^W "NOYICE LOGATEC 10. II. 1972 — ST. 1 GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC Ali bomo lahko uresničili naše proizvodne in prodajne načrte v 1.72? Delavski svet podjetja je že pred iztekom leta T 971 sprejel plan podjetja za leto 1972. Plana pa žal ni bilo možno v celoti sprejeti, ker so medtem nastale velike spremembe, ki jih planska služba ni mogla izračunati in posredovati organom upravljanja. Po statutu podjetja moramo plan sprejeti v mesecu de- cembru. Znano pa nam je, da je 2(t. 12. 1971 nastopila nova reforma našega gospodarskega in denarnega sistema. Naša država je devalvirala dinar, nastale so tudi druge mednarodne spremembe, ki znatno vplivajo na naš plan in naše naloge v letu 1972. Zato je bilo prav, da smo o tem informirali poslovni od- ^u. ^ UM U.J J. V!-. Denarni ples — je tudi naš problem bor, delavski svet in pa celotni kolektiv. Sklicani so bili zbori delovnih ljudi po posameznih proizvodnih enotah. Tako so bili vsi zaposleni obveščeni o naših načrtih za leto 1972. Na zborih v kolektivu je bil posredovan tudi razvojni program za nadaljnje 4-letno obdobje, ki ga jc pred kratkim sprejel delavski svet podjetja. Ker pa je finančna problematika v letu 1972 tako velika je prav, da se tudi po tej poti seznanijo vsi zaposleni in tudi kdo drug. Devalvacija dinarja proti dolarju je poskočila od 15,— din 17,— din, tako se je dolar podražil za 13,35 % Nastala je tudi sprememba v izvozni premiji, saj se je ta zmanjšala. Ali kljub tem spremembam lahko ugotovimo, da bomo pri izvozu drobnega pohištva, obešalnikov, in stolov ostali na istem, mogoče bomo celo nekaj finančno pridobili, ker za to proizvodnjo uvažamo malo pomožnega materiala. Upamo tudi, da boni) dosegli povišanje prodajnih cen na ameriškem tržišču, saj so sedaj ameriški kupci na boljšem, ker so z znižano vrednostjo dolarja proti zlatu in revalvaciji zahodnih valut in japonskega jena ukinili 10% izvozno takso,' ki je bila uveljavljena lani. Od tod pričakujemo, da bomo lahko nekaj pridobili. Posebej, če upoštevamo, da so bili na ameriškem tržišču naši konkurenti Japonci. Zaradi nove večje vrednosti japonskega denarja, se je zmanjšala njihova konkurenčnost. Tako se naše pozicije v Ameriki izboljšujejo. Na drugi strani pa imamo mnogo večje izgube v tovarni oken. Za izdelavo oken uporabljamo veliko uvoženega materiala: od lesa. okovja, laka itd., tako da je v našem oknu vgrajenega več kot 50 % uvoženega materiala povečini iz Zah. Nemčije in Avstrije. Negativni rezultati se kažejo tudi v obratu za izdelavo plastificiranih rolet, saj se plastika uvaža iz Italije. Lira pa se je prav tako podražila. Da bi bil problem še večji nam je družba zamrznila vse prodajne cene na domačem tržišču. Torej ni težko izračunati, zakaj bomo imeli težko finančno situacijo v teh obratih. Proizvodni material iz uvoza je znatno dražji, prodajne cene pa ni moč dvigniti, ker velja zamrznitev vseh cen do marca letos. KAJ NAJ PROIZVAJAMO IN KAJ NAJ PRODAJAMO? Naš plan je jasen: več naših izdelkov moramo izvoziti. Zato smo izvozni plan znatno dvignili, ker se nam v izvozu finančna situacija uravnoteži, to velja tudi za okna. Se vedno bomo proizvajali okna za firmo Kaupp in za novega kupca Okal. Ta orientacija je pravilna tudi upoštevajoč kroženje denarja. Ugotovljeno je bilo, da nam domači kupci ne plačajo izdelkov ter nam ostajajo dolžni za prodane izdelke celo leto ali već. V izvozu pa dobimo denar takoj, ko naše izdelke prejme inozemski kupec, lahko pa celo prej, saj dobimo pri banki izvozni kredit za izvoženo blago. V bodoče bomo morali čim več posameznega materiala nabavljati na domačem tržišču, posebej to velja za les. Vse preveč ga uvažamo, premalo skrbno ga pripravljamo za potrebe tovarne oken na naši žagi. Poiskati bomo morali tudi možnost nabave hlodovino ali žaganega lesa pri domačih dobaviteljih. Pričakujemo tudi prepoved uvoza posameznih vrst materiala, zato je orientacija k domačim proizvajalcem vsekakor ustrezna, da bomo pripravljeni če bi prišlo do prepovedi uvoza. Posebno skrb moramo posvetiti izkoriščanju vsega materiala, ki ga uporabljamo v proiz- (Nadaljcvanje na 2. str.) KAJ JE MARKETING? Namen tega sestavka je, da prikazem pomembnost marketinga v pogojih tržnega gospodarstva, ki ga tudi mi v zadnjih letih vodno bolj razvijamo. Dokler je proizvajalec oblikoval svoje proizvode z ročnim delom v razmerah drobno-blagovne proizvodnje, pri nizki delovni storilnosti, objektivno pogojene z doseženo stopnjo razvoja proizvajalnih sil, problema prodaje proizvodov ni bilo. Drobnoblagovni proizvajalec je proizvajal za znanega potrošnika, iki je bil ponavadi v njegovi bližini. Razvoj znanosti in tehnike je omogočil povečanje obsega proizvodnje do neslutenih razsežnosti, s tem pa hkrati zaostril problem prodaje. Vse bolj je prihajalo do izraza dejstvo, da je proizvodnja vse bolj enostavna in lažja (v pogojih, da razpolagamo s fi-načnimi sredstvi, kadri, reprodukcijskim materialom), na drugi strani pa je postajala prodaja vse težavnejša, ker se tržišče z vsakim dnem bolj za-sičuje, pa se boj za »mesto pod soncem« vse bolj zaostruje. Iz dneva v dan je postajalo (Nadaljevanje s 1. str.) vodnji. Če bi izkoristek lesa dvignili v drobnem pohištvu in tovarni oken samo za 5 %, bi se to poznalo na njihovih osebnih dohodkih za 10 °/o. Letos bo težko, če ne najtežje. Zato se moramo z vso resnostjo lotiti dela, če hočemo živeti in se razvijati. Ker pa to želimo, sem prepričan, da bodo vsi zaposleni sprejeli situacijo za dovolj težko, tako da bomo sledili posameznim ukrepom, pri tem pa tudi dvignili svojo delovno zavest. Tu še vedno veliko izgubljamo. Naš čas je zelo neizkoriščen. Naši delavci sicer zelo intenzivno delajo na delovnem mestu, zlasti tisti, ki delajo po normi. Veliko jih pa tudi prekinja redno delo, posebej to velja za delavce, ki ne delajo po normi ali pa delajo v skupinski normi ali pa režijski delavci. Nekateri naši delavci si že dovolijo odhode v menzo izven časa, ki je določen za topli obrok, ali pa za odhod v bližnjo gostilno. Po povratku v podjetje pa zelo glasno kritizirajo, ker da premalo zaslužijo. Res je, da marsikdo dobi premalo, samo resnica je tudi v tem, da mnogi, ki premalo delajo, dobijo pre- tržšiče vse važnejši element, kupec ima na njem vse bolj pomembno vlogo, prodaja je dobila primeren pomen in tako porabila sodobni marketing. Nasproti proizvodni (tehno-kratski) koncepciji, ki je bila opravičljiva v času, ko je bilo povpraševanje nad ponudbo, prevladuje danes koncepcija marketinga. Čeprav ne moremo zanikati pomembnosti proiz-vodno-tehnološkega faktorja s podjetja, dobiva vse pomembnejše mesto, ki ga tržišče, ki ima poseben vpliv na poslovno orientacijo. Razširjeno in odprto tržišče kot pojav konkurence je postalo dejstvo, katero morajo podjetja upoštevati pri oblikovanju svoje poslovne politike. Riziki so vse večji in bije se boj ža vsak potrošnikov dinar. Upoštevaje vse to, se postavlja zahteva, da mora prodaja kot funkcija v tako težavnih pogoji omogočiti rentabilno poslovanje. Čeprav pojem marketing obstaja že stoletja se beseda marketing prvič omeni nekje 1904/5. leta na univerzitetnem predavanju v Pensilvaniji. več. Ne vem, kako dolgo bomo še lahko tako delali, da si vsakdo lahko lasti vse pravice, na dolžnosti pa pozablja. Pri tem ne smemo pozabiti, da za tako stanje ni kriv samo delavec, pač pa so krivi neposredni vodje, ker nimajo kontrole nad zaposlenimi, kakor tudi samo vodstvo podjetja. Prihaja čas. ko bomo morali napraviti preobrat v našem delu in disciplini. Tako velika skupnost, kot je naša, ne more prenesti odklonov posameznikov, posebno ne, če je delo mehanizirano, saj se zaradi enega slabega delavca ustavi cel trak. Potrebno bo še marsikaj storiti; tistega, ki ne upošteva dolžnosti v podjetju, bo treba disciplinsko kaznovati ali pa celo odpustiti, saj se nam z ukinitvijo žage Hruška sprošča dobra delovna sila, ki bo lahko nadomestila slabe delavce. Morali bomo bolj spoštovati delo in zaslužek, ki ga daje naše podjetje, kajti samo tako bomo uspeli. Žal, človek ceni tisto, kar ima, šele takrat, ko to izgubi. A. A. Pojav marketinga je zakonitost gospodarskega razvoja ob predpostavki, da se ta družba okoristi s trgom kot instrumentom svoje ekonomije. Beseda »market« (v najširšem prevodu »-tržišče«) ima širok pomen. To je v najširšem smislu področje ekonomske aktivnosti, v kateri se srečujejo kupci in prodajalci. V ožjem smislu