7096 AA
60090201
OSREDNJA KNJISNL L A
S„VILHARJA	?
trg revolucije. i f "i -1 66001 KOPER
unu
Št. 273 (14.668) leto XLIX._______________
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob1 v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecfchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
i mn i m poštnina plačana v gotovini
IOUU UK_________SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
TOREK, 12. OKTOBRA 1993
BANCOMAT
Moja banka, v žepnem formatu.
MOGAPIS / MNOGI MENIJO, DA JE LE ZAČASNO
Trenutno zatišje med Američani in Somalci
Negotovost o usodi ameriških vojakov v vrstah OZN
Velesila z domotožjem
V dobrih starih časih hladne vojne, ko je bilo vsem jasno, kaj je narobe in kaj prav, bi bila najnovejša sprememba politike ZDA do Somalije očitno znamenje poraza. Polovica sveta na napačni strani železne zavese in južno od Črte, ki deli bogate od revnih, bi se veselila malce ponižujočih pogajanj najmočnejše države sveta z družinskimi elani voditelja oborožene gverile, ki je bil še pred nekaj dnevi uradno kriminalec. Zagreti zagovorniki zahodne industrijske demokracije bi med pogajanji o »afriški rešitvi« za Somalijo že razmišljali o primernem maščevanju na drugem koncu sveta.
Danes je Somalija poraz in velika neznanka za vse. Nekdanji nediskretni vsevedni šarm »imperialistov« na eni strani in »komunističnih revolucionarjev« na drugi je namreč po padcu berlinskega zidu počasi zbledel v navadne nacionalizme, ki nenadoma ne vedo več, kaj naj počnejo s svetom - in še manj s tretjerazrednimi državami, kot so Somalija, Bosna, Kambodža ali Haiti.
Ozadje nekdanjega sovjetskega komunističnega yzpona so prebivalci nekdanjega evrazijskega imperija že zdavnaj poimenovati s pravim imenom - podaljšek ruskega nacionalizma, če si dovolimo karikiranje Leninovih besed. S Somalijo pa so tudi Američani spoznati, da nočejo biti več odrešitelji sveta in mednarodna štafeta demokracije. Pravzaprav nimajo več ničesar, kar bi lahko izvažati v lepo zavitem ideološkem paketu. Ce hočejo videti nasilje, si lahko ogledajo svoja velemesta in avtoceste. Lačne in revne ljudi brez naj-polj temeljne socialne varnosti lahko najdejo med milijoni ameriških brezdomcev. Amerika ne more skrbeti za Somalijo, Bosno in Haiti, ker se je nenadoma zavedela svoje običajnosti - ne morejo se več igrati svetovnega poslanstva, medtem ko v državi raste in se krepi nevidna meja sovraštva med belimi in obarvanimi prebivalci. Tudi ZDA dobivajo prepoznavna znamenja nacionalizma, ki so bila doslej rezervirana za manjše samovšečne narode: »Vse bo bolje, ko se bomo znebiti tujcev in sveta!« Toda Amerika ne bo nikoli majhna in svet ne bo nikoli izginil nekam daleč stran. Se več - planet Zemlja, ki ga je sedanjost razkrinkala kot združbo vase zagledanih nacionalistov brez pretirane domišljije, bi zaradi etničnih, demografskih in ekoloških težav bolj kot kdajkoli potreboval pametno vodstvo. OZN, ki se kiti z imenom naddržavna organizacija, je samo nemočna in ne vedno nepristranska opazovalka tragičnih dogodkov. Edine velesile, ki smo jih poznati v zadnji polovici stoletja, so se umaknile -novih močnih držav, ki se bodo morda organizirale v posodobljenem slogu 19. stoletja, pa še ni na obzorju. Toda sedanje obdobje brez pravega mednarodnega vodstva je velika in nevarna neznanka za vse.
Barbara KramZar
MOGADIS - Iz Somalije prihajajo različne novice o usodi ameriških vojakov, ki služijo pod zastavo Združenih narodov. Tiskovni predstavnik svetovne organizacije je sporočil, da pogrešajo šest ameriških pripadnikov modrih čelad, ki so jih enote upornih Somalcev zajele v bitki na jugu Mogadiša, v kateri je padlo vsaj še 12 pripadnikov mirovnih sil. Nekoliko pozneje je neki somalski novinar poslal v svet novico, da vojska generala Aidida uporablja zajete ameriške
vojake za živi ščit, že čez nekaj ur pa je ameriško obrambno ministrstvo zanikalo, da bi v Somaliji pogrešali osem njihovih vojakov. Ameriški obrambni minister je javnost nekoliko pomiril z izjavo, da so v Somalijo že poslali več sto vojakov z najmodernejšo bojno opremo, ki bodo poskušali poiskati in osvoboditi ujetnike. Različne izjave kažejo, da vsaj ena od strani zadržuje in spreminja informacije o dogajanju, zato vse skupaj daje slutiti, da se ne pripravlja nič dobrega.
Poziv italijanskemu parlamentu
LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za mednarodne odnose je včeraj sprejel posebno izjavo ob napovedanem zmanjšanju sredstev za slovensko manjšino v Italiji. V njej poudarja pomen zakona o obmejnih območjih, ki je omogočal denar za delovanje najpomembnejših manjšinskih ustanov. Italijanska vlada v predlogu proračuna za prihodnje leto predvideva zmanjšanje teh sredstev z osem na tri milijarde lir, kar pomeni, da bodo Glasbena matica, Slovensko stalno gledališče Trst, Zavod za slovensko izobraževanje v Benečiji in druge slovenske ustanove bistveno okrnjene pri svojem delu. Odbor zato poziva italijanski parlament, naj ohrani sredstva za manjšino vsaj na dosedanji ravni.
Odbor je včeraj tudi ustanovil posebno delovno skupino za problematiko slovenske manjšine v Italiji, ki jo bo vodila poslanka Jadranka Sturm Kocjan, v njej pa so še Mihaela Logar, Miroslav Geržina, Zmago Jelinčič, Roberto Battelli, Ivo Hvalica, Borut Pahor in Jože Skoljč oziroma Marjan Šetinc (njuna poslanska skupina se še ni dokončno odločila). Skupina mora do novembrske seje pripraviti predloge, kako rešiti težaven položaj slovenske manjšine v Italiji, ki po volitvah nima ustreznega zastopstva v italijanskih političnih organih, zdaj pa ji preti še znižanje finančnih sredstev za delo njenih kulturnih in drugih ustanov. (B. L.)	Več na 10. strani.
RIM / ZASEDAJ VLADNE KRIZE NE BO
Minister Savona preklical odstop
Predsednik vlade ga je pozval, naj ostane in mu potrdil svoje zaupanje
Vojmr Tavčar
RIM - Predsednik vlade Carlo Azeglio Ciampi ga je pozval, naj ostane. In minister za industrio Paolo Savona mu ni zaloputnil vrat, pač pa je obljubil tehten premislek in po tehtnem premisleku je svoj odstop preklical.
Od odločitve ministra Savone bo v precejšnji meri odvisno, ali bo iz krize Ciampijeva vlada izšla okrepljena ali ošibljena, saj se je spor, ki - vsi to poudarjajo - nima osebnega značaja, vnel ob ključnem problemu privatizacij, ki so - skupno z voloil-nimi pravili in strogim finančnim zakonom - ena od bistvenih postavk Ciampijevega vladnega programa.
Carlo Azeglio Ciampi, ki ga je odstop Paola Savone, kot je včeraj večkrat poudaril, iznenadil, je kot prvi korak sklenil, da skuša pomiriti ministra za industrijo. Zato mu je naslovil dolgo pismo, v katerem mu je potrdil zaupanje, poudaril, da je postopek privatiziranja kolektivna odgovornost vlade, njegovo izvajanje pa v pristojnosti ministrstva za industrijo. In med tiskovno konferenco skupno s predsednikom evropske komisije Jacquesom Delor-som potrdil svojo pragmatično usmeritev v postopku privatizacij: vsako podjetje je primer zase in ga je treba obravnavati posebej. Dodal je tudi, da namerava pustiti Savoni čas za premislek. Ce pa bi minister vztrajal, ga bo Ciampi zamenjal. »Značilnost te vlade je, da z imenovanji ne cinca,« je dejal premier novinarjem.
Predsedniku vlade je priskočil na pomoč notranji minister Nicola Mancino, ki je tudi pritisnil na kolega, naj ne odstopi. Predsednik senata Giovanni Spadolini pa je menil, da gre »za načelno vprašanje, ki je zato težko razrešljivo. Zaupati pa je treba v previdnost in modrost predsednika vlade«. Glede rešitev se Spadolini ni hotel opredeliti. »Naklonjen pa sem vsemu, kar lahko prepreči poglobitev krize.«
Odstop Paola Savone je močno
odjeknil v političnih krogih kot dokaz, da spor med ministrom za industrijo in predsednikom Irija Romanom Prodijem, nima tehnične narave, pač pa so v ozadju spopadi političnih in gospodarskih interesov. Bistvo spora je namreč kako privatizirati bančna zavoda, ki sta last Irija. Gre za banki Commerciale italiana in Credito italiano, ki sodita med »dragulje« državne imovine. Na eni strani so - in med temi je bil minister Savona - zagovorniki vzorca »trdega jedra«, po katerem bi nadzorstvo banke prevzel omejen krog podjetnikov. Slo naj bi za najbolj znane in vplivne družine italijanskega kapitalizma, ki naj bi pri tem računale na podporo Medio-bance in njenega častnega predsednika Enrica Cuccie. Na drugi pa so s predsednikom Irija Prodijem zagovorniki vzorca »public company«, po katerem bi delniški paket prodali širokemu krogu delničarjev. S tem pristopom bi razširili krog podjetnikov, ki deluje na finančnem trgu in bi omogočili večjo konkurenco.
Na spopad interesov v zakulisju so včeraj namignili mnogi: od predstavnika KD Guida Bodrata, do socialista Fabrizia Cicchita, od predstavnika DSL Gavina Angiusa do vatikanskega glasila Osservatore ro-mano. Liberalci in Starnka komunistične prenove so zahtevali, naj o zadevi vlada poroča parlamentu, medtem ko je predstavnik Severne Lige Roberto Maroni posumil, da bi lahko šlo tudi za manever, ki naj bi težil k odložitvi volitev.
Težko je reči, ali je teza Lige osnovana, nedvomno pa je spopad odraz poskusa, da bi zaustavili postopek privatizacij. To je bilo mogoče brati med Ciampijevimi vrsticami, saj se je premier včeraj spet javno obvezal, da bo do konca leta izpeljal vsaj dva pomembna privatizacijska postopka. Ali mu bo uspelo, glede na to, da so se vsi, ki so v Italiji hoteli privatizirati, pošteno opekli?
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU

Trst: Spetič županski
kandidat SKR
Stojan Spetič je kandidat Stranke komunistične prenove za mesto tržaškega župana. Podpora Riccardu lllyju pa je medtem prišla tudi iz vrst komisarja PSI Roberta De Gioie.

stran 4
«««»••>•
Podelili nagrade za zvestobo delu
Na Trgovinski zbornici so včeraj podelili nagrade za zvestobo delu. Nagrajeni so bili Tržačani, ki so s svojimi dejavnostmi na najrazličnejših področjih prispevali k rasti krajevnega gopodarstva. Med nagrajenci je tudi šest Slovencev.

stran 4


stran 6.

stran 12
stran 18.
Telesna vzgoja v šolskem centru
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici bodo danes lahko začeli uporabljati telovadnico v šolskem centru v Ul. Puccini, četudi dve leti po odprtju centra v telovadnici še ni vse urejeno. Z občine zagotavljajo, da bodo poskrbeli čimprej in obljubljajo, da bodo tudi zidarska dela v avditoriju zaključili do konca novembra.
Recenzija otvoritvene predstave SSG
Letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča se je začeta v petek s krstno Izvedbo Rebulove drame Operacija Timava. V teh dneh se v tržaškem Kulturnem domu vrstijo ponovitve predstave, ki jo je režiral Mario Uršič, Bogomila Kravos pa je napisala kritiko.
Senna pri VVilliamsu
Ayrton Senna in Damon Hill bosta prihodnje leto vozila za moštvo Williams-Renault, je v ponedeljek na tiskovni konferenci na sedežu moštva v Didcotu povedal lastnik Frank Williams.
JAPONSKA
Jelcin (in potres) v Tokiu
TOKIO - Samo teden uni po obračunu z nasprotniki doma je ruski predsednik Boris Jelcin v Ponedeljek dopotoval na uradni obisk na Japonsko, ki so ga prej že dvakrat odložili, najprej septembra lani, potem pa Se maja letos. Čeprav je Pred odhodom iz Moskve rzrazil upanje, da »japonska stran ne bo vztrajala Pri takojšnji rešitvi problema Kurilov«, se ruski predsednik tokrat ne bo uiogel izogniti odkriti razpravi o usodi Kurdskih otokov, ki so si jih Rusi (tedanja Sovjetska zveza) prisvojili po drugi svetovni vojni, če bo hotel pridobiti japonske gostitelje ze gospodarsko sodelova-uje, za investicije in za Pomoč obubožani Rusiji.
Kmalu po Jelcinovem
PnhnHll TO mrinnoVn rirn
ki so mu seizmologi 1zmenli moč 7, 1 stopnje P° Richterjevi lestvici. Prestrašeni prebivalci so pribežali na ulice, vendar potres ni prizadejal večje sk°de. Več na 8. strani.
ITALIJA / PRAVA »DEŽEVNA DOBA«?
V prihodnjih dneh ne bo izboljšanja
RIM - Meteorologi napovedujejo za danes novo frontalno motnjo, ki bo v severni Italiji in v Toskani povzročila nove padavine s samoumevnimi zapleti. Vode v rekah in jezerih so namreč le malenkostmi upadle, tako da bo novo deževje skoraj gotovo povzročdo težave predvsem v mestih in vaseh ob severnoitalijanskih jezerih, kot zgovorno dokazuje slika iz Arone
(Telefoto AP). Ves teden bo prevladovalo južno vreme z občasnimi padavinami.
Ob takih neobetavnih napovedih in podatkih, da je letošnje septembrsko in oktobrsko deževje potolklo vse rekorde, niso popolnoma neosnovane trditve, da je prišlo do klimatskih sprememb v slogu subtropskega podnebja s sušnimi in deževnimi dobami. Več na 2. strani.
Policisti so si vzeli še dva dela prosta dneva
LJUBLJANA - Dosedanji pogovori policijskega sindikata s predstavniki vlade za stavkajoče niso bili uspešni, zato od 24. ure policisti ponovno stavkajo.
Po 48-umi stavki bodo v četrtek ponovno delali in takrat se bodo tudi odločili, kako naprej. Sindikat je zahteval pogovore tudi s predsednikom vlade, vendar je Janez Drnovšek zahtevo zavrnil, češ da je za dialog z njimi že pooblastil skupino ministrov. Hkrati je pozval sindikat, naj »v izogib ustvarjanja nepotrebnih kriznih situacij, ki bi utegnile destabilizirati razmere v državi«, s stavko preneha in se posveti sooblikovanju zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih.
(A. Z.)
Več na 10. strani.
