2009
352.9(497.4 Mirna)
U 1
Z
h n zs m
mu
ZJ>
u<
mr
0102713,1
COBISS 0
Informator Krajevne skupnosti Mirna • letnik XIV • št. 1/2009 • april 2009 • Izhaja po potrebi
KNJIŽNICA PAVLA GOLE Kidričeva 2
okus narave
Delovni čas industrijske prodajalne:
vsak delavnik od 7.30 do 15.30 sobote, nedelje in prazniki zaprto
pomaranč
ja
(TO®Q!
Več kot pol stoletja v krogu narave
"Tgodba podjetja Presad seje začela daljnega leta 1955 v Z_Gabrovki, koso trije delavci vmajhnidelavnicizačelisprede-lavo sadja, Delo je bilo ročno, brez prave opreme in avtomatskih proizvodnih linij, kot jih poznamo danes. Zanesenjaštvo prvih začetnikov je obrodilo bogate sadove, skozi desetletja je postalo ime PRESAD sinonim za izvrstne sadne sokove in nektarje, Vsi se še posebej spominjamo jabolčnega in ribezovega soka, ki nista bila cenjena samo vSIoveniji temveč povsej nekdanji Jugoslaviji,
V Presadu ostajamo zvesti bogatitradiciji predelave sadja in zelenjave ter skrbimo, da se v naših izdelkih srečujejo narava, zdravje in kakovost. Danes proizvodnja sokov poteka na sodoben način, polnjenjejeavtomatsko, delavci pa le nadzirajo proizvodni proces. Vse sestavine, ki vstopajo v naše izdelke, pa strogo nadzorujemo v skladu s predpisi sistema HACCP.
Skupino sadne Poleg zvaja
izdelkov Presad predstavljajo sokovi, nektarji, pijače, marmeladni namazi in džemi, blagovne znamke Presad pa podjetje proi-intrži še izdelke programa Greda, ki so namenjeni nadaljnji predelavi v prehrambni industriji.Tososadni pripravki za jogurte in podobne fermentirane mlečne izdelke, pripravki za sladolede, sadna polnila in namazi za pekarstvo in slaščičarstvo,ter pripravki za sadne pijače.
V Presadu smo šli še korak dlje in naredili nekaj več kot sok. Navdih smo dobili v naravi sami in izdelali sokove V
KROGU NARAVE-WELLNESS DRINK, ki poleg 100% sadja vsebujejo še vitamine, minerale, in vlaknine. Vsa sladkost pijač V KROGU NARAVE-WELLNESS DRINK izhaja iz sadja in zelenjave. Tu ni prostora za umetna sladila, sladkor, arome ali konzervanse.
Vdanašnjemhitremtempuživljenjajezdravješe posebej velika in cenjena vrednota. Le mi sami lahko poskrbimo, da zmanjšamo tveganje za nastanek številnih sodobnih bolezni, kot so rak, osteoporoza in srčno- žilne bolezni. Na naše zdravje in dobro počutje vpliva kar nekaj dejavnikov, najpomembnejša med njimi pa sta gotovo aktivna telesna dejavnostterzdrava in uravnotežena pre-hranazveliko sadja inzelenjave. Kotprehranskodopolnilo lahkoso-kovi VKROGU NARAVE-WELLNESS DRINKdelujejo preventivno na nastanek nekaterih obolenj in ugodno vplivajo na vaše počutje:
Črni ribez-aronija + EKSTRAKT LISTOV VINSKE TRTE
Črni ribezinaronija vsebujeta antocianine, ki so pomembni antioksidanti. Posredno preprečujejo nastanek bolezni srca in ožilja, diabetesa ter nekaterih rakavih obolenj. Ekstrakt listovvinske trte še poveča antioksidativno moč črnega ribeza in aronije.
Korenček- marakuja + LUTEIN, VLAKNINE, VITAMIN C
Vitamin C krepi imunski sistem. Lutein preprečuje in upočasnjuje nastanek sive očesne mrene (katarakta) in zelene očesne mrene (glavkom) ter preprečuje kardiovaskularne bolezni. Topne vlaknine delujejo ugodno na prebavo, znižujejo holesterol in glikemični indeks.
Pomaranča- banana + KALCIJ, MAGNEZIJ, VITAMIN C
Kalcij v kombinaciji z magnezijem poskrbi za pravilno krčenje mišic in delovanježivčevja. Premalo kalcija vtelesu povzroči zmanjšanje kostnegostote in posledičnoosteoporozo.VitaminCjeantiok-sidant, pospešuje celjenje ran in povečuje absorbcijo železa,
Breskev- ananas- marakuja+ VLAKNINE,
VITAMINI B C in E, MAGNEZIJ
Vitamini skupine Bsoključnizadelovanježivčnega, mišičnega in imunskega sistema. Pomembni so za presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Vitamina C in E sta pomembna antioksidanta, magnezij pa pomaga pri premagovanju stresa. Za boljšo prebavo smo pijači dodali topne in netopne vlaknine.
Rdeča pesa-pomaranča- limona+ AMERIŠKI SLAMNIK
Rdeča pesa vsebuje veliko mineralov: natrij, mangan, kalij, fosfor, vitamine Br B2 in Cterfolno kislino. Polna kislina pri nosečnicah preprečuje nekatere nepravilnosti pri razvoju otrokovega živčevja. Limona in pomaranča in ameriški slamnik krepijo imunski sistem.
Jagoda-granatno jaboiko+ ROOIBOS
Jagoda je bogata z vitaminom C, z antocianini in s čreslovinami, ki razstrupljajo črevesje in lajšajo prebavo. Granatnojabolko vsebuje flavonoide, ki delujejo ugodno na bolezni srca in ožilja terzmanj-šuje tveganje za razvoj rakastih obolenj. Rooibos vsebuje antioksidante, ki pomagajo preprečevati aterosklerozo, sladkorno bolezen, artritis, očesno mreno in rakasta obolenja.
Vsi naši izdelki so vam na voljo v naši industrijski prodajalni na sedežu podjetja na Mirni. Prodajalna je odprta vsak delavnik od 7.30 do 15.30. Sobota, nedelja in prazniki zaprto.
PROMOCIJSKO BESEDILO
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
1. redna seja Sveta KS Mirna je bila 05. 02. 2009
DNEVNI RED:
1.	Pregled zapisnika 8. seje;
2.	Plan aktivnosti za leto 2009;
3.	Razprava in odločitev o izstopu KS Mirna iz Občine Trebnje-ustanovitev Občine Mirn-ska dolina;
4.	Imenovanje odborov;
5.	Prošnje.
K točki 1.
Zapisnik 8, seje smo potrdili z osmimi glasovi,
K točki 2.
Sklenili smo, da bomo poravnali dolgove iz preteklega leta in uresničili dela, ki smo jih predvideli v planu, občinski svetniki iz naše KS pa bodo na občinskem svetu vztrajali pri dodelitvi višjih sredstev, kot jih predvideva sedanji predlog proračuna.
Svet soglaša s pridobitvijo projektnih pogojev za širitev pokopališča, občino pa smo že zaprosili za finančno pomoč, saj je po zakonu občina dolžna skrbeti za pogrebno in pokopališko dejavnost.
K točki 3. in 4.
Po natančni analizi dosedanjega dela KS Mirna in predstavitvi vizije prihodnosti smo sklenili:
1.	Sprejmeseodločitevza začetek aktivnosti za izločitev dela Občine Trebnje, ki obsega sedanjo KS Mirna oz. 22 njenih naselij: Brezovica pri Mirni, Gomila, Migolica, Mi-golska gora, Mirna, Praprotnica, Ravne, Cirnik, Sojenice, Selo pri Mirni, Selška gora.
Stan, Debenec, Stara Gora, Sevnica, Gorenja vas, Škrjanče, Trbinc, Volčje Njive, Glinek, Zabrdje in Zagorica in ustanovitev nove samostojne občinezimenom Mirna, v mejah sedanje KS s sedežem Glavna cesta 28, pošta Mirna,
2.	Svet KS Mirna se zavezuje, da bo sodeloval pri oblikovanju kasnejše združene občine "Mirnskadolina"vskladuzobstoječimi dogovori med vodstvi občin Šentrupert, Mo-kronog-Trebelno in KS Mirna.
3.	Svet KS Mirna posreduje svojo pobudo v obravnavo in potrditev na občinski svet
Občine Trebnje v skladu z zakonodajo.
4.	Svet KS Mirna imenuje odbore za vodenje nadaljnjih aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo nove občine Mirna, in sicer:
-	Operativni odbor, v katerega se vključijo vsi člani sveta KS in občinski svetniki, ki podpišejo soglasje k imenovanju. Podpisano soglasje je sestavni del zapisnika, Delo operativnega odbora vodi predsednica sveta KS Mirna Bariča Kraljevski.
-	Neodvisni strokovni odbor, v katerega se imenujejo posamezniki različnih starostnih obdobij in izobrazbe in pokrivajo s svojimi bivališči najširši del geografskega območja KS Mirna insezimenovanjemstri-njajo, kar potrdijo s podpisom izjave, ki je sestavni del tega zapisnika. Ta odbor se lahko po svoji sestavi dopolnjuje z vsemi zainteresiranimi.
Na Mirni nič novega
Tudi tokrat sem s trebanjskim županom Alojzijem Kastelicem klepetala o dogajanjih v naši krajevni skupnosti.
PITNA VODA - Voda je vir življenja, večkrat slišimo. Na Mirni za varno vodooskrbo skrbi Dana, vokolici pa so vzpostavljeni vaški vodovodi. Katje pojasnil župan, bo svoj rezervoar dobila tudi Gorenja vas - letos bo občina kupila zemljišča, prihodnje leto pa naj bi se delo začelo. Sicer pa je župan še povedal, da bi radi letos vsaj začasno rešili še oskrbo s pitno vodo v Stari gori, medtem ko bo povezava z Gradiščem morala počakati.
ROJE IV in BLOKI - Oba projekta, ki naj bi na Mirni vzpostavila pogoje za novogradnje in doselitev, trenutno mirujeta. Kot je pojasnil župan, bo usoda Roj IV znana, ko bo sprejet proračun za tekoče leto. Za gradnjo blokov pa je v teh časih po Kasteličevih besedah težko najti investitorja.
POKOPALIŠČE - Kot čivkajo že vrabci na vejah, je prostora na mirnskem pokopališču čedalje manj. Krajevna skupnost Mirna je pripravila projektširitve, ki pa na realizacijo še čaka, saj Mirna potrebnih sredstev nima. Kot je pojasnil župan, pa lahko občina pomaga le pri nakupu zemlje in podobno, pri sami gradnji pa ne, Kot je še dodal Kastelic, občina pri ureditvah pokopališč ni sodelovala, tako da bo morala krajevna skupnost projekt izpeljati sama. Sicer pa je krajevna skupnost pripravila novo vrsto, kjer je prostora za 17 grobov, s čimer je problem začasno rešen,
Pot do pokopališča in parkirišče je KS lani uredila. Na širitev čaka še pokopališče.
2. redna seja Sveta KS Mirna je bila 27. 02. 2009
DNEVNI RED:
1.	Potrditev zapisnika 1. redne seje Sveta KS Mirna;
2.	Obravnava in sprejem zaključnega računa za leto 2008;
3.	Informacija s seje Neodvisnega strokovnega odbora;
4.	Razno.
K točki 1.
Zapisnik smo potrdili z desetimi glasovi.
K točki 2.
Svet je soglasno (10 glasov) potrdil finančno in poslovno poročilo in izrazil zadovoljstvo nad rezultati dela v preteklem letu.
K točki 3.
Informacijoje izčrpno podal D. Skerbiš in članom sveta ponovno obrazložil, katere naloge nas čakajo glede na naša prizadevanja za lastno občino.
Na prvem mestu je izdelava elaborata o naši KS, ki ga bomo v marcu vložili v državni zbor. Gre za obsežno in zahtevno delo, pri katerem se bomo morali vključevati prav vsi,
K točki 4.
-	J. BrajerjasTrbinca bomo obvestili, da smo njegovo prošnjozapostavitevekološkega otoka posredovali Komunali Trebnje.
-	Nadaljujemoziskanjemnaslovovupravičen-cev za vračanje sredstev iztelefonije (14).
-	Svet je potrdil predlog komisije za komunalno infrastrukturo, da za izvajalca del na pokopališču - začasna rešitev - izbere podjetje Kampero 2 d.o.o.
OBČINA MIRNA - Župan Alojzij Kastelic je pri tem vprašanju v dvojni funkciji - je župan občine, iz katere se želi KS izločiti, in je hkrati krajan te iste KS, ki se želi izločiti, A njegovo mnenje je jasno: »V osnovi je to odločitev KS in ljudi, ki živijo na tem območju. Menim, da se ni pametno izločiti, kajti Mirna bo imela razvojnetežavetudi, ko bo sama občina. Mislim, daje čas zamujen. Če bito naredili leta 1994 ali 1998, ko je bila Mirna v izredno dobri kondiciji, bi bilo veliko boljše, Zelo narobe se mizditudizdružitevzobčinamašentrupertin Mokronog-Trebelno, kajti ta pobuda je živela že leta nazaj, in če je do zdaj niso realizirali, ni pričakovati, da bi jih v prihodnje, saj ima vsaka od teh občin svoj razvojni zaostanek. Najbolj moteče pa je nezaupanje med temi kraji, Osebno ne sprejemam odločitve KS kot nekaj, za kar bi bil kriv. Mislim, da se je v teh dveh letih na Mirni veliko premaknilo. Če bi bil vsa leta tak tempo, bi lahko bila Mirna razvojno izredno uspešna. Obstaja pa seveda strah, kako in aii bo v teh časih obstala industrija na Mirni. Skratka: čaka nas nemirno obdobje, v katerem bomo v strahu iskali rešitve le za najbolj akutne probleme,«
Petra Krnc
IZVLEČEK IZ LETNEGA POROČILA ZA LETO 2008
V letu 2008 so bila izvedene naslednje naloge:
-	sanirane poškodbe na asfaltu po seznamu Poškodbe na javnih cestah (delno),
-	na makadamske ceste v KS smo navozili cca 500 m gramoza,
-	nabavilismo4hidrantneomaricezaMirno, Sotlo in Škrjanče
-	asfaltirali smo cesto proti koči na Deben-cu in odsek ob ribniku v Podlogu
-	na Trbincu smo zamenjali črpalko za vaški vodovod ob sodelovanju samih uporabnikov, ob sodelovanju Občine pa so novo črpalko krajani dobili za vaški vodovod Stan-Debenec
-	delno smo preplastili cesto na Brezovici (700m),
-	postavili smo več prometnih znakov za povečanje prometne varnosti
-	izvajali smo vzdrževalna dela na otroških igriščih na Glavni cesti, na Sokolski in na Rojah
-	ogledalozapovečanjeprometnevarno-sti smo postavili na Gomili in na Stanu,
-	naročili smo spomladansko pometanje ulic,
-	ponovno smo uredili makadamsko cesto Mirna - Gorenja vas za potrebe učno gozdne poti in jo opremili z označevalni-mitablami
-	na cesti proti Cirniku je postavljena varovalna ograja
-	končana so dela na mostu pod Migolico
-	v Sotli je zgrajen nov most in varna cesta, ki pa se žal konča pred naseljem Mirna
-	zgrajen je bil cestno-železniški prehod v Zapužah
V letu 2008 smo zgradili tudi varno pot do OŠ Mirna, pločnika proti pokopališču in proti gradu, uredili smo parkirišče pri pokopališču in preplastili cesto Kremen
-	Trbinc, Pločnike smo opremili z javno razsvetljavo.
Cestnih del je bilo vtem letu opravljenih več kot navadno, nismo pa zadovoljni, da so zaradi slabega vremena ostala nerealizirana redna vzdrževalna dela.
Kar precej nalog, ki se vlečejo že več let, je ostalo neuresničenih, saj je bila težava pri zagotavljanju finančnih sredstev, naloge pa tudi niso bile usklajene s programom nalog Občine Trebnje in zanje nismo imeli ustreznih soglasij. Gre predvsem za:
-	postavitev brane (jezu) na otoku Ho-movšca,
-	vodopreskrba za Praprotnico in Selško Goro,
Mirnski bazen smo oddali v upravljanje ribičem, ki so ga vzorno uredili v ribnik.
Krajevne table so dobile vasi Škrjanče, Cirnik in Ravne.
V letu 2008 smo realizirali tudi naslednje
naloge:
-	Nabava kontejnerjev na kritičnih odsekih za sol,
-	bazen Mirna (košnja),
-	pomoč krajanom Migolice pri gradnji vodovoda,
-	zimskaslužba-krajevne ceste, ulice in parkirna mesta,
-	cestna signalizacija,
-	nabava več košev za smeti in kontejnerja za dom Partizan,
-	nabava in zamenjava črpalke za vaški vodovod Trbinc, Debenec
-	priprava za priključitev uporabnikov vaškega vodovoda Sevnica - Škrjanče na vaški vodovod
-	vrtina za potrebe preskrbe z vodo v Praprotnici in Stari Gori
-	vrtina za potrebe vaških vodovodov Migo-lica, Migolska Gora, Selo
-	sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije Novo mesto v prizadevanjih, da se jedro vasi Selo vpiše v register nepremične kulturne dediščine in se tako poskrbi za njegovo ohranitev
-	sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije glede realizacije Učne gozdne poti Speča lepotica
-	pridobitev zloženke Križem kražem po Mirni za turistično promocijo kraja in nove zloženke o gradu Mirna
-	pomoč pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za sanacijo ceste v Sotli
-	na Gomili smo zamenjali poškodovano avtobusno postajališče
-	opravljen je bil velik del popravila državne ceste proti Selu, ki vključuje tudi most pod Migolico.
