojne gospo Podlesnlk Frančiške v Rožni dolini je gosp. Ruda Jurčcc dnrov.il zn Vinoencijevo konferenco ua Viču 200 lir. Bog povrni! — Sv. maša zadušnica za pok. g. dr. Ivo Benkovičcm, odvetnikom v Ljubljani, ho danes, v torek, 28. t. m., ob 8 v frančiškan- ; ski cerkvi. — Ponesrečene! v Ljubljani. V Linhar- I tovi ulici 14 stanujoči 54 letni vrtnar Leopold Nedoh je bil v nedeljo zvečor pri stražnici na Dunnjski cesti udarjen. Dobil je poškodbo na glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico. — 18 letni dijak Josip Azovič je padel s hrasta in si zlomli levo roko. — Več srečo je imel 12 totni dijak Janko Ki-tek, ko je padel 7, drovesa; dobil jo le poškodbe po levi nogi. — S tramvaja je padel in si zlomil desno roko 28 letni posestnikov sin iz Tomišlja Lojze Krnljič. — 31-letnemu delavcu Francetu Kotniku je cir-kularka poroznla prsto leve roko. — Posestne spremembe v septembru. — Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča je do 25. t ni. zaznamovala 34 kupnih pogodb zn celotno kupno vrednost 2 milijona 825.267 lir. Dalje je bilo vpisanih 20 kupnih pogodb, ki datirajo še iz 1. 1931 in ki nnvajajo kupno vrednost skupaj nad 37.000 din. Gre tu za agrarne interesento pri Lnzarinijevi graščini Boštanj. Prodanu je bila letos Ludvika Lazarinija parna žaga 7, dvema zemljiškima parcelama za 250.000 lir. — Vižintin Cecilija, posestnica v Ljubljani, Močnikova ulica 13. je prodala Vinku Srakarju, posestniku v Tomačevem 14, zemljiško parcelo št. 1463 k. o. Stožice v izmeri 5171 kv. m za 45.000 lir. — Kos Josip, krojač in posestnik v Zg. Zndobrovl 47, je prodal Domeniku Gostinčnrju, mizarju v Sp. Zadobrovi 2, nepremičnino vlož. št. 684 k. o. Zadobrova (nedozidana pritlična hiša in vrt) za 46.200 lir. — Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1, mr. Bnhovee, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Kaj bomo slišali danes v radiu Dnes, 28. septembra, ob 20.20 bo ljubljanska radijska postaja prenašala koncert \Vebrove in Wagnerjeve glasbe. Uvodno besedilo je napisal prof. Marijan Lipovšek. Nemški filmi spet v Ljubljani Ljubljanski kinematografi so spet pričeli predvajutl nemške filme z originalnimi dialogi v nemškom jeziku. S tem je ljubljanskemu občinstvu, ki je bilo vajeno gledati vso filme v originalni verziji, brozdvomuo ustreženo. Nemška filmska industrija so je v lotili razmaha velike nemške države dvignila na stopnjo, tako da uspešno tekmujo z vso Bvetovno filmsko produkcijo. Občinstvo se bo lahko o tem prepričalo pri filmih, ki bodo v bodoče nu B|>oredu v ljubljanskih kinematografih. Živilske nakaznice za Italijane Mestni preskrbovalo! urad obvešča vse osebe italijanske narodnosti, da živilskih nakaznic za mesec oktober ne bodo dobili do-stuvljonih na dom, temveč jih bodo sumi prevzeli v uradu v I. nadstropju palače Bata. Zato naj se v Ljubljani bivajoče osobe italijansko narodnosti zglnse v tem uradu med uradnimi urumi od ponedeljka, dne 2. t. m. dalje, Carte annonarie per le persone di nazionalita italiana L'Ufficio annonario comunale tnforma tutto le persone di nazionalitii Italiana che lo carte annonarie per il mese di ottobre non surnnno loro consegnate n domieilio, mg che dovranno ritirnre lo stesse alPuffi. clo, palazzo »Bata«, piano I. Percič) tutte le persone di nazionalita Italiana, abitantl n Lubiana, dovranno presentarsi a questo ufficto nelle ore d'ufficlo dol 27 corr. m. in poi. Kako težko Je lillo življenje na starih In srednjeveških ladjah, kako strašno so ravnali z ubogimi mornarji, kako so jlli kaznovali In še mnogo silno zanimivega hoslo lahko brali v drugi »Svetovi« knjigi »LADJE« V knjigi bo čez 2lt slik. kl bodo