MEDICINA / LETOŠNJA NOBELOVCA
Američana, ki sta odkrila razcepljene gene
STOCKHOLM - Včeraj je Nobelov komite Karolinškega inštituta na Švedskem, ki vsako leto podeljuje nagrade iz sklada izumitelja dinamita in velikega človekoljuba Alfreda Nobela, objavil imeni dveh ameriških znanstvenikov, ki sta prejela letošnjo nagrado za dosežke na področju medicinskih ved. Nobelova nagrajenca sta: Richard Roberts, ameriški znanstvenik britanskega rodu, in Američan Phillip Sharp. Imenovana nagrajenca sta z različnimi raziskavami in neodvisno drug od drugega odkrila t.i. razcepljen gen, s pomočjo katerega se odpirajo nove možnosti za zdravljenje več vrst rakastih obolenj. Odkritje tega gena je fun-damentalnega pomena za sodobna raziskovanja v biologiji in medicini, zaradi česar švedski akademiki menijo, da je njihova odločitev utemeljena. (Reuter)
Ameriški biokemik Phillip Sharp
RIM / OBRAMBNI MINISTER FABBRI BRANIL GEN. CAN1NA
V polemiki z vojsko liga povsem osamljena
Predstavniki Bossijevega gibanja pa ne odnehajo
Vojmir Tavčar
RIM - Polemika plamti in najbrž se ne bo polegla kaj kmalu. Po podtajniku Antoniu Patuelliju se je vCeraj v areno spustil osebno tudi obrambni minister Fabio Fabbri, ki je odločno branil načelnika generalštaba italijanske vojske generala Goffreda Canina.
Fabbri je kot prizorišče zagovora generala, ki je z napadom na Severno ligo izzval polemiko, izbral Verono, kjer je skupaj s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfa-rom sodeloval na svečanosti podelitve zlate kolajne za hrabrost mestu Romea in Julije.
»Voditelj Severne lige Umberto Bossi si ne more domišljati, da bo lahko nadaljeval z rušenjem državne enotnosti, ne da bi se kdo oglasil in branil vrednoto enotne države,« je dejal Fabbri na nenapovedani novinarski konferenci. Federalizem Lige in načrt za oblikovanje Severne republike so po oceni obrambnega ministra »objektivna grožnja za enotnost Italije, najbolj žlahtno dobrino naše sodobne zgodovine. Braniti enotnost ne pomeni ščititi starega, pač pa ohraniti temeljno osnovo za gradnjo novega«. Tudi zaradi tega je Fabbri ocenil kot »povsem razumljivo
previdnejše stališče od načelnika protimafijske komisije Luciana Violan-teja. »Povsem zgrešene in nevarne so trditve nekaterih predstavnikov Lige, ki nakazujejo nevarnost secesije,« je dejal Chiarante, obenem pa dodal, da »bi bila potrebna večja rezerviranost vojakov o tako vznemirljivih vprašanjih«.
Toda osamljenost Lige očitno ne moti. »Nadaljevali bomo po svoji poti, pa naj bo to všeč ali ne ministru Fabbriju in njegovemu Caninu,« se je z ironično besedno igro hudoval podpredsednik ligi-nih senatorjev Luigi Rove-da. »Ob soglasju desetin milijonov Italijanov bomo obšli ovire, kjer bo mo-Obrambni minister Fabio Fabbri (telefoto AP)	goče, druge pa bomo raz-
bili s pritiskom na najbolj
reakcijo poveljnika ita- litično«.	občutljivo točko«. In pred-
lijanske vojske, ki je med Načelnika generalštaba sednik senatorjev France-drugim potrdil zvestobo	vojske je obrambni	mini-	sco Speroni je pribil: »Iz
vojske enotni državi«.	ster branil tudi v	urad-	previdnosti bi morah gen.
In na vprašanja novi-	nem nagovoru, ko je pou-	Canina suspendirati, da
narjev je odločno zanikal,	daril, da si »vlada priza-	preverimo ali je njegov
da bi bil on »navdihnil«	deva, da bi Italijani lahko	oster in nesprejemljiv po-
generalovo izjavo, obe-	pokopali staro in odprli	seg v politiko mogoče v
nem pa je zagotovil, da je	duri novemu, ne da bi	zvezi z glasovi o puču, ki
»vsaka politična pole-	tvegali avantur in ne da bi	jih je bilo slišati zlasti na
mika v izključni pri stoj-	se rušila enotnost drža-	Tridentinskem.« Predsed-
nosti tistih, ki imajo poli-	ve«.	nik liginih poslancev
tične odgovornosti«. Pri	V polemiki z vojsko je	Franco Maroni pa je do-
tem pa se je izgognil oce-	Liga ostala dejansko	dal, da so nekateri genera-
ni, ali je bilo stališče gen.	osamljena. Marsikateri	li potrdili solidarnost Bos-
Canina proti Ligi (Častnik	predstavnik KD in MSI je	sijevi stranki in posumil,
je poudaril zvestobo enot-	tudi pismeno izrazil razu-	da je bil Caninov napad
ni državi obenem pa oce-	mevanje generalu Caninu,	poskus, da bi prekinili
nil kot »izdajalca« vsake-	medtem ko je načelnik se-	stike Lige z gen. Francom
ga vojaka, ki bi bil v soz-	natorjev DSL Giuseppe	Angionijem, ki se kandi-
vočju z »lumbardi«) »po-	Chiarante zavzel nekoliko	dira za rimskega Zupana.
BOLOGNA / ZAČEL SE JE VCERAJ
BOLOGNA - Trinajst let po pokolu na bolonjski železniški postaji, kjer je eksplozija bombe povzročila 85 mrtvih in 200 ranjenih, se je včeraj pred bolonjskim sodiščem začel drugi prizivni proces. Na zatožni klopi črni teroristi kot izvajalci atentata in agenti tajnih služb, ki so preiskavo namenoma preusmerili na mrtve tire, pa tudi skrivna loža P2 in njen načelnik Licio Gelli.
Kot znano, se je prvostopenjski proces končal s težkimi obsodbami, med temi štiri na dosmrtno ječo, na prvem prizivnem procesu pa so bili vsi obtoženci oproščeni. To razsodbo je kasacija razveljavila, odtod novi proces.
Včerajšnje zasedanje
sodišča, ki mu predseduje Giuseppe Bagnulo (na sliki AP), je bila v celoti posvečena sodnim formalnostim, nakar so proces odložili na 18. oktober. Od obtožencev sta bila prisotna samo dva: Massimiliano Fachini (obtožen je, da je priskrbel eksploziv atentatorjem) in Roberto Rina-ni. Odsotna sta bila tako Valerio Fioravanti in Francesca Mambro, črna terorista, ki sta bila na prvem procesu obsojena na dosmrtno ječo, prav tako se ni prikazal Licio Gelli, pa tudi častnika Sismi Pietro Musumeci in Giuseppe Belmonte sta raje ostala doma. Pač pa so bili množično prisotni sorodniki žrtev, ki že trinajst let čakajo na pravično razsodbo.
Nov prizivni proces 13 let po pokolu na bolonjski postaji
Na zatožni klopi črni teroristi, obveščevalne službe in ložo P2
Dinozavromanija nas tudi v kulturi
že začenja obsedati
■ ■ ' ■" :
Miran Košuta
Najbrž so dinozavri edini, ki niso slišali za Jurski park. Samo kdor je izumrl v davnini davnin, pred kakimi sto, dvesto milijoni let se danes lahko namreč uspešno izmakne medijskemu tam-tamu, ki ga je Spielbergova filmska industrija razbobnala od sibirskih tajg do amazonskih pragozdov v naj-skritejše kotičke naše planetarne vasi. Fabulo Michaela Chrichtona, pustolovščino genetskega inženirja, ki demiurško vdahne življenje skrivnostno izginuli živalski vrsti so mi spektakularni trailerji, časopisni scoopi, televizija in kičasti gadžeti obsesivno vsiljevali na vsakem koraku že veliko prej, preden sem sploh vstopil v kinodvorano. Nič čudnega: za promocijo filmskega dogodka leta je Universal Pictures potrošila kar 64 milijonov dolarjev. Več kakor za samo snemanje in produkcijo Jurskega parka. Tako je naposled vseeno, kaj bom videl na platnu, če bo film dober ali slab, napet in zabaven kot Indiana Jones ali puhel esteticistični proizvod ameriške "art of entertain-ment". Film je obsojen na uspeh in medijski tam-tam me bo, hočeš nočeš, prignal v dvorano. Massme-diologi že modrujejo o Spielbergovi genialni intuiciji, sociologi o fakirskem zavajanju mase s čarobno filmsko piščaljo, jaz, zavedeni neznatnež, ki je vnovič nasedel čarom konsumi-stičnih siren, zaskrbljeno beležim vsaj dvoje dejstev. Prvič: tudi v so-
dobni kulturi, da ne rečem umetnosti, je distribucija pretehtala kreacijo, reklama kakovost, imidž vsebino, saj postaja - adornovsko rečeno - sfera cirkulacije pomembnejša od sfere proizvodnje. Drugič: slovenski kulturni trg ni v tem nikakršna izjema več.
Morda nam o domačih Spielbergih govori, denimo v književnosti, droben primer Vladimirja Slejka, ki je pred nedavnim razpisal nagrado 30 tisoč mark za najboljši slovenski roman. Verjame - pravi - v komercializacijo literature, kar samo po sebi ni negativno, upoštevaje dejstvo, da se je za slovenske založbe knjižni plasma še do pred kratkim zaključil s predstavitvijo ali kvečjemu z obredno recenzijo. Za reklamno akcijo je potrosil dosti več kot za nagrado in natis samih knjig. In bistvo? Bistvo je romaneskna zbirka Pet veličastnih, med katerimi je zmagovito, "najveličastnejše" besedilo Astralni niz Ferija Lainščka, roman, ki se samemu avtorju "ni zdel kakšen velik dosežek" in ga je zato "tudi dal Slejku". Toda kakovost romana, Adornova "sfera proizvodnje" je kakor pri Jurskem parku zanemarljiva: radovednost, reklama, neobičajnost pobude, visokodoneči naslov bo najbrž marsikoga privabil v knjigarno (končno!), čeprav si morda - tako kot jaz in z vsem občudovanjem za odbrane avtorje - težko predstavlja pet veličastnih v sodobnem slovenskem romanopisju brez Jančarja, Kovačiča, Lipuša, Rebule in Zeliga. Vsaj tako se zdi, da nas še v literaturi in kulturi začenja vse bolj obsedati tržni liberalizem, imperativ imidža pred bistvom, dinozavromanija, zaradi katere bomo bržčas tudi Slovenci kupovali na dražbah za med fosilizirane iztrebke orjaških plazilcev. Cez nedolgo. Slejkoprejko...
NOVICE
Sodišče svobode o Gregantiju in Freddi
MILAN - Sodišče svobode je včeraj razpravljalo o prizivih, ki sta jih vložila Primo Greganti in Marco Freddo, da bi ju izpustih na svobodo. Sodišče bo objavilo razsodbo v teku tedna. Greganti, bivši funkcionar piemontske KPI, se je pritožil zoper odločitev sodnika za predhodne preiskave Itala Ghit-tija, ki je - kljub pozitivnemu mnenju milanskega tožilstva - zavrnil njegovo prošnjo za izpustitev na svobodo.
Bolj kot priziv sam na sebi je včeraj v sodni dvorani »blestela« odsotnost namestnika javnega tožilca Ti-zane Parenti. Sodnica že mesece vodi preiskavo o takoimenovanih »rdečihpodkupninah«, in je pred dnevi ostro nasprotovala sklepu tožilstva, da arhivira takoimenovano »zadevo Stefanini«. Parenitje-va tudi ni podpisala sklepa o arhiviranju.
Včeraj je - namesto da bi se podala v sodno dvorano - ostala v svojem uradu. Ko so jo novinarji ob odhodu vprašali, zakaj je ni bilo na razpravo, je dvakrat ponovila stavek: »Ničesar ne bom povedala.«
Disciplinski postopek zoper Locatellija
MIT .AN - Svet Novinarske zbornice iz Lombardije je uvedel disciplinski postopek proti bivšemu odgovornemu uredniku H sole 24 ore in sedanjemu glavnemu ravnatelju RAI Gianniju Locatelliju glede zadeve Lombardfin. Locatelli se je znašel v valu polemik, potem ko so na seznamu klientov Lombardfin odkrili ime njegove žene Marie Rossi. Komaj se je to razvedelo, se je Locatelli sindikalnemu odboru II sole 24 ore izgovarjal, da je šlo za »istoi-menskost«. Sele mnogo zatem je priznal, da je v zadevo vpletena njegova žena.
Napolitano odgovoril Craxiju
RIM - Predsednik poslanske zbornice ni pristojen za uvedbo katerikoli »parlamentarne preiskave«; to kvečjemu lahko stori sodna oblast. Le ona lahko ugotovi resničnost ah neresničnost obtožb na račun posl. Gaetana Vaira, predsednika odbora za uvedbo kazenskih postopkov. Tako je predsednik zbornice Giorgio napolitano odgovoril Bettinu Craxiju, ki je v prejšnjih dneh zahteval od njega »strogo parlamentarno razšiščenje o obsodbah na račun Vaira.«
Tri aretacije v Trstu zaradi prekupčevanja z mamili iz bivše Jugoslavije
TRST - Po preiskavah, ki so jih pričeti že maja, so tržaški karabinjerji odkriti mrežo prekupčevalcev s heroinom, namenjenem krajevnemu tržišču. V ospredju preiskave, ki jo je koordiniral namestnik državnega pravdnika Federico Frezza, je star znanec policije, 43-letni Flavio De Giorgi, ki naj bi kot »operativno centralo« uporabljal sobo v nekem mestnem hotelu. V mrežo sta se ujeti tudi 25-letna Lara Mattei in 32-letna Fulvia Trebse. De Giorgi in Matteieva sta Trebsejevi skoraj vsak dan izročila po 400 tisoč lir, s katerimi se je slednja na Hrvaškem in v Sloveniji kupila po tri rame heroina, kar zadošča za 12 doz.
1
■j
JI
|| ijjll S •:
■
118
■
0	i
1
f‘A' X'
Sil
PADAVINE SE BODO NADALJEVALE VSAJ DO PETKA
POPUSTI / VELJA ZA KUPCE IZ SLOVENIJE
Lombardija: izredno deževje se nadaljuje
Vlada nakazala 15 milijard Hrza škodo
S povračilom davka IVA tudi do 19 odstotkov popusta
V veljavi različne oblike povračila
Visoka voda pred avtobusno postajo v Verbanii (telefoto AP)
TR2ASKI SENATOR ANSI
Sen. Agnelli sodeloval na skupščini krajinskih Sibov
TRST - Kot poroča tiskovna agencija ANSA, se je tržaški socialistični senator Arduino Agneli v preteklih dneh udeležil zasedanja skupščine Krajine v Belem Monastiru, kjer je tudi nastopil na govorniškem odru. Beograjskemu dopisniku agencije je Agnelli povedal, da so ga krajinski Srbi pozvali, naj bi Italija posredovala za rešitev njihovega spora s Hrvati, katerim pripada ozemlje, ki so ga proglasili za avtonomno. Agnelli je obljubil, da bo o tem vprašanju seznanil zunanjega ministra Andreatto na prihodnji seji zunanjepolitične komisije senata, katere član je tudi sam Agnelli.
Tržaški senator se je mudil v Beogradu na mednarodni konferenci o Donavi, ko so ga krajinski Srbi povabili na skupščino. Kaže, da so povabili tudi druge italijanske predstavnike, ki pa so vabilo odklonili. Agnelli je izjavil, da je od zasedanja skupščine krajinskih Srbov odnesel zelo pozitiven vtis: »Stališča so diferencirana in pluralistična,« je izjavil agenciji ANSA, »v dokaz, da gre za res demokratično in reprezentativno skupščino«.