pa pomeni beseda »mar-kot« mesto, kjer se blago prodaja. Z dodatkom končnice -ing pa dobi ta beseda nov, širši pomen: akcija, proces ali rezultat neke akcije ali procesa. V praksi se uporabljajo različni izrazi. Tako se govori o »raziskavi trga«, o »analizi« trga, pogosto tudi o »konjunkturni službi«, kar kaže, da je mnogim termin marketing nejasen. Marketing je sistem funkcij (raziskava trga, eko-rvontka propaganda, razvijanje in planiranje proizvodov, prodaja), ki orientirajo podjetje proti trgu, kar pomeni, da so želje potrošnikov izhodiščna točka vseh poslovinih odločitev. V centru pozornosti podjetja je postavljen potrošnik, kateremu se moramo prilagajati v sferi proizvodnje (ustrezen asortiman), na področju prodaje (organizacija), v sferi informacij (ekonomska propaganda). Celo vsak delavec za strojem bi se moral zavedati, da je vsak proizvod namenjen trgu, potrošniku (kvaliteta). Da bi točneje opredelil pomen marketinga, je nujno, da spregovorimo o ožjih pojmih, kot SO »markoting konoept«, s katerim označujemo tržno orientacijo poslovne politike podjetja. Če se sprejme marketing-koncept, potem je proizvodna funkcija podjetja prvi notranji faktor, ki se mora preusmeriti, potem je konec miselnosti: najprej proizvesti, nato prodati, kajti prevlada miselnost: prodajati, da lahko proizvajamo, torej tržna usmeritev proizvodnega programa. Prej se je težilo za tem »prodajati vse, kar podjetje proizvaja«, medtem ko je današnja naloga proizvesti vse, kar trg potrebuje. V marketingu je pomemben pogled v prihodnost, spoznavanje in predvidevanje. Tisti, ki bolje predvidi, kaj bo jutri, bo tudi lažje uspel. Da se bo podjetje prilagajalo potrebam trga, je nujno sistematično in stalno proučevanje in spremljanje trga. Osebno poznavanje trga ni dovolj. Prav tako ne moremo problema reševati intuitivno, po neposred- ni spoznavi, na podlagi izkušenj. To bi bolje imenovali ugibanje kot sprejemanje poslovnih odločitev na osnovi stvarnih podatkov o tržišču. Niso več zadosti priložnostne informacije, temveč je treba sistematično zbirati, obdelati in analizirati podatke iz raznih virov. Zato je postala nujnost razvijanja raznih dejavnosti kot raziskava trga, ekonomska propaganda, razvijanje in planiranje proizvodov kot osnovnih funkcij marketinga, ki naj čimbolj orientirajo podjetje proti trgu. V zadnjem času je tudi pri nas vedno več podjetij, ki organizirajo marketing službe. Če pogledamo razvoj gospodarskega sistema v Jugoslaviji, s katerim je tesno povezan razvoj trga zasledimo naslednje faze: I. obdobje obnove (1945—46), II. obdobje administrativnega upravljanja z gospodarstvom (1947—51), III. obdobje organizacije samoupravnega mehanizma, IV. obdobje razvoja svobodnih .tržnih odnosov (od 1962 do danes). Za leto 1962 dobiva trg vse pomembnejšo vlogo v gospodarskem sistemu. Gospodarska reforma po 1965. letu pa je dala ponovno močne impulze razvoju svobodnih tržnih odnosov. Proces liberalizacije se nadaljuje kot posledica neob-hodnosti, da konkurenčni odnosi pripeljejo do večje produk-nosti dela v vseh gospodarskih aktivnostih. Vse bolj raste pomen konkurence, in to ne samo zaradi ekonomičnejše proizvodnje, temveč tudi zaradi uspešnejšega in boljšega zadovoljevanja potreb in zahtev potrošnikov. Če ocenimo stanje glede prodora marketing - koncepta v naše podjetje, lahko rečemo, da se zaenkrat z večjim ali manjšim uspehom organizirajo le posamezne funkcije marketinga (raziskava trga, ekonomska propaganda, razvijanje in planiranje proizvodov) in bo gotovo potreben še določen čas, da bo vizija sodobne marke-ting-koncepci je dobila mesto tudi v naših podjetjih. Vendar lahko zaključimo, da je potreba po tržni orientaciji podjetja postala nujnost vsakega modernega podjetja. Tudi v našem podjetju so vodilni ljudje spoznali potrebo in nujnost, da se v okviru komercialnega sektorja razvija nova marketing-služba, ki naj razvija posamezne marketing-funkcije. A. K. Ali bomo lahko uresničili naše proizvodne in prodajne načrte v letu 1972? Mehanizirano lupljenje lubja Veliko dežel, posebej pa v severni Ameriki, Skandinaviji in bližnji Avstriji izredno hitro uvajajo mehanizirano lupljenje kot bistveno sredstvo za racionaliziranje gozdne in lesne predelave lesa. Tako se znižajo stroški pri oblikovanju hlodov ali ostalega lesa. uvedle mehanizirano lupljenje lubja. Tudi pri nas se je v zadnjih letih cena delovne sile podražila. Zato se sedaj marsikaj splača mehanizirati, kar se pred leti še ni. Mislim, da je prišel čas, ko moramo začeti z mehaniziranjem lupljenja lesa. Problemi Tako bi najbrž odpadla tudi špekulacija z lesom in les ne bi odtekal z našega območja, posebej še, če bi mi imeli te naprave pred drugimi podjetji, ki pa se že pripravljajo, da uvedejo te naprave, kot npr.: Gozdno gospodarstvo — Postojna in lesna industrija »Javor« Pivka, ki na- r " 'v ____ \ ~- - —B —o - —--VRkSNO SKLADIŠČE NE01l/PLJENEGA/DOLGEGAJ-ESA SKLADIŠČE KUfMKOLUPLJENIH W PRIČEL3ENIH NA DOLŽINO. ODPADKI ■ — ar Um' CELILNICA UADOtksTNI DELI i 0BRAT0VODJA SKLADIŠČE HLODOV, OLUPLJENIH IN PRltEUJENIH NA DOLŽINO. i 3Pš Tehnološki postopek pri lupljenju hlodov Znano je, da se mehanizacija vsake vrste splača tembolj, <"im-višja je cena delovne sile in čim-večja je udeležba ročne delovne sile v nekem produktu. Podatki kažejo, da odpade na ročno lupljenje lesa, kadar klestimo veje 8 sekiro, približno 40 % od skupnega izdelavnega časa. Kadar pa klestimo veje /. motorko, kot se večinoma sedaj dela, pa otlpade na ročno lupljenje kakih 50 " g izdelavnega časa. Zaradi tako visoke udeležbe zamudnega ročnega dela so napredne države Stroj za lupljenje lubja pa nastopijo, ker se nimamo v celoti urejenega gospodarjenja Z gozdovi: razbita gozdna posestva, različni interesi idr. razbito lesno gospodarstvo pa tudi premajhna koncentracija lesa za posamezna območja. To posebej velja za naše gozdno gospodarsko območje, ki ni tako bazensko zaključeno, kot 80 ostala, npr. Nazarje, Slovenj Gradec itd. Ali kljub vsemu se lahko računa, da bi v našem bazenu lahko zbrali na enem mestu do 29.000 m3 lesa, kar bi bilo dovolj za uvedbo te mehanizacije. Mehanizirano lupljenje se lahko opravi na različnih mestih, in to: lupljenje pri panju, lupljenje na manjših gozdnih skladiščih, lupljenje na gozdnih centralah ali zbirnih mehaniziranih skladiščih s stabilnimi stroji, lupljenje s prevozno garnituro, ali končno lupljenje v lesno predelovalnih obratih. Za naše razmere bi verjetno prišlo v poštev lupljenje v lesno predelovalnem obratu pri našem podjetju. Vsekakor bi ta problem morali reševati skupno z Gozdnim gospodarstvom. Ce bi uspeli postaviti na našem območju to mehanizacijo, bi verjel no pridobili znatni; količine lesa, saj bi vsak lastnik lesa raje prodal neolupljen les. meravata postavili te naprave v Prostranku. Enak obrat pa še načrtujejo skupaj z lesno industrijo »Brest« Cerknica v Marofu pri Ložu. Tisto podjetje, ki bo prvo izvedlo mehanizirano lupljenje lesa bo v začetku imelo prednost pred ostalimi. Ce bi uvedli mehanizi- rano lupljenje pred ostalimi podjetji, bi verjetno pridobili tudi precej lesa z ostalega sosednega področja, tako da se nam investicija zaradi večje količine lesa vsekakor izplača. Pomemben moment, ki govori v prid uvedbe mehaniziranega lupljenja lesa, je tudi delovna sila, saj je znano, da Gozdna gospodarstva težko dobijo delavce, ki so še pripravljeni delati v gozdu. Mehanizirano lupljenje se izvaja tako, da se neolupljeni hlodi pripeljejo iz gozda na zbirno skladišče oziroma na skladišče, ki je urejeno pred napravami, ki opravljajo to delo. Hlodi se nato naložijo na dodajalni transporter, ki potem podaja hlode v lupilni stroj — »cambio« stroj. Ta stroj s posebnimi noži ostruzi lubje od debla. Nakar se hlodi s posebnim transporterjem razvrstijo v posamezne predale po debelini in dolžini. Iz teh predalov se z žerjavom ali s čelnim viličarjem hlodi odnašajo na skladišče pred žagalnico ali na skladišče za odpremo. Ce je hlodovina dobavljena v večjih dolžinah, se lahko takoj za lupil-nim strojem montira še čel i 1 n i k za razrez hlodovine po dolžinah. Ob napravi za mehanizirano lupljenje lesa je zaposlenih največ 5 delavcev. Finančne koristi, ki bi jih imeli dobavitelji lesa ali pa lesna industrija, ni težko ugotoviti. Dobro sodelovanje in sporazumevanje med lastniki lesa, gozdarji in lesno industrijo bi lahko ta problem na našem območju rešili v vsestransko korist. A. A. Amandmaji