pnnazor-jevale lepo vezano besedo. Naročite se takoj na Svet. da boste dobili za majhen denar lepe In koristne knjige! Naročila sprejema Ljudska knjigarna In uprava »Sveta« v Kopitarjevi J. Z Gorenjskega Knrowanken Bole jo v svoji številki z dne 22. septembra začel objavljati Danilo Gre-goričevo knjigo »Kako se je končala Jugoslavija«. Poletna slavja v otroških dnevnih zavetiščih. Slovilni otroci, ki so jih doslej oskrbovala otroška dnevna zavetišča, ko se od njih poslovili in hodijo sedaj v ljudske šole. Ob tej priliki so v kamniškem okrožju priredili v vsoh otroških vrtcih poletne slovesnosti in mala poslovilna slavja, nn katera so bili povnbljeni starši in tudi drugi prebivalci. Starši so videli, da so se njihovi otroci v otroških vrtcih marsikaj naučili, česar so doma ne bi, ker tam nimajo toliko časa, da bi se intenzivno pečali z otroci. V Kamniku so umrli: Marija Puchsho-fer 8 Perovcga, Jožefa Dolinšek iz Nevelj, Andrej Vrliovnik lz Tunjie, Frančiška Oce-pek z Grabna, Lucija Dolinšek iz Podgoro, Ivana Pestotnik z Vrhpolja in Peter restot-nik iz Podgorja. Zlato poroko sta obhajala v Radovljici 73 letni občinski delavec Lovrenc Toneje in njegova žonn Antonija roj. Kapus. V zakonu sta imela slnvljenca deset otrok, od katerih jih živi šo pot. Radio Ljubljana Dnevni spored za 28. september: 8.30 do 9 Jutranji pozdrav — od 9 do 9.20 Poročila v nemščiuiin slovenščini, prekinitev oddajo do 12.20 — od 12.20 do 12.30 Uvod — od 12.90 do 12.50 Poročila v nemščini in Blo-vežčini — od 12.50 do 14 »Priljubljeni nape-vii, igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanee: Nicolai: Vesele ženo windsorske: Scheibe: Zvončki; Delibes-Urbnch: Pomenek z Delibesom; Dvorak V čeških predilnicah; Komzak: Pesmica in pravljica; Borschel: Straussinna; Leopold: Zlota Praga; Lehar: Grof I.uksemburški — 14 do 14.15 Poročila nemščini od 14.15—15 Popoldanska glasba ob 15 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva, prekinitev oddaje do 17 —od 17 do 17.15 Poročila v nemščini in Blovonščini — od 17.15 do 18 Zabavna glasba, preknitev oddaje do 10 — od 19 do 19.30 Koncert kmečkega tria — od 19.30 do 19.50 Poročilo v nemščini In slo. venščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za naslednji dan — od 19..VI do 20 Mala medigra — od 20 do 20.20 Poročila v nemščini — od 20.20 do 21.15 Koneort \Vebrove in Wagner jeve glasbe — od 21.15 do 22 Plesna glasba — od 22 do 22.15 Poročila v nemščini — konec oddajo. Poizvedovanja Najdena Je hlla listnica 7, osebno legitimacijo no ime Petrič Avgust in nekaj do-norja. Dobi se v upravi »Slovenca«. V nedeljo, U. septembra, sem pozabila v Tivoliju na klopci v Lottermnnovcm drevoredu belo dekliško ročno torbico, v kateri eo bili ključi, ninšna knjižica in rožni vence. Pošten najditelj naj odda torbico v upravi »Slovenca«. Razstava nemških barvnih filmov v Lizboni Pred nedavnim je bila prirejena v Lizboni razstava nemških barvnih filmov. V zvezi s to ruzstavo jo ruvnatelj Ufe Kuri Opitz imel na tiskovnem oddelku nemškega poslnništva predavanje pred zastopniki portugalske filmske industrije in pred zastopniki portugalskega propagandnega tajništva. Govoril jo o razvoju nemškega barvnega filma in barvno fotografije po tako imenovanem Agfa-Color postopku. Na razstavi so vzbudile' posebno pozornost zlasti barvne fotografijo — pravi barvni odtisi na papirju. Časopisje poudarja, da pomo- nju nemški postopek zaradi svoje enostavnosti pravo revolucijo v teliniki hnrvnega filmu. Razstavljeno barvno fotografije so prve v Evropi izdelano kopije, ki eo preneseno noposrodno iz negativov no fotografski papir in zaslužijo posebno priznanje zlasti zaradi jasnih