MILAN - Metorologi predvidevajo, da se bo močno deževje, ki te dni pesti Lombardijo, nadaljevalo vsaj še do petka, danes pa se bo celo še stopnjevalo. In tako so se razblinili upi, da bi se položaj utegnil v prihodnjih dneh vsaj delno normalizirati. Količina padavin v Lombardiji je bila od 23. septembra do včeraj res izredna. Po podatkih agrometeorološke službe je v Milanu zapadlo 398 milimetrov dežja, medtem ko povprečje za to obdobje znaša 55 mm. Rekordne padavine tudi v Bergamu (468 namesto povprečnih 80), Brescii (391 namesto 53), Vareseju (560 namesto povprečnih 75) in Sondriu (364 namesto 70).
Vlada je medtem včeraj nakazala 15 milijard lir za popravilo škode, ki ga je deževje povzročilo v Liguriji, Piemontu in Dolini Aoste od 23. do 25. septembra.
Marko Waltritsch
GORICA - Po vsem svetu velja pravilo, da si tujci lahko nabavijo blago namenjeno izvozu iz države, ne da bi zanj plačali prometnih davkov, katerim so podvrženi domači kupci. Pojem ”Tax free” se je povsod uveljavil, pa čeprav ga izkorišča sorazmerno malo tujih kupcev. Povezan je pač z nekaterimi birokratskimi opravili in veliko ljudi raje plača normalno, pa čeprav visoko ceno, ter se odpove kar precejšnjemu popustu. Da je ta v italijanskem primeru kar velik, nam pove že samo dejstvo, da je pri večini izdelkov prometni davek, v Italiji znan kot IVA, kar 19-od-stoten. Gre torej za prihranek vreden eno petino prodajne cene. Edina pogoja sta, da je vrednost kupljenega blaga višja od
360.000	lir (sem je vključen tudi 19-odstoten davek IVA, kar pomeni, da je čista neobdavčena vrednost blaga nad
301.000	lir), ter da se blago iznosi iz države, ;za kar jamči carinski uradnik, ki na mejnem prehodu ugotovi izvoz in da svoj žig na fakturo. Kupec mora namreč v trgovini povedati, da bo blago izvozil, zato mu trgovec mora izstaviti fakturo.
Kako naprej? S tako žigosano fakturo se kupec lahko vrne v trgovino, kjer mu bo trgovec v denarju povrnil tistih 19 odstotkov. V največ primerih pa bo kupec ta denar ponovno porabil. Zaradi tega je trgovcu ta oblika najbolj pri srcu, saj bo po-
BREZ DAVKA
IN D I E S E M GESCHAFT EINKAUFE
OHNE MWST

Štirijezične nalepke, ki jih je videti po goriških trgovinah
novno porabil nekaj denarja in si tako pridobil bolj ali manj stalnega klienta. Možne pa so tudi drugačne oblike povračila tega denarja. S tem se v svetu ukvarjajo razne finančne družbe. V Italiji je najbolj razširjena družha z oznako Tax Free. Trgovine, ki so z njo povezane, spoznamo po nalepki s to označbo na steklu ob vhodu. Družba Italy Tax Free Shopping ima sedež v Vareseju, v Italiji zastopa švedsko družbo Tax Free. Pri nas je ta družba povezana tudi s slovensko turistično družbo Kompas. Slovenskim ter drugim državljanom (v poštev prihajajo samo ljudje, ki ne sodijo v države EGS) v Kompasu izplačajo že prej omenjenih 19 odstotkov. To prakso imajo v poslovalnicah Kompasa na slovenski strani mejh-nih prehodov na Tržaškem in na Goriškem.
Na drugačno, samostojno pot, so šli v Gorici.
Združenje trgovcev je z Goriško hranilnico sklenilo sporazum, da teh 19 odsotkov kupci lahko vnovčijo v katerikoli podružnici te banke na italijanski strani. Najbolj prihaja v poštev podružnica hranilnice na italijanski strani mejnega prehoda Standrež-Vrtoj-ba, ki je zasedaj na Goriškem tudi edini prehod, kjer italijanska carina potrdi iznos blaga iz države. Iz tega sporazuma je izšla tudi pobuda o posebni nalepki, ki jo v Gorici vidimo v izložbah že kar velikega števila trgovin, pa čeprav je pobuda šele stekla to pred nekaj meseci. Zanimivo je dejstvo, da je to doslej najbrž edina nalepka, na kateri je tudi slovensko besedilo. Po italijanskem so namreč na vrsti slovensko, nemško in angleško, kar je dokaz, da goriški trgovci zelo čislajo kupce iz Slovenije. Drugod je napis samo v angleškem jeziku,
a kaj ko pri nas kupcev z angleško govorečega področja ni.
Organizirana primera, ki smo ju navedli, sicer nista edina. Tudi druge finančne in bančne družbe se s tem ukvarjajo. To pravico so doslej izkoriščali tisti tujci, ki veliko potujejo. Zaradi tega takšne nalepke vidimo v trgovinah v središču velikih mest po vsem svetu ter na letališčih. Že omenjena
družba Tax Free pa meni, da je navada premalo razširjena na italijanskem severovzhodu, pa čeprav sem prihaja sorazmerno največ tujcev, ki se ne omejijo samo na tukajšnjo porabo, marveč kupijo tudi blago, ki ga izvozijo. Samo v tej družbi je v vsej Evropi včlanjenih 60.000 trgovcev, v Italiji jih je le 3.000. V Benetkah imajo le 150 članov, v Trstu pa že kar 300. V samem Milanu pa imajo le 500 članov. Res pa je, to smo že povedali, da vsak trgovec lahko tudi samostojno prodaja blago namenjeno izvozu, ne da bi se včlanil v eno ali drugo finančno družbo, ki jo seveda mora sorazmerno tudi plačati. Trgovcu je bolj na tem, da se kupec vrne v trgovino po denar, ki ga bo v večini primerov porabil za druge nakupe v isti trgovini. V Gorici in Trstu so takšni kupci dandanes v glavnem iz Slovenije in Hrvaške, v Vidmu pa iz Avstrije. Povejmo, da podobne popuste italijanski državljani lahko dobimo tudi v Sloveniji, saj so v marsikateri trgovini čez mejo izkoristili to obliko prodaje blaga tujcem, ki je predvidena tudi v slovenski zakonodaji.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Torek, 12. oktobra 1993
DOKUMENT / ZA KANDIDATURO RICCARDA ILLYJA h
Odprtost - beseda ki jo Trst potrebuje
Pogovor s »podpisnikom« Ivanom Verčem
TRST - »Odprtost« je beseda, ki jo je bilo najpogosteje slišati na srečanjih skupine kakih desetih ljudi, tržaških kulturnikov in gospodarstvenikov, iz katerih je naposled izšla kandidatura mladega trgovca s kavo Riccarda II-lyja za tržaškega župana. Odprtost kot antiteza zaprtosti, ki je v zadnjih desetletjih postopoma pahnila Trst v »nerešljivo« družbeno, gospodarsko in kulturno krizo; odprtost gledišč kot izziv znižanju, jokavemu tarnanju in nacionalističnemu kričanju; odprtost idej kot protiutež zaprtosti ideologij; odprtost družbe kot antipod strank, ki so s svojimi lovkami družbo monopolizirale in tako sterilizirale, da ji ni bilo mogoče dolga leta obroditi skoraj nič, kar bi bilo družbeno pomembnega.
Ivan Verč, slovenski intelektualec, je bil med pobudniki dokumenta, ki je s svojimi uglednimi podpisi najavil kandidaturo odprtega Trsta. »Zamisel je nastala na podlagi aprilskega manifesta (takoimenovanega »prečnega manifesta«), Magris, Valdevit in Pacorini so se začeli pogovarjati, ali bi lahko po volitvah nad Trstom zapihal nov veter; krog se je razširil, k skupini so pristopili tudi drugi in po kakih desetih ali petnajstih sestankih se je zadeva izluščila. Nastala je seveda iz nekakšne družbene potrebe; konkretno smo hoteli pregledati, ali je mogoče dobiti kandidaturo, ki bi bila neodvisna od stranki in bi odgovarjala dejanskim zahtevam družbe,« je obrazložil Verč.
Kakšno je bilo vzdušje na sestankih?
»Zelo prijetno, delavno, iskre-
Ivan Verč (foto KROMA)
no. Tako, kot bi moralo biti normalno med ljudmi. Vsak je povedal, kar je mislil, in ni imel za tem drugih načrtov, kot se dogaja med pogajanji med strankami, kjer je vsak stavek preračunan za deset potez naprej...«
Kateri je bil poglavitni cilj sestankov?
»Dobiti nekoga, ki bi to mesto odprl deželi, bližnjim sosednim državam in predvsem samemu sebi.«
Kako je prišlo sploh do kandidature Riccarda Illyja?
»Illy je bilo eno od imen, ki je bilo vedno prisotno med nami, vedno je krožilo v našem krogu. Menim da je kandidatura pomembna tako zaradi svojega ekonomskega značaja, kot tudi glede odprtosti. Mi smo ime predlagali, in dobili pozitiven odgovor.
Pri tem pa je treba poudariti, da nimajo stranke absolutno nič zraven.«
V premisi je v posebni točki omenjeno vprašanje odnosov med italijansko in slovensko skupnostjo. Podpisniki so za ovrednotenje jezikovne in kulturne razlike kot prispevek skupnim naporom za prerod mesta. Kako je prišlo do te formulacije?
»Prvič je bila z besedo poudarjena valorizacija jezikovnih in kulturnih razlik in tudi sugerirana želja po večji prisotnosti Slovencev v tržaškem družbenem življenju. Problem ekonomskega in kulturnega razvoja Trsta je vprašanje, ki zadeva tako italijansko kot slovensko skupnost. Mi bomo lahko k temu prispevali le od trenutka, ko bo italijanski Trst priznal slovenskega kot integralni del tega prostora.«
Kako so italijanski podpisniki dokumenta sprejeli to točko?
»Zelo dobro in brez ugovorov. Vsem se je zdelo povsem naravno vključiti jo v premiso.«
A nacionalistični Trst bo - kot vsakič doslej - bobnal v svoji volilni kampanji predvsem na protislovenski boben...
»Desnica bo že spet skušala izrabiti nacionalistično vprašanje, ker drugih argumentov nima. Upam, da bo Illy toliko močan in sposoben, da ji ne bo šel na limanice. Menim, da bo v svojem programu izpostavil prioritetna vprašanja in probleme Trsta. Le-ti so med seboj tesno povezani. Nacionalno vprašanje je le eno od teh, je pomembno, a ni edino in najpomembnejše, kot že leta kriči nacionalistični del Trsta.«
Pogovor zapisal M.K.
TRST / GLEDALIŠČE VERDI PREDSTAVILO OPERNO SEZONO '93-'94
V duhu prvega romanticizma in z zatekanjem k pravljici
Otvoritvena predstava - Janko in Metka -bo 10. decembra
Udeleženci včerajšnje tiskovne konference gledališča Verdi (Foto Križmančič)
Breda Pahor
TRST - Sezona operne hiše Verdi, ki bo drugo leto zapored v dvorani Tripcovich, bo odločna zaznamovana s prvim nemškim, francoskim in italijanskim romanticizmom 19. stoletja, še posebej pa bo prišel do izraza domišljijsko-pravljični element. V tem duhu je umetniško vodstvo tržaškega občinskega gledališča, ki pa vse bolj skuša zadobiti deželno razsežnost, sestavilo abonma za sezono ’93-94, ki so ga predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji in abonenti. V abonmaju je sedem pred-stav, od katerih so štiri nove in ena stara postavitev Verdija, ostali dve pa prihajata iz Trevisa oziroma Firenc. Kot so napovedali že ob koncu Prejšnje sezone, so iz abonmaja popolnoma izginile baletne predstave, ki so postale prva žrtev finančne stiske, ki tare vsa italijanska gledališča.
Prav baletne predstave " na eni strani klasičnega Hrestača na drugi pa niz sodobnejšega italijanskega baleta - pa je uvodoma med drugimi posrečenimi projekti izpostavil direktor gledališča Verdi Giorgio Vidusso. Veliko Pozornost pa je predvsem namenil simfoničnim sezonam Verdija, v prvi vrsti jesenski, ki se trenutno odvija med Trstom in Vidmom: s tem pa tržaško občinsko gledališče navkljub kam-Panilizmu Trsta skuša Preseči ozke »julijske« okvire.
Nazorneje je sezono, ki
se bo začela 10. decembra, predstavil umetniški vodja Raffaello de Ban-field. Najprej bo na vrsti glasbena pravljica Janko in Metka Engelberta Humperdincka: s tem se gledališče Verdi - gre namreč za novo domačo postavitev - želi spomniti stoletnice prve uprizoritve tega dela v VVeimarju, istočasno pa je Janka in Metko izbralo za prijeten začetek, ki se ga lahko razveseljijo tudi najmlajši, saj bo delo na sporedu vse do božičnih praznikov.
Januarja bo gledališče pripravilo Carostrelca Carla Marie von VVeberja (v originalu), ki mu bo februarja sledila prav tako novo postavitev. Gre za Faustovo pogubljenje Hectorja Berlioza, ki ga bodo podajali koncertno in v originalnem jeziku. Marca bo na vrsti Mesečnica Vincenza Bellinija v postavitvi gledališča Bot-
tega Veneziana iz Trevisa, tej operi pa bo sledil edini skok iz 19. v 20. stoletje. V postavitvi Občinskega gledališča iz Firenc bosta konec marca in v začetku aprila na sporedu Suzanina skrivnost Ermanna VVolf-Fer-rarija in Španska ura Mauricea Ravela. Takoj nato bo sezona spet »pravljična«, saj bo zaživela nova postavitev gledališča Verdi Rossinijeve Pepelke. In za konec bodo tržaškemu občinstvu, ki ne ljubi novosti, ponudili še Verdijevo Traviato v predelani postavitvi izpred nekaj let.
Kot je dejal Vidusso je ponudba Verdija zelo privlačna za izredno širok krog občinstva, saj so zajeli dela iz obdobja, ki je italijanskim ljubiteljem opere še zlasti pri srcu. Gledališče namreč potrebuje absolutno podporo svojih zvestih abonentov in ostalih obiskovalcev,
kajti s finančnega vidika izgledi niso najboljši. Zelo uspešen, kar je bilo večkrat poudarjeno, je bil »prodor« gledališča v Furlanijo, počasi pa napreduje preureditev »doma«, se pravi zgodovinskega poslopja gledališča Verdi, pri čemer so sicer vpletene javne uprave in finance.
Se kratko obvestilo za abonente: stari abonenti lahko od danes dalje pa vse do 31. oktobra potrdijo sedeže, nakar bodo na vrsto prišli novi interesenti. Cene so »najnižje možne«, posebno ugodno ponudbo pa so namenili mladim do 18. leta starosti. Ob koncu še rezultat natečaja Prijeteljev opere: kot najboljšo interpretko za prejšnjo sezono so izbrali sopranistko Gemmo Bertagnolli, med moškimi pa je največ glasov prejel bariton Marco Ca-mastra, oba bosta nastopila tudi v novi sezoni.