k ustavi SR Slovenije V prejšnji številki smo nazadnje obravnavali 38! amandma, ki ga danes zaključujemo in nadaljujemo z 39. amandmajem. Skupščina SR Slovenije lahko uredi z zakonom tudi druge zadeve, za kar ima podrobno pooblastilo v tem amandmaju. AMANDMA XXXIX govori o sodelovanju SR Slovenije z drugimi socialističnimi republikami in pokrajinami in njihovimi organi. Zaradi zagotovitve določenega sodelovanja lahko republiški organi v dogovoru s pristojnimi organi drugih socialističnih republik in pokrajin ustanavljajo skupne organe, or-ganizacije in druga telesa. Sklepi medrepubliških teles zavezujejo organe in organizaci- je v republiki samo, če jih sprejme pristojni republiški organ in o tem izda ustrezen akt. AMANDMA XL govori o usklajevanju stališč pri opravljanju določenih funkcij federacije o temeljih družbenega plana Jugoslavije in o aktih o določitvi politike ter zakonov, ki se nanašajo na: monetarni sistem in emisijo denarja; devizni sistem, zunanje-trgovinski promet in kreditne odnose s tujino; carinsko in necarinsko zaščito; družbeno kontrolo nad cenami za proizvode in storitve; kredi-(Nadaljevanje na 4. str.) Amandmaji k ustavi SR Slovenije (Nadaljevanje s 3. str.) tiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajin; določanje dohodkov DPS, ki se ustvarjajo z obdavčenjem proizvodov in storitev v prometu; sistem, vire in skupni obseg sredstev za financiranje federacije; ukrepe za omejitev trga in prostega prometa blaga in storitev; ukrepe, ki so podlaga za kompenzacijo ter način in oblika kompenzacije; združevanje gospodarskih organizacij v gospodarsko zbornico za vso SFRJ in obvezna združevanja DO v poslovne skupnosti. Skupščina SR Slovenije daje soglasje v zadevah, o katerih odloča zvezna skupščina na podlagi soglasja skupščin republik in pokrajin; glede vprašanj, o katerih odločajo zvezni organi na podlagi usklajenih stališč z republiškimi organi, daje soglasje Izvršni svet skupščine SR Slovenije v skladu s splošno politiko, ki jo določi skupščina SR Slovenije. AMANDMA XLI ureja vprašanja glede predlaganja in volitev dveh članov slovenske delegacije v predsedstvu SFRJ. Predsednik skupščine SR Slovenije pa je po svojem položaju tretji član iz SR Slovenije v predsedstvu SFRJ, ki šteje 22 članov. AMANDMA XLII ureja pravice in dolžnosti slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti in pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov SR Slovenije glede varovanja in obrambe neodvisnosti, suverenosti, teritorialne neokrnjenosti in z ustavo SFRJ določena družbena in politična ureditev SFRJ. AMANDMA XLIII govori o sodelovanju SR Slovenije z organi federacije in z drugimi socialističnimi republikami in pokrajinami pri določanju in izvajanju zunanje politike SFRJ in njenih odnosov z drugimi državami in medržavnimi organizacijami. AMANDMA XLIV govori o varstvu z ustavo določene ureditve in o zagotavljanju osebne in premoženjske varnosti občanov (državna varnost). SR Slovenija je v okviru svojih z ustavo in z zakoni določenih pravic in dolžnosti odgovorna za državno varnost. AMANDMA XLIV ureja vprašanja predsedstva skupščine SR Slovenije, ki opravlja z ustavo določene pravice in dolž- nosti. Predsedstvo skupščine SR Slovenije predstavlja Socialistična republika "Slovenija. Predsedstvo skupščine SR Slovenije je kolektivni predsednik republike Slovenije, ki obravnava vprašanja splošnega političnega pomena, zlasti temeljna vprašanja, ki so splošnega pomena za republiko, usklajuje stališča o vprašanjih, ki jih obravnava in daje pobude za njihovo obravnavo v skupščini, v RIS, v družbeno-političnih in samoupravnih skupnostih ter organizacijah; skrbi za sodelovanje Skupščine SR Slovenije s federacijo, drugimi republikami in pokrajinami, razglaša republiške zakone z ukazom; daje pomilostitve v skladu z zakonom; podeljuje odlikovanja SR Slovenije; predlaga Skupščini Krajina, Krajina je prostor, v katerem delamo in rekreiramo svoje moči. V tej krajini delujejo mnogoteri elementi, katere moramo vrednotiti, da lahko ocenimo vrednost celotne krajine. Glavni elementi krajine so: a) naravne vrednote: gozdovi, kmetijsko zemljišče, reke, jezera, polja, speleološke zanimivosti (kraške jame, ponikalnice, brezna . . .), oblikovitost pokrajine in drugo; b) antropogene (človeške) prostorske strukture: naselja z njihovo urbanostjo in posebnostmi, cestno in železniško omrežje, posebni objekti (mostovi, regulacije potokov in rek, jezovi. . .), Weekend naselja, kulturni spomeniki; c) rekreacijske dejavnosti: lovstvo, športno ribištvo, zimski športi (z vsemi objekti), prireditve in drugo. Krajina, ki je bogata teh elementov, je privlačnejša, zanimivejša in ima velike možnosti za hiter razvoj terciarnih dejavnosti. Gozd je pri nas glavni sestavni del krajine, v kateri živimo. Vpliv, ki ga ima gozd na človeka, je bil vedno velik in mno-gostranski. Ni naključje, da so ljudje že zdavnaj spoznali gozd kot zaščitnika tal in klime in tako posredno ljudi, kjer pa ljudje teh koristnih funkcij gozda niso poznali, so zaradi grobih posegov v gozd kaj kmalu doživeli velike naravne katastrofe: poplave v nižinah in hudourniška SR Slovenije mandatarja za sestavo RIS in razglaša odlok o izvolitvi RIS; predlaga Skupščini SR Slovenije izvolitev ali razrešitev predsednika in sodnika ustavnega sodišča SR Slovenije; razlaga določbe poslovnikov Skupščine SR Slovenije in njenih zborov; predlaga skupščini SR Slovenije programsko osnovo za njeno delo ter usklajuje izvajanje delovnih programov zborov skupščine SR Slovenije in RIS. Predsedstvo skupščine lahko zahteva od RIS, da mu poroča o vprašanjih iz svoje pristojnosti, daje RIS mnenja in stališča o izvajanju politike, zakonov in drugih splošnih aktov skupščine SR Slovenije ter predlaga ukrepe za njihovo izvajanje. uničenja v hribovitih predelih, tako da je zaradi devastacije gozdov prišlo do pogube celih civilizacij (Mezopotamija). Tudi naš jugoslovanski kras je posledica nespametnega ravnanja z gozdom. Danes, skoraj da se ne zavedamo gozda in njegovega vpliva, čeravno nas posredno ali neposredno obdaja. Kakšen pomen ima zeleni plašč zemlje, gozd — ta najrodovitejša pljuča za življenje v celoti, zlasti pa za normalni razvoj živali in človeka, so poznali najprej v naj-gosteje naseljenih predelih sveta, predvsem pa najrazvitejše civilizacije. Znanstveniki so ugotovili, da bo približno čez 110 let na Zemlji že okoli 18 milijard ljudi, ki se bodo dušili zaradi pomanjkanja kisika, tega dragocenega proizvoda vegetacije, in zaradi zastrupitve s plini, ki jih industrija in način življenja oddajata v ozračje. Mnoge države imajo že z zakoni urejene odnose do zastrupljevalcev ozračja. Kljub vsemu pa se zastrupljanje nadaljuje. Razvitejše dežele že stoletja skrbe za zavarovanje gozdov, ki so posebnega pomena: 1. parki in nasadi v mestih in okolici mest, 2. gozdovi na gornji gozdni meji, 3. varovalni gozdovi za zaščito naselij in proti usedom in eroziji, 4. gozdovi, ki služijo v obrambne namene, Predsedstvo skupščine lahko postavi skupščini SR Slovenije vprašanje zaupnice RIS. Za svoje delo je predsedstvo odgovorno Skupščini SR Slovenije. AMANDMA XLVI ureja vprašanje RIS, ki ga voli skupščina SR Slovenije na predlog kandidata, ki ga je predsedstvo skupščine predlagalo za predsednika RIS, in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja. Ob izvolitvi članov RIS imenuje skupščina SR Slovenije na predlog predsednika RIS izmed članov sveta republiške sekretarje, ki bodo vodili posamezne republiške sekretariate. Člani RIS ne moreji biti hkrati poslanci. 