V letu 2008 je Krajevna skupnost Mirna tudi izvedla postopke vračila vlaganj v telekomunikacijo. Iz tega naslova smo prejeli 330.472,55 EUR in sredstva na podlagi seznama razdelili med upravičence,
Ostalih prihodkovje biio 385.895 EUR - največ seveda iz proračuna občine Trebnje, nekaj pa smo imeli prihodkov iz naslova najemnin za grobove ter prispevkov krajanov za ceste.
Sredstva so bila porabljena za plačevanje električne energije za javno razsvetljavo v višini 29.583 EUR, za vzdrževanje in obnovo javne razsvetljave je bilo namenjenih 34,461 EUR, za investicije v domu Partizan (okna, stoli, tla) smo namenili 34.610 EUR, za redno vzdrževanje mrliške vežice in pokopališča smo porabili 10.216 EUR, strošek rednega vzdrževanja cest in zimske službeje znašalo 33.933 EUR, investicije vcestno infrastrukturo pa so znašale 243.018 EUR.
Lahko ugotovimo in zaključimo, daje bilo delo sveta KS Mirna v letu 2008 uspešno kljub številnim težavam, predvsem pa zelo aktivno, saj se odpirajo nove možnosti za hitrejši razvoj kraja.
— — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ~ —	— — — — _ — — —
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA
Glavna cesta 28, 8233 Mirna objavlja
RAZPIS
; Zainteresirane ponudnike prosimo, da nam posredujete ponud-| beza vzdrževanje javne razsvetljave na področju KS Mirna. V letu j 2009 bomo izvajali redno vzdrževanje javne razsvetljave, investi-j cijsko vzdrževanje ter novoletne okrasitve, i Ponudbe pošljite na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA, j Glavnacesta 28,8233 Mirna, s pripisom »PONUDBA - RAZPIS j - JAVNA RAZSVETLAJAVA«, najkasneje do 30.04.2009 do I 12. ure.
! Ponudnikmoraizpolnjevatizzakonom predpisane pogoje. De-j javnost mora imeti zavarovano pri zavarovalnici.
! Ugodni plačilni pogoji bodo pomemben dejavnik pri izvedbi izbire.
!	KS MIRNA
/
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA
Glavna cesta 28, 8233 Mirna objavlja
RAZPIS ZA IZBOR NAJUGODNEJŠEGA IZVAJALCA DEL
1.
Krajevna skupnost Mirna bo v letu 2009 izvajala dela na cestnem področju s skladu s planom krajevne skupnosti za leto 2009.
Na planiranih odsekih cest bo potrebno izvesti dela do faze asfaltiranja v širini 3 m.
2.
Želimo, da nam ponudite kompletne usluge s ceno za izvedbo do asfaltiranja (odkopi, odvozi, navozi, odvodnjavanje, valjanje):
-	odkop po m3
-	odvoz do 1 km na m3
-	navozdol kmnam3
-	gramoz na m3
-	navozdolSkmnam3
-	valjanje (na 1 h)
-	izdelava propustov z jaški velikosti 0,40x5 m
3.
Vzdrževanje makadamskih cest Ponudba naj vsebuje:	[
-	cena gramoza na m3	!
-	dovoz na km
-	planiranje s kombinirko (cena na uro)
Ponudbe pošljite na naslov: KRAJEVNA j SKUPNOST MIRNA, Glavna cesta 28,8233 Mir- i na, s pripisom »PONUDBA- RAZPIS - CESTNO i PODROČJE«, najkasneje do 30.04.2009 do ] 12. ure.	!
Ponudnik mora izpolnjevati zzakonom pred- j pisane pogoje. Dejavnost mora imeti zavoro-1 vano pri zavarovalnici.	[
Ugodni plačilni pogoji bodo pomemben j dejavnik pri izvedbi izbire.
KS MIRNA j
DROBNE
Sveče s pokopališča sodijo v posebna manjša kontejnerja, ki smo ju v skladu z zakonom namestili na vidnih mestih in opremili z ustreznimi napisi.
Kar težko verjamemo, da veliko število od-padnihsveč še vedno konča vobeh večjih kontejnerjih, ki so namenjeni ostalim odpadkom.
Sprašujemo se, ali obiskovalci pokopališča ne znajo brati, ali to kdo počenja nalašč, ali gre preprosto za našo komoditeto, saj jetreba nekaj napora, da porinete svečo v ustrezni kontejner, v večjega pa jo lahko udobno zalučate,
Prosimo, da sveče vendarle odlagate v ustrezni posodi, ki ju tudi ločeno odvažamo.
Podjetje Dana zagotavlja varno vodooskrbno
Podjetje Dana Mirna upravlja z vodnim virom Zabukovje, preko katerega se oskrbujejo naslednje vasi in zaselki: Lanš-prež. Gomila, Brezovica, Zapuže, Zabrdje, Grič, Mirna z ožjo okolic, Sotla, Trstenik, del Zabukovja, Straža, Dob, Slovenska vas, Rakovnik in Brinje. Vodovodni sistem Mirna je razvejan v dve občine Trebnje in Šentrupert. Na vodovodni sistem je priključeno 613 uporabnikov.
Podjetje Dana Mirna zadnjih deset let postopoma obnavlja vodovodni sistem. Tudi v letošnjem letu bomo z obnovami nadaljevali, kljub težkim razmeram na trgu. V planu imamo zamenjati do tri kilometre glavnih vodov in do 30 hišnih priključkov.
Poudariti moramo, da dobro sodelujemo tudi z lokalnimi oblastmi, predvsem s KS Mirno in Občino Šentrupert,
Javno - zdravstveni nadzor vodovodnega sistema Mirna izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto (v nad. ZZV NM) v skladu z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (UR.I. RS, št. 19/04,35/04,26/06, 92/06), redne analize pa opravljamo tedenskotudi v lastnem laboratoriju podjetja Dana.
V letu 2008je bilo tako na vodovodnem sistemu Mirna s strani ZZV NM pri uporabnikih vode odvzetih 16 vzorcev za mikrobiološke in pet vzorcev za sanitarno kemične preiskave, odvzeti pa so bili tudi vzorci s strani Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor za namene rednega državnega monitoringa kakovosti oz. varnosti vodoo-skrbnih sistemov. Vsi vzorci so bili ustrezni kar potrjuje, daje vodooskrba varna.
Marko Hren, direktor podjetja Dana
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV MIRNA
Društvo vinogradnikov Mirna je sredi marca v Gostilni Kolenc izvedlo društveno ocenjevanje vin, ki ga je vodil dr. Mojmir Wondra iz Ljubljane. Letos seje zbralo skoraj 100 vzorcev vin.
In kdo so bili najboljši?
Najboljše dolenjsko vino je pridelal Tomislav Bec (Trbinc, ocena 16,46), laški rizling Iztok Štolfa (Stra Gora, ocena 16,74), beli pinot Gregor Podboj (Debenec, ocena 16,68), sau-vignon Kristina Novak (Mlada Gora, ocena 17,02), chardonnay pa Milan Zore (Debenec, ocena 16,94).
Najboljši polsladki kerner je pridelal Jože Žu-kovec (Migolska Gora, ocena 17,02), najboljši polsuhi renski rizlig pa Iztok Štolfa (Stara Gora, ocena 17,62).
Prvo mesto v kategoriji dolenjsko rdeče in žametna črnina pa je zasedel Jože Novak (Stan, ocena 16,32 in 15,86). Najboljšo modro frankinjoje pridelal predsednik DV Mirna, Avgust Gregorčič (Dolga Njiva, ocena 17,54).
Na ocenjevanju je bilo sicer največ vzorcev
cvička - kar 35. Najvišjo oceno - 15,94 - je prejel Zvone Bevc (Debenec),
P. K.
IZ KS V OBČINO ...
Krajevna skupnost Mirna je medijem po odločitvi sveta KS, da se začnejo postopki za ustanovitev lastne občine, posredovala naslednje sporočilo za javnost:
Do leta 2014 Občina Mirnska dolina
Mirna, 10. februar 2009- Svet Krajevne skupnosti Mirna je 5. februarja sprejel sklep, da se v skladu z 15. členom Zakona o lokalni samoupravi začnejo ustrezni postopki za izločitev Krajevne skupnosti Mirna iz Občine Trebnje in ustanovitev lastne občine ter kasneje povezovanje z občinama Šentrupert in Mokronog-Trebelno v novo občino, Občino Mirnska dolina.
Krajevna skupnost Mirna je že več let nezadovoljna s svojim položajem in razvojem znotraj Občine Trebnje. Pereče težave so čistilna naprava, industrijska cona in obvoznica, pa tudi vprašanje prostorske ureditve kraja in okolice. Na Mirni je v zadnjih desetletjih zraslo le nekaj individualnih enodružinskih hiš, zato so mladi kraj zapuščali, število otrok v osnovni šoli pa se je bistveno zmanjšalo. Zastal je tudi razvoj v vaseh.
Krajevna skupnost Mirna je za izločitev iz Občine Trebnje že pridobila mnenje ministrstva za lokalno samoupravo, ki njeni želji ne nasprotuje.
Krajevna skupnost Mirna ima površino 29,58
km2 in 2594 prebivalcev, ki jim je na voljo zdravstvena postaja, šola in vrtec, knjižnica, gasilski dom, pošta, železniška in avtobusna postaja... Mirna je gospodarsko najmočnejši kraj v Mirnski dolinidu so sedeži podjetij Dana, Tomplast, Prevent, Presad, Unitehna, tu je tudi enota Droge Kolinske in več zasebnih podjetij.
Izstopajo tudi družbene dejavnosti, saj je v krajevni skupnosti kar 22 društev. Na področju športa je posebej uspešen Badmintonski klub TOM Mirna, med svetovno elito so tudi skakalke Športnega društva Zabrdje, uspešni so tudi mladi nogometaši Nogometnega kluba Mirna. Tu deluje kar sedem pevskih zborov, v katerih pojejo mladi in stari, za literarni in gledališki utrip skrbijo člani Kulturno-umetniškega društva Klas Mirna, zelo aktivni so tudi upokojenci. Mirnčani smo ponosni na naravne in kulturne znamenitosti kraja: župnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika, grad Speča lepotica, ki ga dr. Marko Marin obnavlja že od leta 1962 in zdaj že kaže podobo nekdanje veličine, arheološko najdišče Gradec, del porečja reke Mirne spada v Naturo 2000,...
Krajevna skupnost Mirna se želi izločiti iz sedanje Občine Trebnje, da bi se kot enakovreden partner pred lokalnimi volitvami leta 2014 povezala z občinama Šentrupert in Mokronog-Trebelno v novo občino, ki bi imela skupno vizijo, skupne prioritete, jasno
začrtano strategijo razvoja in močno gospodarstvo, podprto s številnimi družbenimi dejavnostmi. Občina Mirnska dolina bi tako - potem ko so načrti pred leti zastali - postala priložnost, kako skupaj uresničiti načrte in postaviti temelje za boljši gospodarski in socialni razvoj teh krajev.
Svet Krajevne skupnosti Mirna je za vodenje nadaljnjih aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo nove občine imenoval operativni odbor, ki ga sestavljajo člani sveta Krajevne skupnosti Mirna in občinski svetniki z Mirne, in neodvisni strokovni odbor, sestavljen iz posameznikov različnih starostnih obdobij in izobrazbe, ki s svojimi bivališči pokrivajo najširši del geografskega območja Krajevne skupnosti Mirna.
V mandatu 2010-2014, kolikor bi bila Mirna samostojna občina, bi se pri uresničevanju zastavljenih ciljev povezovala z občinama Šentrupert in Mokronog-Trebelno. Prvi od večjih projektovje čistilna naprava za celotno Mirnsko dolino na koncu Mokronoga.
Predstavniki Krajevne skupnosti Mirna in občin Šentrupert in Mokronog-Trebelno bomo v prihodnjih tednih podpisali pismo o nameri, s katerim se bomo zavezali, da bomo sodelovali pri povezovanju v enotno Občino Mirnska dolina, do takrat pa skupaj uresničevali zastavljene projekte za dobro prebivalcev Mirnske doline.
Svet Krajevne skupnosti Mirna
Občina Mirna bo?
Intervju s članom občinskega sveta Trebnje Dušanom Skerbišem, ki je tudi koordinator Organizacijskega in Strokovnega odbora za ustanovitev Občine Mirna.
Krajan: Že dolga leta se krajani Mirne in tudi ljudje, ki živijo izven te krajevne skupnosti, poznajo pa naše razmere, sprašujejo, zakaj se Mirna še ni organizirala kot občina. Verjamemo, da odgovor ni preprost, vendar si ljudje, še posebej mlajši, ki niso seznanjeni z vsemi okoliščinami, pošten odgovor zaslužijo.
Skerbiš: Želja po samostojni občini Mirna zori v glavah krajanov že od osamosvojitve Slovenije leta 1991 naprej, vendar smo zelo naivno nasedali obljubam najvišjih občinskih predstavnikov. Že pokojni takratni župan občine Trebnje Alojzij Metelko je trdil, da bo Mirna le v veliki skupni občini Trebnje lahko realizirala projekte, ki so bili že leta pred tem v prvem planu: ureditev in sprejem prostorskega plana, v katerem bi že bila vrisana obvoznica (traso so določili davno pred temi), novo stanovanjsko območje, industrijsko in obrtno območje, športni park s številnimi igrišči vključno s kopališčem-bazenom pod
gradom. Plan je zajemal tudi rešitev problema vodooskrbe v vseh vaseh, vključno s Praprotnico, Staro goro in Dolgo Njivo. Ker je bila zgradba osnovne šole zelo poškodovana od toče leta 1991, je bila v planu gradnja šole z veliko športno dvorano, predvidena je bila tudi temeljita prenova zgradbe Partizan in še bi lahko našteval...
Obljubam smo verjeli, zato je bil tudi izid referenduma maja 1994temu primeren: 26% krajanov se je odločilo za samostojno občino, skoraj 72% jih je bilo proti! Na realizacijo obljub smo čakali in čakali...
Krajan: Kaj seje medtem še pomembnega dogajalo?
Skerbiš: Leta 2001 je toča ponovno močno poškodovala skoraj vse mirnske zgradbe. Popolnoma »sesuta« je bila zopet osnovna šola, zato smo s pomočjo države in občine resda dobili novo šolo in novo, žal, premajhno športno dvorano. Slab projektz nekvalitetnimi
izvajalci je vzrok, da še danes odpravljamo pomanjkljivosti.
K sreči smo imeli do leta 2001 organiziran samoprispevek, s katerim smo gradili nove pločnike, krajevno razsvetljavo, asfaltirali smo nekaj odsekov cest, razširili smo mrliško vežico, uredili okolico ob spomeniku borcem na Rojah in še marsikaj smo s tem denarjem postorili,
Krajan: Samoprispevek je usahnil. Ali je občina na ta račun prispevala kaj več denarja krajevni skupnosti? Kako je to financiranje potekalo?
Skerbiš: Leta 2002 sem bil izvoljen v Svet KS in imenovan za predsednika. Prepričan sem bil, da bom lahko marsikaj iz »mojega plana« naredil za Mirno, vendar sem kaj kmalu ugotovil, da brez denarja ne bo šlo, Tega pa deli občina! Resje, da smo vsako leto prejeli nekaj več kot 30 mio tolarjev (133 tisoč evrov), ko pa smo poplačali strošek javne razsvetljave, zimskega pluženja in nujnega vzdrževanja krajevnih cest, nam je za investicije ostalo borih 5 miotolarjev (pribi. 20.000 evrov). Žal se stem denarjem ni dalo kaj veliko narediti.
Krajan: Šentrupert in Mokronog-Trebelno sta se odpravljala na samostojno pot. Pri teh razgovorih je sodelovala tudi Mirna. Zakaj se niste že takrat odločili za občino?
Skerbiš: Na zadnji razširjeni seji Sveta krajevne skupnosti Mirna oktobra 2005, kjerje bilo prisotnih tudi več kot 30 uglednih krajanov, smo poslušali obljube takratnega občinskega vodstva, o čemer obstaja zapisnik, da bo v naslednjem letu, to je leta 2006, potrjen prostorski plan, da se bo gradila stanovanjska in obrtna cona in železniški prehod proti Zapužamda bodočim prej izdelani načrti za obvoznico...Spet smo obljubam verjeli in se ponovno odločili, da ostanemo v trebanjski občini.
Na vseh predvolilnih zborovanjih so vsi kandidati za župana te obljube ponavljali, sevedatudi sedanji župan Alojzij Kastelic. Vse, ali skoraj vse, je ostalo pri obljubah.
Krajan: Vendar se je v tem času nekaj le premaknilo. Gradijo se pločniki in še kaj. Od kod denar?
Skerbiš: Na predlog mag. Slaka je Občinski svet sklenil, da se da v letu 2008 krajevnim skupnostim bistveno več investicijskega de-
narja. Tako smo v preteklem letu že dobili okrog 400.000 evrov, s katerim smo zgradili pločnik za pešce do pokopališča in javno razsvetljavo, pločnik proti gradu, varno pot ob reki Mirni do šole, izvedli preplastitev ceste na Trbinc, del asfaltne ceste do »koče« na Debencu, asfalt v Podlogu in še kaj. Vse to je bilo narejeno s 300.000 evrov investicijskega denarja.
Krajan: Imamo podatek, koliko denarja prispeva Mirna v občinski proračun?
Skerbiš: Seveda! Letno se vobčinski»budžet » prelije nekaj manj kot 4 mio evrov mirn-skega denarja, od tega več kot 1,5 mio evrov investicijskih sredstev. Nazaj je bilo vsako leto nakazanih le pičlo tretjino sredstev, le v preteklem letu smo prejeli nekaj več kot dve tretjini denarja, seveda, če računamo tudi investicijo vželezniški prehod. Upravičeno se lahko vprašamo, kaj vse bi vteh letih lahko naredili v naši krajevni skupnosti s toliko denarja. Če bi nekoliko špekulirali in dodali še sredstva ES in države, Mirna prav gotovo ne bi bila tako zaostala, kotje danes.
Krajan: Mesto Trebnje seje v zadnjih nekaj letih lepo razvilo...