BENEŠKA SLOVENIJA
Občina Špeter pozitivna izjema v Nadiških dolinah
Po zaslugi smotrnega upravljanja se število prebivalcev veča
Rudi Pavšič
SPETER - Da špetrska občinska uprava, ki ji načeljuje župan Firmino Marinig, skrbi za družbeni, gospodarski in vsesplošni napredek območja, smo imeli že večkrat priložnost ugotoviti. Občina namreč predstavlja izjemo v Nadiških dolinah, kjer sta gospodarsko nazadovanje in demografski padec postala negativni ko-stanti tega območja. Več je razlogov, zaradi katerih je špetrska občina beležila v zadnjem obdobju gospodarsko rast, ki se je pozitivno odražala tudi v porastu števila prebivalstva. Med poglavitnimi sodi prizadevanje tukajšnjih upraviteljev, ki so s preudarnimi pobudami znali ustvariti pogoje za nadaljnje ekonomske investicije.
Da je temu tako, se lahko prepričamo tudi iz dopisa, ki ga je sredstvom obveščanja naslovila špetrska uprava, iz katerega izhaja, da so v teku številna javna dela predvsem na področju cestnih infrastruktur in posodabljanja in povečanja uslug.
V zadnjem času so veliko investirali za posodobitev nekaterih cest, ki središče povezujejo s podeželjem, v prvi vrsti z Ažlo. Ob tem gredo h
Firmino Marinig
kraju dela za ureditev struge hudournika Abor-na, ki je povzročil veliko nevšečnosti ob večjih nalivih, kakršnim smo bili priče prav v zadnjih tednih.
Speter bo dobil večnamensko kulturno dvorano, občinska uprava zaključuje tudi obnovitvena dela župnišč v Bar-nasu in Ažli, kjer so pred kratim preuredili šolsko poslopje strokovnega tehničnega inštituta. Plinsko omrežje bo kmalu nared v Ažli, pri sv. Kvirinu, v industrijski coni in Bar-nasu. Tu bodo uredili tudi odtočno kanalizacijo.
Tudi na področju ljudskih gradenj je zaznati nekaj bistvenih intervencij, kar gre povezati s povišanim stanovanjskim povpraševanjem.
Lokalni prevoz: Dežela bo krila »luknje«
TRST - Deželna uprava bo spoštovala obveznosti za pokritje primanjkljaja, ki že vrsto let pesti krajevni javni prevoz, vendar pripravlja novo politiko na tem področju, ki bo slonela na zmanjšanju izdatkov in še zlasti na racionalizaciji sektorja. Tako bi lahko strnili zaključke včerajšnjega sestanka predsednika deželne uprave Fon-taninija in odbornika za prevoze Polidorija s predstavniki združenj prevoznikov Fe-dertrasporti in Anac.
Za pokritje primanjkljaja iz leta 1991 je Dežela Furlanija - Julijska krajina že najela posojilo v znesku 20 milijard lir, za kritje tistega iz leta 1992 je poskrbela z odobritvijo prispevka v znesku 115 milijard lir, medtem ko se je za letošnje leto - poleg bilančne postavke v višini 95 milijard lir - odločila, da bo povišanje stroškov pokrila z nadaljnjimi 15 milijardami na račun svojega prihodnjega finančnega zakona, čeprav to pomeni - je opozoril Fontanini -veliko obremenitev za izsušene deželne blagajne.
NOVICE
Danes se sestane deželni svet FJK
TRST - Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se bo spet sestal danes zjutraj v palači na Trgu Ober-dan. Na dnevnem redu bo razprava o štirih različnih resolucijah, ki tako ali drugače komentirajo nekatere nedavne izjave liderja Severne Lige Um-berta Bossija. Skupščina bo morala tudi odobriti ukrep v korist malih podjetij, ki ga je predlagal Francescutto. Seja se bo začela z odgovori predsednika in članov deželne vlade na razna svetovalska vprašanja in interpelacije.
Fontanini na skupščini videmskih industrijcev
VIDEM - Racionalna uporaba razpoložljivih sredstev, določitev novih funkcij deželnih finančnih družb Friulia in Frie, privatizacija nekaterih deželnih struktur in soudeležb, odprava avtomatizmov v podeljevanju podpor, programi za naložbe v podjetja, pa tudi posegi za omejitev cene denarja, za ustvarjanje rizičnega kapitala, za tehnološko inovacijo in za servise v korist podjetij: to je formula za premostitev gospodarske krize v deželi, ki jo je predsednik deželne vlade Fontanini podal na včerajšnji skupščini videmskih industrijcev API. Pa tudi vlada mora opraviti svoj delež, je dejal Fontanini, med drugim tako, da prizna status kriznega področja Trstu, vzhodni Furlaniji in nižinskemu predelu Furlanije.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT- 45 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP se koristijo od 1. oktobra 1993; triletne zapadejo 1. oktobra 1996, petletne pa 1. oktobra 1998.
■	Obveznice dajejo letno 9% bruto obresti, izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana za banke in druge pooblaščene operaterje.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 8,03%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. oktobra.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. oktobrom: ob vplačilu (14. oktobra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
NOVICE
Drevi v Nabrežini predstavitev liste »Skupaj za Nabrežino«
V Grudnovi dvorani v Nabrežini bodo drevi predstavili program in kandidature nove ita-lijansko-slovenske liste, ki se bo predstavila na občinskih volitvah. Delovna skupina predlaga, naj bi se ta lista imenovala ”Skupaj za Devin-NabreZino“.
Na zborovanje so vabljeni vsi občani. Se posebej pa zastopniki kulturnih in Športnih društev, prostovoljnih organizacij, sindikatov in strank. Srečanje se bo zaCelo ob 20. uri.
Sestanek staršev otrok iz Devina-Nabrežine
Starši otrok, ki obiskujejo šole in vrtce v devinsko-nabrežinski občini se bodo sestali danes ob 18. uri v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, da bi skupno razpravljali o nevzdržnem položaju šol in vrtcev v občini po znanih ukrepih izredne komisarke. Sestanek so sklicali starši otrok šempolajskega vrtca in šempolajske šole, ki jih je zaprtje šolskega poslopja med vsemi še najbolj prizadelo, na srečanje pa so povabili tudi starše italijanskih otrok, ki se nahajajo v podobnih škripcih in predstavnike krajevnih političnih sil.
Tečaji ruščine in drugih jezikov
Pri Združenju Euroest cultura (nekdanje Italija - Sovjetska zveza) se bo v kratkem pričel intenziven tečaj konverzacije v mskem jeziku za študente 2. in 3. stopnje. Tečaj bo trajal tri tedne in bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih od 10.30 do 12.30. Združenje sporoča, da so v pripravi tudi enoletni tečaji ruščine, češčine, hrvaščine, kitajščine, japonščine, madžarščine, poljščine in tudi slovenščine. Prav tako pripravljajo intenziven tečaj ruskega jezika, ki ga bo vodil ruski profesor in bo potekal vsak dan (razen ob sobotah) od 19. do 21. ure. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo vsak dan med 17. in 20. uro na sedež Združenja v Ul. Genova 23 (tel. 363880).
Jezikovni tečaji Ljudske šole
Združenje Ljudska šola obvešča, da so odprta vpisovanja v jezikovne tečaje za odrasle in mladino. Združenje ponuja res veliko jezikovno paleto izbir: angleščino, nemščino, francoščino, slovenščino, hrvaščino, španščino, ruščino, madžarščino, poljščino, portugalščino, arabščino, kitajščino, japonščino, nizozemščino in italijanščino za tujce. Tečaji so štirimesečni ali celoletni (od oktobra do maja); so dopoldanski, popoldanski ah večerni. Vse potrebne informacije posreduje tajništvo združenja v Ul. Battisti 14/B, (tel. 634064 ali 365785), ki je odprto od 10. do 12. ure in od 17. ure do 19.30 (ob sobotah samo dopoldne).
POLITIKA / ODLOČITEV STRANKINEGA VODSTVA
Spetič kandidat SKP za tižaškega župana
Spet ne kandidaturi illyja - Politični napad na DSL
Nekdanji senator Stojan Spetič bo županski kandidat Stranke komunistične prenove na občinskih volitvah 21. novembra. Tako je včeraj sklenilo pokrajinsko tajništvo stranke, ki je že sredi prejšnjega tedna predstavilo javnosti svoje kandidate za občinsko skupščino. Kandidatno listo so torej dopolnili še z osrednjo kandidaturo Spetiča.
Kot beremo iz tiskovnega sporočila, se je SKP do zadnjega prizadevala
za oblikovanje programskega zavezništva z DSL, Zeleno listo in Mrežo in za izbiro skupnega kandidata vseh levičarskih komponent. Se včeraj zjutraj, nadaljuje nota, je prišlo do sestanka med SKP in DSL, ki se je odvijal v iskrenem vzdušju, ni pa obrodil nobenih sadov. Vodstvo SKP zato potrjuje znano oceno, da županska kandidatura Riccarda Illyja ni levičarska kandidatura, »pri čemer je DSL, ki jo je podprla, naredila hu-
do politično napako, tudi zato, ker je sedaj vse skupaj podobno neke vrste samoobrambi političnega kadra, ki podpira vodilni ekonomski razred oziroma vsaj vplivni njegov del«.
Tajništvo SKP je soglasno sprejelo sklep in prevzelo odgovornost, da na volitvah 21. novembra zastopa vso levico, delavce, šibke družbene sloje in slovensko narodnostno skupnost na Tržaškem. Od tod odločitev za župansko kandidaturo Spetiča, nekdanjega tržaškega parlamentarca, pokrajinskega svetovalca in večkratnega člana občinskega sveta. »Tovariš Spetič, se bo skupno z vsemi kandidati SKP znal zoperstaviti nacionalizmu in lo-kalistični demagogiji tržaške desnice, prevratniškim načrtom Severne lige in kompromisarskim staišCem tistih, ki so predali orožje, ne da bi se bojevali«, piše nadalje v tiskovni noti.
SKP na koncu poziva vse svoje člane, simpatizerje in volilce, da se danes zglasijo na strankinem sedežu v Ul. Tara-bocchia ali pa na perifernih sedežih v PonCani in v Naselju Sv. Sergija. Tukaj bodo lahko podpisali predlog kandidatne liste in prispevali k sa-mofinansiranju volilne kampanje.
Nauk ni zalegel
Nauk junijskih pokrajinskih volitev, ko je demokratični Trst zaradi svoje prepirljivosti in notranjih nesoglasij, zamudil veliko priložnost, da premaga desnico, očitno ni zalegel. Ponavljajo se stari in novi razkoli, ki objektivno samo še dodatno krepijo nacionaliste in njihovega kandidata Staffierija s podporo fašistov.
Nova volilna zakonodaja ne dopušča vec slepomišenj. Kandidat, ki bo zmagal, bo vodil Občino štiri leta in bo imel za sabo dvotretjinsko vedno občinske skupščine. Proti kandidaturi Staffierija je v prejšnjem tednu, na pobudo slovenskih in italijanskih intelektualcev široko zavezništvo podprlo kandidaturo Riccarda Hlyja, ki ima, upoštevajoč glasove pokrajinskih volitev, edini stvarne možnosti izvolitve.
Slovenci imamo ves interes, da bodo Staffieri in njegovi sopotniki poraženi in da se bo v mestu ustvarilo mimo in odprto politično ter upravno vzdušje. Desničarskega kandidata pa lahko v tem trenutku stvarno pie-maga edinole široko demokratično zavezništvo.
Županski kandidat SKP Stojan Spetič (foto KROMA)
POLITIKA / TR2ASKE OBČINSKE VOLITVE
Tudi uradna PSI na strani lllyja
V Miljah predstavitev nove koalicije
Novembrske volitve so še poglobile razkol v itak že močno ošibljeni tržaški PSI. Izredni komisar Roberto De Gioia je vsekakor sinoči predlagal, naj PSI ali bolje rečeno to, kar je še ostalo od nekdanje stranke, podpre župansko kandidaturo Riccarda Illyja. Kako in pod kakšnim simbolom bodo odločali v prihodnjih dneh. De Gioia je vsekakor rekel, da je mesto socialistov na strani demokratičnega in naprednega Trsta in da ne sme biti dvomov, da je Illy edini, ki lahko premaga Listo in fašiste.
V Miljah se je medtem sinoči predstavil občanom županski kandidat napredne liste "Skupaj za Milje", univerzitetni profesor Sergio Milo. V svoj program je kandidat vključil vsa najpomembnejša gospodarska in družbena vprašanja milj-ske občinske skupnosti, medtem ko bo na prvo mesto postavil problem uravnovešenega ekonomskega razvoja tega področja. Milje so v zadnjih letih doživele zelo bolečo deindustriali-zacijo, zaradi česar je mnogo ljudi izgubilo delovno mesto. Nova občinska uprava, je poudaril Milo, bo morala nakazati jasne razvojne smernice za to občino.
Med kandidati zavezništva "Skupaj za Milje"
Sergio Milo (foto KROMA)
(njegovi pobudniki so DSL, SKP, SSk in Zelena listra ter nekatere organizacije civilne družbe) bodo tudi nekateri Slovenci. Za mesto občinskega svetovalca se bosta gotovo potegovala mladi Marko Savron in bivša občinska svetovalka Slavica Barut, katerima se bodo najbrž pridružili še nekateri zastopniki domače slovenske manjšine.
Danes dopoldne naj bi podpisali volilni sporazum med Listo za Trst in MSI za skupnega županskega kandidata Giulia Staffierija. Glede tega obstajajo še nekatere težave, a le tehnične narave, ker je politično že vse
odločeno. Sporazum z LpT bo v nedeljo "blagoslovil" sam vsedržavni tajnik MSI Gianfranco Fini, ki bo prišel v Trst posebno za to priložnost.
Poroka med LpT in MSI je spravila v težave vse (nekdanje) demokristjane, ki so za Staffierija, ne morejo pa kar tako sprejeti fašistiov. O volilnem zadržanju je tekla beseda tudi na sinočnji skupščini KD, kjer so nasprotniki odprte usmeritve Tine Ansel-mi spet glasno kontesti-rali najavljeno podporo Illyiju. Mnogi pa so bili tudi mnenja, da si mladi podjetnik zasluži podporo KD in celotnega katoliškega gibanja.
r GOSPODARSKA KRIZA / PO SEDMIH LETIH SPET TAKO ODLOČEN PROTEST h
Splošna stavka kot najbolj zaznaven odraz protesta
Za četrtek28. oktobra so jo oklicali sindikati CGIL CISL in UIL
Tržaški gospodarski vozel je treba preseči in to z odločnimi in preudarnimi posegi: svojo zahtevo, ki zaenkrat po njihovi oceni ni naletela na prijazna ušesa, mislijo sindikati CGIL, CISL in UIL podkrepiti s splošno stavko, ki bo 28. oktobra. Za tak korak - splošno celodnevno Stavko, ki naj bi dejansko zajela vsa področja - so se tržaške sindikalne organizacije spet odločile po sedmih letih.
Perečih problemov, ki bi jih bilo treba v najkrajšem možnem času rešiti, je po oceni sindikalistov veliko. Na prva mesta nerazveseljive lestvice pa pokrajinska vodstva CGIL, CISL in UIL, ki so včeraj organizirala tiskovno konferenco, postavljajo zaposlitveno raven, ogroženost produkcijskih dejavnosti in bodočnost podjetij z državno udeležbo. Glede slednjih so opomnili, da je na Tržaškem odstotek delavnih mest, ki sodijo v okvir »državne udeležbe« še zelo zazna-
ven, zato ima kriza tega področja v deželi, še posebej pa v Julijski krajini, zelo hude posledice.