5. gozdni pasovi ob cestah in železnicah, 6. gozdovi za zaščito pred erozijo, 7. narodni parki in pragozdovi, ki imajo namen ohranitve prvobitnosti. Človek 20. stoletja želi čim hitreje in čim temeljiteje obnoviti svoje fizične in umske moči, ki jih obrablja v naglem tempu življenja. Razumljivo je, da so pred 10 leti začeli urbanisti s pomočjo biologov raziskovati in načrtovati, kakšna naj bo krajina v celoti, ne samo v naseljenem kraju, ampak tudi v bližji in daljni okolici. Takim načrtom pravimo krajinsko ureditveni načrti. V Evropi je izdelano že nekaj teh načrtov, ki omogočajo ohranitev in poudarjajo kvalitetne krajinske prvine turizmu in rekreaciji, načrtujejo ustrezen razvoj skladno z razvojem drugih naturalnih gospodarskih dejavnosti v širšem in ožjem področju mest, drugih naselij ali važnejših objektov. Jugoslavija ima do sedaj izdelan le en podoben načrt, in to v Sloveniji. KRAJINSKI UREDITVENI NACRT ZA OBČINO LOGATEC Nove avtomobilske ceste bo 8 km teklo tudi po naši občini in prav skozi gozdove. Cesta bo gotovo povzročila velike spremembe v tovornem in osebnem prometu. Ne vemo še, kako bo (Nadaljevanje na 5. str.) gozd in človek Krajina, gozd in človek (Nadaljevanje S 4. str.) nova cesta vplivala na terciarne dejavnosti v občini, na splošno gospodarsko stanje in končno na življenje občanov. Naša občina bo le s cestnim priključkom povezana z avtomobilsko cesto, kar je za gospodarstvo občine lahko večjega pomena. Kako pa bomo vključili promet po avtomobilski cesti v ?iaše terciarne dejavnosti, predvsem v turizem in gostinstvo, pa še ni znano. Pomembno je, da omogočimo ekonomskim aktivnostim, predvsem pa turističnim, pravočasno in smotrno vključevanje v krajinski prostor avtomobilske ceste, da na tržišču ovrednoti- mo bogate krajinske vrednote, ki predstavljajo velik naravni potencial za turistično, rekreativna in športno dejavnost, ki pa se lahko ob neprimerni pozornosti kaj hitro razvrednoti. Pri naročilu študije krajinske valorizacije (ovrednotenje) in na osnovi te izdelave krajinsko ureditvenega načrta sodeluje poleg občine tudi gozdno gospodarstvo Ljubljana (s sredstvi in s sodelovanjem). Inštitut za oblikovanje krajine pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani pa bo prevzel izdelavo elaborata, kar nam daje zagotovilo, da bo načrt izdelan na osnovi vseh spoznanj pri nas in v svetu. Inž. Franc Godina Pnevmatika — velik korak do i avtomatizacije Znano je, da v današnjem obdobju poznamo ogromen napredek na področju tehnike in gospodarstva. In ravno takšen napredek postavlja vsakega posameznika pred nove mnogo bolj komplicirane probleme z namenom, da povečuje produktivnost, zmanjšuje stroške in izboljšuje kvaliteto artiklov. Uporaba stisnjenega zraka je lahko vsestranska Za dosego vsega tega je v podjetju potrebna avtomatizacija. Ta tehnološka veja pa ne zmanjšuje samo fizičnih naporov človeka, ampak mu pomaga pri tistih delih, pri katerih mu ni bil več kos s svojimi subjektivnimi kvalitetami. Pnevmatika je ravno v tem pogledu zelo važen faktor moderne avtomatizacije. Pnevmatske naprave so bile znane že v preteklem stoletju (kovaški stroji), kasneje so uporabljali stisnjeni zrak za rotirajoče naprave (zračni motor), ki so jih uporabljali za razne bru-silke itd. Za premagovanje velikih sil pa uporabljajo pnevmatski cilinder. Seveda pa je sistem pnevmatike šel svojo pot strmo navzgor; /. raznimi vezalnimi sistemi lahko rešimo celoten ciklus delovanja kakega stroja ali naprave; (ventili, razvodniki, agregati itd.). Kontinuirano delovanje gibov — popolna avtomatizirana naprava — lahko dosežemo v pnevmatiki s zaporedno postavljenim sistemom, ki se v industrijski pnevmatiki in avtomatizaciji najbolj uporablja. Pnevmatske naprave se odlikujejo z robustno in enostavno konstrukcijo; uporabljajo se lahko v najslabših pogojih (vlaga, prah, lak), kajti vzdrževanje teh naprav je res minimalno; so pa ekonomične, kajti energija je cenena. Ravno ti argumenti terjajo, da prevzame v industriji vidno mesto v moderni tehnologiji. Marjan GUTNIK Nezgode pri delu se ponavljajo Pri pregledu nezgod v lanskem obdobju smo ugotovili, da se le-te še vedno prepogosto pojavljajo. Prav tako se tudi vzroki, zaradi katerih so se pojavile, pojavljajo iz leta v leto. Izkušnje nas še vedno niso izučile, še nismo storili tistega, kar so nam te narekovale. Tako delamo napake kljub bridkim izkušnjam, ki so nas doletele. Ob vsaki nezgodi se zavemo napak, ki smo jih napravili, vendar nismo toliko dosledni, da takih napak ne bi več delali, ali pa ob nezgodi ne ukrenemo vsega potrebnega, da se take nezgode ne bi ponovile. 1970 Število nezgod Nezgode na 100 zaposlenih Stev. izgubljenih delov, dni Poprečna teža poškodbe Iz gornje primerjave je torej razvidno, da se nezgode niso 135 13,3 1646 12,2 1971 129 12,7 1614 13,1 Indeks 0,96 0,98 1,06 bistveno znižale. Tako se je poškodovalo: Nezgode pri delu Na poti na delo in z dela 117 12 Moških 81 Žensk 48 129 (pogostn. 15,1) Pregled nezgod po obratih: (pogostn. 10,0) Skupaj Pogostn. Moš. Zen. Pogostn. mos. zen. Drobno pohištvo 50 ll,7 16 34 17,0 10,2 Stavbno pohištvo 34 15,6 23 11 17,0 14,9 Zaga 25 25,0 25 ;- 26,3 — Stranski obrati 17 ' 6,5 16 1 7,8 1.8 Plastika 3 17,6 1 2 12,2 22,2 (Nadaljevanje na 6. str.) Nezgode pri delu se ponavljajo (Nadaljevanje s 5. str.) Izvori poškodb so bili raznoliki, predvsem pa: Nezgode pri transportnih delih 53 primerov. Nezgode pri strojih 37 primerov Nezgode z ubodi in odleti tujkov 16 primerov Nezgode z orodjem 11 primerov Na poti na delo in z dela 12 primerov VZROKI POŠKODB PRI DELU V LETU 1971 A. Subjektivni vzroki 01 Vzroki poškodb kot posledica neprilago- & jenosti delavca delovnim pogojem: & p, 1. 2. 3. 4. 5. 7. Neuporaba osebne zaščite Neuporaba ali nepravilna namestitev zaščite na stroju Pomanjkanje znanja — izkušenosti Neuporaba pripomočkov za delo Pomanjkanje psihofizične koncentracije Malomarnost in podcenjevanje varnosti dela Samovoljni nevarni načini dela 10 3 12 3 31 14 51 Ukrepi za zmanjšanje števila primerov: Okrepiti varnostno disciplino Organiz. poučevanje delavcev o varnostnih ukrepih Vzgajati delavce v duhu vam. reda B. Objektivni vzroki Vzroki, pri katerih delavec nima neposrednega vpliva 1. Organizacijski vzroki dela in varstva dela 2. Slabi delovni pogoji (mraz, vlaga, hlapi, itd.) 3. Nepopolna zaščita delovnih priprav in naprav 4. Pomanjkanje osebnih zaščitnih sredstev 5. Neurejen transport 6. Slabo poučevanje delavcev 7. Slabo vzdrževanje delovnih priprav in naprav Dopolniti organiz. in 23 varnostne ukrepe Povečanje porabe os. 18 Urejanje transporta 25 Izpopolniti zaščite 7 22 6 Vzgoja preddel. in moj. 12 Boljša org. vzdrževanja Ukrepi za odpravo ali zmanjšanje števila poškodb so jasni in potrebni, zato moramo vsak po svoji odgovornosti prispevati k čim učinkovitejšemu reševanju nakazanih pomanjkljivosti. Vse naloge so masovne, hkrati pa del slehernega, ki je kakorkoli udeležen pri oganizaciji dela, tehnologiji dela, konstrukciji in vzdrževanju delovnih naprav in priprav ter tistih, ki so vezani na vzgojo delavcev. Vsi navedeni so tudi soodgovorni za poškodbe pri delu oziroma za vse posledice, ki iz njih izvirajo. Naše napake se kaj hitro pokažejo, saj nas nanje opozarja tudi republiška inšpekcija dela, ki nam nalaga nalogo, da stalno izpopolnjujemo delovna mesta, da stalno vzgajamo delavce ter da nenehno skrbimo na varnostni red in disciplino. Poleg ostalih problemov, ki jih skušamo reševati, se ozrimo tudi na vzroke nezgod pri delu, ne toliko zaradi stroškov in zastojev v proizvodnji, temveč zlasti zaradi naše etične, človeške zavesti. Tako pomagajmo ali bodimo vsaj na strani pozitivnih teženj za znižanje števila nezgod. Iz izkušenj že vemo, kje se bodo nezgode pojavile. Ne moremo pa predvidevati, kdaj se bodo pojavile. Za tak dogodek je potrebno poleg nevarnosti na delovnem mestu, ki jih že poznamo, še določeno število drugih faktorjev, predvsem pa subjektivnih faktorjev delavca. Zato je potrebno vzporedno s tehničnimi ukrepi za odstranjevanje nevarnosti na delovnih mestih oblikovati tudi delavca, ga vzgajati v smislu varnostnega reda in discipline ter mu vcepiti ukrepe, ki jih mora upoštevati, da se izogne očitni nevarnosti. Ob zanemarjanju obeh faktorjev pa vsekakor ne moremo govoriti v prid varnosti delovnega človeka. Ob primerjavi vzrokov poškodb, ki edino nazorno govore, zakaj je do poškodb prišlo, ugotovimo, da so ti več ali manj enaki ali pa vsaj podobni. Iz navedenega se lahko sklepa, da smo resnično premalo storili, da bi odpravili ali vsaj omejili določene pomanjkljivosti. Marjan Lapanjc Transport sekancev v tovarno celuloze Na zahodu ZDA Z vrsto člankov »O Ameriki« nimamo namena »popularizirati «njihove industrije niti tehnike. Ti zapisi so sicer osebna opažanja, .s katerimi želimo člane kolektiva in ostale bralce predvsem informirati o razvoju lesne industrije po svetu in tako vzbuditi zanimanje za čim večji napredek v domačem podjetju. Razmišljanja in težnje k novim rešitvam pa so pogoj za kakršenkoli napredek. V TOVARNI MAGNEZITNE CELULOZE IN ROTO PAPIRJA Naslednji dan, 26. maja smo se odpeljali v 20 km oddaljeni NEVVBERO. Obiskali" smo tovarno magnezitne celuloze in rot.o papirja, ki je last firme Publishers Paper Companv z dnevno proizvodnjo 200 ton