in čistih barv. Časopis,io poudarja v zvezi s tem, da je popolnoma ruzutnljivo, da portugalska javnost z radovednostjo pričakuje že napovedane prve predstavo jubilejnega Ufinega filma »Lažnivi Kljukec«, ki jo doslej najbolj uspeli barvni film nemške industrije. Iz časov Riharda Levjesrčnega Scottov »Ivanhoei, ta znameniti zgodovinski roman iz dobe angleškega kralja Riharda Levjesrčnega, križarskega vitezu ter pustolovskemu vojaku in junaka, jc dotiskan ter bo izšel 1. t. m. Knjiga nc bo knkor strip, temveč resnično ilustrirana povest, kjer bo prišel do veljuve tekst, 205 slik pn bo Bnmo ponazarjalo prave scottovske tipe srednjeveških ljudi, plemičev, menihov, voj-ščakov iu pastirjev, Židov in dvorskih norčkov, skratku: vsega občinstva tegn tako razburljivega času. Slike so močno delo ne-znunega umetnika, ki je pred naše oči s čopičem prikazal linp-itn delanju «rednjevi:5ke-gn času s sijajem viteških iger in nuvnd, notranjih bojev med domačini Suši in priseljenci Normani, ki ž* prevzemajo vodstvo ungleške države .n ko t. domačini že stapijn-jo v en narod, kl naKtane kinalu po tej dobi: Anglosaški. Roman spada med najslavnejše romnne tega največjega romantičnega zgodovinskega pisatelja, ki jo svoj čas imel ne. odoljiv vpliv na pisatelje zgodovinskih romanov v vsej Evropi, tudi pri nas, suj je po njogovom vzoru pisat Jurčič. Toda do »Ivan-hoe« nismo imeli šo nobenaega njihovih romanov v prevodu. Tegu smo dobiii pred leti v prevodu Vladimirja Levstika, sedaj pa jo nanovo prirejen in bogato ilustriran, tako da bo knjiga resnično lopo družinsko branje romun in podoba. Se nekaj dni traja pred-linročbn — do 5. oktobru t. 1.. kjor dobe naročniki «Slovenea- tn •Domoljuba« popust. l'o izidu bo povest dražja. Romar i se naroča v veži ljudske tiskarne in pri akviziteriih. Naročila sprejema tudi uredništvo >Šlo. venca*. Slovenski učitelj št. 7—9 Izšla jo nova trojna številka »Slovensko-go učitelja«, glasilo katoliških vzgojiteljev in Slomškove družbe v Ljubljani. Dr. I. Garšag opisuje sredstva, da bo na* varnarji, umetniki ir dume iz odličnih obi-telji, če hočete zvedeti za svoj prihodnji življenjski razvoj, potem se obrnite s krotkim opisom svojih želja na znanstveniko-psihologa. Od vam za majhno nagrado ugotovi značaj ter iz tega poda izvid prihodnosti. Dopise na upravo »Slov.« pod »Moder« št. 6554. — Tajnost zajamčena. (r 36 Vinko Beličič Novala Odvila je petrolejko in pokleknila v kotu, medtem ko je on sedel za mizo. Njegov nizki glas se je menjaval 7. vi-sokim sestrinim, molila 6ta domače, kot molijo po drugih otaviških hišah. Pri Svetem Jakobu kraj vasi so zabrneli zvonovi v pokrajino, ki jo je oblivala lahna mesečina. Zvezde so migljale v mrzlih višinah, skrivnosten blišč je dihal z zasneženih dobrav in brežin. Noč je bila polna brnenja. Sveti Janez Krstnik, Sveti Jernej, Sveta Magdalena, Sveti Miklavž, Sveti Janez Evangelist, farni Sveti Peter doli na ravnini za steljniki... in tam daleč na severu ... da, to je bil Sveti Štefan v Semiču... Skozi milo svetonočno jasnino so plavale hvalnice Bogu na višavah in sveti božični mir je prihajal v srca ljudem dobre volje po vesoljnem svetu. Tina in Janko sta odmolila rožni vonec. Petrolejka je spet močneje zagorela. »Zdaj pa pojdem počasi k polnočnim, ko je tako lepa noč, da niti luči ie bo treba,« ji je rekel. Tina je ostala sama. Kot nekoč mati, tako je zdaj ona pela stare božične pesmi resno in pobožno, kakor da je pri petdesetih in ne pri šest in dvaijsetih letih. Luč je gorela vso noč. Soseska Svetega Jakoba je imela na božič mašo v domači podružnici. Dan je bil topel in sončen, v gori je bučal jug — vreme je spominjalo na