Stavka - kot je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci - bo višek in obenem najbolj zaznaven odraz protesta, ki se je začel kazati že pred meseci. Nikakor ne gre za osamljeno, jezno reakcijo delavcev zaradi krize, ki je še zlasti prizadela nekatera področja oziroma večje industrijske obrate na Tržaškem. Med temi izstopajo pomorska družba Lloyd triestino (Finmare), Skedenj-ska železarna, ladjedelnica S. Mar-co (Fincantieri) in tržaško pristanišče. S tem v zvezi so sindikati napovedali številne skupščine in pa razgovore, na katerih bodo svojim sogovornikom, predstavnikom vlade in krajevnih uprav, ponovili svoje zahteve za rešitev najbolj ogroženih obratov.
Danes se bodo predstavniki CGI1, CISL in UIL srečali s predsednikom deželnega odbora Pietrom Fontani-
nijem, z njim in s predstavniki tržaških industrijcev bodo govorili predvsem o tržaški gospodarski krizi. Naslednji dan, se pravi v sredo, pa bo v Trstu Gianfranco Borghini, ki je koordinator vladnega odbora za posege v obrambo zaposlitvene ravni. Prav srečanje s sindikalisti in industrijci naj bi Fontaniniju služilo kot priprava na razgovore z Bor-ghinijem, ki se bo sestal z deželnim odborom, obiskal pa bo tudi nekatere obrate v krizi.
Pokrajinska vodstva CGIL, CISL in UIL se bodo ponovno sestala v torek, 19. oktobra, da bi natančneje opredelila potek splošne stavka. Že včeraj pa so podčrtala, da spoštujejo zakonska določila, ki skušajo obraniti občane pred velikimi nevšečnostmi, vendar pa pričakujejo, da bo stavka izvenela kot čim bolj množičen protest. S tem v zvezi pa je bilo poudarjeno, da računajo na sodelovanje mladih in tako imenovanih neodvisnih delavcev.
TRST / MED NAGRAJENCI TUDI SLOVENCI
Trgovinska zbornica včeraj podelila vrsto priznanj za zvestobo delu
Predsednik F-JK Fontanini podčrtal važnost človekovega dela v podjetju
Predsednik Fontanini izroča priznanje Svetu Grgiču (foto Križmančič/KROMA)
Na sedežu Trgovinske zbornice so včeraj slovesno podelili nagrade za zvestobo delu. Ob prisotnosti zborničnega predsednika Giorgia Tombesija, predsednika deželne vlade F-JK Pie-tra Fontaninija in prefekta Luciana Cannaroz-za, je nagrade prejelo 37 delavcev, ki so zaposleni v najrazličnejših sektorjih. Naj takoj zabeležimo, da so nagrade prejeli tudi Giuseppe Debernardi za Kmetijsko zadrugo, Cveto Grgič, nekdanji ravnatelj Glasbene matice, Giusto Vodopivec, ki ima svojo kmetijo na Kolonkovcu, Marčelo Čok, vrtnar z istega predela ter Danilo Starec in Ennio Orlando iz Boljunca, ki sta se posvetila gojenju oljk in
OBČINA / MOČNIK IN SLOBEC O ODPRTIH VPRAŠANJIH
SSk pri dr. Larosi
V teh dneh se je stranka Slovenske skupnosti srečala z občinskim komisarjem Laroso. Stranko sta zastopala podtajnik Peter Močnik in David Slobec, načelnik skupine v rajonskem sosvetu za Vzhodni Kras. Seznanila sta ga z vrsto problemov, ki že dolgo čakajo na ustrezno rešitev in za katere ni imela prejšnja uprava nobenega posluha. Posebnega pomena je uresničevanje deželnega zakona o Krasu, ki naj bi zagotovil kraškemu prebivalstvu nekakšno odškodnino za vse posege, ki so ga tako ali drugače prizadeli. Zadeva se ni premaknila, ker Staffierijeva uprava ni hotela podpisati sporazuma.
Drugi problem, ki sta ga predstavnika SSk predstavila izrednemu komisarju, je nerešen problem dvojezičnih tabel. Že bivši župan Richetti je svojčas obljubil, da bo to vprašanje rešil, ko se je na-
stavljal sinhrotron v Bazovici. Takratna obljuba je obsegala še druga vprašanja, kot na primer zaposlitev domačinov v Centru za znanstveno raziskovanje pri Padričah in pri sinhrotronu.
Močnik in Slobec sta se nato dotaknila tudi vprašanja volilnega sistema za rajonske svete, glede na to, da na prefekturi pravijo, da bodo potekale po večinskem sistemu, medtem ko je komisar Larosa mnenja, da bodo potekale po proporčnem. Gre torej za problem, ki ga bo treba čimprej rešiti, saj sestava list ne bo enostavna, če bo prevladal večinski sistem z neposredno izvolitvijo predsednika. Predstavnika stranke Slovenske skupnosti nista bila povsem zadovoljna z odgovori komisarja Larose, čeprav so se pod njegovo upravo nekatere stvari vendarle premaknile iz mrtve točke.
PRIZIVNO SODIŠČE / ZARADI PODKUPOVANJA
Zavrnili zahtevo po oprostitvi Adriana Bombena
Bivšemu deželnemu odborniku KD so kazen sicer znižali za nekaj mesecev - Priziv na kasacijsko sodišče
Adriano Bonben
Tržaško prizivno sodišče (predsednik Del Conte, javno tožilstvo je zastopal namestnik glavnega pravdnika Coassin) je včeraj delno znižalo kazen bivšemu deželnemu odborniku za javna dela Adrianu Bombenu, ki je bil obtožen korupcije skupaj z Angelom Venturo, strokovnim svetovalcem družbe Merfin, ter Giuseppom Vassel-lijem, bivšim funkcionarjem na deželnem odborništvu za javna dela. Bombenu so naložili dve leti in osem mesecev zapora, medtem ko je bil aprila letos obsojen na tri leta in mesec dni zapora; Ventura naj bi sedel dve leti in pol (prvostopenjska obsodba je govorila o dveh letih in desetih mesecih); Vassel-liju pa so potrdili prvotno kazen dveh let. Na včerajšnji obravnavi
ni bilo Bombenove prijateljice Rite Feltrin (eno leto in 11 mesecev ječe), ki ni vložila priziva. Že prvostopenjsko sodišče pa je sklenilo, da je kazen za Vassellija in Feltri-novo pogojna, a Bombenu in Ven-turi so odpustili dve leti, tako da bi moral bivši deželni svetovalec sedaj dejansko odsedeti 8 mesecev. Uporabili smo pogojnik, ker so se odvetniki (Bombena zastopata Ros iz Pordenona in Franz iz Vidma, Vassellija brani Bianca iz Gorice) že obrnili na kasacijsko sodišče.
Vpletenost bivšega demokrščan-skega deželnega svetovalca v afero o odlagališču odpadkov v kraju Roveredo in Piano v pordenonski pokrajini, na desni strani Tilmen-ta, je svojčas dvignila veliko prahu, saj je dejansko šlo za prvi proces v
naši deželi, na katerem je bil govor o podkupninah. Afera je namreč izbruhnila že leta 1988, ko se ni še sprožil plaz, ki še vedno pretresa Italijo. Bombena so dolžili poneverbe uradnih dokumentov, zasebne koristi in korupcije, češ da je v zameno za dovoljenje za odprtje odlagališča prejel nekaj desetin milijonov lir (koncesijo tržaški družbi Merfin je podpisal junija leta 1988, ko so bile v teku deželne volitve). Bivši deželni svetovalec pa je vedno vztrajal, da mu je skupina prijateljev dala 20 milijonov lir za volilno kampanjo. Včeraj je javni tožilec zahteval potrditev prvostopenjskih kazni, zagovorniki so se razumljivo potegovali za oprostite, nakar so se odločili, da se obrnejo na kasacijsko sodišče.
izboljšavam nasadov.
V svojem posegu se je predsednik TZ Tombesi med drugim zahvalil vsem nagrajencem, ki so kljub težavam s trdnim delom vztrajali pri svojem delu, za katerega so tudi poželi določene sadove. Predsednik Tombesi je še podčrtal, da se tudi podobni primeri manjših podjetnikov vključujejo v tisti delavni Trst, ki skuša prebresti sedanjo gospodarsko krizo. Poudaril je še, da postaja ustvarjanje novih delovnih mest vse težje, zaradi česar je treba posvetiti največjo pozornost temu problemu.
Predsednik deželne uprave pa je s svoje strani podčrtal, da je treba napeti vse sile za tehnološki in socialni napredek Dežele, zaradi česar je tudi pravilno, da se nagradijo osebe, ki zasledujejo te cilje. Nahajamo pa se -je še dodal-v obdobju, ko so v teku inovacijski in preureditvam procesi v številnih podjetjih, kar sicer zahteva svoj davek glede vprašanja zaposlitev. Spoprijeti se je treba z novimi pravili tržišča, ki pa bodo morala upoštevati specifičnost krajevnega produktivnega sektorja.
Predsednik Fontanini je tudi podčrtal, da bo reševanje problemov tržaškega produktivnega sektorja v veliki meri odvisno od skorajšnjega srečanja s posl. Borghi' nijem; na tem srečanju naj bi po njegovih besedah morali izdelati konkretno strategijo za gospodarski razvoj našega mesta.
REVOLTELLA____
Srečanja z »novo« glasbo
Jutri zvečer drugi koncert letošnjega, sedmega niza
Z izvedbo del, ki jih je mednarodna žirija 39. glasbenega natečaja Mesta Trst najvišje o-cenila, so se sinoči v dvorani muzeja Revol-tella začela Mednarodna srečanja s sodobno glasbo. Na otvoritvenem koncertu, ki je bil posvečen Carlu Sch-midlu, ustanovitelju Tržaškega mestnega gledališkega muzeja, je nastopil sloviti ansambel Klangforum z Dunaja. Izvajal je dela Gi-orgia Colomba Tacca-nija (De geste), Olge Neuvvirth (Lonicera ca-prifolium), Bernarda de Viennea (L’envie de partir) in Vannisa Xe-nakisa (Waarg), avtorje pa so na večeru tudi nagradili.
Drugi koncert iz niza Mednarodnih srečanj s sodobno glasbo, ki ga letos prirejajo že sedmič, bo jutri zvečer, in sicer prav tako v dvorani muzeja Revoltella in ob isti uri, se pravi ob 20.30. Z izborom novejših stvaritev romunskih skladateljev se bo predstavil Archaeus Ensemble iz Bukarešte, skupino pa vodi Liviu Danceanu. Poleg skladb lastnega dirigenta, s katerimi bo skupina začela in zaključila sredin Program, bo ansambel iz Bukarešte izvedel še dela Nemescuja, Nicu-
lescuja, Iorgulescuja in Ioachimescuja. Začetna skladba bo pravzaprav v sredo v Trstu doživela krstno izvedbo, vse ostale pa bodo v Italiji prvič izvedli.
Letošnja srečanja s sodobno glasbo, ki jih organizirajo občinsko gledališče Verdi, Glasbeni natečaj mesto Trst in CHROMAS Združenje za sodobno glasbo iz Trsta, se bodo nadaljevala v ponedeljek, 18. oktobra, ko bo zanimiv večer na temo Mladi in sodobna glasba. To bo tudi glasbeni večer, na katerem bosta nastopila pianista in štiričlanski Flut Ensemble. Med drugimi bodo izvedli tudi skladbo Primoža Ramovša, ki jo je napisal letos in ki jo bodo v Trstu prvič predstavili občinstvu.
2e iz tega kratkega pregleda programa prvih koncertov letošnjega niza srečanj, pri organizacij katerih sodelujejo deželni sedež RAI, Avstrijsko-italijan-ski kulturni krožek in Gledališki muzej C. Schmidi, je razvidno, da ciklus nudi občinstvu možnost, da se spozna z glasbeno ustvarjalnostjo današnjih dni. Takšnih priložnosti pa ni veliko, in to ne samo v Trstu.
OPČINE / SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TABOR
Pestra dejavnost označuje 25. sezono
V okviru društva se širi tudi dejavnost knjižnice
Neva Lukes
Dejavnost Slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin poteka letos v znamenju praznovanja njegove 25. obletnice društva. V okvir društvenih dejavnosti spada tudi delovanje knjižnice Pinko Tomažič in tovariši, ki je prejšnji teden s predstavitvijo knjige dr. Borisa M. Gombača »Trst - Trieste, dve imeni - ena identiteta« uvedla letošnji ciklus predavanj in literarnih večerov.
Tej predstavitvi bo že v kratkem sledila predstavitev knjige prof. Majde Pahor-Verri »Oltre il filo«, ki govori o zgodovini taborišča v Gonarsu. O knjigi bosta na večeru spregovorila bivša interniranca, pisatelja Branka Jurca in Ivan Bratko. Nekoliko kasneje bo knjižnica pripravila še srečanje s pisateljem, novinarjem in gornikom Dušanom Jelinčičem
Knjižnica se širi in vidno se množi število knjig, ki jih daje na razpolago svojim obiskovalcem. Prostori so tako postali pretesni in prisilili vodstvo knjižnice, da je dodalo še nekaj polic. Poleg tega se delovanje knjižnice vse bolj kom-pjuterizira.
V društvu delujeta tudi dva zbora, ženski in
Z nedavne predstavitve Gombačeve knjige na Opčinah (foto KROMA)
moški, ki ju vodi prof. Sveto Grgič. Z vajami sta zbora že začela, čeprav še vedno čakata, da bi se jima pridružili novi pevci, kar bi bilo za njun napredek in dejavnost nujno in potrebno.
V društvu se začenja tudi rekreativna telovadba za ženske in moške; svojo dejavnost pa so prejšnji četrtek začele tudi ženske, vključene v krožek »Ob pletenju še kaj«. V programu dela so tudi Ure pravljic, namenjene najmlajšim.
Naj omenimo še gledališko skupino mladih, ki so v lanski sezoni z velikim uspehom podali občinstvu igro »Genij v kratkih hlačah«. Zaradi obolelosti v mladem ansamblu so morali voditelji te skupine več že predvidenih predstav in gostovanj odpovedati.
Septembra so se mladi igralci zopet zbrali in začeli z vajami. 24. septembra so imeli kar dve predstavi v kulturnem domu v Vipavi, ki sta navdušili dijake in pro-
fesorje. 2e naslednjega dne so mladi nastopili tudi v Povirju, prav tako z uspehom, medtem ko so že v teku razgovori za druga gostovanja po Sloveniji.
V zvezi s to predstavo naj zapišemo, da sta mladi igralki in pevki Martina Krapež in Valentina Guštin sodelovali s pesmijo »Dekliška« Nevia Miklavčiča in Edite Frančeškin na festivalu popevke, ki je bil julija v Kopru, in sicer v kategoriji mladincev.
GOSTOVANJE / MED SLOVENSKIMI IZSELJENCI V ARGENTINI
Izjemen sprejem za Tržaški oktet v Buenos Airesu
Tržaški oktet na letališču v Ronkaf pred odhodom v Argentino (foto KROMA)
Tržaški Oktet je začel svojo 18-dnevno turnejo po Argentini nadvse uspešno s prvim od dvanajstih predvidenih koncertov že nekaj po napornem 15-urnem poletu iz Rima v Buenos Aires z nepredvidenim postankom v Riu de Janeiru. Nastop v prostorni dvorani Našega doma v mestnem predelu San Justo je bil v okviru svečane proslave 37-letnice zgraditve tega večnamenskega središča. Po slavnostnih nagovorih v počastitev te obletnice je Tržaški oktet izvedel celovečerni spored izključno slovenskih domoljubnih pesmi, saj so tudi med večsto-glavo množico bili izključno Slovenci prve in zdaj tudi že druge in celo tretje generacije. Pesem
Tržaškega okteta je navdušila in masrikomu izvabila solze v oči. Prvo prijetno presenečenje pa je Tržaški oktet doživel že na letališču v Buenos Airesu, kjer so ga pričakali vodilni predstavniki izseljeniškega združenja Zedinjena Slovenija v okviru katerega se odvija vse gostovanje in pa otroci v slovenskih narodnih nošah s slovensko trobojnico in nageljni. Včeraj je imel Tržaški oktet že drugi nastop v centralnem kulturnem sedežu v mestnem predelu San Mhrtin v ožjem središču Buenos Airesa Capetal Federal.