celuloze (300.000 ton letno) in 370 ton roto papirja (550.000 ton na leto). Celotna proizve- dena količina papirja je namenjena časopisnemu podjetju TIMES MIRROR. Tovarna je obnovljena in lepo urejena ter ima, kot so izjavili predstavniki podjetja, najhitrejši stroj za proizvodnjo roto papirja na svetu, teče s hitrostjo 1000 m na minuto. Lesovino pridobivajo iz lesnih odpadkov (sekanci, oblanci in žagovina), ki jih kupujejo na bližnjih žagarskih in ostalih obratih. Sekance pridobivajo sami doma iz slabše hlodovine. Na splošno kvaliteto hlodovine na zbirnih skladiščih pogojuje; ceno. Porabniki manj vredne hlodovine ne prelicitirajo boljše surovine, ker jim to ne dovoljuje ekonomski račun. Eksploatacija gozdov in predelava le:,a sta v glavnem uravnotežena. Torej oni si ne morejo dovolili, da bi celulozar kupoval žagarsko hlodovino, kot se to dogaja pri nas. Anomalije na-(Nadaljcvanje na 7. str.) Na zahodu ZDA (Nadaljevanje s 6. str.) stopijo le v času krize. Tovarna uporablja pri predelavi predvsem les duglazije, manjši del jelke in smreke. Uporablja tudi ca. S % bora, kar se pri mag-nezitnem postopku dovoljuje. Prednosti magnezitnega postopka pred sulfatnim ali manj sul-fitnim so tudi v tem, da je izplen surovine povečan za 1 do 2 %, a doba kuhanja se zmanjša od 6 na 4 ure. Postopek dovoljuje tudi večji procent fine j šega granulata (žagovina, torej čisti odpadki). Investicijska vlaganja navedenega postopka so večja, vendar izplen in povečana produktivnost dokaj hitro pokrije-,ta razliko. Vloženi kapital podpisujejo na 5-letno dobo (primer za to tovarno, a uzakoni jenu je 10-letna doba. Računajo, da mora biti investicija izplačana v 3 letih. Razlika do 5 let ali več, kolikor je obrat rentabilen, pa omogoča podjetniku ali družbi višjo vrednost, ki jo vlaga za razširjeno reprodukcijo. Država daje na investirani kapital določene olajšave. Investitorji so oproščeni 7 % davka na novo investirani kapital. Med ogledom obrata me je impresionira] orjaški viličar' na skladišču hlodoivne. Vilice — grabilec so bile tako velike, da bi lahko razložil hlodovino z. naših ,'5 desettonskih avtomobilov hkrati. V Ameriki dovažajo na skladišča hlodovino dolžine 10 m, med katerimi imajo debla iz pragozdov tudi 2,5 m premera. Lahko bi rekel, da se je viličar s to hlodovino dobesedno igral. Spomnil sem se na hlodovino Eksola z naše žage, kjer se je celo naš Žerjav z njimi upehal. Ta viličar- bi jo z lahkoto prenašal. Cena viličarja je ca. 200 milijonov S din. Presenečen sem bil tudi nad velikostjo dveh razvlakn jeval-cev lesovine. Samo ta dva sta imela instalirana dva elektromotorja moči 5000 Kp, kar je 1,5 več kot jo ima instalirane ves KLI. Amerika me je presenečala na vsakem koraku. Železo in električna energija sla poceni, zato predimenzionira-nost stroja je za Amerikance še vedno cenejša kot pa izpadi v proizvodnji zaradi negotove opreme, a cena 1 kW porabljene električne; energije na zahodu ZDA stane približno 1 S din (1 para). Tovarna zaposluje 200 delavcev in 50 uslužbencev. Iz personala uslužbencev je 37 oseb tehničnega karda, 8 tajnic in drugih pomožnih uslužbencev ter 5 uslužbencev za delo v računovodstvu. Najvišjo postavko ima v proizvodnji vodja papirnega stroja s 7,2 % na uro, a najmanj so plačani težaki na skladišču hlodovine in odpadka s 3,44 $ na uro. Zneski so seveda bruto, ki pa se obračunavajo nekoliko drugače kot I pri nas. Delajo 40 efektivnih ur na teden. Delovni čas v eni izmeni je deljen. Na ključnih strojih se dela v treh izmenah, stroji se tako rekoč ne ustavijo. Pri uslužbencih dobi inž. kemik (ki odgovarja našemu tehnologu) plačo 1200 do 1400$ mesečno. Tajnica ima 400 do 500 f mesečno, kar pa je za ameriške prilike precej. Za predsednika (direktorja) nismo mogli izvedeti, koliko ima plače. Po našem je bila njegova plača ocenjena na 2500 $ mesečno. Kaže, da plača predpostavljenih niti ne zanima osebja, ki je nižje na plačilni lestvici. Največkrat niti drug za drugega ne vedo, koliko je kdo dobil v kuverti. Zanimivo je to, da v tovarni papirja, ina sečišču, v transportu, v tovarni pohištva in povsod plačujejo na uro, akordov ali norm ni, pa se kljub temu dela in to pridno dela. KISA V NEKAJ URAH Po povratku smo si popoldne v Portlandu oglodali več obratov firme BRAND'S CORPORATION. Videli smo zastarelo luščilnico z obratom lesne embalaže in obrat za proizvodnjo lesenih hiš. V obratu luščilnic in lesne embalaže je delo sezonsko. Za delovno silo v Ameriki ni težko. 4—5 % brezposelnih na tržišču delovne sile in Izredno mobilnost Amerikancev omogoča delodajalcem hitro formiranje delavcev za sezonsko delo. Zelo zastarel obrat torej nizka amortizacijska stopnja osnovnih sredstev, poceni delovna sila in oster tempo dela je omogočala lastniku še vedno rentabilno poslovanje. Med ženami za luščilnlm strojem je delala tudi neka naša rojakinja, ki je bila rojena v Ameriki, govorila pa je lepo srbohrvaško. To pot smo imeli nekaj več časa na razpolago kot običajno, zato sem si lahko malo bolj natančno ogledal staro luščilnico, ne zato, da bi spoznal tehnologijo, saj som videl že mnoge druge modernejše, temveč zato, ker me je zanimalo, kako se more delati na strojih, ki so za naše evropske pojme že mu- zejske vrednosti. Predimenzi-oniramiost strojnih elementov vgrajenih v masivnih ogrodjih strojev in transporterjev, je še vodno dajalo vitalnost celoti le-teh. Visoka proizvodnost stroja je silila delavca v intenzivno delo. Od vodja stroja do pakirke so opravljali delo natančno, hitro in brez zastojev. Zastarelost ni motila lastnika, saj ameriškega poslovnega človeka zanima samo končni uspeh dela, ki mora biti pozitiven, sicer prelije jo kapital v drugo dejavnost, v nasprotnem pa propada. V obratu za proizvodnjo lesenih hiš som se srečal s pravo obrtniško dejavnostjo, ki je pod kapo industrije bila združena k onemu cilju, to je proizvodnja lesenih hiš. Dnevno so naredili ono hišo. Tehnologija je enostavna, montirajo prefabricira-ne elemente (vezane plošče, gips plošče, ki jih Amerikanci veliko uporabljajo pri stanovanjski izgradnji, razne obloge iz umetnih mas, polnila inštalacije, kovinska okna, kritine iz kalran-skih smol). Najprej postavijo ogrodje iz lesenih moralov, ki so največkrat žebljani, nato pri-bijejo obloge sten, poda in stropa. Zunanje strani sten so vezane plošče, prekrite preko z žagano šindro, a z notranje strani sendvič-gips plošče. Na podu uporabljajo debele tapi-sone, razen v prostonih, ki ga funkcionalno izključujejo. Toplotno izolacijo tvorijo polnilne folije in steklena volna. V vmesnih predelih sten je vgrajena tudi vsa pripadajoča inšta- lacija: elektrika, voda, plin. Kopalnico vgradijo kot en element iz fiberglasa. Hišo dokončajo v dveh polovicah, ki jo kupcu prepeljejo na določeno mesto z dvema kamionoma, torej vsak kamion ono polovico, in na gradbišču v nekaj urah zvijači jo obe polovici skupaj. Takšna lesena hiša stane v ZDA od 8000 do 12 000 dolarjev, ki jih poprečen ameriški delavec zasluži v dobrem letu. Da ne boste mislili, da je to majhna hiša, saj ima 90 do 120 m- z vsem udobjem. V hiši so dve do tri sobe, kuhinja z dnevno sobo, ena ali največkrat dve kopalnici, garderoba in sanitarije. Vgrajeni so že vsi gospodinjski stroji s štedilnikom na plin, ki se sam čisti. Kupec si pri nakupu hiše predhodno priskrbi zemljišče in postavi temelje, kamor bo postavil hišo. Izdelavo temelja in ureditev prostora oz. zemljišča bodoče hiše že predhodno izvedejo specializirana podjetja. Ce pa kupec nima denarja za postavitev temelja za ureditev okolice postavi hišo kar na štiri lesene postavke, ali kot sem ne- redko videl, kar- na štiri bencinske sode. Opisane hiše so značilne za vsa ameriška naselja od vasi do velikih mest, malo je zidanih hiš, ki si jih lahko privoščijo le premožnejši Amerikanci. Takšen način gradnje stanovanj in mobilnost Amerikancev je po vsej verjetnosti zahtevala hitra urbanizacija ZDA. Nebotičniki, ki si jih rišemo kot značilnost (Nadaljevanje na 8. str.) Elementi za montažno hišo Na zahodu ZDA Postavljanje montažne hiše (Nadaljevanje s 7. str.) Amerike, so redki. Dvigajo se le na najožjem območju velikih mest, kjer je poslovni center države ali pokrajine. Mesta in naselja so prepletena s širokimi cestami, nadvozi in podvozi; povsod je dovolj velikih parkirišč. Pešca se skoraj ne vidi. Lahko bi rekel, da so nas Jugoslovane, ki smo v skupinah hodili na ogled mest, Amerikanci z začudenjem opazovali. Velika oddaljenost enega dela mesta od drugega nujno terja uporabo avtomobila; vsaka družina ima običajno dva. Oče delavec uporablja svojega za delo, ostali člani družine drugega za gospodinjstvo in druge družinske posle. Dvesto milijonov prebivalcev ZDA vozi 80 milijonov avtomobilov; ina dobra dva prebivalca pride po en avtomobil. 