Skerbiš: Trebanjcem za bliskoviti razvoj občinskega središča in mesta prav gotovo nismo nevoščljivi, želimo le tisto, kar nam pripada in da bi tudi naša mladina imela podobne možnosti zaposlitve v domačem kraju, kjer bi si lahko ustvarili družine ali zgradili obrtne delavnice, saj morajo naši krajani sedaj graditi poslovne objekte izven Mirne. Žalostno je, da so krajani v več kot desetletju vsamem centru Mirne zgradili manj kot deset stanovanjskih hiš. Žal tudi nimamo v kar nekaj vaseh napeljane pitne vode, kar je najbrž evropski fenomen. Spomnim naj, da smo že pred nekaj desetletji tudi mirnski mladinci, organizirani v delovnih brigadah, gradili vodovode v Suhi Krajini in tudi drugje, Na vseh koncih moledujemo za sredstva za nujno
Ogromen železobetonski temelj in betonska ograja pri hiši (Kenda) za križišče cest.
Kdo je odgovoren za 100 % podražitev izdelave žel. prehoda pri Zapužah? Mirnski občinski svetniki so podali zahtevo za revizijo porabe sredstev na tem projektu. Pojasnila in odgovora še ni!
razširitev pokopališča, nujno je treba urediti krajevno kanalizacijo in prečiščevanje odpadnih voda, urediti ceste do odmaknjenih zaselkov, nenazadnje je treba zagotoviti varen promettudi skozi kraj Mirno. Zate projekte, seveda, če so izdelani, pa se lahko pridobi največ evropskih sredstev.
Krajan: Kje so se pričeli pogovori o ustanovitvi občine Mirna? Kakšen je potek nadaljnjih aktivnosti in kdo vse bo pri tem sodeloval?
Skerbiš: Odločitev o »odcepitvi« je padla na seji Sveta krajevne skupnosti in to soglasno. Seveda je končna odločitev v rokah krajanov, ki bodo na referendumu, ki ga bo razpisala vlada RS, izglasovali svojo voljo. Gremo svojo pot, ali pa tudi ne...
Strokovnjaki pripravljajo elaborat, imamo tudi podporo državnih poslancev. Sklicali bomotudi zbore krajanov, kjer bo lahko vsak krajan podal svoje mnenje in stališče o tej temi. Predlagatelji smo prepričani, da imamo dovolj mladih, sposobnih strokovnjakov, ki bi pripeljali bodočo občino k zastavljenim ciljem, občanom pa zagotovili kvalitetnejše življenje.
Pričakujemo, da bi bii referendum že lahko razpisan junija skupaj z volitvami poslancev v evropski parlament, najkasneje pa bi bil referendum vjeseni,
Krajan: Kakšen je potek volitev župana občine in kdo vse lahko v njih sodeluje? Nameravaš tudi ti kandidirati za župana?
Skerbiš: V volilni proceduri lahko sodeluje vsak občan. Kandidirajo lahko vsi, ki se čutijo sposobne in bi delali v prid občanov.
Kandidaturi se ne odrekam in če bom presodil, da imam v volivcih dovolj podpore, bom izziv sprejel. Trdno sem prepričan, da lahko realiziramo vse, kar je za bodočo občino najbolje. Seveda je izbor v rokah volivcev.
Krajan:Srečno, občina Mirna!
Dušan Zakrajšek

OPOLZKOST
1
I
1
Je moja, je tvoja.
Je pa res opolzka.
No ja, jaz se ograjujem.
Sem, ki se obnaša dostojno. Obnašaj se.
Saj si rekel, da želiš dobro službo in srečno družinsko življenje.
Gorazd Gorenc
KRAJI NASE KS V SLIKI IN BESEDI
GORENJA VAS PRI MIRNI
Gorenja vas leži na nadmorski višini 315 m zahodno od Mirne ob vznožju griča Ključ (395 m n. v.) na obrobju Vejarske kotanje. Pri Gorenji vasi zasledimo krpo miocena, ki predstavlja najzahodnejšo lego sedimentov te starosti. Sedimenti vsebujejo plasti lignita, ki so ga še v tridesetih letih prejšnjega stoletja kopali v dnevnem kopu. Na sedimentni podlagi prevladujejo rjave pokarbonatne prsti, ki proti jugu proti soteski potoka Vejar prehajajo v oglejene prsti - gleje, proti severu - proti Gorenjski Gori pa v evtrične rjave prsti.
Naselje Gorenja vas je gručaste oblike. Po statističnih podatkih iz leta 2002 (Statistični urad R Slovenije) je tu stalno prijavljenih 76 ljudi. Nekoč je bila poleg rudarjenja v dnevnem kopu vodilna gospodarska dejavnost poljedelstvo, ki seje dopolnjevala zživinorejo. Danesto ni večtako. Starejši prebivalci ne morejo obdelovati zemlje, mlajši pa so zaposleni na Mirni in drugih krajih občineTrebnjetervsosednjih občinah. Nekdaj obdelovalne površine se zaraščajo - ogozdovanje in ozelenjevanje,
Najbolj razširjeno naravno rastlinstvojezdružba bukve, podrasti stravami in različne vrste trav. Naravno rastlinstvo na jugu so ljudje izsekali ter uredili njivske površine in travnike, pobočja pa zasadili z vinsko trto, kar je najbolj izrazitovzaselku na slemnu-GorenjskaGora.Tupredstavlja vinogradništvo
vodilno ne samo agrarno pač pa tudi gospodarsko dejavnost. Za rastvinske trte so tu idealni pogoji: prisojna lega, primeren naklon površja in evtrične rjave prsti. Zazidane površine predstavljajo zidanice in vikendi, ki sojih vzadnjih destih letih ljudje spremenili vstalno naseljene bivalne objekte.
SEVNICA
Sevnica leži na nadmorski višini 297 m med potokom Cedilnica in majhnim levim pritokom Vejerja na skrajnem vzhodnem delu Vejarske kotanje. Tu prevladujejo hidromorfne prsti in sicer oglejene prsti - gleji. Močno je prisotno zadrževanje talne vode znotraj talnega profila do globine 1 m. Najbolj razširjeno naravno rastlinstvo je bukev.
Vodilna gospodarska dejavnostjo bila v preteklosti kmetijstvo in sicer poljedelstvo inživinoreja. Med glavnimi poljščinamije potrebno izpostaviti krompir. Danesje veliko kmetijskih površin opuščenih in prepuščenih zaraš-
čanju. Ljudje se večinoma zaposlujejo v večjih industrijskih krajih.
Vas je gručaste oblike. Ima pestro zgodovino kar govorijo materialni ostanki (stari rimski novci, bakrene zapestnice, žarni grobovi, izklesane kamnite mize, mitnica). V preteklosti so kmetje pri oranju pogosto naleteli na kamnita zidovja. Nazahodnistranivasijecerkevpostavljena leta 1221, h kateri je bila leta 1839 prizidana še zakristija. V cerkvi sta sliki Matevža Langusa,
VEJARSKA KOTANJA
Omeniti jo je potrebno zato, ker se vas Sevnica neposredno povezuje z njo. Nekdaj naj bi tu čez tekla reka z izvirom v Šentviškem kotu, S kotlino na vzhodu naj bi bila povezana prek današnje Brezovice, kjer seje do danes ohranil preval. Sama kotanja seje ugreznila, Kotanja je prekrita s plio-pleistocenskimi nanosi ilovnate preperine in roženci. Najnižji deli kotanje so pokriti z aluvialnimi nanosi ilovice, ki ostaja po poplavah Vejarja. V majhnem delu najdemo tudi vrtače.
V Vejarski kotanji je močno prisotna erozija, zato za kmetovanje to ni primerno območje.
Vegetacija je predvsem združba bukve in gabra z belkasto bekico.
Za naselitevljudijeprimernoobrobje kotanje. Najnižji predeli soob močnejših pdavinah poplavljeni.
SELO PRI MIRNI
Vas leži obcesti Mirna - Gabrovka na terasi nad dolino majhnega potoka na nadmorski višini 368 m. VvasiSeloima stalno bivališče59prebivalcev (SUR Slovenije 2002)
Tu prevladuje fluviokraški relief. Vas je nastala na trdnih karbonatnih kamninah, Na njih so se razvile evtrične rjave prsti. Severno od vasi je že ilovnata preperina s kremenovimi prodniki. Tu so se razvile kisle prsti, ki so izpostavljene močni eroziji. Veliki nakloni površja še stopnjujejo erozijo.
Naravna oziroma potencialnavegetacijaje gozdna. Prevladujezdruž-ba bukve. Na račun naravne vegetacije so ljudje po drugi svetovni vojni uredili njive intravnike. Zato je bilo kmetijstvo do osemdesetih let vodilna gospodarska dejavnost. Potem časuje prišlo do poklicnega prestrukturiranja prebivalcev. Ljudje so se množičneje zaposlovali v industriji in opuščali kmetije. Vse manj je bilo tudi kmetovanja kot dopolnilne dejavnosti zaposlenih. Obdelovalne površine so se začele zaraščati. Ogozdovanje in ozelenjevanjeje postalo intenzivno od devetdesetih letdalje. Vzroki so: depopulacija, staranje prebivalcev, upadanje števila kmečkega prebi-
valstva oziroma poklicno prestrukturiranje prebivalcev.
Vas Selo ima videz razloženega naselja z gručastim jedrom. Na Selu so številne dobro ohranjene kmečke hiše in gospodarska poslopja (domačije), postavljene v letih 1860 do 1900. Prepoznavne jih dela značilna arhitektura: izrezljani portali, lesena gospodarska poslopja. Vas ima ohranjenega veliko kmečkega orodja in pripomočkov za vsakdanje delo na kmetiji.
Prof. Anica Marinčič
Viri in literatura:
-	Topole, M. 1998, Mirnska dolina
-	Geografija Slovenije, 1998, Slovenska Matica, Ljubljana
-	Interaktivni atlas Slovenije
-	Pedološke karte Slovenije
-	Strategije razvoja kmetijstva v Občini Trebnje, 2001
-	Bavec.U, in..., V objemu Temenice in Mirne, 2006
-	Marinčič, A, Prsti in njihova raba vObčiniTrebnje, 2002
OSNOVNA SOLA IN VRTEC MIRNA_
Šolska skupnost OŠ Mirna
Kosmonauvodnemsestankuvseptembru izvolili novo vodstvo šolske skupnosti (predsednica je postala Brigita Zorc iz 7. razreda, njena namestnica pa Tina Koprivc iz 9. razreda), smo takoj začeli pridno delati. Naša prva akcija je bila že tradicionalno zbiranje papirja v mesecu oktobru, h kateremu smo povabili tudi prebivalce naše krajevne skupnosti, Pri obveščanju - izdelovanju in lepljenju plakatovter raznašanju lističev z obvestili - sta se najbolj izkazala Gašper Krivec in Klemen Ločičnik. Z vašo pomočjo smo zbrali 5340 kg papirja, kar ni mačji kašelj. Ker smo ekološko usmerjeni, se vsako leto soglasno odločimo za akcijo PAPIR ZA PAPIR; to pomeni, da namesto denarja na šolo prispejotoa-letne brisačke in papir iz recikliranega papirja.
V letošnjem šolskem letu smo si zadali tudi nalogo, da se pod mentorstvom Marije Klančar načrtneje posvetimo ekologiji. Začeli smo skromno; kot prvi korak smo si zadali predvsem osveščanje o ekologiji in pomembnosti le-te. Začeli smo z drobnimi stvarmi, kot so na primer zamenjava plastičnih nožkov pri malici z navadnimi jedilnimi noži, uporaba živil v večjih embalažah. V razredih in kabinetih ločujemo papirnate odpadke, kijih potem shranimo do akcije Papir za papir, Poleg tega zbiramo tudi porabljene kartuše in baterije. V naslednjih mesecih načrtujemo še ločevanje vseh kuhinjskih odpadkov in izvedbo ankete o ekološki aktivnosti učencev in njihovih družin.
' Rezultate bomo objavili tudi v našem naslednjem prispevku za Krajana.
Naslednje naše pomembno delo je sprejem prvošolcev v šolsko skupnost. V navadi je, da jih sprejmemo v našo skupnost po kakšnih dveh mesecih, ko postanejo že pravi šolski mački. Pripravili smo jim program (tokrat so ga s svojimi učenci pripravile tri mentorice: Dragica Hazdovac, Mihaela Silvester in Vesna Kos), podarili knjigo in zanje izdelali spominsko plaketo.
Zadnji petek v mesecu novembru se je na bazarju trlo obiskovalcev. Pravo bazarsko in praznično vzdušje so ustvarile slikovite stojnice in dekoracija prostora, ki se je je lotila Tanja Dvornik z mladimi likovnimi ustvarjalci.
Vslabi uri so bile stojnice prazne. Vsi smo se odlično odrezali, zagotovo pa so bili glede ponudbe in zaslužka najboljši »trgovci« OŠPP.
V	našem programu je bila tudi dobrodelna akcija, in sicer smo se po predlogu Darje Krivec vključili v akcijo Rdečega križa Slovenije in Petrola PODARI IGRAČO IN NASMEH. Igor Višček je na zbirno mesto na Petrolovo bencinsko črpalko pripeljal čisto »nabasan« kombi igrač, ki sta jih darovali dobri dve tretjini naših učencev in dokazali, da znamo misliti tudi na manj srečne od nas.
V	teh zgodnjih pomladnih dneh smo se lotili letošnje teme otroškega parlamenta, LJUBEZEN IN SPOLNOST. Pripravili smo gradivo na to temo za izvedbo ur oddelčnih skupnosti vvišjih razredih osnovne šole, knjižničarka Magda Opara pa je razstavila leposlovne in poljudnoznanstvene knjige, ki se dotikajo odraščanja, pubertete, odnosov med spoloma, skratka literaturo, v kateri lahko otrok ali mladostnik najde marsikateri odgovor o stvareh, o katerih se nas je včasih sram pogovarjati, V mesecu aprilu pa bomo organizirali okroglo mizo o ljubezni in spolnosti in izvedli kratko anketo.
V	mesecu maju nas čaka nova tradicionalna zbiralna akcija papirja in že zdaj vabimo vse prebivalce naše krajevne skupnosti, da se nam pridružite.
Pravtako pa vas lahko povabimo na tradicionalni Mavrični planet, na katerem bomozadnji četrtek v mesecu maju predstavili vsaj drobec tistega, kar delamo, zmoremo in znamo.
ŠS OŠ Mirna
Planinski pohod v neznano
Nato je bilo na vrsti izdelovanje različnih izdelkov za Miklavžev bazar, ki ga že drugo leto organiziramo v sodelovanju s šolskim skladom. V delavnicah oddelčnih skupnosti OŠ, WE Deteljica in OŠPP so nastale voščilnice, okraski za jelko svečniki, adventni venčki, ikebane, okrasni vzglavniki in še kopica stvari za praznične dni.
O praznični delavnici, ki je na predmetni stopnji potekala v okviru tehniškega dne, je Jure Smole iz 7. razreda napisal:
V sredo, 26.11.2008, je bil na OŠ Mirna organiziran tehniški dan, v katerega je bila vključena vsa predmetna stopnja (od 6. do 9. razreda).
Tehniški dan je potekal v obliki prazničnih delavnic, v katerih smo izdelovali izdelke za praznične dni za prodajo na Miklavževem bazarju.
Tako so učenci 6. a razreda skupaj učiteljico Danico Vidmar izdelovali zapestnice in poslikavali vaze, učenci 6. b razreda so se pod mentorstvom in s pomočjo Marije Klančar lotili izdelovanja voščilnic, svečnikov in okrasnih živalic iz mavca.
Sedmošolci so z mentorico Tanjo Dvornik in Ano Abino ustvarjali voščilnice, svečnike, okraske in iz papirnatih vrečk pričarali privlačne darilne vrečke.
Učenci 8. razreda so z mentoricami Marijo Kresal, Marlies Bračko in Marjeto Cugelj izdelovali adventne venčke, devetošolci pa so skupaj s Petro Vidmar in Meto Plauštajner lončke za čajne svečke ter voščilnice.
Učitelj športne vzgoje, Veljko Kolenc, in šolski hišnik, Igor Višček, pa sta iz velikih kartonov pričarala živahne rdeče stojnice. Dan je potekal v delovnem in prijetnem vzdušju. Nastala je kupica privlačnih izdelkov. Njihova vrednost pa je predvsem vtem, da smo jih izdelali sami.
V	megleno sobotno jutro 13. decembra meje ura prebudila prej kot med tednom. Z navdušenjem sem se namreč odpravila z mladimi planinci OŠ Mirna na pohod v neznano, ki gaje organiziralo PD Polet iz Šentruperta.
Pri banki na Mirni smo vstopili vavtobus, ki je pripeljal iz Mokronoga in Šentruperta. Vodnik Damjan nam je razdelil anketne liste, da bi ugotovili, kam nas pelje pot. Kljubtežki anketi sta dve udeleženki dobro odgovorili in dobili nagrado.
No, končno smo le ugotovili, da gremo na Hom/607m/ vSavinjski dolini. Vožnja mimo Ljubljane preko Trojan do izhodišča pohoda je zelo hitro minila, saj smo se med vožnjo zabavali s kupovanjem srečk.
Iz kraja Počivalnik smo se odpravili peš. Pridružila se nam je še prijazna vodnica Alenka, ki nas je varno peljala do cilja v kočo Dragov dom.
Med potjo so nam prijazni savinjski planinci pripravili gostijo. Okrepčali smo se s toplim čajem, potico in pecivom, starejši pa so dobili tudi kuhano vino.
Zaradi meglenega dne razgled ni bil najboljši, vendar nam dobre volje ni zmanjkalo. V koči Dragovdom smo bili spetzelo lepo postreženi. Ko smo se okrepčali, pa seje začela zabava z odpiranjem srečk. Še zaplesali in zapeli smo, ker nas je Uroš spremljal na harmoniki.