V Buenos Airesu je zelo vroče (okrog 30 stopinj), elani okteta pa se počutijo zelo prijetno pri res gostoljubnih ljudeh.
PROSLAVA
Vrsta prireditev za Resslovo 20(Hetnico
V soboto, 16. oktobra se bo z odprtjem dveh razstav začel niz proslav ob dvestoletnici rojstva velikega izumitelja Josefa Ressla, ki jih prireja za to priložnost izrecno ustanovljen odbor. Prvo razstavo z naslovom »Ressel - izumitelj v Trstu« bodo odprli ob 17.30 v Palači Costanzi, drugo »Kras od Ressla do danes« pa ob 19. uri v Krožku deželnih uslužbencev v Ul. Car-ducci 6. Za 21. oz. 29. oktober sta v avditoriju muzeja Revoltella predvideni tudi dve okrogli mizi o Resslu.
O vseh načrtih Odbora za dvestoletnico J. Ressla bodo podrobneje poročali danes, ob 11. uri na tiskovni konferenci v dvorani turistične ustanove v Ul. S. Nicold 20.
_________________VINOGRADNIŠTVO / TRGATEV JE MIMO___________________
Letošnji vinski pridelek je v splošnem kar dober
Kraški vinogradniki so sicer zadovoljni s kakovostjo, ne pa s količino - Mladi ubirajo drugačne poti
Z letošnjo trgatvijo so tržaški vinogradniki še Ear zadovoljni. Količinsko je bil pridelek sicer nekoliko manjši od lanskega (ne gre pozabiti, da )e bi lani izjemen), zato pa kakovost obeta kar dobro. Na slabši pridelek je v veliki meri vplivala suša, po prvih padavinah Pa je nastopilo obdobje slabega vremena, kar bo gotovo vplivalo na kakovost pridelka.
Strokovni izvedenec dr. Marjan Gregorič ugotavlja, da je bilo zaradi suše v grozdju precej nianj sladkorja in kisline, kot pa običajno. Se pose-
bej pa so bile prizadete črne sorte. Kakovost vin pa bi se morala v glavnem ohraniti na isti stopnji kot v lanskem letu; kakovost bo torej dobra, ne pa odlična. Sicer pa se pri tem odpira novo vprašanje; mladi vinogradniki namreč posvečajo veliko pozornost kvaliteti: razredčili so grozde, ko so na pr. meseca avgusta videli, da jih je na trtah preveč. Sedaj pa se ukvarjajo z vprašanjem prodaje pridelka: največ ga bo šlo v osmice, v naslednjih letih pa ga bodo ustekleničili in iskali nove možnosti prodaje.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
12.	oktobra 1993
MAKSIMILIJAN
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 17.25 - Dolžina dneva 11.08 - Luna vzide ob 2.19 in zatone ob 15.27.
Jutri, SREDA,
13.	oktobra 1993
EDVARD
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Michela Pallini, Martina Del Piero, Matteo Golini.
UMRLI SO: 58-letni Luciane Capello, 82-letna Ida Tenente, 88-letna Maria
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1993-94
ALOJZ REBULA
OPERACIJA TIMAVA
Krstna uprizoritev
Rezija Mario Ursic
Ponovitve jutri,	13. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED D
Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664.
opozarja cenjene gledalce, da je uvedlo abonma
RED “DRUGI PETEK”
Cene znatno nižje od premierskega!
Vabimo k vpisu!
Jutri, 13. oktobra, ob 20. uri bo v župnjiski dvorani v Nabrežini mesečna konferenca. Izredni predavatelj bo dolgoletni misjonar v Indiji (Naga-land)
Pavel Bernik
Vljudno vabljeni!
Kupferschein, 61-letna Ernesta Cociancich, 77-letna Lidia Benko, 95-letna Maria Tomasich, 81-letni Italo Nardelli, 73-letna Ester Franco, 72-letni Otello Criz-man, 96-letna Maria Bandera, 85-letni Pietro Sergas, 84-letna Maria Perossa, 74-letna Clementina Montanti, 62-letni Giordano Perosa, 89-letna Bruna Gandolfo, 78-letni Giovanni Colizza, 84-letna Emma Battigelli, 81-letni Ferdinando Cre-sciani, 86-letna Maria Giu-govaz, 80-letni Enrico Gere-bizza, 79-letna Argia Devet-ta, 55-letna Nevia Hrovatin, 74-letna Maria Coronica, 67-letna Maria Dobrigna, 88-letna Maria Manin.
□ LEKARNE
Od ponedeljka, 11. do nedelje, 17. oktobra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg XXV. aprila 6
-	Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg XXV. aprila 6 ( Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »II fuggitivo«, r. An-drew Davis, i. Harrison Ford.
EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Juras-sic Park« r. Števen Spielberg, i. Sam Neill, Laura Dem.
EXCELSIOR AZZURRA -
17.45, 20.00, 22.15 »Juras-sic Park«.
NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sli-ver«, i. Sharon Stone.
NAZIONALE 2 - 15.30,
18.30,	21.30 »America og-gi«, r. Robert Altman.
NAZIONALE 3 - 16.00,
17.30,	19.00, 20.30, 22.15 »Palle in canna«, i. Emilio Estavez, Samuel L. Jackson.
NAZIONALE 4 - 16.45, 18.00, 20.05, 22.15 »Nel centro del mirino«, i. Clint Eastvvood.
GRATTACIELO - 17.20, 19.40, 22.00 »L’eta dell’in-nocenza«, i. Daniel Day Lewis, Michele Pfeiffer.
MIGNON - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Stalingrad«, i. Dominique Horvvitz, Jochen Nikel.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Le grazie delia contessa«,
porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 18.15, 20.10, 22.00 »Made in America«, i. VVhoopi Goldberg, Ted Danson.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Tina - La vera storia di Tina Turner«.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Boxing Helena«, r. Jennifer Lynch, Julian Sands, Sherilyn Fenn.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Transex II«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
M PRIREDITVE
V TRŽAŠKI KNJIGARNI
v Ul. S. Frančiška 20, bodo v Četrtek, 14. t. m., ob 17.30, ob 80-letnici prof. Borisa Pahorja predstavili roman »Vila ob jezeru«. Spregovoril bo dr. Franc Kattnig. Vabljeni!
PONUJAMO vam nekoliko drugačen nedeljski popoldan: kulturno-izletniško jesensko priložnost z zborovsko pesmijo, pesniško mislijo in ogledom znamenitosti kraškega podzemlja: MePZ PRIMOREC-TABOR vas vabi v nedeljo, 17. oktobra, ob 16. uri na koncert v jamo Vilenico. Ob koncertu bo še uro prej ali po ne j m na vrsti vodeni ogled jame (vstopnice s posebnim pustom dobite pri vhodu). Odlična priložnost za skupinski društveni ali družinski izlet, za srečanje s starimi in novimi prijatelji!.
□ OBVESTILA
KDOR želi pomagati Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu za kritje stroškov, ki jih je povzročila nedavna poplava lahko nakaže prispevek na tr/n 857/74 pri TKB, na tr/n 9433 pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah ali ga odda v tajništvu Primorskega dnevnika. Za pomoC hvala.
NAGRADA DR. FRANCE TONČIČ - SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado DR. FRANE TONČIČ, ki ima namen vzpodbuditi visokošolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena disertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med 1. junijem 1992 in 30. aprilom 1993. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 22. oktobra t.l. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša 2 milijona lir bo razglašen februarja prihodnega leta.
SD KONTOVEL obvešCa, da se prične ženska rekreativna telovadba v Četrtek, 14. t.m. ob 20.30.
PRI CENTRU ZA ORIENTALSKE DISCIPLINE NITEN je odprto vpisovanje za tečaje masaže Thai in kitajske mikromasaže. Za informacije in vpisovanje tel. na št. (040) 574164 ob večerni urah, tel. št. (040) 732835 od 9. do 12. ure. Za mikromasažo so mesta omejena.
LOGLAB - multimedjal-ni teCaji slovenskega jezika, šola preživetja, prisluhni svojemu telesu. Informacije in vpisovanje: Narodna in študijska knjižnica (tel. 635629) in Tržaška knjigarna (tel. 635954), Ul. sv. Frančiška 20.
S_____________IZLETI
SKD CEROVLJE MAVHINJE organizira v nedeljo, 17. oktobra izlet na Koroško z ogledom grada Hochostervvitz in Gosposvetskega polja. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure.
KRIŠKA SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL
priredi v soboto, 30. t. m. izlet v Spilimbergo in v S. Daniele del Friuli, kjer si bomo ogledali šolo za izdelovanje mozaikov. Vpisuje M. Ture), tel. št. 220266.
DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV »T. Penko« prireja v nedeljo, 17. t.m., strokovno vodeni izlet v Polcenigo (PN). Ogled znamenitosti kraja, izvira Livenze in naravnega parka S. Floriano. Zbirališče ob 8. uri na trgu Oberdan in ob 8.20 pri bencinski Črpalki na avtocesti pri Devinu. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika. Vljudno vabljeni elani in prijatelji.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da je odhod avtobusa za izlet v Sevnico jutri, 13. t. m., ob 7.30 s trga Oberdan.
H SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča kandidatom,da bo pisna naloga za učiteljski natečaj 16. novembra letos. Na sedežu Sindikata sta na razpolago katalog strokovne literature in seznam vsebin za natečajni izpit.
Ob rojstvu male
Mojce
upravitelji in nameščenci Posojilnice v Nabrežini Čestitajo srečnima staršema, novorojenki pa želijo vso sreCo na Zivljenski poti
	
E3	ČESTITKE
Lepa družba z zdravilišča v Stunjanu želi fotografi! MARIU MAGAJNI za rojstni dan Se na mnoga leta ter obilo zdravja in veselja. Lidija, Olga, Svetka in vsi ostali, ki ga poznajo. Čestitkam se pridružuje Romano s Kolonkovca.
V Boljuncu hišica stoji in v njej danes naš dragi ERIK drugi rojstni dan slavi. Mnogo sreče, zdravja in da bi zrastel v pridnega fantka mu iz srca želijo očka Boris, mama Silvana, noni Marija in Ida ter vsi, ki ga imajo radi.
Danes praznuje naša mama in nona GIZELA SMOTLAK 92. rojstni dan. Da bi bila Se dolgo med nami ji želijo vsi njeni.
MALI OGLASI
OSMICO ima odprto Srečko Štolfa, Salež 46.
OSMICO je odprl Žbogar - Samatorca 47.
OSMICO je odprl v Zgoniku 71 Mario Milic.
MLADA gospa sprejme službo pri družini kot hišna pomočnica. Tel. št. 828251, urnik in cena po dogovoru.
V SESLJANU dajem v najem samo nerezidentom novo in popolnoma opremljeno stanovanje. Tel. v večernih urah na št. (040) 229483.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Telefon 229234.
PRODAM nov invalidski voziček z WC. Telefon 816418.
FIAT Uno CS letnik 88 prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 299488.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob pok. Ervine Kral por. Ludvik daruje Aurelio Cossutta 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V spomin na Ervino Kral por. Ludvik daruje Albina Cossutta 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob tete Ivanke Colja vd. Skerk daruje Stanko Kralj z ženo Milko 30.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
V	počastitev spomina tete Tončke Sosič daruje Zvonko Malalan z družino 50.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob none Tončke Sosič darujejo družinski prijatelji Zoch, Zotti, Beccari in Merlino
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Andrine Malalan daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za SKD Tabor.
Atilij Kralj daruje
100.000	lir za SKD Tabor.
Ob 20. obletnici smrti Josipa Terčona (Nabrežina) daruje hci Rožica 100.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
-r----
NOVICE
Pomagajmo prebivalstvu Indije
Nadškofijska Caritas želi pomagati prebivalcem indijskih vasi in mest, ki jih je prizadel katastrofalni potres. V prizadevanjih za obnovo že pomagajo pripadniki različnih humanitarnih ustanov, redovnice, pomembno vlogo je v prvem obdobju imela indijska vojska posebno glede odstranjevanja ruševin in upepeljevanja trupel. Začenja se obnova, ki bo nedvomno dolgotrajna, tudi zaradi revščine, ki vlada v teh krajih. Nadškofijska Caritas zato naproša vse, ki kakorkoli (z denarjem, oblačili, obutvijo, drugim blagom) pomagajo, da priskočijo na pomoč. Center Caritasa - poleg kapucinske cerkve - je odprt vsak dan, zjutraj in popoldne.
Zbor Podgora bo pel v Kranju
Komorni zbor J. Gallus iz Kranja, ki letos slavi 10-letnico delovanja, in mešani pevski zbor Podgora sta pripravila skupni koncert v počastitev okrogle obletnice. Pevci so naštudirali Gallusovo mašo za dva zbora ”Missa canonica”. Vadili so loCeno. Prvo soboto v oktobru so imeli tudi skupno vajo v podgorski cerkvi. V nedeljo, 17. t.m., bo koncert v Kranju, ob koncu meseca pa načrtujejo nastop tudi na Goriškem. To bo 30. oktobra ob 11. uri v cerkvi Marije Rožnega venca v Tržiču. Koncert pripravljajo v sklopu ciklusa cerkvene glasbe združenja USCI.
V pripravi pohod Stragorizia
Društvo Gruppo marciatori Gorizia prireja 24. t.m. tradicionalno množično prireditev Stragorizia. Udeleženci bodo lahko izbirali med tremi različno dolgimi progami in sicer na 8,12 in 22 kilometrov. Pot bodo morah prehodih v največ treh, oziroma štirih urah. Za najdaljšo pot se lahko odločijo le udeleženci starejši od 16 let. Prijave in informacije nudijo na sedežu društva in tudi po telefonu (33596 in 21776 vsak dan od 19. do 22. ure.

Tudi v oktobru aktivnosti na strelišču nad Selcami
Zaradi osebne varnosti bo prepovedano vsako gibanje na območju vojaškega strelišča nad Selcami pri Doberdobu v teh dneh: 12., 13., 14., 19., 20., 21., 22., 25., 26., 27., in 28. oktobra od 8.30 zjutraj do 17.30. Pristojne vojaške oblasti nadalje opozarjajo občane, naj ne pobirajo nabojev ali eksplozivnih teles, ki bi jih slučajno našli na omenjenem območju.
Občni zbor združenja AGIMUS
Člani združenja AGIMUS (Združenje glasbene mladine) se bodo v petek, 15. t.m., zbrali na rednem obenem zboru na sedežu društva R. Lipizer v Don Boscovi ulici 91. Skupščina bo ob 18.30, na njej pa bodo odločali o organizacijskih in programskih vprašanjih.