2e 16 letniki imajo pravioo do vozniškega dovoljenja, čeprav postanejo po zakonskih predpisih polnoletni šele z 21 leti. Akcija Nagle in pomembne spremembe ob vsestranskem razvoju industrializacije in urbanizacije v naši samoupravni socialistični družbi pogojujejo napredek na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. Pogoji sodobnega načina življenja in dela kažejo na vedno številnejše negativne spremljajoče pojave, značilne za vse sodobne industrializirane in urbanizirane sredine. Le-te se manifestirajo v poslabšanju telesnih in psihofizičnih sposobosti ljudi. To se med drugim odraža na zmanjševanju delovnih in obrambnih sposobnosti, na skrajševanju delovnega časa, na povečevanju poškodb, boleznin in invalidnosti, na naraščanju asocialnih ravnanj ljudi, kar ogroža telesni in duševni razvoj sodobnega človeka. Upoštevajoč ta dejstva, menijo pobudniki akcije »šport za vsakogar«, da je takšno stanje v precejšnji meri pogojeno z dejstvom, da je telesna kultura kot pomembna korektivno-kompenzacijska komponenta premalo zastopana v življenju in delu odraslih ljudi. Vsega 6% ljudi se v SFRJ aktivno ukvarja s telesno kulturo. Znanstvena dognanja pa kažejo vsestransko vlogo in pozitivne učinke telesne kulture na zmanjšanje navedenih negativ-posledic sodobnih življenjskih in delovnih razmer. Zato področje športne rekreacije dobiva vse širše in pomembnejše mesto na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Trenutno stanje na tem področju terja nenehno skrb za zdravje, telesno usposobljenost delovnih ljudi in za njihovo rekreacijo. Da bi tudi na tem področju ustvarili ustrezne pogoje za hitrejši napredek in organiziran razvoj športne rekreacije, pobudniki akcije »Sport za vsakogar« predlagajo, da se vanjo vključijo vse temeljne organizacije združenega dela, telesno-kulturne in druge organizacije. V ta namen so organizatorji pripravili ustrezne kartone in prospekt z navodili za organiziranje skupne akcije. S tem v zvezi bodo po posameznih občinah organizirana tudi strokovna posvetovanja, na katerih bodo neposrednim organizatorjem akcije »Sport za vsakogar« podrobneje razložili način in metodo njenega organiziranja. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije je v dogovoru z Občinsko zvezo za telesno kulturo Logatec sklenil, da akcijo TRIM organizira in zato priskrbi potrebne kartone. Povpraševanje po TRIM kartonih je veliko, zato čimprej zahtevajte od svoje sindikalne organizacije, da vam posreduje TRIM karton, s čimer se boste vključili v akcijo »Sport za vsakogar«. Občinski sindikalni svet Logatec Občinska zveza za tel. kulturo Logatec Po dveh letih prizadevanj nogometnega kluba Logatec Prav je, da se po dveh letih obstoja predstavi širšemu krogu občinstva tudi Nogometni klub Logatec. Nekateri ta klub dobro poznajo, nekateri pa morda niti ne vedo, da sploh obstoja. Klub je razmeroma mlad, čeprav so se Logatčani za okroglim usnjem podili uspešno že prej. Toda po osemletni aktivnosti so klub ustanovili predlanskim. Začelo se je z občinsko ligo v malem nogometu, v kateri so sodelovala moštva iz Dolnjega in Gornjega Logatca, Ilotedrši-ce in iz Rovt. Kasneje pa se je porodila ideja, da bi se vključili v podzvezno tekmovanje. Klub se je tako vključil v Ljubljansko podzvezno ligo, toda priznati je treba, da v prvem letu nogometaši niso dosegli posebnih vidnih rezultatov. Bili so pač novinci, česar so se tudi zavedali in jim zaradi neuspeha morala ni upadla. Morda ni dobro hvaliti jutra pred večerom, toda rezultati so pred nami, in prav je, da jih pregledamo. Logatec : Kočevje Logatec : Mengeš Logatec : Medvode Logatec : Črnuče Logatec : Induplati Ribnica : Logatec Cerknica : Logatec Krim : Logatec Enotnost : Logatec Klub je dosegel tako 11 (55 %) in pozitivno razliko golov (25 : 22) ter se je v jesen- skem delu povzpel na peto mesto prvenstvene lestvice. Kaj pa spomladni del? Fantje so začeli s treningi v dvorani že 15. januarja. Upajo da bodo 5. mesto na lestvici zadržali tudi v končni razvrstitvi; možna pa je tudi višja uvrstitev. In na koncu: volja in uspehi so, morda še nekaj več razumevanja in materialne pomoči, pa bo NK Logatec dosegel še boljše rezultate. I. m. Turno smučanje v Logatcu SK Logatec je pričel letos z organizacijo turnih smukov. Namen turnega smučanja je rekreacija tistih ljudi, ki nimajo drage moderne smučarske opreme in je morda celo ne znajo uporabljati na hrupnih smučiščih. Oprema smučarja za turni smuk je preprosta, cenena. Kdor ima opremo za hribolazenje, je bo pri turnem smuku s pridom uporabil. Tudi za smuči ni nujno, da so nove z najfinejšim okovjem. Pri turnem smučanju se mora noga pri peti dvigniti tako, da nas ne ovira pri hoji s smučmi. Namen turnega smučanja ni v elegantni vožnji, v hitrosti smučanja, temveč v stiku z naravo. Naš smučarski klub je želel oživeti turno smučanje, ki je bilo pred vojno tako znano na Logaškem in Notranjskem. Logatec ima za takšno smučanje idealne terene v bližnji okolici. Ze pred vojno so bile znane turne smeri do kmetij v Zibršah in na Ravniku. Zelo gostoljubni sta Skrotnikova in Rečanova kmetija. Smer ture do teh dveh kmetij vodi čez slikovite blokovske gmajne, katerih imena so zelo slikovita, kakor Grapečnik, Krvave jame, Kamniti grič, Norn grič, Gregonka. Torej se pri smučanju spoznavamo tudi z bližnjo okolico našega kraja. Razen te smeri, ki bi jo lahko imenovali klasično, so možne še druge, kot na primer na vrh Zibrš, na Medvedje brdo, Pet- kovec ali pa na Ravnik in nalo v Hotederšico, za Zenčck v Tončkov dom, kjer so podobna smučišča kakor na Sekirici. Za v/A lajne smučarje je možna tudi smer preko Zaplane na Vrhniko, k Sv. trem kraljem, na Goropeke in Ziri ali pa na Tolsti vrh, Pokojišče in naprej proti Cerknici. To zimo smo organizirali že dva turna smuka. 26. decembra se nas je zbralo pred Narodnim domom čez trideset navdušencev vseh starosti: od 10. do 60. leta. Med tednom je bilo zelo slabo vreme. V nedeljo pa nas je prebudilo čudovito zimsko jutro. Zimsko sonce je privabilo vse tiste smučarje, ki so prejšnji dan še oklevali pred odločitvijo. Prijetno je bilo videti veselo razpoloženje različno opremljenih in oblečenih smučarjev. Smuko smo pričeli na povelje: »vrsta zbor« in z obveznim fotografiranjem. Prvih 200 m smo se napotili kar peš. Hoja je bila dobra za Ogrevanje, sneg je pa tudi dobro držal. Prvi spust s hribčka v dolinico Grapečnika je minil brez večjih nesreč, toda ne brez padcev. Prvi užitek ob spustu, nam je dal poguma, da smo se zagrizeno zajedli v breg na koncu dolinice. Prijetno zadihani smo prišli na rob blokovskih gmajn. Od tu se je videl del Dol. Logatca in 8 soncem obsijan greben Zibrš. To je bila tudi prva točka za razgled in oddih na tej turi. Ko smo pregledali opremo, se prešteli in izrekli nekaj prijetnih pripomb zamudnikom, smo zopet strnili vrsto in krenili na osvajanje blokovskih gmajn preko množice dolinic, robov, jarkov stare tovarne in podobnih pasti, ki so bile vzrok gromkemu smehu; hočeš-nočeš, smejati se je moral tudi tisti, ki se je pobiral iz snega in si potem naravnaval svoje kosti. S smučanjem smo imeli toliko posla, da sem pozabil na vlogo »turističnega vodiča«. Ko smo smučali mimo Krvavih jam, sem pozabil povedati tistim, ki so bili tam prvič, da je to kraj, kjer so srčni Logatčani počakali težko otovorjene Turke in jih po mesarsko obdelali. Tod je namreč vodila stara tovorna pot. Kakorkoli že, prispeli smo do naše prve strateške točke, do samotne žibrške kmetije, pri kateri se reče po domače pri Skrot-niku. Tu smo imeli pripravljeno okrepčilo iz domače dimnice. Postregli so nam tudi z dobrim čajem in pristnim dalmatincem. Domači so bili zelo gostoljubni in nas še vabili. Priznam, da so nekateri raje prijeli za kozarce kakor za,skodelico. S športnega vidika je to nezaslišan greh. Naš namen pa ni dosezanje športnih rezultatov, temveč urjenje telesa in duha. Res pa je tudi, da je alkohol nevarna stvar za zdrav duh, kakor tudi za skupino, ki ni več enotna. Pri turnem smučanju pa morata vladati red in disciplina. Skupina zavisi od vsakega člana. Dokler alkohol