Navdušeni smo s težkimi nahrbtniki, ki smo jih napolnili z dobitki srečelova, krenili proti avtobusu, ki nas je čakal v dolini. Kot bi mignil smo bili tam.
V	večernih urah, bila je že tema, smo se srečno pripeljali na Mirno.
Bila sem najmlajša pohodnica.
Eva Lončar


Planinski pohod na Kraški rob
Projekti v 5. A razredu
V soboto, 21. marca 2009, sva ses šentruperskimi planinci udeležila pohoda na Kraški rob - Žabnik. Pot ni bila zahtevna, vendar je tako pihalo, da bi nas skoraj odneslo v morje. Povzpeli smo se na hrib, se spustili v dolino, pa sopihali ponovno v hrib, pa zopet v dolino in tako še večkrat.
Razgled je bil zelo lep. Videli smo pogorje Čičarije z Učko in na drugi strani Slavnik.
Ogledali smosi tudi jamo Dimnico. Domačini pravijo, daje pred mnogimi leti v jami hudič prekajeval meso, zato se tudi imenuje Dimnica. Po dobri planinski malici smo se odpeljali proti domu.
Vid Mikec in Luka Pungerčar
Volk in sedem kozličkov
Pri fakultativnem pouku nemškega jezika smo se učenci 4. razreda naučili igrico Volk in sedem kozličkov. Razdelili smo si vloge, se naučili besedilo v nemščini in jo zaigrali. Učiteljica M. Plauštajnernamje pomagala tudi pri sceni. Igrico bomo zaigrali učencem in staršem in tako popestrili zaključek prijetnega učenja nemščine,
Anamarija Brajer in Leja Bevec
Meta Plauštajner in »kozlički«
V letošnjem letu sodelujemo z učenci 5. a razreda vtreh celoletnih projektih. Dva projekta sta iz vsebin varnosti v prometu in drugih življenjskih situacij, tretji pa je namenjen našemu zdravju.
Prvi projekt Pasavček je mednarodni in teče v sodelovanjem s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Učenci so postopno in z različnimi aktivnostmi spoznavali pomembnost uporabe varnostnih pasov in primernih avtosede-žev. Ugotovili smo, dav našem oddelku kljub višji starosti (10 do 11 let) še vedno veliko učencev potrebuje avtosedež - kar 60%. Do sedaj je redno uporabljalo avtosedeže manj kot 30% učencev našega oddelka. Dogovorili smo se, da ga bodo tudi ostali začeli ponovno uporabljati. Naša poglavitna naloga pa je, da vse, ki so v vozilu, opozarjamo, da se redno pripenjajo z varnostnim pasom.
Drugi projekt Policist Leon svetuje se izvaja v sodelovanju z Mini-strstom za notranje zadeve. Vse skupaj bomo imeli pet predavanj o primernem in zdravem obnašanju v različnih življenjskih situacijah (vandalizem, nasilje med vrstniki, vdružini, prepovedane substance, varnostv prometu, pirotehnična sredstva,..). Predavanja vodi policist g. Janez Senica.
Tretji projekt pa je namenjen zdravju naših zob-Akcija za čiste zobe. Učencem zobozdravstvena asistenka ga. Bernarda Sever redno pregleduje čistostzob in jih uči pravilne tehnike umivanja zobter pomembnosti zdravih zob.
Vsi učenci aktivno sodelujejo v omenjenih projektih, Ugotovili smo, da so vse vsebine pomembne za njihov razvoj, zdravje in varnostv njihovem življenju na poti odraščanja.
Razredničarka: Darja Krivec
V ČETRTEK, 12.3.2009, SMO NASTOPALI ZA MAMICE OB 8. MARCU Z IGRICO JOSIPA RIBIČIČA MIŠKOLIN.
NAJPREJ JE RAVNATELJICA POZDRAVILA VSE STARŠE INSORODNIKE TER NAS NAPOVEDALA. ZAIGRALA JE GLASBA, NATO SMO ZAČELI IGRATI. ZA IGRICO SMO SE ZELO DOLGO PRIPRAVLJALI, OD SEPTEMBRA NAPREJ, ZATO SMO BILI DOBRO PRIPRAVLJENI. PRI IGRI SE NISMO NIČ ZMOTILI. MED IGRICOSEJEOBČINSTVOSMEJALO, NAKONCUSMOSE PRIKLONILI IN POMAHALI. VSI SO GLASNO ZAPLOSKALI.
Z IGRICO BOMO NASTOPALI TUDi NA OBMOČNEM SREČANJU GLEDALIŠKIH SKUPIN.
UČENCI 2. RAZREDA
TEDEN ODPRTIH VRAT ZA STARSE

V	tednu od 9. do 13. marca 2009 smo imeli v vrtcu Deteljica na Mirni teden odprtih vrat.
V	tem tednu se je zvrstilo veliko staršev. Pomagali so nam, se z nami igrali in skupaj z nami ustvarjali, nam prebrali pravljice in peli.
Bili smo veseli obiska staršev, še posebej pa njihovi otroci, saj so bili ta dan najpomembnejši. Veseli smo, če smo zadovoljni oboji in se že veselimo novih izzivov,
Veliki in mali iz vrtca Deteljica
POMOČ UČENKI SABINI KOPRIVC IZ OSNOVNE ŠOLE MIRNA
V	enoti osnovne šole s prilagojenim programom, ki deluje v okviru Osnovne šole Mirna, se v šolskem letu 2008/2009 šola 31 učencev iz občin Trebnje, Mokronog in Šentrupert.
V	šolski skupnosti je veliko pozitivne energije, ki jo je čutiti pri delu in v naših medsebojnih odnosih, razumevanju težav in pomoči vsakemu posamezniku. Nekateri izmed naših učencev imajo zdravstvene težave, ki bolj ali manj vplivajo na kvaliteto njihovega življenja, vendar ostajajo optimistični, veseli in zadovoljni. Taka je tudi šestnajstletna Sabina Koprivc iz Praprotnice, učenka oddelka posebnega programa vzgoje in izobraževanja v OŠPP. Že vrsto let se zdravi na Pediatrični kliniki v Ljubljani zaradi epilepsije. Upanje na izboljšanje njenega zdravstvenega stanja seje pokazalo v mesecu novembru 2008, ko je bila sprejeta na predkirurško diagnostiko in pripravo na operativno zdravljenje v Centru Vogterauth. Pot v daljno Nemčijo in nastanitev očeta kot spremljevalca je predstavljala veliko finančno breme za družino. Na pobudo Enote OŠPP, kjer se Sabina šola, smo v imenu OŠ Mirna pred njenim odhodom (25.11.-28.11.2008) zaprosili za finančno pomoč posamezna društva, podjetja in posameznike vObčini Trebnje. Sredstva smo všoli zbirali na posebnem računu »Za pomoč Sabini«, ki naj bi se porabila izključno za pokrivanja stroškov.
ki bi nastali v času Sabininega zdravljenja v Nemčiji. Z zbranimi sredstvi v vrednosti 850 EUR smo nabavili nekaj nujnih oblačil za Sabino, pokrili smo stroške prvega potovanja in nastanitve očeta v Nemčiji. Ker Sabino čaka ponovna pot na zdravljenje v tujino, je račun še vedno odprt, s preostalimi že zbranimi sredstvi bomo pokrili del stroškov, ki bodo nastali ob Sabininem ponovnem potovanju v Nemčijo v marcu 2009.
V	slovenskih časopisih Novice, Nedeljski dnevnik ter v lokalnem časopisu Cajtng smo zasledili, da seje akcija zbiranja sredstev za Sabino in njeno družino razširila, kar nas izredno veseli. V OŠ Mirna menimo, da ne smemo pozabiti vseh tistih podjetij, društev in posameznikov iz našega okolja, ki so se takoj odzvali na akcijo šole in zagotovili denarna sredstva. Denarna sredstva so prispevali: TRIMO d.d., KOPO d.o.o., POVŠE METAL d.o.o., posamezniki ter Društvo SOŽITJE Trebnje.
V	imenu OŠ Mirna se vsem zahvaljujemo. Pričakujemo, da se bosta tudi Zdravstveni dom Trebnje ter CSD Trebnje vključila vto akcijo in poskrbela za pomoč družini v okviru svojih pristojnosti.
Ravnateljica Osnovna šola Mirna Anica Marinčič
n
POZNAMO SOSEDA?
Jože Markič
Srečujemo ga lahko vsak dan, največkrat na relaciji Mirna - Migolica - Mirna. Lahkotnega koraka ob skrajno desni strani cestišča, kot velevajo cestno-prometni predpisi, skorajda ne bi mogel pripisati oseminosemdeset letniku. Pa vendarle, mož na rekreacijskem sprehodu je gospod Jože Markič.
Dogovorila sva se za pogovor, vendar me je opozoril, da od njega ne bom zvedel veliko, saj da ga spomin vse bolj zapušča.
S pomočjo njegove ljubeznive in zelo
strpne žene sem poslušal zanimivo zgodbo moža, ki jo zaradi njegove skromnosti sicer ne bi nikoli izvedeli.
Jože Markič seje rodil 18.oktobra 1921 v Franciji slovenskima staršema, ki sta šla po prvi svetovni vojni po svetu s trebuhom za kruhom. Mama je kmalu umrla, oče pa se je s sedemletnim Jožetom vrnil v takratno domovino Italijo, to je v kraj Dolino pri Trstu, kjer seje oče ponovno poročil. Mali Jože je bil »oddan« sorodnikom na kmetijo v vas Manče pri Vipavi. Od takrat naprej je izgubil stik tudi z očetom,
Stric ga je dal v uk in izučil se je za krojača. Poklic je opravljal do začetka druge svetovne vojne, ko je bil kot devetnajstletni mladenič vpoklican v italijansko vojsko. Po razpadu Italije so ga ujeli Nemci in ga internirali v Nemčijo v kraj blizu Berlina. Iz pregnanstva seje lahko vrnil šele avgusta 1945, Svojega poklica ni mogel opravljati, saj za izdelavo oblek ni bilo blaga. Ponudili so mu delo miličnika, ki ga je seveda takoj sprejel. Prvo delovno mesto je nastopil v Dobrem polju, kmalu pa seje zaposlil kot paznik v zaporih na Igu. To delo je opravljal v več krajih po Sloveniji. Leta 1953 je bil premeščen v zapore Trbovlje. Vtem mestu je
tudi spoznal sedanjo ženo, ki ga v zakonu zvesto spremlja že 52 let.
V teh letih so začeli graditi KPD Dob, potreba po paznikih je v zavod pripeljala tudi Jožeta Markiča.
Zaradi doslednosti in delavnosti je bil Jože zelo priljubljen med sodelavci. V Zaporih na Dobu je služboval do 1. julija 1974, ko se je upokojil.
Vzakonu sta se odličnemu paru rodili hčerki Bojana in Vesna, ki sta si družini ustvarili voddaljenih krajih, vendar se srečujejo nekajkrat letno. Takrat je veselje neizmerno, saj ga poglobijo še štirje vnučki,
Na Mirni se je Jože Markič dolga leta udejstvoval v kulturi, saj se krajani še danes spominjajo žametnega tenorja z nastopovtakratnega odličnega pevskega zbora. Nastopali so v številnih krajih in se udeleževali tudi vsakoletnih nastopov pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zaradi visoke starosti ga glas danes ne uboga več tako, kot nekdaj. Tudi rekreativno balinanje je opustil, še vedno pa ga lahko vidimo, ko okrog bloka, kjer stanuje, ureja gredice in pometa odpadlo listje, Z ženo sta enotnega mnenja, da so stanovalci tega bloka odlični sosedje in prijetni ljudje, zato se radi družijo in vsak teden skupaj posedijo ob kavici.
Sosedje Jožeta Markiča poznajo tudi po odličnem bio vrtnarjenju. Njegov vrt je namreč lep vzor, kako s pridnostjo in znanjem pridelati povrtnine brez kakršnihkoli umetnih in drugih gnojil razen sveže pokošene trave, ki jo razprostre po gredicah ob rastline, ki čudežno uspevajo brez bolezni. Pri vrtnarjenju mu vse bolj pomaga žena. Jože tudi sicer živi »špartansko« življenje, ker je brez ene ledvice, ki so mu jo odvzeli že pred 32-imi leti, ne kadi in ne uživa alkohola.
Jože, da bi vas še dolgo srečevali na vaših poteh!
Dušan Zakrajšek
NOVICE NAŠIH DRUŠTEV
Lovci so lani uspešno gospodarili
»Slovenska lovska organizacija je transparentna naravovarstvena organizacija, katere glavni cilj je varstvo narave in trajnostno upravljanje z divjadjo, ki bo ob aktivnem sodelovanju s souporabniki prostora na dolgi rok zagotavljalo in spodbujalo biotsko pestrost naravnega okolja«, je Lovska zveza Slovenije (LZS) zapisala in sprejela Vizijo in cilje do leta 2012. Tako delovanje lovstva v našem prostoru lovci dokazujemo že sto let.
Zahteve današnjega časa so tudi v lovstvu vse večje, predvsem na področju ohranjanja narave in divjadi vnjej. Spremembe zakonodaje in sprejetje uredb o koncesijah ter priprave razpisa o koncesijah so bile zahtevno in odgovorno delo našega vodstva. Varmado več kot 21.000 članov slovenske lovske organizacijeje vključenih tudi 45 mirnskih lovcev, ki z vestnim delom sodelujemo pri realizaciji postavljenih ciljev.
Na letnem občnem zboru smo analizirali in ocenili uspešnost postavljenih nalog za preteklo leto. Iz poročil funkcionarjev in diskusije prisotnih je razvidno, da smo poslovali dobro, saj so bila planirana dela skoraj vceloti opravljena. Tekočo problematiko smo vzadovoljstvo večine prisotnih rešili dokaj strpno, popolnega soglasja pa nismo dosegli v tehtanju sklepa že prejšnjega občnega zbora v zvezi z izstopom iz članstva Zveze lovskih družin Novo mesto. V prihodnje bo vodstvo LD razmislilo o povezavah s sosednjimi lovskimi družinami oz. ZID in predlagalo najboljše rešitve.
Mladi mirnski lovec David Jerovšek je v zadnji lovni sezoni 2008 uplenil kapitalnega jelena na Kozjeku, dober streljaj od Mirne. Lovski blagor, David!
Ob sprejetju finančnega načrta za leto 2009, ki zajema predvsem izvedbo centralnega gretja v lovskem domu in asfaltiranje poti do doma, smo sprejeli tudi lovsko-gospodarski načrt za leto 2009, to je delo v lovišču in odvzem divjadi iz lovišča.
Podeljena so bila priznanja najzaslužnejšim lovcem, Znak za zasluge so prejeli: Janez Janežič, Drago Kraljevski in Bojan Smrke. Red za lovske zasluge lil. Stopnjeso prejeli: Mirko Ajdišek, Franc Lokar, Anton Kašič in Stane SMolič, posmrtno pa je bil Red II, Stopnje podeljen Jožetu Smoliču.
Zaprisego slovenskega lovca so na Občnem zboru podpisali mladi lovci David Jerovšek, Damjan Hočevar in Gašper Tramte.
Dušan Zakrajšek
ROD MIRNE REKE MIRNA
V letošnjem šolskem letu smo v rodu dobili okrepitve v vodniških vrstah: Pio Majerle, Ano Kovačič, Lauro Kotar in Špelo Kodrič.
Dekleta so uspešno opravila vodniški tečaj in so sedaj vodnice našim malim nadobudnim tabornikom. Pri izvrševanju projektov pa jim priskočijo na pomoč tudi pridne kolegice iz rodu: Tina Breč, Lara Majerle.
Starostne skupine ter vodniki: Pia in Nika-Mu-renčki, Ana in Laura- MČ 2 Plamen, Špela in Tamara- MČ 3 Plamen ter Luka - MČ Ogenj,
Pri tabornikih se veliko igramo, spoznavamo naravo in se učimo, kako se človek lahko znajde v njej. Z otroki (starostna skupina Murnov ter Medvedkov in Čebelic) se zelo zabavamo in ustvarjamo veliko stvari. Ličili smo se različne vozle, kako pravilno postaviti ogenj in najbolj varno pripraviti kurišče, izdelali smo ropotuljice in se naučili himno Medvedkov in čebelic. Sedaj, ko se približujejo toplejši dnevi, pa jih čaka še polno novih doživetij (postavljanje šotora, lokostrelstvo, ..,) predvsem pa igrati se, saj skozi igro seje najlaže naučiti novih stvari.
Želimo, da bi se nam pridružilo še več mladih nadebudnih tabornikov. Če želite postati eden izmed njih, za prijavo pokličite na telefonsko številko: 041-887-541 - Pia ali 040-388-452-Luka oziroma se oglasite na vodovih srečanjih vsak petek ob 16.30 pred OŠ na Mirni.
Z naravo k boljšemu človeku!!
Pia Majerle
Vse več članov KO Zveze borcev
Na občnem zboru KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MIRNA, ki je bil 15. marca 2009, so člani pregledali delo v preteklem letu.
Po izčrpnih poročilih funkcionarjev in po diskusijah so bili prisotni (60!) izjemno zadovoljni z uspehi, ki so jih realizirali v letu 2008, saj je zaslužni predsednik Ivan Zupanc nanizal vrsto udeležb na proslavah borcev skorajda po vsej državi, številni člani so bili prisotni na komemoracijah, s cvetjem so krasili spomenike, obeležja in grobove preminulih borcev in vzdrževali vojna grobišča. Na novo so odkrili prenovljeno spominsko ploščo na koči PLAZ na Debencu in dokončali dela pri spomeniku na Rojah.
Še živečih borcev in aktivistov NOB je v organizaciji 19, vseh članov pa je 150. Na letošnjem občnem zboru so sprejeli 15 novih članov, kar potrjuje pripadnost krajanov zgodovinskemu gibanju naprednih in zavednih državljanov v najtežjih časih slovenskega naroda.
Tudi vnaprej si bodo prizadevali pridobiti nove člane, predvsem iz vrst mlajših somišljenikov.