_______ŠOLSKO SREDIŠČE / EDEN OD PROBLEMOV JE RESEN_
Danes prvič telesna vzgoja v telovadnici v Ul. Puccini
Do konca novembra naj bi končali zidarska dela tudi v avditoriju
Marko Marinčič
Z današnjim dnem se bo pouk telesne vzgoje v slovenskih višjih srednjih šolah začel redno odvijati v telovadnici v šolskem centru v Ul. Puccini. Dobri dve leti po vselitvi slovenskih zavodov v novo šolsko središče se tako končno rešuje problem, ki je bil vir neštetih težav, prote-
stov, dijaških stavk in neplodnih pogajanj z občinsko upravo. Kot smo poročali, je prejšnji teden komisar Lorenzo De Luca di Pietralata, ki je prevzel upravo občine do predčasnih volitev,
podpisal odlok, s katerim dovoljuje uporabo telovadnice, čeprav vsa dela v njej še niso dokončana in torej uradno še ne bi bila vseljiva. V resnici pa je telovadnica dejansko že uporabna: v dneh po komisarjevem odloku so prostore očistili delno s posegom občinskega osebja, delno pa je za to poskbelo samo pomožno osebje na šolah. Kovinske podstavke za postavljanje odbojkarske mreže so prekrili z gumijastimi krpami, luCi in okna pa po zagotovilih občine ne predstavljajo posebne nevarnosti, ker so ugotovili, da so iz nez-drobljivega stekla in so torej v skladu z varnostnimi predpisi.
Ravnatelj strokovnega trgovskega zavoda Cankar prof. Vladimir Sturm nam je povedal, da so se načelno že dogovorili za CišCenje telovadnice, za kar mora poskrbeti vsak zavod, ki jo uporablja, oz. javna ustanova, ki ima doticni zavod v lastni pristojnosti.
Kar zadeva dokončno ureditev telovadnice, kjer še niso začrtana igrišča, naj bi poskrbelo podjetje, ki je namestilo opremo. Pri tema pa preseneča, da je zadeva ustavljena zaradi ma-
lenkostnega spora med podjetjem in občino: podjetje zahteva prilagoditev pred šestimi meseci določenih cen, občina pa se temu upira. Zanimivo je, da je gre pri sporu vsega skupaj za borih
300 tisoč lir razlike. Upati je, da bodo zadevo rešili kakor tudi, da bo občina spoštovala obljubo, da bo avditorij zraven telovadnice dokončan do konca novembra. V tem roku naj bi sicer zaključili le zidarska dela, saj za opremo dvoranice ni denarja in bo zato treba počakati precej dlje.
Telovadno orodje je dve leti samevalo (foto SR)
r[
PISMO UREDNIŠTVU
Pojasnilo zakaj so bila vrata telovadnice zaprta
V zvezi z vprašanjem telovadnice za slovenske višje srednje šole in povezanimi težavami smo od predsednika Katoliškega tiskovnega društva Kazimirja Humarja prejeli pojasnilo k članku, ki smo ga objavili 6. oktobra z naslovom “Dijaki so včeraj našli zaprto telovadnico”. Pojasnilo se glasi:
»Odgovorni za telovadnico v Drevoredu XX. Septembra 85, ki je last KATOLIŠKEGA TISKOVNEGA DRUŠTVA v Gorici, za gostovanje šole Ivan Cankar v telovadnici smo zvedeli šele iz članka v Vašem Časopisu, prej nas namreč nihče ni ne obvestil ne prosil za uporabo telovadnice.
Dijaki so baje dve uri čakali, da jim kdo odpre telovadnico. Odgovorni za dijake pa ves C as niso Čutili potrebe, da bi se obrnili na katero odgovornih oseb, temveč so rajši poklicali časnikarja za “Spektakel”.
Toliko v pojasnilo k dogodku.
Kazimir Humar Predsednik KTD« Ravnatelj zavoda Cankar Vladimir Sturm pa z druge strani pojasnjuje, da se je za uporabo telovadnice osebno dogovarjal z g. Komjancem tako kot vedno doslej in da je bila zadeva urejena, le da ni nihče od KTD obvestil hišnika, ki zaradi tega telovadnice ni odprl. Nesporazum torej.
r TRŽIČ / PREDSTAVITEV
Dominijeve pesmi zaživele v slovenščini
Prevedla jih je Jolka Milič
Marko Waltritsch
Ne gre le za prevod Dominijevih pesmi v slovenščino. Po zaslugi prevajalke Jolke Milič, ki je iz bogate pesniške zakladnice v bizjaškem narečju izbrala nekaj desetin pesmi in jih prevedla v slovenščino, je nastala nova zbirka. Gre seveda za osebni pristop prevajalke, dejstvo pa je, da imamo pred seboj novo zbirko. To je prejšnji večer v TržiCu povedala prof. Edda Serra, odlična poznavalka in kritičarka tukajšnjih dialektalnih pesnikov, v prvi vrsti Biagia Marina in Silvia Dominija. Zares škoda, da Jolke Milic ni bilo na tem večeru. Doma jo je zadržala bolezen. Lahko bi obrazložila svoje izbire in odločitve. Brez dvoma bo to povedala kdaj drugič, saj je že predvideno, da bodo zbirko predstavili tudi v Sloveniji.
Za nekaj posebnega je poskrbel tudi pokrajinski odbornik Raoul Lovisoni, doma iz Tržiča sicer pa Furlan, ki je eno Dominije-vo pesem prevedel v furlanšCino. Tako smo na tem veCeru iste pesmi lahko poslušali v kar štirih jezikih: bizjašCini, slovenščini,
italijanščini in fur-lanšCini. Lovisoni je tudi menil, da je treba na Goriškem upoštevati vse jezikovne specifike in da si bo na svojem mestu v pokrjaisnkem odboru za to zelo prizadeval.
Kot na vseh podobnih večerih je tudi tu bil doma uvodni uradni del. Govorili so predsednica bizjaškega združenja Vittor, občinski odbornik Del Bello in potem že prej omenjeni pokrajinski odbornik Lovisoni. Nekdanja pokrajinska odbornica Aleksandra Devetakova, ki je bila pobudnica slovenskega prevoda Dominijevih pesmi, je obrazložila, kako je bila pobuda uresničena. Prof. Serra pa se je poglobila v Do-minijevo poezijo in se seveda še posebej zaustavila pri izboru, za katerega je poskrbela slovenska prevajalka Jolka Milic. Svoje psmi je v bizjašCini podal avtor sam, slovenske tekste pa je na večeru prebrala Marjeta Kran-ner iz Gorice. Čeprav je nova knjiga namenjena predvsem slovenskemu bralcu, je seveda zelo pozitivno dejstvo, da se z njo sooCa tudi italijanski človek.
OBČINA / UPRAVLJANJE NAPRAV ZA ODPLAKE
Najboljše pogoje je ponudila fiima IGP
Kar 56-odstotni popust na osnovni znesek
Naprava za čiščenje odplak na občinski meji pri Sovodn jah (foto Studio Reportage)
Tehnično vodstvo naprave za prečiščevanje odplak bo občina s prihodnjim letom zaupala specializiranemu podjetju. Zelo verjetno bo to podjetje IGP iz Trsta, ki je med petimi konkurenti ponudilo najugodnejše pogoje oziroma najveCji popust na osnovno ceno, navedeno v razpisu (110 milijonov lir letno). Ponudilo je 56 odstotni popust.
Občinska uprava bo tako prihranila kar Čedno vsoto denarja glede na predvideni strošek, obenem pa bo zagotovila redno strokovno nadzorstvo (in možnost hitrega ukrepanja v izjemnih primerih) nad delovanjem naprave za prečiščevanje odplak. Na tem objektu sta zdaj redno zaposlena dva občinska uslužbenca, ki bosta naloge opravljala še na-
prej, le nadzor nad delovanjem in morebitni nujni ukrepi bodo v pristojnosti novega podjetja, medtem ko bo kemične analize še naprej opravljala družba Chemi iz Pradamana.
Na županstvu so namreč včeraj odprli prispele ponudbe. Najvišji popust je ponudila družba IGP iz Trsta, najnižji pa družba Pordenone ambiente (18, 5 odstotkov). Poleg omenjenih podjetij, so ponudbe poslali še De-pura iz Vidma ( 40, 05 odsotkov popusta), podjetje Siemec iz kraja Monselice (39, 9 od-stokov) in De Gromont Italia ( 39 odsotkov).
Na občini bodo v prihodnjih dneh natančno preučili celotno dokumentacijo, ki je na prvi pogled odgovarjajoča, nato pa razglasili zmagovalca licitacije.
UradPRA bo tri dni zaprt zaradi prenove
Pokrajinski urad Avtomobilskega kluba obvešča, da bodo v prihodnjih dneh tudi goriški sedež Javnega avtomobilskega registra (PRA) opremili z novo tehnologijo. Novost bo omogočila, da bodo strankam v roku 15 do 20 minut od vložitve prošenj izročili zaželeno dokumentacijo oz. poskrbeli za vpis ali črtanje vozil iz registra.
Zaradi del za namestitev nove opreme bo urad PRA zaprt od Četrtka, 14., do sobote, 16. oktobra. Urad bodo spet odprli v ponedeljek, 18. oktobra, ko bo začel delovati nov sistem.
KRMIN / V KAVARNI EUROPA
Fotografska razstava s portreti mojstrov jazza
Gre za izbor slik, ki jih je posnel goriški poklicni fotograf Pierluigi Bumboco no desetinah koncertov
V kavami Europa v Kr-minu so v soboto zveCer odprli fotografsko razstavo “Jazz - bianco o nero? ”. Gre za posnetke, ki jih je v večletnem obiskovanju koncertov po Italiji in drugod ujel v svoj objektiv Pierluigi Bumba-ca, poklicni goriški fotograf (v sklopu Fotostudia Reportage redno sodeluje tudi z našim dnevnikom), ki je tudi sam jazzist, saj nastopa kot basist v jazz ansamblu. Bumbaca predstavlja res bogat izbor fotografij najslavnejših jazzmanov (med njimi so tudi že pokojni Miles Davies, Dizzie Gil-lespie, Stan Getz in drugi), ki jih je vse fotografiral “v živo” med koncertnimi nastopi. Razstava bo Razstava je pritegnila pozornost mladih (foto SR)	na ogled 4 tedne.
UPOKOJENCI / V ZAČETKU SEPTEMBRA SO SE PODALI NA BAVARSKO
Pet dni za obisk gradov in drugih zanimivosti
Ob povratku domov še krajši obisk v Salzburgu - K uspehu izleta je pripomoglo tudi lepo vreme
Društvo slovenskih upokojencev je z izletom na Bavarsko od 6. do 10. septembra zaključilo poletno izletniško sezono. Medtem ko je bilo tiste dni v naših krajih deževno so se izletniki veselili toplega jesenskega sonca. Prvi cilj izleta je bil Miinchen, kjer so si ogledali središče mesta in najbolj znane spomenike in zanimivosti. Drugi dan bivanja na Bavarskem so izkoristili za ogled znanih gradov Ludvika II, znanega mesteca Oberammergau, Fuessena. V mestu Augsburg so si z zanimanjem
ogledali Fuggerei, naselje stanovanjskih hišic, ki jih je mesto oddajalo najbolj potrebnim. Obiskali so še srednejeveško mestece Nordlingen in Niirnberg. En večer so se veselili ob pivu v znani miinchenski pivnici ter tako za približno mesec dni anticipirali "oktober-fest”. Blizu Miinchna je znano jezero Chiemsee. Tu so obiskali otok Her-reninsel, kjer je Ludvik drugi dal zgraditi grad, podoben Versaillesu. Zadnji dan izleta pa so namenili ogledu Salzburga. Na sliki: izletniki v Miinchnu
______________KINO
GORICA
VTTTORIA 19.40-22.00 »Nel centra del mirino«. I. Clint Eastvvood in John Malkovich. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Jurassic park«. S. Spielberg.
VERDI Zaprto.
TRŽIČ
COMUNALE Zaprto. GRADEZ
CRISTALLO 20.15-22.15 »Film blu«. Rež. K. Kieslovvski, i. Juliette Bi-noche. Dobitnik zlatega leva na festivalu v Benetkah ’93.
J PRIREDITVE
KATOLIŠKA KNJIGARNA, VOCE ISONTI-NA IN KATOLIŠKI GLAS
vabijo jutri, 13. t.m., ob 16. uri, na predstavitev knjige Sveta Gora. Predstavitev bo v dvorani P. Cocolin v Semeniški ulici. Sodelovali bodo Celso Macor, Oskar SimCiC in Luigi Tavano.
H SOLSKE VESTI
LOGLAB - Multime-dialni teCaji slovenskega jezika, Sola preživetja, Prisluhni svojemu telesu. . Informacije in vpisovanja: Knjižnica Damir Feigel, Ul. della Croce 3, tel. 531733.
SDZPI obvešCa, da je še nekaj prostih mest za tečaje informatike, italijanščine, strojepisja z vi-deotipkanjem, enologije. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826 vsak delavnik razen sobote od 10. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO UČITELJIŠČA SIMON GREGORČIČ vabi dijakinje, ki so opravile uspo-sobljenostni izpit za poučevanje v otroških vrtcih v šolskih letih od 1976/77 do 1985/86, naj Cimprej dvignejo diplome.
Petru in Lauri
želi veliko sreče na skupni življenski poti
Upravni odbor Združenja slovenski dijaški dom
□ OBVESTILA
SEKCIJA VZPI Dol-Jamlje priredi 17. oktobra ob 16. uri tradicionalni partizanski piknik v Jamljah pri Marjotu Pahorju. Prijave sprejemajo Ettore Moro, Karlo Kobal in Mario Croselli.
SPD-GORICA vabi 17. t.m. na praznik kostanja pri Stekarjevih. Prireditev bo od prvih popoldanskih ur do mraka.
DRUŠTVO JADRO V ROMKAH prireja tečaj o vedeževanju. Prvo srečanje bo danes ob 20.30 na sedežu v Romjanu in bo ponudilo razgovor o prerokovanju z dlani.
H LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul. Rosselli 23, tel. 410340.
t
V 76. starosti nas je nenadoma zapustila naša draga
Jožefa Jelen
(Milica)
Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 11.20 iz mrtvaške veže goriške Civilne bolnice v cerkvico na pokopališču v Tržiču ob 12. uri.
Žalostno vest sporočajo sestra in sorodniki
Topla zahvala vsem, kj bodo spremili na zadnji poti drago pokojno. Gorica, Tržič,
12. oktobra 1993
(Pogrebno podjetje Preschem)
Z			Torek, 12. oktobra 1993	7
r		1
Nekdanji ministri se bodo vrnili
Obračuni med poraženimi desničarji
ATENE - V nasprotju z državami ES se je v nedeljo Grčija usmerila v levo, ko je z volitvami postavila na oblast Andreasa Papandreua, zgodovinskega voditelja socialistov, po komaj 40 mesecih vladavine konservativcev. Zmaga socialistov je bila sicer predvidena, a je kljub temu bleščeča. Po delnih rezultatih, ki so jih objavili v ponedeljek zvečer, je Pasok dobil 46, 9 odstotka glasov, s tem pa tudi 170 poslanskih sedežev v 300-članskem parlamentu. Nova demokracija pod vodstvom odhajajočega premiera Konstantina Mico-takisa, je dobila samo 39, 6 odstotka glasov, kar ji zagotavlja lil poslanskih sedežev. Politična pomlad, stranka ne-onacionalističnega oporečnika Antonisa Samarasa, je dobila 4, 85 odstotka glasov in 10 poslanskih sedežev.