svečnico. Popoldan ie Janko prespal, zvečer pa je stopil k trtjem, ki so ulx>ga in pozabljena čemela v snegu, medtem ko je mlado vino po zidanicah čakalo kupcev. Vedno, kadar se je hotel razvedriti, se je zatekel v gorice, in gledal pokrajino pod sabo... svet otroških let, čistih sanj in široke ljubezni. Tudi vračal se je vedno pomirjen, kakor bi mu misel govorila, tla je na zemlji poleg neprijazne, brezčutne sivine še mnogovrstna lepota nepokvarjenega stvarstva, ki človeka navdaja s pozabo in osrečuje. Prnznik Svetega Štefana je padel na soboto, tako da so se vrstili trije svetki. »Na letošnji god bom imel pa sa me ostanke na mizi,« je šaljivo pri- | pomnil, zroč v sestro. »Oh, kako se človek naveliča tega prazniškega dolgočasja!« Tina pa je rekla: »Nikdar se nisi še pritoževal nad dolgčasjem, pač pa si mnogokrat zatrjeval, kako se na Otavicali spočiješ in oddahneš.« »Kaj je potem to? Ali se staram, da postajam siten in godrnjav?« Odprl je okno in vlažna zimska svežina je lila v sobo. Od Hudelove zidanice se je slišalo pijano, zateglo prepevanje in posamični vriski so se razlegali čez puste dobrave. Ko jo tudi godovni dan zbežal v minulost in so južni vetrovi prepregli nebo s težkimi oblaki, iz katerih je pričel sipa ti sneg v velikih in gostih kosmih, je Janke odšel v Ljubljano, da spolni obljubo. Kovačevi so ga sprejeli nadvse prisrčno. Nobene očitajoče besede ni slišal zaradi dolgoletne odsotnosti in nihče ga ni vprašal, kaj neki ga je zadrževalo, da jih ni prej obiskal. Čutil je, da je dobrodošel in da so ga veseli kot dobrega in dragega znanca. Brez dvoma je vse to tako ukrenila Majda. Janko jo Borji stisnil roko in vzkliknil: »Zdaj vas tista črešnjeva veja na Otavicali ne bi več držala.« Borja se. je smehljal in strmel v svojegu nekdanjega inštruktorja. Dotrpela ie moja nenadomestljiva soproga. gospa Marija Hrovat Pogreb nepozabne pokoinice bo v torek, dne 28. t. m. ob pol 4 pop, z ZaL iz kapele sv. Petra k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, 28. t. m. ob 7 v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 27. sept. 1943. Žalujoči: IVAN HROVAT. soprog in ostalo sorodstvo KINO KOORf^JTEVO telefon 41-64 Najlepši Siraussovi valčki v najzabavuejšem filmu sezone »DUNAJSKA KRI« WiHy Fritseh, Ttans Moser, Theo Lingen. PREDSTAVE: delavnik ob 17. uri. TEL KINO HI ATI CA »•41 Najpriljubljeneiša dunajska igralca Tlans Moser in l'aul Borbiner v tipični valčkovi veseloigri. Komika, vesele popevke in ples »VABIMO NA PLES« PREDSTAVE dnevno ob 19 in 17. Ob nedeljah matineja ob 10.30. TEL. KINO SLOGA 27-10 ŽARAH I.EANDER v nsodi globoke in nerazumljive ženske duše » tvojem najbolj-iem pevskem filmu »VELIKA LJUBEZEN« Izviren nemški film s slovenskimi napisit Arije ii raznih oper in romance. Velike plesne revije. - Sodelujejo: Viktor Stoal, Paul ilorbiger. PREDSTAVE ob 1» in 17. V nedeljo pa ie ob 10.30. TEL KINO UNTON 22-21 Mlado, ljubko in aamozaveatno dekle izpremenl poslarnepa, čemernega fiamca v simpatičnega starega očeta ter prizadene s tem sorodstvu obilo groze in strahu ... »ODMEV MLADOSTI« Emil Jannings. Maria Landrock, Viktor de Kowa. PREDSTAVE! ob 10.30, 13.30, 15.30 ln ob 17.30 uri. Za vedno nas ie zapustila naša ljubljena mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Frančiška Zoreo Blagopokoina leži na Žalah v kapelici sv. Frančiška. Pogreb bo v torek, 28. t. m. ob 5 popoldne izpred farne cerkve na Viču na ondotno pokopališče. Liubliana. 27. sept. 1943. Žalujoče rodbine ZOREČ — NADRAG in ostalo sorodstvo 50, »Kdo je?« je planil kvišku grofič in razgrnil za-store, da je svetloba vdrla na grofovsko ležišče in je za-blestela rogljata krona na blazinah.