Predsednik se je zahvalil vsem sponzorjem, ki so podprli obnovo spominskih obeležij.
Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik OO ZB Trebnje, tov, Boštjan Sladič.
D. Z.
DELO KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK V LETU 2008
Prostovoljci Krajevne organizacije RK Mirna smo bili aktivni tudi v letu 2008 in se trudimo, da bi tudi letošnje leto obeležili s čim več dejavnosti, ki bodo popestrile življenje tistim, ki našo pomoč potrebujejo. Lani smo svojo humanitarno dejavnost posvečali starejšim krajanom, otrokom in socialno ogroženim družinam.
Decembra smo dvema starejšima krajankama omogočili 1-tedensko brezplačno bivanje na Debelem rtiču. Čeprav je njuno letovanje potekalo v tednu pred božičnimi prazniki, sem prepričana, da jima bo ta teden ostal v prijetnem spominu. Obiskali in obdarili smo 161 krajanov starejših od 73 let in 9 krajanov nastanjenih v DSO Trebnje.
Skozi vse leto pa smo delili tudi pakete s hrano in pralnim praškom (skupaj 66 paketov). Skupno smo razdelili tudi 605 kg hrane in mleka iz intervencijskih zalog. Vsete oblike pomoči smo našim krajanom nudili ob nadvse izdatni pomoči Območnega združenja RK Trebnje in KS Mirna, saj vsega tega ne bi zmogli le s sredstvi pobrane članarine, ki jo je bilo v letu 2008 za 921 EUR (307 članov).
Ob vsej tej dejavnosti pa je treba omeniti, da brez prostovoljcev, ki so v preteklem letu opravili skupno večkot600urprostovoljnega dela, vsega tega nebi bilo.Zatogrezahvalaza naše uspešno delo najprej vsem prostovoljcem in prostovoljkam, potem pa še OZRK Trebnje in KS Mirna.
Spričo prihajajoče gospodarske krize, ki se že krepko čuti tudi v našem prostoru, je pričakovati, da bo v letošnjem letu še več tistih, ki bodo potrebovali našo pomoč. Trudili se bomo, da bo naše pomoči deležnih čim več tistih, ki so dejansko ogroženi. Žal smo v največji meri odvisni od zbranega denarja. Tako bomo v mesecu aprilu pričeli z zbiranjem članarine, ki je določena enotno za celotno državo in znaša 3 EUR. Upam, da bomo v letošnjem letu uspešnejši pri pobiranju članarine, saj nam primanjkuje prostovoljcev na določenih območjih in že nekaj let ne uspemo pobrati članarine na celotnem področju KS Mirna. Zelo bi bili veseli, če bi se nam še kakšen prostovoljec oglasil s področja Gorenje vasi, Škrjanč, Ševnice, Trbinca in področja Sokolske in sosednjih ulic. Prostovoljno deloje po eni strani nehvaležno, ker moramo večkrat poslušati tudi posplošene kritike, po drugi strani pa nas to delo bogati, saj s svojimi obiski marsikomu prinesemo žarek upanja, da je svet lahko tudi malo manj temačen, če ne že lep.
Že maja načrtujemo predavanje s področja zdravstva, krvodajalsko akcijo in zadnjo nedeljo v maju srečanje starejših od 74 let. Potrudili se bomo, da tudi v letošnjem letu pošljemo čim več otrok na letovanje, pomagali bomo tudi pri nakupu šolskih potrebščin in pomagali socialno ogroženim s paketi s hrano. Trudili se bomo, da bi naši prostovoljci in njihova dejavnost bila čim bolj prepoznavna in bi bili z našimi oblikami dela zadovoljni.
Ostajamo odprti za vaše predloge, pripombe in tudi konstruktivne kritike. Ker še vedno nimamo svojega prostora in uradnih ur, vas pozivam, da vse, kar bi nam želeli sporočiti, sporočite na 040 591 117. Hvala za vaše razumevanje in sodelovanje.
Ismeta Mujanovič
n
DU Mirna - Kaj delamo
DU Mirna je društvo ki je ob koncu leta 2008 štelo 551 članov in članic. Veseli nas da je društvo iz leta v leto bolj številno, to pa pomeni, da pristopajo novi člani, ki v pestrem programu najdejo nekaj za izpolnitev svojih interesov.
Društvo vodi upravni odbor, kije bil izvoljen pred dvema letoma. Na letošnjem občnem zboru društva smo na lastno željo razrešili dolgoletno članico upravnega odbora-bla-gajničarko Cveto Jahič in izvolili novo blagajničarko Marijo Jevnikar. Cveti Jahič se ob tej priložnosti še enkrat v imenu UO društva zahvaljujem za njeno vestno in zelo profesionalno opravljeno delo. Je pa gospa še vedno članica UO.saj nam bo s svojimi bogatimi izkušnjami na področju financ in drugim delovanjem pomagala pri uresničevanju in realiziranju programa dela, ki smo ga sprejeli na občnem zboru.
UO društva se sestaja enkrat mesečno. Celotno področje KS pa pokriva osem poverjenikov, s katerimi se sestajamo po potrebi. V društvene prostore, ki jih imamo na Glavni cesti 37, zahaja čedalje več naših članov in članic, karje razveseljivo. Vsako sredo med 8. in 9. uro dopoldne imamo uradne ure, kjer lahko dobite informacije v zvezi z delom društva. Delo v UO imamo razdeljeno po dejavnosti, kijih vodijo člani UO.
Kultu rna-izobraževalna dejavnost vključuje pevske zbore, dramsko skupino in literarni krožek VEZI. Naše društvo je prepoznavno v kraju, regiji, državi in zunaj meja naše domovine, Želimo si, da bi ta dejavnost še naprej tako uspešno delovala, hkrati pa pozivamo, da bi se vključili še ostali.
Zgodovinski krožek - že vrsto let deluje v okviru UTŽO Trebnje. Obravnavajo različna obdobja naše zgodovine. Po zaključku predavanj sledi izlet, kije vezan na obravnavano področje. Krožek je oblika pridobivanja, ali če hočete, osvežitev znanja.
Kuharski tečaj - tudi letos smo ga za naše članice (članov še ne zanima) organizirali v učilnici gospodinjskega pouka na OŠ Mirna. Vodil ga je priznani kuharski mojster Peter Kotar, nad katerim so bile vse slušateljice navdušene. Pridobivale so nova znanja v pripravi in serviranju jedi-letos je bila to po dogovoru ajda. Ob tej priliki se vodstvu šole še enkrat zahvaljujemo za pomoč.
Ob četrtkih po 16. uri se v prostorih društva dobivajo članice krožka ročnih del. Nimajo določenih pravil in programa, kaj naj se dela, delajo pač, kar koga zanima. Ni pa nepomembno, da je tudi to ena izmed oblik druženja, ki je v času, ki ga živimo, še kako pomembna.
Zdravilna zelišča - skupina se dobiva enkrat mesečno v prostorih društva, Krožek vodi mag. Jože Kukman,
Šport in rekreacija - v letu 2008 smo med 24 ekipami zasedli odlično četrto mesto. Tudi letos so naši športniki zelo aktivni. Pridno in
redno trenirajo, saj so se tekmovanja že začela, regijska in meddruštvena pa so pred nami. Rad bi uporabil besede vodje dejavnosti športa in rekreacije v našem društvu, ki je dejal, da sta šport in rekreacija predvsem gibanje, druženje in šele na koncu tekmovanje. Nekateri ta vrstni red obrnejo, kar pa ne deluje. Uživati vgibanju in igranju iger pomeni srečevati se in razumeti se. Vtekmovanjuto pomeni priznati rezultat nasprotnika.
Iz vsega naštetega je razvidno, da se dogaja marsikaj in daje možnosti za udejstvovanje veliko in da bi vsak, ki hoče ali želi, našel tudi nekaj zase. Na žalost pa je tako, da na vseh področjih najdemo iste ljudi. Vprašanje, ki se nam postavlja že ves ta mandat, je, kako in na kakšen način motivirati širši krog naših članic in članov. Na občnem zboru odgovora žal nismo dobili.
Tako kot vsako leto smotudi letos organizirali letovanja. Iz 7-dnevnega letovanja v hotelu Delfin v Izoli se je naša skupina zadovoljna že vrnila. Junija in septembra pa naši člani in članice odhajajo na Mali Lošinj. V primerjavi s prejšnjimi leti je letos prijav malo manj.
V	letošnjem letu smo planirali dva izleta:
-	junija dvodnevni izlet BIH (Kozara in na povratku ogled Jasenovca)
-	avgusta pa si bomo ogledali SV del naše domovine (Prekmurje) kamor nas je pot dosedaj redko vodila. Prepričani smo, da bo to eden boljših izletov, zato Vas že sedaj vabim, da se pravočasno prijavite.
Kot vsako leto imamo tudi letos planiranih nekaj srečanj:
-	junija srečanje društva
-	avgusta srečanje upokojencev Dolenjske
-	novembra tradicionalno MARTINOVANJE
-	decembra pa bomozaključililetona silvestrovanju
Poleg vsega naštetega pa deluje v društvu zelo močna skupina pohodnikov. Za nami sta že dva pohoda, do konca leta pa upamo, da nam bo uspelo realizirati še preostalih osem. Vse, ki se nam še niste pridružili, vabimo, da to storite. Ugotovili boste, da je z nami lepo, družimo se in spoznavamo lepe kraje naše domovine.
V	izdelavi imamo tudi spletno stran društva, Upokojence in upokojenke, ki še niso člani društva, pozivamo, da nas obiščejo v prostorih društva, se podrobno seznanijo z dejavnostmi in nato po premisleku morebiti tudi včlanijo. Potrebujemo nove ljudi z novimi idejami, novimi gledanji na dogajanja v društvu. Društvo, ki se ne razvija, ki v svojih planih dela nima novitet, je slej kot prej obsojeno na stagnacijo.
Upam, da pri nas ne bo tako, Trudili se bomo še naprej, da realiziramo vse, kar je bilo planirano.
Tomaž Povšič
Daleč so ponesli ime Mirna
Na področju kulture in izobraževanja smo v DU Mirna lani nadaljevali z delom kot v preteklih letih, samo daje biloto delovanje še bogatejše in - vsaj upamo -tudi bolj odmevno.
Pripravili smo dve prireditvi Za Mirno z ljubeznijo, POZDRAVZ MIRNE smo ponesli petim krajem, tudi v Šibenik, sodelovali na štirih pevskih revijah, sicer pa med letom zbrali 15 nastopov ob različnih priložnostih.
Kjerkoli je možno prikažemo čim več naših dejavnosti - literarno, dramsko - in dejavnosti, kjer so naše članice; folklorna skupina NASMEH je že kar redna spremljevalka naših nastopov (in verjetneje prevoznik Prijatelj nov avtobus kupil največjega možnega tudi zato).
Prispevek vseh delujočih je velik in enakovreden, čeprav morda pri pregledu raznih statistik bežen opazovalec nima tega občutka. In vsem nam, ki se s tem ukvarjamo, je skupno, da se zavestno odločamo, da bomo za DRUŠTVO nekaj naredili in ne pričakujemo samo, kaj bo društvo naredilo za nas. To omenjam, da bi bilo takega razmišljanja čim več, na vseh področjih in dejavnostih, ker ie tako bo DRUŠTVO napredovalo.
POGLED NAPREJ
Poskušali bomo delati kot doslej; imamo 10. obletnico našega PZ, ki jo bomo počastili v okviru naslednje prireditve ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO 17. aprila, in nato 19. junija naslednja prireditev iz tega cikla z nekaj prijateljskimi zbori. Pozdrave bomo ponesli v PRAGO, na REKO, v PODBOČJE, TRBOVLJE, BOŠTANJ...
Naj ponovim vsakoletni poziv, da bi se vključilo vte dejavnosti čim več članov; žal pritem nisem/nismo ravno uspešni; še vedno upam, da bo vse več posameznikov začelo razmišljati o tej ideji: KAJ LAHKO NAREDIM ZA DRUŠTVO TUDI JAZ?
za sekcijo Anton KOTAR

i
X
i
%
PESEM JE DARILO
Pesem je kakor jutranja zarja, ogreje, nasmeje, polepša ta svet, je kot darilo lepo zamotano, preprosto, a s srcem je dano.
Včasih pesem otožno zveni, v srcu se žalost oglasi, za lepimi časi, mladostjo žaluje, čase pretekle v zvezde kuje.
Jaz pa pravim, da lepo, bilo je na svetu in vedno bo, pozdravi prijatelja, ponudi roko,
z njim zapoj, pa lepše ti bo.
Za »VEZI« Rozalija Pepelnak

Gostovanje na Reki
S tako simpatično oblikovanim obvestilom smo upokojenci z Mirne in na REKI živeči Slovenci vabili na našo skupno prireditev POZDRAV Z MIRNE - REKI, ki smo jo izvedli v petek, 13. marca, v dvorani prekrasnega Slovenskega doma na Reki.
Od 14-ihprireditevPOZDRAVZMIRNE-... (določenemu kraju) je biloto gostovanje na REKI že četrto, ki smo ga imeli člani Društva upokojencev Mirna izven naše ožje domovine! Nastopil je naš Pevski zbor, ki ga je okrepil še harmonikar GREGA MOŽINA iz Mokronoga, igralska skupina DU MIRNA in folklorna skupina NASMEH, ki deluje pri UTŽO TREBNJE. Poleg nas je nastopil še zelo kvaliteten mešani PZ društva na Reki živečih Slovencev BAZOVICA (v katerem pa pojetudi precej Hrvatovi).
KUD Klas Mirna letos praznuje desetletnico svojega delovanja. Priprave na novo predstavo ob obletnici so se že začele, obeleževanje obletnice pa tudi. Na predvečer dneva žena smo v goste povabili člane dramske skupine Bodoči bodeči iz Brezij pri Tržiču.
Presenetljivo polno - MIRNA, HVALA - dvorano so nasmejali s komedijo z naslovom Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega. Predstava, kije bila darilo krajevne skupnosti za dan žena in KUD Klas ob desetem rojstnem dnevu,jevdvoranodoma Partizan privabila številne obiskovalce, Tako z Mirne kot od drugod. In karje najbolj razveseljivo - med njimi so bili tudi mladi.
Vsem hvala za vaš obisk, še enkrat znova ste pokazali, da Mirna zna ceniti trud amaterskih igralcev.,.
P. K.
Na obisk Slovencem na hrvaški Reki se je odpravil poln avtobus Mirnčanov. Navdušeni nad prijetnim druženjem so obljubili, da nam obisk čimprej vrnejo.
Srečanje je bilo zelo, zelo prisrčno in sedaj iščemo primeren termin, da pride zbor in folklorna skupina z Reke na Mirno, mi smo pa tudi že dobili povabilo za novo gostovanje. Into-kot so rekli vsi v nabito polni dvorani Slovenskega doma na Reki - čim prej.
In mi bomo radi šli, kerje bilo res lepo!
Tone KOTAR
Vse manj ribjega življa v naših vodah
Vrsto let strokovnjaki, še predvsem pa ribiči, ugotavljajo.da je v naših rekah, potokih in ribnikih vse manj avtohtonih vrst rib in drugih vrst vodnega življa. Vzrokov za neugodno stanje je več. Pred leti so se vrstili številni pomori, ki so jim botrovali nekontrolirani izpusti strupenih industrijskih odplak, nestrokovne regulacije vodotokov in silovite poplave, v novejšem obdobju pa so se temu pridružile še preštevilne vrste ribojedih ptic - kormorani in čaplje. Zato se ribiške družine trudijo, da bi zmanjšano številčnost rib nadomestile z vložki ribjega zaroda in mladic v te vode iz ribogojnic.
Tudi Ribiška družina Sevnica, ki šteje okrog dvesto članov in v katero je vključenih okrog šestdeset ribičev Mokronoško-mirnskega podokoiiša, se z navedenim pojavom srečuje že vrsto let. Uspehi so seveda primerni vloženemu delu, ki ga člani nesebično vlagajoza ohranitev zadovoljivega stanja, saj v lastni ribogojnici »pridelajo« nekaj sto tisoč kosov zaroda podusti in potočnih postrvi, kijih nato vložijo v primerne vode. Na Ekološki dan ribiči temeljito očistijo vodotoke, ki jih med letom onesnažijo nekulturni državljani. Vsakoletno opravilo ribičev je tudi obsekovanje grmovja ob vodotokih in ribnikih.
Mirnski ribiči so lani prevzeli v najem in upravljanje nekdanje kopališče pod gradom in ga preuredili v ribnik. Vanj so že vložili več kot 1200 kg krapov, zato je sedaj vtem prelepem kotičku Mirne vse bolj živahno. Ribiči so uredili okolico, v sredino ribnika so namestili otoček in na njem ponudili prostor za gnezdenje divjim racam. Lepo!
Za ureditev ribnika in ostala planirana dela so mirnski ribiči porabili več kot 520 delovnih ur. Ribiška družina Sevnica gospodari z zaupanimi vodami po letnem planu. Za vso dejavnostjo bilo predvidenih 53.000 eurov, realiziranih pa je bilo za dobrih50.700eurov vseh del. Vto vrednost je všteta organizacija, hrana za ribe, nakup rib za vložitev, vzdrževanje objektov in ostala nujna dela. Resnici na ljubo je treba reči, da se glede na skupno poslovanje le premalo vlaga v vode Mirnskega podokoiiša.
Izboljšati bo treba tudi organizacijo vodenja družine.	D_z_
LEPO JE ŽIVETI MED PRIJAZNIMI LJUDMI
V	življenju smo velikokrat soočeni z raznimi tegobami, še posebno če živiš sam in dan za dnem premaguješ starostne težave. Prav gotovo je treba imeti tudi nekaj korajže in dobre volje, pa lahko premagaš samoto. Če imaš dobre sosede in živiš v prijetni soseščini, je pa vse še toliko lažje.