nosimo, še gre, toda hudo je, ko nas prične on nositi. Torej dovolj o alkoholu in športnem duhu. Pripeli smo si zopet smučke in zavozili v strmino. Od kmetije smo se napotili po vročem zimskem soncu proti vrhu grebena Laze. Tu se nam je odprl čudovit pogled na Tri kralje, Petkovec, del Logaškega polja, na Kamniške planine in proti zahodu na Ravnik in Ja-vornik v ozadju. Naše občudovanje je zmotil smučar, ki je bil videti v tej gozdni okolici zelo nebogljen s svojimi težkimi čevlji in bleščečo opravo. Nihče mu ni bil zavisten, ker smo videli, kako se muči s to moderno opremo, ki pa ni primerna za turno smučanje. Ce nas ne bi vabilo kosilo v naslednji postojanki, bi se tu zdržali malo več časa. Od tu smo prismučali na dvorišče opuščene samotne kmetije, ki leži na zelo prijetnem kraju, čeprav je okoli in okoli gozd. Pod hišo se razprostira prijetna dolina; po rebrih nad njo rastejo stari orehi. Ta drevesa so videti kakor pozabljeni hlapci osamele kmetije. Tu pod temi orehi je naš član, ki jih ima že precej čez petdeset, pokazal to-(Nadaljevanje na 10. str.) v Se nekaj besed o športni aktivnosti v KLI Turno (Nadaljevanje z 9. str.) liko športnega duha, da se je od našega gromkega smeha tresla vsa okolica. Miši v stari domačiji so gotovo mislile, da je prišla na obisk pozabljena žlahta starih gospodarjev. Ko je bila mimo ekshibicija po snegu in kopni ruši, so neka- teri začutili piš vetra, ki je prinašal duh po klobasah in zelju. Brez besed smo jo urezali za dolgonosci in prispeli k Rečanu. Tu so nas čakale domače mojstrovine. Hiša gleda ravno na novo skakalnico, ki jo gradijo entuziasti skakalnega kluba Lo- Način vpenjanja čevlja na turno smučko gatec. Nekateri v skupini so pripomnili, da se bo težko skakalcu odločiti, ali naj gre skočit na skakalnico ali pa na peč, ki tako zelo vabi vse obiskovalce tega konca Zibrš. Vsi smo si bili edini, da je obisk tega konca zelo prijeten. Torbica za prvo pomoč je v skupini turnih smučarjev nujno potrebna Po turnem smuku so bili vsi zadovolnji vsi pa smo ugotovili, da bo treba vpeljati organizacijo po skupinah, za katere bodo odgovarjali posamezniki. Janez Maček Za preteklo leto lahko povemo, da se je aktivnost posameznik sekcij v KLI močno povečala. Na pobudo članov sindikalne organizacije je bila ustanovljena kegljaška, košarkarska, odbojkarska, strelska, nogometna, balinarska, šahovska in smučarska sekcija, kar kaže, da iz dneva v dan raste zanimanje za športno rekreacijo našega delovnega človeka. Naš kolektiv je sorazmerno mlad, zato je takšno zanimanje za šport ir. rekreacijo še toliko bolj razveseljiv pojav, ki daje upanje, da bo KLI ob raznih športnih tekmovanjih, kot npr. »lesariadi« — vsakoletnem tekmovanju vseh večjih lesnoindustrijskih podjetij Slovenije, kmalu segel po višjih uvrstitvah. Opaziti je, da vsa večja lesnoindustrijska podjetja, kot npr: »Brest«, »Meblo«, »Marles«, »Stol« in druga tekmujejo med seboj, kateremu od njih bo uspelo osvojiti najvišji naslov, ne samo na gospodarskem, ampak tudi na športnem področju. Namen zbiranja podatkov o aktivnosti posameznih sekcij v podjetju je bil v tem, da bi registrirali predvsem število skupinskih in posameznih priprav in nastopov na različnih športnih tekmovanjih. Skupno je bilo opravljenih 53 treningov, poprečno pa se jih je udeležilo 12 športnikov posamezne sekcije. Najbolj aktivni so bili vsekakor kegljači, ki so se udeležili štirih tekmovanj, sledijo jim strelci z udeležbo na 3 tekmovanjih, nogometaši in smučarji na dveh, košarkarji, odbojkarji in bali-narji pa so se udeležili enega tekmovanja. Iz registriranih podatkov o nastopu posameznih članov sekcij je razvidno, da se je enkrat ali večkrat vključilo v športno rekreacijsko dejavnost približno 15 odstotkov vseh zaposlenih deavcev KLI. To je zadovoljiv podatek, ki kaže, da rekreativna dejavnost narašča in dobiva počasi v podjetju mesto, ki ji pripada. V svetovni literaturi pogosto zasledimo razprave in praktične ugotovitve glede odnosa med proizvodnjo in dopolnilno rekreacijo. Prehodno obdobje v dovršenega industrijskega delavca in delavca industrije v pravem pomenu besede ima problematičen in občutljiv vpliv na uspešnost proizvodnje. V prvi fazi se občutno kaže potreba po rekreaciji, ki podleže zastarelim nazorom in lahko bi rekel neopravičenemu posme- hovanju okolice. V naslednji fazi pa se pojavi človek-delavec v svojem prostem času sproščen ob svojem razvedrilu v rekreaciji. Moderna tehnologija narekuje vedno enostranska gibanja, kar privede do enostranskega razvijanja mišičevja, zakrknjenosti v fizičnem smislu in psihične težave v človekovi osebnosti. V mesecu decembru je bila 20. redna seja poslovnega odbora in 17. redna seja delavskega sveta podjetja. Večji del razprave sta poslovni odbor in delavski svet posvetila prav sprejemu gospodarskega načrta za poslovno leto 1972. Zaradi novega razvrednotenja dinarja in ovrednotenja nekaterih tujih valut (dolarja, marke) delavski svet načrta realizacije ni potrdil, ker bo potreben nov izračun, o katerem pa bo delavski svet ponovno razpravljal v januarju 1972. Dokončno je potrdil le predlog gospodarskega načrta za pomožne dejavnosti in količine proizvodov za posamezne delovne enote. Količinski program proizvodnje za naša največja obrata drobno in stavbno pohištvo je v primerjavi z letom 1971 dokaj zahteven. Predvideno je občutno povečanje količin kolonialnega in stavbnega pohištva, zlasti za izvoz. Pri obravnavi gospodarskega načrta za delovno enoto žaga je delavski svet na predlog strokovnih služb odločil, da je ta enota pri izplačilu osebnega dohodka do 1. 7. 1972 še vedno vezana na poprečje dosežene enote proizvoda in norm osnovnih obratov, drobnega in stavbnega pohištva. Delovna enota žaga ima določene svoje norme in enoto proizvoda, vendar je delavski svet tako odločil zato, ker postavljeni normativi še niso ustaljeni in bi zato lahko prišlo do izplačevanja višjih osebnih dohodkov na žagi, kar pa v primerjavi z ostalimi delovnimi enotami ne bi bilo pravično. Po novem, se boleznine od 1. 1. 1972 dalje obračunavajo izven enote proizvoda. Če upoštevamo, da znašajo boleznine približno 5 odstotkov v obračunu, potem lahko pričakujemo, da se bodo za takšen odstotek povišali naši osebni dohodki, seveda če In kaj si želimo za naprej? Nadaljujmo s programom športno-rekreativne dejavnosti v podjetju, povečujmo množičnosti in kvaliteto v tistih športnih panogah, v katerih smo že dosegli določene rezultate, skratka, omogočimo našemu delovnemu človeku poleg težkega fizičnega in umskega dela tudi potrebno razvedrilo! O. M. boleznine ne bodo pretirano porušile. Glede predlogov IO osnovne sindikalne organizacije o rešitvi nekaterih nujnih vprašanj s področja nagrajevanja delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, o Izplačilu dodatka na leta zaposlitve v podjetju delavski svet ni sprejel konkretne rešitve, ker je potrebna natančnejša vsestranski! analiza. Odločil je le, da komisija za nagrajevanje opravi to analizo, pripravi ustrezen predlog, nakar bo delavski svet na eni od prihodnjih sej ponovno razpravljal o teh vprašanjih. TO osn. sind. organizacije in delavski svet sta razpravljala tudi 0 kvaliteti pripravljenih jedi v našem obratu. Nezadovoljstvo članov kolektiva narašča, v določenih primerih opravičeno, v drugih primerih pa tudi ne. Delavski svet je vse te kritične pripombe obravnaval, vendar ne more ukrepati, dokler kadrovsko socialni sektor ne analizira vseh teh pripomb. Nezadovoljstva v celoti gotovo ne bomo uspeli odpraviti, še zlasti ne v zdajšnjih prostorih in pogojih dela. ŠKOLJKE Ko preraste večer samotne zidove z vonjem po toplih obalah, sedem v pesek in si trgam peno v dlani kakor šmarnice za ljubezen . . . Takrat se morje odpre in mi ponudi polne pesti školjk. Nihče ne ve, koliko malih čudes mi je podarilo, nihče, .sani«) jaz, ki že sanjam, ki že sanjam belo jadro . . . Zigon Kaj je novega na področju samoupravljanja ? Kdo je kriv za požare? Nenadoma, prav zares nenadoma je odšel od nas mož, ki je 40 let oblikoval glasbeno podobo v Logatcu; glasbenik neumorne volje in ncutrudljivc sile, ki je klonila le neizbežni smrtni roki, ki je zdrobila njegovo življenje, nam odtrgala dirigenta, pevca, glasbenega učitelja in vzgojitelja — Alojzija Velkavrha. Alojzij Velkavrh se je rodil 5. junija 1901 v kmečki družini v Zažarju blizu Horjula. Z glasbeno izobrazbo je začel kot samouk, sebi in drugim v zabavo