V	naši Spomeniški ulici na Mirni sem obkrožen z dobrimi ljudmi, Sosedje mi vedno z dobro voljo priskočijo na pomoč pri težkih opravilih, kijih sam ne zmorem več. Med njimi se počutim varno in sproščeno, vsi smo dobri prijatelji. Brez omahovanja pokažejo solidarnost in razumevanje za tegobe starejših ljudi. Vsem prisrčna hvala!
Veliko nas, članov Društva upokojencev, se zbiramo vsako sredo v našem klubu, Prijetno nam je ob postrežbi naše prijazne Anice. Čas nam hitro mine, ko obdelamo vse novice, tako tiste dobre kottudi manj prijetne. Posebno živahno in prisrčno pa je v našem klubu, ko praznujemo rojstni dan kakega od naših članov. Čestitkam in iskrenim željam kar ni kraja! Za nas velja, da ni važno, koliko let imaš, glavno je, kako se počutiš.
Prav zares, lepo je živeti med prijaznimi ljudmi, dobrimi sosedi in pravimi prijatelji. Če si hočemo starejši ustvariti lepše življenje, moramo biti tudi sami dobre volje, zato pozivam vse: KAR KORAJŽNO NAPREJ!
Ivan Urbančič
Srečanje literatov seniorjev na Mirni
Upokojenci, literati seniorji vseh dolenjskih in belokranjskih društev in upokojencev, pripravijo vsako leto srečanje ob kulturnem dnevu z naslovom "Druženje s Prešernom". Srečanja potekajo vsako leto v drugem kraju, Prijavi se veliko društev, oziroma literatov. Letos je to srečanje potekalo na Mirni. Udeležilo se ga je 44 piscev iz 14 društev upokojencev Dolenjske in Bele krajne. Med prijavljenimi je bil najstarejši član star 96 let. Zbrani člani so bili iz DU Črnomelj, Dolenjske Toplice, Dvor, Gabrje, Gradac, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Novo mesto. Straža, Semič, Šentjernej, Uršna sela in Žužemberk. Na
pobudo predsednika za kulturo pri DU Mirna Antona Kotarja, so za spremljevalni program poskrbeli pevci DU Mirna, Trio Via (Pot) in harmonikar Simon Ceglar. Nastopajoče je pozdraviltudi predsednik PZDU iz Novega mesta Jože Jazbec, profesor, slavist Joško Zupan, kije nekaj dni prej imel predstavitev svoje knjige V objemu besed in predsednica KS Mirna Bariča Kraljevski, Organizator in pobudniktakih srečanj je Pokrajinska zveza DU Novo mesto.
Po programu se je ob družabnem srečanju, prigrizku in osvežilnih napitkih čas raztegnil globoko v večer.
Vsi, kateri smo bili deležni programa in dobrot številnih donatorjev, se vsem darovalcem lepo zahvaljujemo.
Animatorka “Vezi” Pavlina Hrovat
I
BLATNA POT
Moja pot, tvoja pot.
Blatna pot.
Kam pelje, kam gre?
Včasih marsikam, včasih nikamor. Kdo gre po njej?
Včasih nihče, včasih marsikdo. Največkrat vsi.
Kam se po njej pride?
Kakor kdaj, kakor kdo.
Gorazd Gorenc
I
I
i
VEČER, POSVEČEN VSEMU ŽENSKEMU RODU
8. marec, dan žena in 25. marec, materinski dan.
DU Mirna, MPZ in literatke Vezi smo pripravili kulturni večer v pozdrav vsemu ženskemu rodu. V program so sodelovale tudi ljudske pevke iz DU Mojstrana-Dovje, citrarka Danica Butinar iz Rateč, zborček OŠ Mirna s katerim so sodelovale tudi kitaristka Manca Gregorič, violino je igral Žan Laznik, Nejka Guček Cvelbar je recitirala pesmico Marjetice za mamico. Otroke je vodila glasbena pedagoginja Valerija Rančigaj. Mirnski upokojenci so zapeli venček narodnih in ponarodelih pesmi ob spremljavi harmonikarja Simona Ceglarja. Nastopili so literati iz Novega mesta Jure Murn, Ivan Hrovatič, Maks Starc, katerim seje pridružil tudi naš član Anton Kotar.
Gostja večera je bila odgovorna urednica tednika NeDelo Romana Dobnikar Šeruga. Povedala je, daje položaj slovenskih žena in deklet v primerjavi z ženskami v deželah, ki jih je že obiskala veliko boljši. Poudarila je, da imamo tukaj možnost izbire partnerja, dela, medtem ko mnogim ženam in dekletom vdeželah Azije in Afrike to ni mogoče. Ljudjetam so potisnjeni in vrženi vtežko okolje, ki je po napredku še daleč zadaj, zato je tam življenje veliko težje. Pravzaprav je ogromno ljudi revnih, Otroci tam nimajo pravega otroštva, ker morajo zgodaj začeti z delom. Čustveni svetteh ljudi pa je veliko bogatejši od našega. Ljudje so prijazni, gostoljubni, imajo zelo malo, a tisto malo, kar imajo, radi ponudijo tujcu,
Mati pa se vtamkajšnjih okoljih zelo spoštuje. Družinske vezi so močne, žensko delo je obdelava polj in skrb za otroke. Šerugo-va je mimogrede navrgla vprašanje: "Bitu pri vas ali v Sloveniji kdo sprejel Kitajca ali Azijca kot gosta v hišo in na prenočišče, obtem, da imamo veliko več kotoni?Biga kdo zastonj pogostil? Povsod, koder smo hodili, smo bili lepo sprejeti, ponudili so nam gostoljubje, z nami delili tisto malo, kar so pač imeli." Zanimivo bi jo bilo poslušati še dlje, vendar nas je čas ustavil. Romana
Odgovorna urednica tednika Ne Delo Romana D. Šeruga, Anton Kotar predsednik za kulturo DU Mirna in moderatorka programa P. H. v pogovoru z gostjo.
D. Šeruga je prijazna svetovljanka, ki namerava še mnogo potovati, ko bo za to prilika, "Prej bo mene zmanjkalo kot sveta, ki ga je še odkriti," je dejala.
Rdeča nit večera je bila: dekle, žena, mati, družina in njeno ognjišče, naš odnos do nas samih in odnos družbe do nas, ženskega rodu. Kot se za tak večer spodobi, smo ob koncu poiskali tri dame, ki so imele ta dan rojstni dan. Anton Kotarje vsem trem poklonil cvetje, slavljenke pa so bile: Dana Bon iz Zabrdja, Tatjana Križnik iz Sela in ena od gostujočih pevk. Po končanem kulturnem delu večera pa se je čas prelil v družabno srečanje in prijeten prijateljski klepet ob prigrizku in kozarčku,
Dobrine za družabni večer pa so nam poklonili donatorji: DU Mirna, KS Mirna, Pekarna Rok iz Mokronoga, trgovina TUŠ -Kramer,pi-cerija Carmen, Dana, Presad, gostilni Kolar in BukoveaMirko Zupin iz Novega mesta, s kruhom nas je pogostila Rozalija Keržan iz Zagorice, kateri se za neljubo napako v programu opravičujem. Sladke prigrizke pa so prispevale tudi pevke in literatke DU Mirna, nekaj vina je prispeval tudi Anton Kotar. Za cvetje je poskrbela Vrtnarija Cvelbar Stane ml. Vsem nastopajočim in donatorjem dobrin se prireditelji lepo zahvaljujemo,
Za “Vezi” Pavlina Hrovat
8. MAREC NA SEVNICI smo ženske z Brezovice, iz Zagorice, s Škrjanč, Ševnice in iz gorenje vasi proslavljale tudi letos. Pogostitev je tokrat tekla iz županovega mošnjička, pa vendar se moramo zahvaliti še vsem, ki so prostovoljno prispevale slaščice in solate. Srečanja sta sezdobrimiželjami udeležila tudi župan Alojzij Kastelic in podpredsednikSveta KS Mirna Edo Novak.
S programom nas je razveseljevalo 26 otrok, s katerimi sta se pripravljali Sonja in Bariča, vsi skupaj pa smo bili veseli zabavnih točk iz vsakdanjega življenja, ki jih že več let odigrajo Suzana, Karmen in Danica in vedno izzovejo salve smeha, saj so ubrane na naše vsakdanje življenje. Najslajše seje pač smejati sebi, če se znaš.
B. K.
ZANIMIVOSTI
Alibi so: Vika Zore (vokal), Igor Sladič (kitara), Žiga Strmole (klaviature), Žiga Leban (bas kitara), Luka Pate (bobni)
Alibi uspešno na glasbeni poti
Pred kar nekaj leti se je ob zdolgočasenem preigravanju velikanov klasične glasbe v glasbeni šoli porodila ideja in nastal je garažni bend (beri sobni). Potem, koje polovica sose-dovžeoglušela (še enkrat najlepša hvala za potrplje-nje),jebendkončnodobil prostor za svoje izražanje, Neštete urice preživete ob inštrumentih pa so iz navadnega hobija vodile v odvisnostinčlaniodtedaj ne zdržijo več brez poštene doze rocka.
Govorimo o mirnski zasedbi The Trolls, ki se ji je pred leti pridružila še izvrstna pevka Vika Zore. Na lokalni sceni ustvarjajo že kar nekaj let, pred kratkim pa so se odločili, da pod skupnim imenom zajadrajo na slovensko rock
sceno in tako seje rodil Alibi.
Menjavi imena pa jetakoj sledil že večji uspeh, in sicer, na natečaju Rock Izziv, ki ga vsako leto pripravlja Študentska organizacija univerze v Ljubljani, so med več kot 60 skupinami zasedli odlično drugo mesto in tako dobili priložnost zaigrati širši publiki na velikem koncertu, ki bo 31.3.2009 v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, skupaj z zvenečimi imeni slovenske glasbene scene, kot so Šank Rock, MI2, ter Rock Partyzani,
Poleg tega se skupina intenzivno pripravlja na koncertno sezono, v studiu pa že snema novo pesem, ki naj bi prav kmalu pristala na radijskih valovih.
Še več o sami skupini, datumih koncertov, njihovi glasbi, lahko izveste v njihovem Facebook profilu:
http://www.new.facebook.com/pages/Alibi/52718846403
ter na njihovi spletni strani, ki je trenutno v zadnji fazi izdelave: www.
alibi-band.si
Častitljiva osebna obletnica
V nedeljo, 1. 3. 2009, je praznoval svoj 90. rojstni dan naš krajan in vsem dobro znan Jožef BUTARA. Še vedno čii in dobre volje je pričakal predstavnike Društva upokojencev Mirna in predstavnike Krajevne organizacije RK Mirna, ki so mu prišli čestitat in voščit še veliko zdravih in srečnih let. Žal se, zaradi službene zadržanosti, osebnemu voščilu ni mogla pridružiti še naša »mati županja«, kot radi rečemo naši predsednici KS Bariči Kraljevski,
Klepet ob prigrizku in kozarčku je minil v prijetnemu klepetu in obujanju spominov, ki se jih je v teh letih nabralo kar precej. Ob tej priložnosti smo obujali le prijetne spomine, glede na vedrino slavljenca, pa kar težko verjamem, da hrani tudi kakšne slabe.
Tudi ob tej priložnosti čestitamo in želimo še veliko zdravja in prijetnih let!
Sprevod pustnih šem na Sevnici pri Mirni
Dne 21.02.2009 smo se zbrali krajani okoliških vasi, da popestrimo razpoloženje v teh krajih in da odženemo to dolgo, mrzlo zimo. Tako smo se z vozovi, naloženimi s pustnimi šemami odpravili po Ševnici, Zagorici, Škrjančah, Gorenji vasi in proti Mirni, kjer smo imeli tudi zaključek. Veseli smo, da so nas ljudjetako lepo sprejeli in v upanju njih in nas, da to ne bi bilo zadnjič.
Simona Krištof
Ženski pevski zbor Zimzelen z Mirne je pod vodstvom Staneta Pečka dodal kamenček v mozaik letošnje medobčinske prireditve občin Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Trebnje, ki je potekala v mokronoškem kulturnem domu. Zapele so dve pesmi našega velikega slovenskega pesnika Zdravljico, ki jo je uglasbil Stanko Premrl in Dekletom, ki ji je dal glasbeni navdih Radovan Gobec. Poleg ženskega zbora so nastopili še učenci OŠ Mokronog, tenorist Jernej žagar s Trebelnega s korepetitorko Mirjano Tumpej, Sinjo Jezernik v vlogi Prešerna, ki je skozi prireditev predstavil njegovo življenjsko potter Šolski pihalni orkester Glasbene šole Trebnje pod vodstvom dirigenta Boštjana Dimnika. Slavnostni govornik je bil prof. Jožko Zupan iz Občine Šentrupert. Zbrano občinstvo so nagovorili še direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. IgorTeršarter župani vseh treh občin-župan Šentruperta Rupert Gole, trebanjski župan Alojzij Kastelic ter domači župan Anton Maver.
NOVICE IZ KNJIŽNICE MIRNA
V	knjižnici na Mirni se vedno najde kaj zanimivega za vse generacije. Kaj vse ste si že lahko ogledali letos in s čim vas bomo vabili v prihodnjem mesecu?
Knjižnica je bila skoraj premajhna za vse, ki so si 13. januarja želeli ogledati fotografsko razstavo o belih štorkljah, katere avtorje fotograf in snemalec Janez Janežič. (Nekaj več o tem v spodnjem prispevku, op. uredništva) Pridružil se nam je tudi raziskovalec, dr, Damijan Denac, biolog in ornitolog.
V	mesecu marcu je bila mirnska knjižnica še posebno lepa. Delček bogate palete aktivnosti in izdelkov ob Prešernovem dnevu, Valentinovem, pustu in dnevu žena so nam predstavili zaporniki Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni in tamkajšnji zaposleni. Razstavo so odprli s kulturnim programom, ki so ga pripravili zaporniki sami.
Knjižnico že krasi razstava izdelkov učencev osnovne šole s prilagojenim programom Mirna. Pridite in si oglejte, kakšni umetniki se skrivajo med njimi.
Napovedujemo: 14. aprila ob 19.00 bosta gosta knjižnice Janez Matos in Petra Holc, geografa in svetovna popotnika, ki nam bosta med drugim približala vrhove sveta, rajske otoke in lovce na kite. Vabljeni na potopisno predavanje o Indiji in Indoneziji. Ste tudi vi navdušeni nad orhidejami? 12. maja nam bo v knjižnici na Mirni domačinka Barbara Hlebeco njih povedala veliko zanimivega in uporabnega, z orhidejami se je namreč ukvarjalatudivsvojem diplomskem delaza katerega je prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Otroke vabimo, da se nam pridružijo še na pravljičnih uricah vsakdrugitorekvknjižnici na Mirni, vedno ob 17,17.
Janezovi« štorklji
Kamera in fotoaparat sta nepogrešljiva spremljevalca Janeza Janežiča. Neločljivo je povezan tudi s Prekmurjem, kjer je preživel del svoje mladosti, zdaj pa so štorklje poiskale njega... Pravzaprav se je to zgodilo lani spomladi, ko si je par belih štorkelj sredi Mirne začel delati gnezdo.
Janez, kdo te je opozoril na zaljubljeni par?
Dolgo časa nisem vedel, da sta prileteli. Povedal mi je Danilo Vil iz bloka, na katerem sta začeli gnezditi.
Zakaj je par pritegnil tvojo pozornost?
Ne vem... To je bilo prvič, da so se štorklje pojavile na Mirni. Že od prej vem, kako se obnašajo med parjenjem, saj sem jih opazoval kot otrok v prekmurskih ravnicah, ko sem z očetom hodil na lov.
Nostalgija?
Ja, je... Nostalgija po Prekmurju. Ves čas.
Kako dolgo si opazoval beli štorklji? Kaj te je pri tem najbolj fasciniralo, prevzelo, presenetilo?
Opazoval sem ju od začetka, od marca, do odselitve pozno jeseni.
Malo sem že vedel, kaj naj bi mlad par počel med parjenjem. Zanimivo ju je bilo opazovati. Opazovala ju je vsa Mirna. Pa tudi mene, ko sem štorklji opazoval po več urskupaj. Zanimivo je, ko pletejo gnezdo, hodijo po material...
Nabirali sta ga pod cerkvijo, kjer sta vzeli tiste šibe, ki so bile že
malo zraščene s travo. Pri izdelavi gnezda pa mi je bilo zanimivo tudi to, ko sta štorklji pulili dele antene, misleč da so palice. So pulile skoraj zjezo, bi rekel.
Na katero svojo fotografijo para si najbolj ponosen in zakaj?
Nastaloje več kot sto fotografij. Čejih dolgo opazuješ, lahko marsikaj ujameš... Včasih imaš celo občutek, da pozirajo,
Sta se štorklji v naš kraj letos že vrnili?
Jazjih še nisem opazil. V Prekmurje so se že vrnile, pa tudi drugam. Če je bilo na poti vse v redu, se bosta vrnili. Potem pa bo treba počakati še kakšno leto, da bi videli mladiče, pravijo strokovnjaki. Sicer so pa štorklje res vzdržljive. Dokazanoje.damed selitvijo dnevnoletijo 200 kilometrov, njihova pot pa traja od 40 do 45 dni. Meni je zanimiva zgodba, da se je ena od štorkelj vrnila zjuga s puščico v vratu,..
Janez napoveduje, da bo štorklji opazoval tudi letos. In če bo spet nastal kak zanimiv fotografski ali filmski zapis, ga bomo morda lahko videli tudi mi.
Petra Krnc
Utrinek iz delavnice Rokopisje v srednjeveški kulturi.
V okviru CIK Trebnje in LUŽO Trebnje smo minulo leto na Mirni izvedli veliko dejavnosti. Na Mirni je tako potekala pestra izbira krožkov od zgodovinskega krožka do rekreacije, ročnih del, kuharskega tečaja in zdravilnih zelišč.
Družili, pogovarjali in med seboj delili izkušnje pa smo si tudi v okviru Točk vseživljenjskega učenja, ki delujejo v okviru projekta CVŽU Dolenjske. Na teh srečanjih nas je dr. Marijana Kamin opozorila na oblike in pomen preventive in zgodnjega prepoznavanja bolezenskih znakov, Franc Vehar nam je predstavil svoje prijateljice čebele in njihove izdelke, z Majdo Ivanov smo utrjevali medgeneracijske odnose, praznične dneve smo pod vodstvom Silve Mežnar obeležili z izdelovanjem raznih okraskov in voščilnic, Kukman nam je razkril skrivnost, ta pa je, da za vsako bolezen raste rožica, z Miro Brezovar smo primerjali pristnost znakov, nastanek pisave vsetja do razvoja prvih knjig, na popotovanje po Cipru pa nas je popeljal Tomaž Majcen.
Vse krajane vabimo tudi na naslednje (brezplačne) delavnice, ki se bodo odvijale na Točkah vseživljenjskega učenja vsak drugi in četrti torek v mesecu od 12. do 17.
urevKrajevni knjižnici Mirna.Ževnaslednjih tednih bomo urejali notranje in balkonske rastline ter izdelovali aranžmaje iz svežega cvetja, s pomočjo uporabe tehnike nordijske hoje pa se bomo odpravili na potep po Mirni (celoten program si oglejte na spletnem naslovu: www.ciktrebnje.si/si/cik/ projekti/).
V novem šolskem letu se boste lahko računalniško izobraževali, S pomočjo MŠŠ in sredstev ESS se bo možno vključiti v program Računalniška pismenost za odrasle. Spoznali se boste z računalnikom in njegovo uporabnostjo, urejali in oblikovali besedila, jih shranjevali, črpali informacije s spleta in si dopisovali preko elektronske pošte. Tečaj pa boste zaključili s preizkusom znanja in pridobili javno veljavno listino,
CIK Trebnje skrbi za bogato ponudbo vseživljenjskega učenja neposredno na Mirni, vsi tisti pa, ki bi se želeli naučiti še česa več, si lahko ogledate našo ponudbo na spletni strani CIK Trebnje (www.ciktrebnje. si) ali pokličete na tel. št, 07/ 34 82 104, na mobi: 041 / 567 - 772 ali pišete na elektronski naslov: lu@ciktrebnje.si. Veseli pa bomotudi vašega obiska.
Pripravila: Tadeja Štublar
DEDEK MRAZ MED MIRNSKIMI OTROKI
V okviru tradicionalnega prihoda Dedka Mraza po krajevnih skupnostih občine Trebnje je Občina Trebnje lani organizirala preko trebanjske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti krajše kulturne programe s prihodom dobrega moža. V programu je sodelovala cirkuška skupina iz Ljubljane, ki je na simpatičen način iz skrinje priklicala dobrega moža, ki je otroke nagovoril in nato razdelil težko pričakovana darila, ki sta jih darovali KS Mirna in Občina Trebnje.
Na Mirni sta bili dve predstavi. Zato, da vdvo-rani ni bilo drena in so otroci in starši resnično uživali. Darila so bila lepa in kar obilna, označena z imeni. Dedek Mraz je vsakega otroka posebej poklical in ga kaj povprašal, Nekateri so bili najprej malo zadržani, toda prijaznost Dedka Mraza je pomagala k sproščenemu veselju. Tudi Dedek Mraz je dobil darilo, in sicer od majhne punčke Eve Erazem, ki mu je pogumno zapela pesmico Siva kučma, bela brada...
Eva Erazem je s pesmico nagradila dedka Mraza in obiskovalce.
Lepoje bilo opazovati iskrice veselja v očeh malčkov, še lepše pa je bilo slišati kar nekaj pohval na račun dela KS Mirna. Lepi utrinki naj spremljajo pota otroštva vodraslost, starejšim pa vlijejo voljo, da vedno znova in znova pripravijo veselje za otroke.
Pavlina Hrovat
PEŠCI V PROMETU:
Pešci so ena od varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev in so za vozniki osebnih avtomobilov in potniki v vozilih tretja najpogostejša žrtev prometnih nesreč, Pešci so pogosto žrtve nesreč neustreznega ravnanja voznikov motornih vozi I, ravnotakopatudizaradisvojihnapak ali neustreznega ravnanja. V prometu je pomembno, da se različni udeleženci med seboj dobro vidijo in z jasnimi znaki napovedo svojo namero, Pešci, zlasti starejši, so običajno oblečeni v temna oblačila, ne nosijo kresničkali drugih odsevnih predmetov, zato jih vozniki opazijo prepozno, da bi ukrepali.
Globa za pešca, ki ne upošteva cestno
prometnih predpisovje predpisana v 95. in 97.
členu Zakona o varnosti cestnega prometa in
znaša 40 EUR za posamezen prekršek.
PEŠCI:
•	poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšujejo vidnost (odsevne trakove, kresničke),
•	upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodihza pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu vozišča,
•	predvidevajte ravnanja drugih udeležencev v prometu,
•	če ob sebi potiskate kolo, hodite ob levem robu vozišča in tako, da ste sami izven oziroma ob robu vozišča.
VOZNIKI:
•	upoštevajte omejitve hitrosti,
•	odstopite prednost pešcem na prehodih za pešce,
•	vozite izven naselja po sredini voznega pasu tako, da zmanjšate verjetnost trka v pešce, ki hodi ob vozišču,
•	na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, voziteše posebej previdno (pred šolami, vrtci).
SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA
OBVESTILA
OBVESTILO KMETOVALCEM IN LASTNIKOM ZEMLJIŠČ OB JAVNIH POTEH
S prihodom pomladi so se pričela tudi dela na njivah in posledično se tako na javnih kot tudi na lokalnih poteh prevaža vse več kmetijskih strojev, Zato seznanjamo vse kmetovalce, ki imajo njive ob cestah, na določila Zakona ojavnih cestah-UPBl (Url. RS 33/2006)ter na določila Odloka o občinskih cestah, ki določajo, daje prepovedano orati na manjši razdalji od 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo in obračati na cestah s kmetijskimi stroji (traktorji, plugi...) ter onesnaževati cesto.
Na podlagi Zakona ojavnih cestah-UPBl (Url. RS, št. 33/2006) in odloka o občinskih cestah (Url. RS 38/2000) pozivamo občane, naj vzdržujejo rastlinje in žive meje ob cesti tako, da njihova rast ne posega v polje preglednosti v (49. člen).
Poleg tega predlagamo, da za zagotovitev večje varnosti v cestnem prometu lastniki zemljišč v bližini križišč odstranite rastlinje (grmovje, drevesa,...) iz območja preglednega trikotnika oziroma poskrbite, da se rastlinje zniža na višino največ 75 centimetrov in se s tem omogoči pogled čez njih na prihajajoča vozila.
Če lastniki rastlinja ob cesti ne bodo odstranili, bo to storilo podjetje, s katerim ima Občina Trebnje sklenjeno pogodbo za vzdrževanje cest.
Občinski inšpektor Vinko Ribič
OKOLJE IN Ml
Planet Zemlja je naša rejnica in naš edini dom. Kako ravnamo z njo? Nam je mar, kaj se dogaja v našem okolju, v naši vasi.
Ob vseh nasvetih kako zbirati odpadke, kako škodljivi so odvrženi predmeti v naravi, v gozdu, ob vodi, povsod tam, kjer zanje ni primerno mesto, brezbrižno uničujejo floro in favno okolja, ki nas preživlja, ki nam daje vodo, da se odžejamo, ki ustvarja zrak, ki ga dihamo. Plastika, polivinil, tetrapaki ležijo vsepovsod. Zelenice so se spremenile v parkirišča, ki se širijo tudi na pločnike, čeprav jih je že tako premalo. Tisto malo zelenic, ki so še, pa so že dolgo poligon za sprehajanje in iztrebljanje psov. Ni nam mar, da tja zahajajo otroci, da se tam igrajo, s tem pa zapadejo v možnost, da dobijo kakšno bolezen, Na Sokolski in ob drugih blokih in hišah se pritožujejo, da psi vlačijo iz kontejnerjev vreče smeti. Jasno je, da so raztrgane in veter jih razpiha daleč v okolico. Tudi pokopališče je priljubljen kraj, kamor se radi nekateri odpravijo s psom, a vest in obzirnost človeka je tako majhna, da iztrebke svojega psa pustijo na grobu. Le zakaj bi jih pospravljali, važno je, da je čisto domače dvorišče. Izjeme niso cvetlične grede v vasi ali ob spomenikih. Ne, prav nič nekaterim ni sveto, prav nič mnoge ne briga zakon, ki govori, da mora biti žival v
pesjaku, na sprehodu pa na vrvici. Ampak, da ne bo pomote, niso vsi taki, žal pa tisti, ki so, dajejo slab zgled mladim.
Zakaj je toliko odpadkov in nesnage ob nekaterih stavbah, se sprašujejo mimoidoči. Zakaj toliko raztresenih odpadkov ob poteh in cestah, ko je na sami Mirni in okolici postavljeno že več kot 20 smetnjakov. Kot bi nekateri uživali ob kupih nesnage in raztresenih "čikih". Ne more nam biti vseeno, kakšno je naše okolje, ne bi nam smelo biti vseeno, v kakšnem okolju živimo. Pred mnogimi hišami so lepo urejeni vrtovi, celo nekaj zelenic okrog blokov je zasajenih z grmovnicami in cvetjem, žal pa vtej lepoti niso zajeti vsi bloki in vse hiše.
Poskrbimi vsi skupaj, da bo naš kraj lep in čist in ne uničujmo našega naravnega okolja. To je naše okolje, Mirna z okolico je naš dom, Mnogi krajani pa se tudi sprašujejo, kaj počne veterinarski inšpektor, kaj inšpektor za okolje in prostor? Je res dovoljeno vse in povsod, ali so to le hude napake in malomarnost redkih posameznikov. Skupaj bi lahko naredili marsikaj koristnega za naš kraj, za nas same in za naše bodoče rodove.
Pripombe krajanov sem po svoje v celoto zbrala Pavlina Hrovat
OBVESTILO
IN
OPOZORILO
KRAJANOM
Pretežni del divjadi polega svoje mladiče spomladi, zato je tedaj najranljivejša. Prosimo vse lastnike psov in mačk, da imajo svoje ljubljenčke, še predvsem v tem času, po nadzorom. Ne spuščajte jih v naravo, Hvala!
Zaradi ocenitve škode, ki bi jo divjak povzročila na vaših posevkih in pridelkih, takoj obvestite našega pooblaščenega cenilca
Boža Sladiča, Stan 23,8233 Mirna, tel. 041-581-560.
Lovska družina Mirna
OBVESTILO LASTNIKOM PSOV
V	spomladanskih mesecih smo predvsem s stranistarševinvzgojno-izobraževalnih ustanov prejeli več telefonskih obvestil, da se na javnih mestih brezvarstva lastnikov oziroma skrbnikov potikajo psi, ki so lahko ostalim uporabnikom javnih površin ter okolici, Pri tem opozarjamo in pozivamo skrbnike psov, da v skladu z Zakonom o zaščiti živali (ZZZiv-UPB2) ustrezno skrbijo za svoje živali. Vil. členu omenjenega zakona je določeno, da mora lastnik oziroma skrbnik živali zagotoviti, da žival ni nevarna okolici in na javnem mestuzagotoviti fizično varstvo psa tako, daje pes na povodcu.
Če pes ogroža ljudi ali celo koga ugrizne, lastnik odgovarja tako kazensko kot tudi odškod-ninskoter in nosi vse stroške, ki nastanejozaradi ukrepov, ki morajo biti izvedeni po pasjem ugrizu (namestitev psa v izolacijo, opravljeni pregledi zaradi preveritve suma na steklino, usmrtitev psa, če je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi posebno hude telesne poškodbe ali celo smrti človeka).
Ob tem pa lastnike živali opozarjamo tudi na določila Pravilnika o zaščiti hišnih živali, kjer so določeni tudi minimalni pogoji za zaščito hišnih živali in s tem tudi naloge skrbnika živali.
V	vseh primerih, ko opazite da seje v vaši okolici oziroma na javnih površinah pojavila žival, katera se klati brez nadzorstva (potepuški psi, mačke,...) pa lahko otakem pojavu obvestite podjetje MEH CENTER s katerim ima Občina Trebnje sklenjeno koncesijsko pogodbo za odlov in odvozter namestitevtovrstnih živali.
Zato ponovno pozivamo vse lastnike psov, da upoštevajo in spoštujejo predpise glede zavarovanja in oskrbe živali.
Občina Trebnje
V SPOMIN
Zahvala!
V 70. letu nas je zapustila
JUSTINAŠEPIC
iz Gorenje vasi 4 pri Mirni
Iskrena hvalavsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospe Bariči in gospe Mari za poslovilne besede, pevcem ing, župniku Robiju za lepo opravljen obred, Hvalavsem, ki ste našo babico
imeli radi, jo spoštovali in vtako velikem številu pospremili na njeni zadnji
poti kvečnemu počitku. Hvala.
Žalujoči: vsi njeni^
Zahvala!
Imeti rad je najlepše darilo, ko izgubiš najdražje, izgubiš vse.
Ni te na pragu, ni te v hiši, tvojega glasu nihče več ne sliši.
Zato pot nas vodi tja, kjer sveče gorijo in rože cvetijo.
V 84. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica, teta in tašča
AMALIJA KOŠIR
s Ševnice 18 pri Mirni
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so bili z nami v dnevih žalosti. Hvaležni smo gospodu župniku, pevcem in ga. Pavlini Hrovat za poslovilne besede. Hvala dr. Munkovi in patronažni sestri Vlasti Rajkovič, ki staji lajšali bolečine.
Žalujoči: vsi njeni
Zahvala!
V 76. letu nas je zapustil dragi
JOŽE SMOLIČ
iz Migolske Gore 5 pri Mirni
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala intenzivni negi internega oddelka SB Novo mesto, g. župniku, govorcem, PGD Selo in LD Mirna. Tudi tistim, ki jih nismo posebej omenili,
iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi^
hii_________ ______________________________________________________________p
RAFAEL PAVLIN je odšel
2. februarja seje končala življenjska pot Rafaela Pavlina, fanta z Moravske gore, ki so mu kratko rekli Rafel.
Že kot mlademu fantiču mu je umrla mama, živel je s slepim očetom, bratom in sestro. Življenje mu v povojnih letih ni prizanašalo, v njem je kalilo delavca, ki je imel želje zastaviti bolje. V Šmartnem pri Litiji je opravljal dela peka, potem nadaljeval na Mirni pri peku Vodopivcu, nato pa se je zaposlil vIMV. Zženosta vSajenicah kupila domačijo. V upanju, da bo razširil svojo posest, je dokupoval parcele, pridno delal v službi in doma. Hotel je z delom svojih rok uresničiti svoje želje. V družino so prihajali otroci, štirje sinovi in štiri hčere. Učil jih je dela, med počitnicami jih je jemal s seboj povsod, kamor je šel. Spodbujal jih je za učenje, naučil mnogo opravil, želel je, da bi uspeli.
Od preveč delaje njegovo telo omagovalo in komaj 50 let star je zbolel za parkinsonovo boleznijo. Težko mu je bilo, ko je nemočen gledal zoreča polja, pokošene travnike, iz katerih je nešteto voz sena speljal domov, vedno ob pomoči otrok. Bolezen je krojila njegova leta jeseni in ob skrbni negi žene Lojzke, sina Ernesta ter pogostih obiskih drugih otrok, seje z boleznijo boril skoraj 20 let.
Sedaj je odšel, njegove pa vodi misel nanj, na delo njegovih rok, na vse, kar je počel. Na domačiji, ki jo je zastavil, večal, je ostal odtis njegovega dela in časa. Zvesto nadaljujejo njegovo delo, njegova domačija, polna njegovih sledi, jih vodi naprej.
Rod, ki mu je bil oče, ga bo ob ženi in materi ohranil v hvaležnem spominu. Ostaja v spominu družine, znancev in sokrajanov.
P.H.
NAŠI	RAJNI	J
	
	
	
	
	
	
Kolofon:
Pred vami je nova številka informatorja Krajevne skupnosti Mirna.
Prispevke za naslednjo, jesensko številko sprejemamo do konca poletnih počitnic. Lepo vabljeni, da jih - opremljene s fotografijo - pošljete na naslov ks.mirna@siol.net. Fotografija naj bo - zaradi kakovosti - izvirne velikosti in dodana kot priponka, ne pa vstavljena vdokument. Zaradi lažje organizacije jo poimenujtez naslovom poslanega prispevka in zaporedno številko. Hvala.
Sicer pa je naš Krajan v prvi vrsti INFORMATOR, sploh zdaj, ko izhaja le trikrat letno, zato si uredništvo pridružuje pravico do neobjave nenaročenih prispevkov in do krajšanja prispevkov zaradi prostorskih omejitev. V Krajanu ni niti prostora za nepodpisane (četudi pol-li-terarne) prispevke. Omeniti velja še, da bodo z naslednjo številko zahvale plačljive.
KRAJAN - Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna; Odgovorna urednica: Bariča Kraljevski; Glavna urednica: Petra Krnc; Člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek, Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic; Prelom: Špes, NM, Tisk: Kopo d.o.o., ^ Mirna, Naklada: 1200 izvodov; Glasilo izhaja po potrebi ___________________
SPORT
ŠPORTNIK LETA 2008
Konec februarja so v Trebnjem že tradicionalno podelili priznanja najboljšim športnikom, športnicam in športnim klubom za dosežke v preteklem letu. Tudi letos so bili med prejemniki številni, ki zaznamujejo tudi športno dogajanje na Mirni, Športnica leta je tako že drugo leto zapored postala Maja Vtič, najboljša smučarka skakalka v Sloveniji ta hip. Med športniki pa sije priznanje prislužil Aleš Murn, sicer Novomeščan, ki pa za se pravi, daje zaradi številnih urtreninga na Mirni že napol Mirnčan. Športno plaketo je v imenu Društva upokojencev Mirna prevzel Janez Kolenc, športni znak pa je med drugimi prejela tudi prva ekipa Badmintonskega kluba TOM Mirna.