je igral harmoniko in krilni rog, kasneje je v Ljubljani opravil 4-letno glasbeno šolo. Njegova prva službena pot ga je vodila v Planino pri Rakeku, ki je bil nameščen kot tajnik in organisl le 14 dni. Ker je bilo 19.10. leta prosto mesto organi-sta v Dol. Logatcu se je preselil v Logatec, ker je živel in delal, ustvarjal, kjer je bilo treba slišati pesem ali glasbo sicer! Bogato je bilo njegovo društveno delo, le kdo bi preštel vse pesmi in skladbe, ki so jih peli njegovi mešani mladinski in moški zbori, pihalni orkester, solisti. Od 19 IS do 1966 je poučeval glasbeni pouk na nižji gimnaziji oziroma osnovni šoli Dol. Logatec, več let je bil tudi glasbeni učitelj na nižji šoli na Rakeku. Bogato delo Alojzija Velka-vrha ni bilo nikoli dovolj poplačano posebno nc prosvetno delo, dasi jc tu dosegel veliko priznanj, najbolj ponosen je bil na zlato Galusovo odličje, ki ga je prejel od ZKPO Slovenije. Recimo kakorkoli: usoda ali naključje — umrl jc v Planini pri Rakeku, kjer je sicer začel svoje široko delo; tako se jc sklenil njegov življenjski krog 23. januarja letos. Velik bo njegov spomin. M. S. ZAKLJUČILO SE JE PRVO POLLETJE Osnovna šola Dol. Logatec ima v 20 oddelkih (s podružnicama v Lazah in Rovtah) 713 učencev, od katerih je bilo 90% uspešnih, slabih 10" i, učencev pa je neuspešno zaključilo I. polletje. Osnovna šola Gor. Logatec ima v 15 oddelkih (s podružnicami v Hotedršici na Medvedjem brdu in v Rovtarskih Zibr-šah) 338 učencev, od katerih je bilo uspešnih nekaj nad 82 %, kakih 15% je bilo negativno ocenjenih in 3 " u učencev so bili neocenjeni (zaradi dolgotrajnih bolezni.) Ravnatelja obeh šol Pavle Smrtnik in Viktor Sen ugotavljata, da so med objektivnimi vzroki za navedeno neuspešnost predvsem epidemija zlatenice in druge bolezni, pogosti izostanki zlasti vozačev, zaradi slabega vremena; v Dol. Logatcu precej negativno vpliva na delo prevelika številčnost v oddelkih, pozimi pa jc tudi slabotno urejeno Ogrevanje (dotrajane peči). Primerjajoč s prejšnjimi šolskimi leti pa je letošnje polletje uspešnejše. Ugotavlja se vse večji interes do izobraževanja, več je ambicij tudi pri izbiri poklicev naših osmošolcev. Prav tu pa velja poudariti, da bi se morala domača podjetja štipendijsko dovolj zgodaj zanimati za naraščaj, ker se rado dogaja, da nam zunanji štipenditorji poberejo prespektivnejše. M. S. NA SILO PA NE . . .!? Bilo je na nedeljski popoldanski predstavi sredi januarja. Sredi predstave se je zaslišalo govorjenje iz zadnjih vrst. Glasovi niso in niso odjenjali, kar je seveda vznemirjalo gledalce. Približa se tedaj upravnik kina in skuša mladega rogovileža spraviti iz dvorane; seveda mladi upornik se ne da zlepa, zraven še robanti in kriči: »Kaj! Pustite me! Nimate pravice s silo.. .« Res je! Popolnoma soglašam: na silo pa ne! Ali mladi mladenič, vprašam te: kdo tebi daje pravico, da s svojo nedostopnostjo teroriziraš gledalce, ki so pri- ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta J02ETA UUBASA se zahvaljujemo vsem, ki so ga .spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi pevcem, godbi in vsem darovalcem cvetja. Žalujoča sinova Jože in Slavko Požari v svetu tudi nas opozarjajo na stalno nevarnost nastanka požara v obratih, kjer je mnogo vnetljivih materialov. Vsa lesna podjetja so stalno izpostavljena popolnemu uničenju zaradi malenkostne nepazljivosti. V našem podjetju je preko tisoč delavcev, ki so lahko povzročitelji požara. Ni moj namen kazati na vse možne vzroke za nastanek požarov, rad pa bi opozoril na to, da je čiščenje okolice in notranjosti stroja prepuščena dobri volji delavca, ki pri stroju dela. Zato so naši stroji prevečkrat zanemarjeni in največkrat v notranjosti prepolni lesnih odpadkov. Tako pa že lahko nastane žarišče požara. Ko pa pride do požara, iščemo krivce tudi med delavci, ki malomarnosti niso zagrešili. Po na- šli v kino, da bi gledali film, ne pa poslušali nesramnost zago-vednežev, ki so prostaško nasilni? M. S. TUDI TAKO NE Sedel sem pri »Krpanu« s prijateljem in pil kavo. Bila sva edina gosta sredi dopoldneva. Kmalu pride tretji gost, mož že precej resnih let, sede za mizo nekoliko stran od naju in čaka, čaka, čaka (minilo je več kot 15 minut), da bi ga kdo pobaral, kaj želi. Gost je bil že nekoliko vznevoljen, kaj ne bi bil, že je mislil oditi, ko pride, bogsiga-vedi od kod sama natakarica. Gost seveda ne prikrije svoje nejevoljnosti: »Ja, tovarišica, čakam že več kot 15 minut!« Ona: »In kaj potem...!« ? ? ? Gost je brez besed vstal in zapustil gostišče. Kako dolgo še . . .? M. S. vadi so obdolženci električne naprave ali električarji, kajti potem, ko je požar opravil svoje, dejanskega stanja ni mogoče več ugotoviti. Tovarna s stroji nam je nujno potrebna, saj si v njej služimo vsakdanji kruh. Zakaj ne bi zanje skrbeli vsaj toliko kot za lastno higieno in zdravje. Mnenja sem da bi z malo dobre volje lahko delali v urejenem okolju ter s tem pripomogli k večji požarni varnosti in varnosti na sploh. Ker vsi delavci niso brezbrižni in imajo lepo urejeno svoje delovno mesto, ter očiščene stroje bi bilo dobro, da bi vodilno osebje obrata take delavce pohvalilo ali jih celo nagradilo. Andrej Seljak OBVESTILO Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec prosi vse občane, ki nameravajo začeti z gradnjo svojih družinskih stanovanjskih hiš in nimajo zemljišča, da se zglase v upravi podjetja. To je potrebno zato, da bomo Jahko ustvarili evidenco potreb glede stavbnih zemljišč. Novo sprejeti predpisi namreč onemogočajo kakršenkoli nakup zemljišča za gradnjo med privatnimi strankami; prodajo zemljišč je treba organizirati po določilih zakona o oddajanju in urejanju stavbnih zemljišč. Interesenti naj se zglase do 20. II. 1972. Uprava KSP Logatec Nagradna križanka l 2 3 4 / 13 / 1 - 18 23 24 27 35 V6 40 \ 41 6 7 8 15 ■ 19 2 o 25 ■ 28 29 30 31 32 33 37 ■ 3 8 42 lo 11 12 16 21 22 ■ 26 34 ■ 39 43 VODORAVNO: 1. voda, ki pada preko skal, 5. kratica za košarkarski klub, 6. ime pevke zabavne glasbe, 9. reka, ki teče skozi Medvode, 13. igra z lokom na violini, 14. rimska 6, 15. osebni zaimek, 16. najobširnejša pripovedna pesem, 17. pripadnik starega naroda na Balkanu, 19. ime smučarskega skakalca SSSR. 21. vrsta cigaret, 22. za- četnici hrvaškega narodnega narodnega heroja (partiz. ime Lola), 23. mesto v sev. Italiji, 25. žensko ime, 26. obrok, delež, 27. poročen, 28. alkoholna raztopina, 34. avtor knjige »Cvetje v jeseni«, 35. praska, 36. začetnici imena in priimka gl. direktorja podjetja, 37. medmet, 38. območje, okrožje, 39. zapitck, 40. hrvaški kazalni zaimek, 41. 5.—6. II. amerški CS bv zgod.-vojaški WATERLOO. 9. II. ameriška barvna drama ZALJUBLJENE ŽENSKE. 11. —13. II. mehiški bv avanturistični film DIVJE SRCE. 12. —13. II. ameriška kriminalka ROP BREZ PLENA. 16. II. japonska drama UPOR. 18. —20. II. španski bv avanturistični film SREBRNA MASKA. 19. —20. II. angleški zabavni film BAGDADSKI TAT. 23. II. japonska barvna kriminalka MASCEVALKE IZ OKI-NAVŽ. 25—27. II. ameriški barvni vestem ČLOVEK IZ ARIZONE. 26.—27. II. ameriška komedija NEKATERI SO ZA VROČE. POSEBNO OBVESTILO Spoštovane kino obiskovalce obveščamo, da je vrstni red predstav ob koncu tedna sledeči: film, ki ga prikazujemo v petkih, je na programu še ob nedeljah popoldne; sobotni film pa je na programu še v nedeljo zvečer. Ogljikov monoksid, 42. največji slovenski pisatelj, 43. 100 m'. NAVPIČNO: 1. mesto na Japonskem, 2. začetnici priimka in imena direktorja go;p. fin. lektorja, 3. zastrupitev s kislimi snovmi, 4. mesto, vloga v družbi, 6. kraj ob cesti med Vrhniko in Postojno, 7. samoskrunstvo, 8. vprašalnica, 9. zimsko športno središče Lojatca, 10 kirurg, Rešitve pošljite kadrovsko-socialncmu sektorju do 18. februarja 1972. — Prva nagrada je 30,— din, druga pa 10,—- din. prikazovalec filma, 11. evropska reka (fonetično), 12. vrsta pliša iz okolice ob Kaspijskem morju, 14. ptič, 18. moško ime. 20. panično dviganje vlog, naval na banko, 24. glavno mesto Jordanije, 29. jadranski otok. 30. žensko ime, 31. 22., 23. in 18. črka v abecedi, 32. avtomobilska oznaka za Reko, 33. naplačilo. I.ogaSkc NOVIČK — Glasilo Kolektiva Komhinala lesno predelovalne industrije I.ogalcc. Ureja uredniški odbor: ing. Anton Antičevic, dipl. ing. Rudi Povsič, occ. Tatjana Stirn, Marjan f.apajne, Olga Mihcvc. Odgovorni uredniki Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, LJubljana, Bežigrad 8 DOPISUJTE V NAŠE GLASILO