PK
Zaradi poškodbe predčasno konec
Majo Vtič, dvakratno dobitnico priznanja športnica leta Občine Trebnje, smo podrobneje predstavili že v prejšnji številki. Vmes je nastopila na kar nekaj tekmah, tako želeni nastop na svetovnem prvenstvu pa ji je preprečila poškodba na tekmi v Zakopanih.
Sicerpaje Maja po februarski poškodbi že začelatrenirati:»Opravljamtreningevfitnesu, da pridobim nazaj mišično maso. Če ne bo nobenih težav, bom lahko začela tudi s treningi na skakalnici, če pa bodo še težave, bom morala na pregled oziroma bodo opravili artroskopijo, Dopoldne sem tako na faksu, popoldne pa v fitnesu.«
Poleg Maje dokaj uspešno med skakalkami nastopa tudi Eva Logar. Njuni letošnji rezultati
P. Krnc
		Maja Vtič	Eva Logar
Park City	12.12.2008	10. mesto(87,5m in 87m)	21. mesto(81,5in82,5m)
	13.12.2008	11. mesto (88,5m in 88m)	22. mesto (81,5 in 85m)
Vancouver	17.12.2008	1. mesto (99,5 in 102m)	24. mesto(82 in 82m)
	18.12.2008	10. mesto (95,5m)	25. mesto (78m)
Schonach	10.01.2009	7. mesto(84 in 92,5m)	36. mesto(69,5m)
	11.01.2009	5, mesto (86,5 in 89m)	29. mesto (76 in 76m)
Dobbiaco	21. 1.2009	4. mesto (65 in 69m)	
Ljubno	24.1.2009	6. mesto(79,5in80m)	15. mesto (74 in 76m)
	25.1.2009		13. mesto (75,5 in 78m)
Zakopane	7.2.2009	7. mesto (80m)	9. mesto(68m)
LiberecSP	20.2.2009		27. mesto (69 in 61,5m)
Maji volje in energije ne manjka. Kot pravi naša najboljša smučarka skakalka, sicer redna študentka razrednega pouka na pedagoški fakulteti, že nekaj let zapored pa tudi prejemnica Bloudkovega priznanja za najboljšo skakalko v sezoni in prejemnica priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije za uspeh na mladinskem svetovnem prvenstvu, sponzorja nima. Ima sicer štipendijo podjetja Trimo, a je ta v primerjavi s stroški tekmovanj in treningov, ki jih sofinancirata njena starša, skorajda zanemarljiva.
“Občutke v zraku je težko opisati. V zraku vedno uživam, sploh takrat, ko sem v formi in so skoki dolgi,” pravi Maja.
Nina bronasta na SP
Tik pred zaključkom redakcije smo dobili še eno razveseljivo novico o uspehu mirnskih športnikov, natančneje športnic. Na svetovnem prvenstvu v balinanju za ženskevitalijanski BevagnijeNina Novak v dvojicah s Tadejo Sodec osvojila bronasto medaljo. Mirnčanka je svoje znanje pokazala tudi v štafetnem izbijanju, kjer je z Nino Sodec (Tadejino sestro) zasedla peto mesto. Iskrene čestitke!
P. K.
1
TIHI POPOLDNEVI
Želim si tihih popoldnevov. Vsaj za konec tedna.
V toplem domu so.
Srečni so.
Jaz tudi.
Gorazd Gorenc
l
£
BADMINTONSKI KOTIČEK
Tudi v prvi letošnji številki se bomo sprehodili skozi odlične rezultate mirnskih badmin-tonistov, ki kažejo, da so iz pravega testa tako na domačih turnirjih kot tudi v tujini.
Ekipno DP do 13 in do 17 let - Badmintonski klubTOM Mirna se je udeležil prvega turnirja letos vzačetku januarja. Na ekipnem državnem prvenstvu do 13 letso mirnski badmintonisti osvojili 3. mesto, v kategoriji do 17 let pa 2. mesto.
Matevž odličen v Belgiji-Sredi januarja je na MEGP Belgije nastopil Matevž Bajuk, trenutno najboljši slovenski mladinec, in osvojil odlično drugo mesto med posamezniki. V finalu je bil premočen Francoz Francoise, ki pa je za zmago potreboval tri sete (21:23, 13:21, 18:21). V dvojicah je Matevž skupaj z Avstrijcem Bertschem izgubil polfinale vtreh setih. Slovensko-avstrijska naveza, ki bo skupaj igrala tudi na aprilskem Evropskem mladinskem prvenstvu v Milanu, je bila na koncu tretja.
Štiri zmage za TOM na 2.Aturnirju - Matevž Bajuk, Špela Silvester in Aleš Murn sose na januarskem 2.A turnirju v Medvodah odrezali odlično. Domov so prinesli kar štiri zmage in eno drugo mesto.
Špela je zmagala med posameznicami, v mešanih in tudi ženskih dvojicah. V mešanih parihje igrala z Alešem, ki je bii v navezi z Matevžem ne-premagljivtudi med moškimi dvojicami, Matevž pa je moral med posamezniki v finalu priznati premoč izkušenejšemu Luki Petriču (Branik), kije bil premočan tudi za Aleša, s katerim se je pomeril vdrugemkrogutekmovanju.takoda je bii Aleš na koncu peti. Aljoša Turk in Tadej Jezernik sta v kategoriji moških parov osvojila 4. mesto.
2. turnir do 11 let - Drugi turnir do 11 let je bil tako kottretji turnir do 19 let v Lendavi. V mlajši kategoriji je med posameznicami zmagala Ema Cizelj pred Niko Arih, tretja pa je bila Nastja Stovanje. Pri fantih je bil Domen Laznik drugi. V mešanih parih je Nika Arih zmagala skupaj z Miho Ivaničem iz Medvod, Domen in Ema pa sta bila druga.
Trikrat zlati na članskem DP- Mirnski badmintonisti na državnem prvenstvu niso ponovili lanskega uspeha, a prav daleč niso bili. Špela Silvester in Aleš Murn sta osvojila zlato v mešanih parih, Aleš in Matevž Bajuk sta bila najboljša med moškimi dvojicami, Špela pa je skupaj z olimpijko Majo Tvrdy stala najvišje tudi v igri ženskih parov, med posameznicami pa je bila njena soigralka v igri parov zanjo pretrd oreh. Špela se sicer v vrhunski šport vrača po težki prometni nesreči.
Matevž Bajuk je bil na državnem prvenstvu bronast med posamezniki, v isti kategoriji pa je Aleša v četrtfinalu izločil bodoči državni prvak Iztok Utroša (Lendava). Finale posameznikovje biltakoedini,vkaterem niso sodelovali domači badmintonisti.
Matevž odličen na Nizozemskem, manj uspešen v Nemčiji - Na Mladinskem evropskem pokalu Nizozemske konec februarja je naš najboljši mladinec Matevž Bajuk (BK Tom Mirna), tekmovanje končal v četrtfinalu. Zabeležil je kar tri zmage med posamezniki, zanj pa je bil premočan Indijec Sai Praneet(21:14,18:21, 3:21). Taje bil za Matevža usoden tudi v drugem
kolu turnirja German Junior, najmočnejšega turnirja za mladince v Evropi. V igri parov sta z Avstrijcem Bertschem izpadla vosmini finala proti nemškemu paru Heinz/Geigenberger.
3. turnir do 15 let v Kungoti - Zbralo se je 56 tekmovalcev in tekmovalk, tja so odšli tudi Mirnčani. Med dekleti je bila Urša Arih tretja, pri fantih pa je bil tretji Mitja Šemrov, v četrtfinale pa seje uvrstil tudi Žan Laznik. V ženskih dvojicah sta se do četrtfinala sta se prebili Urša Arih in Leja Bevc, pri fantih pa seje bil boj med Medvodami in Tomom. Luka Pungerčar in Mitja Šemrov sta bila na koncu najboljša, v četrtfinalu pa sta igrala tudi Žan Laznik in Sebastjan Miklič.
Špelatretja na evropskem pokalu Hrvaške
- Na dan žena seje končal evropski pokal Hrvaške (Croatia International). Špela Silvester, kije bila v glavni del tekmovanja delegirana iz kvalifikacij, je klonila šele v polfinalu, in sicer proti prepričljivo najboljši natekmovanju in kasnejši zmagovalki, Malezijki Kaur (21:11,21:6). Povratnica po poškodbi seje med ženskimi dvojicami z Majo Tvrdy prebila do četrtfinala,
kjer sta vtreh setih klonili proti kasnejšima pod-prvakinjama, Hrvaticama Čiča/Žvorc.
Dvakrat drugo mesto- Na 3. Bturnirju na Mirni jeTadej Jezernik osvojil drugo mesto med posamezniki, zenakim dosežkom med posameznicami pa se lahko pohvali Jerca Bajuk.
Rekretivni TOM Open - Na rekreativnem turnirju je bila po besedah organizatorjev udeležba skromna, so pa vsi nastopajoči pokazali veliko borbenosti, fair-playa in dobre igre. V prvi jakostni skupini med moškimi je bil najboljši Žiga Strmole, Žan Laznik je bil tretji. Med ženskami je zmagala MajaSušin.
DP do 19 let v Lendavi-Sredi marca je bilo v Lendavi državno prvenstvo v kategoriji do 19 let. Matevž Bajukje z Urbanom Turkom osvojil naslov državnega prvaka v moških dvojicah, pri posameznikih je moral priznati premoč Luki Wraberu, v mešanih dvojicah s Sabino Magyar pa dvojici Jamnik/Kodrič. Urban je bil sicer tretji med posamezniki - v polfinalu je bil zanj premočan kasnejši zmagovalec turnirja Wraber.
TOM FORZA OPEN do 12 in do 14 let - Mirna je gostila TOM Forza turnir do 12 in do 14 let. Med fanti do 14 let je zmagal Anže Omejc iz Medvod, ki je v finalu premagal Žana Laznika. Tretji je bil Luka Pungerčar, ki je skupaj z
Ema Cizelj, Nika Arih, Nastja Stovanje in Maja Brin (vse Tom - od tretje z leve)
Žanom osvojil tudi drugo mesto med moškimi dvojicami, Med dekleti je bila Ema Cizelj druga, z Niko Arih pa sta bili med dvojicami tretji. Drugo mesto med dvojicami je zabeležila Manca Gregorič v paru s Katjo Okršlar iz Medvod. Med dečki do 12 letni biloTomovcev, med deklicami pa je slavila Ema Cizelj, Nika Arih je bila četrta.
Na A-turnirju najboljši Mirnčani - V Kungoti je bil 3.A turnir, ki je bil hkrati tudi zadnje slovensko člansko tekmovanje pred zaključnim master-som, ki bo 9. maja. Med posamezniki je zmagovalec tekmovanja postal Aleš Murn, kije vfinalu premagal klubskega kolega Aljošo Turka. Med posameznicami pa je zanesljivo zmagala Špela Silvester. Tudi med moškimi dvojicami je Tom pobral prvi dve mesti. Zmagovalca sta postala Murn/Horvat (Tom/Lendava), ki sta finalni dvoboj proti bratoma Turk zaradi poškodbe Urbana, dobila brez boja. Med mešanimi pari sta slavila Špela in Aleš, v ženskih dvojicah pa je nastopila le Jerca Bajuk. Z Lendavčanko Sabino Magyar sta izgubili v polfinalu, na koncu pa osvojili četrto mesto. Četrto mesto so na koncu osvojili tudi Urban Turk med posamezniki in moška dvojica Jezernik/Skerbiš.
3. turnir do 13 in do 17 let-Natretjem turnirju do 13 ietje Sebastijan Miklič zmagal med posamezniki, Žan Laznikje bil tretji. Skupaj pa sta zmagala tudi med pari. V kategoriji do 17 let pa jp med posamezniki vodsotnosti našega Urbano Tiurka turnirosvojil Matija Hranilovič. Od naših igralcev so se turnirja udeležili Mitja Šemrov, Filip Malus, Aleks Miklič ter Luka Pungerčar, ki pa niso posegli v boj za medalje. Zaradi poškodbeje naturnir-ju manjkal Urban, bilo pa ni niti Jerce Bajuk, ki bi lahko posegla po najvišjih uvrstitvah. Od deklet
je nastopala le Urša Arih, ki pa po besedah vodstva kluba zaenkratše ne more konkurenčno nastopati vtej starostni kategoriji.
Bližajo se državna tekmovanja in mednarodni turnir v Friedrichshafenuv Nemčiji. Držimo pesti za naše badmintoniste, da bodo domov prišli čim bolj zadovoljni.
Petra Krnc
GREGORJEVO (12. marecfše danes vfelja za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema s koledarskim začetkom pomladi. Gregorjevo velja tildi za dan, ko spustimo luči v vodo, kar pomeni, da se takrat dan začne daljšati in ne defamo več ob razsvetljavi.	*	_ _
radi žvrgolenja ptičko^po vrtovih in grmovju rečemo, da se na GREGORJEVO PTIČKI ŽENIJO!
ko pa se ptički ženijo v domišljiji glav naših malih pisateljev iz vrtca Deteljica, skupine Pikapolo-si preberite:	* H	\	K m*	___________________________

JATRIPKOVIC:
ček se je zaljubil v punco ptičico, sta se poročila in sta šla domov, jma sta povedala, kako sta se poročila. Potem sta šla še na sprehod. Sta pela in poslušala še druge ptičke. Ko sta prišla domov, sta zaspala. Ker ni bilo mame, sta pojedla kosilo in šla spat, potem pa sta šla z avtom še na eno poroko. Pila sta šampanjec. Potem pa zobe umit in spat.
našle hrane, povsod sta jo iskala. Potem stajo našla in sta se poročila. Imela sta štiri jajčka. Iz njih so se izvalili majhni ptički. Ko so zrasli, so se , naučili letati in so si	' • V
sami poiskali hrano.
In zgodbice je konec.
A
NEJC BAJC:
Počak mal, da si zmislim.
Najprej sta se dva ptička poročila. Šla sta domov, nato sta se preoblekla in sta šla spat. Pojutrišnjem sta pa šla ven. Tam sta malo letala in sta šla spet spat domov. Pol sta pa imela mladičke, ko sta se zbudila. Mogoče so bili trije mladički, ne vem dobro.
EMA SLAK:
Nekoč je živela ptica, ki ji je bilo ime Micka. Fantu ptičku, pa je bilo ime Lojze. Šla sta na poroko in takrat, ko sta prišla domov,je šla Micka v bolnico otroke rodit. Lojze ni hotel otrok, tako ^ ni več živel z njo. Micka je bila žalostna, ker ni imela več fanta.
TJAŠA BAJC:
Ptiček je šel na sprehod. Srečal je volka. Zbežal je na drevo. Potem je pa padel in pobrala ga je muca. Potem je moral v bolnico in zdravnica ga je pogledala. Ko je bil zdrav, se je poročil. Potem so imeli pa še piknik. Potlej je šel pa še enkrat v bolnico, ker je srečal medveda in ga je pobral. Potem je bil pa zdrav in vesel. Lepo je pel.
JAKOB MOŽINA:
Zaljubljen je bil ptiček. Ptiček je letal. Srečal je še enega ptička. Pol pa res ne vem, kaj je bilo.
BENJAMIN PEPELNAK:
To je pravljica o dveh zaljubljenih ptičkih.
Letala sta in letala in iskala hrano. Nista in nista je mogla poiskati. Potem sta našla deževnika in ga pojedla. Potem je bila predstava in so se vsi poročili. Tam so peli in plesali, ko je bila pesmica. Drugi dan so malo poleteli, ker je imel en drugi ptiček rojstni dan. Hotel je zmagati. Konec.
EVA KASIC:
Nekoč je živela Marina in Jakob, ki sta se hotela poročiti. Nikjer nista
ENJA CUCEK CVELBAR:
Dva ptička sta si naredila gnezdo. Potem sta se poročila in sta imela otroke. Potem sta šla ne-kam, da je ptičica rodila ,feV	ptičke, majhne. Po-
■ tem sta se poročila. Ko sta imela mladičke, jih je mama ptička naučila leteti. Pa še naučila jih je plavati. Ko so bili veliki, pa so si vsi naredili gnezdo. Ptički so zelo lepo peli in z mamo so šli letat in iskat hrano.
. p'
HANAMECLIC:
Ptiček dela čiv - čiv - čiv. Pa še leta ptiček in gre k mamici. Pa so šli še k eni teti pa še h kužetu. Potem pa je ptiček nekam drugam šel.
SATJA ŠKODA:
Eden ptiček je šel spat. Prišel je volkin gaje odnesel. Šel je v bolnico. Potem je bil že zdrav in je bil doma. Potem je prišla mami. Poiskal je ptičico, igral seje pa še risanke je gledal. Šel je gor in priletela je ptička. Pa je padel dol in mami ga je spet peljala v bolnico.
TIM SLADIČ:
To je pa pravljica o dveh ptičkih, ko sta se poročila. Živel je ptiček, ki mu je bilo ^ ime Franci. Potlej pa je bila še ena ptička Špela. Potem nista imela hrane in sta otroke vprašala, če lahko dajo hrano. Potem jim niso dali hrane. Pa sta bila zelo žalostna. Eden otrok pa jima je dal hrano in potem sta se poročila.
jim dali hrano. Imeli so mladičke, sedem jih je bilo. Bili so zelo majhni in pisani.
•v
ib
JURE PRIJATELJ:
Oči pa otrok sta šla. Videla sta ptičke, pa sta jim dala jest. Šla sta še malo naprej in dva ptička sta imela P
poroko. Tudi eni drugi so šli in so v-
ANDREJ KERŠMANC:
Je bil ptiček zaljubljen. Ime mu je bilo, ne vem še. Ptiček je malcal, ker ni našel svoje malice. Punca je šla delat, pol pa je šla še k njemu domov. Pa še poročila sta se.