Poleg Španije ima edinole Grčija socialistično vlado, in sicer v svoji populistični in nacionalistični različici, vse druge države ES pa so se zvrstile na desnici. S 1. januarjem prihodnjega leta bo Grčija v ES prevzela predsedstvo. Socialisti se že pripravljajo, da bodo v sredo ah četrtek, znova trdno prijeli v roke vajeti oblasti. Potekajo intenzivna posvetovanja, s številnimi telefoni v rezidenci Andreasa Papandreua. Že prejšnji teden je napovedal, da ima že imena dveh tretjin svoje prihodnje vlade in da P° držal roko nad obrambnim in zunanjim ministrstvom, saj so razmere na Bal-
kanu skrajno občutljive in bo treba po njegovem uveljaviti nepopustljiva nacionalistična stališča. Ta hip omenjajo številna imena njegovih zvestih privržencev, ki so bili že člani vlad med leti 1981-1989: Carolasa Papuliasa, ki naj bi postal vodja diplomacije, njegov nekdanji pomočnik Theodoros Pangalos naj bi bil odgovoren za evropske zadeve. Igralka Melina Mer-curi naj bi znova prevzela ministrstvo za kulturo, gospodarstvo pa naj bi zaupali Lorgosu Gennimatasu oziroma Costasu Simitisu, oba reformista.
Desnica, ki jo je poraz pre-
cej prizadel, se pripravlja na veliko polaganje računov, katerega poglavitna žrtev utegne postati Konstantin Mico-takis, ki je ukrojil predvolilno kampanjo povsem po svojem osebnem okusu, zaradi česar bo po vsej verjetnosti plačal tudi najvišjo ceno poraza. Obljubil je, da bo odprl vprašanje svojega morebitnega nasledstva na čelu Nove demokracije. Najožji krog njegovih privržencev si zato prizadeva, da bi v stranki organiziral nekakšen plebiscit, čeprav največji pretendenti za nasledstvo ob tem ne bodo držah križem rok.
Alain Navarro, AFP
Slavje na atenskih ulicah po objavi novice, da so se socialisti vrnili v vladno palačo (Trelefoto: AR)
21. julija 1974: padec oblasti polkovnikov po sedmih letih vojaške diktature. Pet glavnih krivcev za državni udar obsodijo na smrt, vendar pozneje kazen spremenijo v dosmrtno ječo. Nekdanjega premiera Kara-manlisa pokličejo iz Pariza, kamor se je preselil, da bi sestavil začasno vlado in ponovno uvedel parlamentarni sistem.
8. decembra 1974: ustavni referendum. Monarhija je odpravljena z 69, 2 odstotka glasov in Grčija postane republika.
11. junija 1975: parlament izvoli akademika Cacosa za prvega predsednika nove republike.
25. oktobra 1980: Grčija vstopi v Nato, iz katerega je
Prelomni datumi grške demokracije
izstopila 15. avgusta 1974 iz protesta proti turški zasedbi Cipra.
20. novembra 1977: zakonodajne volitve. Nova demokracija (konservativci) dobi 41,8 odstotka glasov in s tem 172 mest v 300-članskem parlamentu. Papandreujevo socialistično gibanje Pasok dobi 25 odstotkov glasov.
5. maja 1980: vodja konservativne stranke in premier Karamanlis izvoljen za predsednika republike. Vladno krmilo prevzame Rallis.
18. julija 1991: zakonodajne volitve z zmago Pasoka (48,6). Prvo socialistično vlado v grški zgodovini vodi Pa-pandreu.
25. maja 1985: sodnik Sartzetakis je izvoljen za predsednika republike s socialističnimi glasovi.
2. junija 1985: politične volitve. Pasok ponovno zmaga in dobi 45, 8 odstotka glasov, stranka Nova demokracija, ki jo vodi Micotakis, pa 40,8 odstotka glasov.
18. junija 1989: ponovne volitve. Cmi dan za Pasok, ki zaradi ekonomske krize in politično-finančnih škandalov izgubi večino. Nova demokracija zmaga z relativno večino. Pride do sestave začasne vlade s komunistično koalicijo, da bi Papandreua predah posebnemu sodišču.
5. novembra 1989: zako-
nodajne volitve. Ponovna volilna »impasse« za stranko Nova demokracija, ki s svojimi 46,19 odstotka glasov ne more dobiti večine v parlamentu. Tako pride do sestave vlade z zunanjo podporo Nove demokracije, Pasoka in leve koalicije.
8. aprila 1990: volitve. Nova demokracija tudi tokrat za las dobi večino s 46, 88 odstotka glasov in 151 poslanci od 300 parlamentarcev. Pasok jih ima 125, leva koalicija pa 21. Micotakis sestavi enobarvno vlado z večino komaj dveh poslancev.
4. maja 1990: zapade mandat Sartzetakisa. Karamanlis je ponovno izvoljen
za predsednika republike z glasovi desnice.
Aprila 1990: kriza v nekdanji Jugoslaviji. Grčija se postavi na stran Srbije.
26. julija 1990: Papandreu oproščen obtožbe goljufije v aferi s kretsko banko.
Majal992; Grčija je več dni dobeseno paralizirana zaradi številnih stavk proti Micotakisovim varčevalnim ukrepom, predvsem pa proti privatizaciji javnega sektorja.
20. julija 1993: Micbtakis predstavi predlog privatizacije državnih služb. Nova demokracija se razdeli; pride do ustanovitve disiden-ske stranke Politiki Anexis,
ki jo vodi zunanji minister Samaras. Tega pozneje Micotakis zamenja zaradi ma-ksimalističnih izjav o vprašanju Makedonije.
10. avgust 1993: dva poslanca Nove demokracije zapustita stranko in povzročita krizo v konservativnem gibanju.
9. september 1993: Mico-takisova vlada odstopi. Sledijo nove volitve 5 mesecev pred iztekom mandata. Datum volitev je 10. oktober.
1. oktober 1993: raziskave javnega mnenja pokažejo, da je volilni zbor naklonjen Pasoku, ki naj bi dobil 177 sedežev v parlamentu. Novi demokraciji napovejo 80 mest, novi stranki Samaras 27, dvema levičarskima pa 16.
_____________BALKAN / IZETBEGOV1Č SE NOČE POGOVARJATI Z ABDIČEM___________________________________
General Philippe Morillon: Protektorat Združenih narodov edina rešitev za Bosno
Tudmon trdiL da Hrvaška ni vmešana v spor med Muslimani
SARAJEVO, ZAGREB,
LONDON - Bihaška Zaho-dnobosanska tiskovna agencija je sporočila, da je vojska BiH v ponedeljek zjutraj za-Cela s topovi obstreljevati območje med Cazinom in Veliko Kladušo. Sarajevski Muslimani menda napad opravičujejo s pojasnilom, oa v Veliki Kladuši in Cazi-nu izvajajo nasilje nad verski in da so v Veliko Kladušo vkorakale srbske sile.
Predsednik in vrhovni poveljnik Zahodne Bosne Fi-Lret Abdič je že ukazal splo-Sno pripravljenost svojih enot.
Hrvaški predsednik Franjo Tudman je na tiskovni konferenci v Zagrebu zanikal namigovanja, da je Hrvaška vmešana v spopad Wed Muslimani v Bosni.
Povedal je tudi, da je Aliju Izetbegoviču in Fikretu Abdiču predlagal srečanje v Zagrebu. Abdič se zavzema za politično rešitev, je rekel Tudman, Izetbegovič pa je predlog za pogovore o spravi zavrnil.
Predstavniki Združenih narodov v BiH so v ponede-ljek obtožili vse tri sprte strani, da načrtno onemogočajo pot konvojem s človekoljubno pomočjo, s tem pa sj skušajo pred bližajočo se ^nio zagotaviti vojaško prednost.
Nekdanji poveljnik modrih čelad v Sarajevu general Morillon je na predavanju v Londonu predlagal uvedbo protektorata OZN v Bosni in Hercegovini, če bodo »skrajneži vseh treh skupnosti v BiH« še naprej spodkopavali politično reševanje konflikta. V nasprotnem primeru, meni Morillon, bomo v srcu Evrope dovolili eksplozivno situacijo,
Podobno tisti na Bližnjem vzhodu.
Grafiti v Zahodni Bosni - podpora Fikretu Abdiču (Telefoto: AR)
GRUZIJA / BOJI ZA SAMTREDIJO
Uporniki osvajajo mesto za mestom
Tbilisi bo ostal brez pomoči, ki prihaja iz Evrope v črnomorska pristanišča
SAMTREDIJA - Gruzijski uporniki, privrženci odstavljenega predsednika Gamsahur-dija, ki je v nedeljo napovedal novo ofenzivo proti vladnim enotam in Gruzijce pozval, naj se mu pridružijo in mu pomagajo strmoglaviti Sevardnadzeja, so v ponedeljek napadli Sam-tredijo.
To strateško mesto na zahodu države, ki šteje pedeset tisoč prebivalcev, je bilo zadnja obrambna linija vladnih enot, ki je ščitila trideset kilometrov oddaljeno črnomorsko pristanišče Kutajsi in še edina postojanka na poti do prestolnice. Po zadnjih podatkih iz Sam-tredije je bilo ubitih pet vojakov. O morebitnih
Pravilno in napačno branje zgodovine in Andričevih del
Dogajanja v BiH dajejo prav tistim, ki bdijo, da enotnega geopolitičnega, gospodarskega in kulturnega prostora ni mogoče razdeliti na bi etnične celote. Ne z vojno ne s pogajanji. Stereotip o bidelni Bosni, ki so ga ustvarjali avtorji velikosrbske in velikohrvaške politike ter muslimanski separatisti, oziroma Evropa z napačnim branjem zgodovine in Andričevih del, se je razblinil kot milni mehurčki.
Babo (oče) iz Velike Kladuše, Fikret Abdič, vkleščen med Hrvaško in t. i. Republiko Srbsko, je razglasil avtonomno Zahodno Bosno. Upor proti Izetbegoviču narašča tudi v Tuzli, kjer je največje osvobojeno območje. Uradni predsednik BiH še vedno nima podpore niti v vseh sarajevskih strukturah, vse več pripomb na njegovo politiko pa prihaja tudi iz Vzhodne Bosne, zlasti iz Goražda.
Srbski uporniki, ki so se iz Banjaluke preselili v Prijedor, grozijo z odcepitvijo Prijedora in Kozare od Karadžiče-vih Pal. Avtonomijo si želijo tudi Hrvati v Bosanski Posavini, v Zepču in srednji Bosni, potem ko sta jih pustila na cedilu Boban in Zagreb.
V BiH se bije vojna vseh proti vsem, ne glede na narodnost in vero. V vodo so padle teorije o medetničnem spopadu, državljanski in verski vojni. Zahod torej s tem, da na začetku ni preprečil srbske agresije, ni prispeval k ustvarjanju unije beh nacionalnih držav, temveč k še bolj krvavemu »absurdista-nu«; razpadu Bosne na delčke.
Sele konec tega procesa, katerega trajanje je nemogoče določiti, utegne biti začetek novega sožitja. Na takšen sklep usmerja tudi pravilno branje bosanske zgodovine in Andričevih del.
Aleksander MlaC
EVROPSKA SKUPNOST
Nemško ustavno sodišče danes odloča o usodi Maastrichtskega sporazuma
BRUSELJ - Nemško ustavno sodišče bo v torek zapečatilo usodo maastrichtskega sporazuma o evropskem zbliževanju in s tem tudi odločilo o bližnji prihodnosti ES. Pričakovati je, da bo mnenje sodišča v Karlsruheju pozitivno in da bo sporazum končno ratificirala tudi Nemčija, edina izmed dvanajstih članic ES, ki tega še ni storila. Tako bo vendarle konec 16-mesečne negotovosti, ki se jezačela s prvotno dansko zavrnitvijo Maastrichta. Storjen bo nov korak na poti k enotni valuti, evropski diplomati pa se bodo lahko posvetili podrobnostim. Odobritev spora-
zuma bo gotovo spremljala vrsta pogojev, ki pa jim v Bruslju zaenkrat ne pripisujejo bistvenega pomena. »Načelni ’da’ je vse, kar želimo slišati,« je izjavil neki neimenovani diplomat. »Morebitni ’ne’ pa bi povzročil novo krizo nepredstavljivih razsežnosti in podžgal nasprotnike združevanja«. Odločitev osmih ustavnih sodnikov bo odvisna predvsem od njihove interpretacije nemškega statusa suverene države, ki ga Maa-sbicht ne bi smel ogroziti. Iz podrobnejšega nemškega odgovora bo verjetno razvidno tudi bonnsko stališče do sprejemanja novih čla-
Zavezniki niso navdušeni
V Bruslju so bolj naklonjeni poraženim konservativcem
Nicholas Doughtv / Reuter
BRUSELJ - Z zmago na nedeljskih parlamentarnih volitvah so grški socialisti pod taktirko političnega veterana Andreasa Papandreua zasejali nemir v kroge Evropske gospodarske skupnosti in Nata. Novo atensko vodstvo utegne namreč zavzeti trša stališča v odnosih s svojimi zahodnimi partnerji.
Bruseljski diplomati, ki se še dobro spominjajo Papandreujevega rovarjenja proti Natu in EGS v osemdesetih letih, se bojijo zapletov na več področjih, vključno z reševanjem jugo-slovaske krize. Kot pika na i bo Grčija prvega januarja za pol leta prevzela predsedovanje skupnosti.
»Grški socialisti so v EGS in Natu na izredno slabem glasu,« je povedal francoski zunanji minister Juppe. »Ljudje so ponovno dokazali, da imajo slab spomin.« Na novinarsko zahtevo je konservativni Juppe svojo izjavo pojasnil z dejstvom, da je socialistična vladavina v preteklem desetletju privedla Grčijo na rob bankrota. Najrevnejša članica EGS je že zdaj v sporu z nekaterimi balkanskimi sosedami,
predvsem z Albanijo in (Nekdanjo jugoslovansko republiko) Makedonijo, zadovoljivi pa niso niti odnosi s Turčijo, prav tako članico Nata, ki se ž zmago socialistov zagotovo ne bodo izboljšali. Grške evropske partnerje skrbita tudi možnost razširitve balkanske vojne proti jugu, posebej pa še nepozabljene Papandreu-jeve grožnje VVashing-tonu, da bo odrekel gostoljubje ameriškim četam. Dejstvo, da so ZDA poslale v Makedonijo 300 vojakov, po mnenju diplomatov ne bo umirilo napetosti. Atene še vedno vztrajno očitajo severni sosedi ozemeljske zahteve.
Ostaja upanje, da je Papandreujeva dosedanja ostrina delno sodila k predvolilni retoriki in se bodo njegova stališča sčasoma omilila, vendar pa sodelovanje z novo grško vlado gotovq ne bo lahko. Medtem ko EGS pritiska na Atene, naj se lotijo bolečih gospodarskih reform in približajo razvitejši Evropi, si bodo socialisti s svojim karizmatičnim voditeljem na čelu prizadevali predvsem za čim la-godnejše življenje Grkov.
NOVICE
Pogovori Jicaka Rabina in Li Penga
H
žrtvah med civilnim prebivalstvom ne poročajo, je pa veliko število ljudi že nekaj dni prej pobegnilo v gore.
Močno tankovsko in topniško obstreljevanje mesta in okolice je razblinilo še zadnje upe deset tisoč beguncev, ki se zadržujejo na kavka-škem gorovju Svanetija, da bi se lahko še pred zimo vrnili na svoje domove. Uporniki so doslej zavzeli že osem najpomembnejših mest v zahodni pokrajini Min-grelija in prestolnico Tbilisi praktično odrezali od črnomorskih pristanišč, prek katerih je mesto dobivalo hrano, zdravila in drugo pomoč iz Evrope.
(Reuter)
iil
1
JI
nov v družbo dvanajsterice. O tem vprašanju bo odločala Medvladna konferenca (-IGC), ki naj bi potekala na začetku leta 1996, vendar pa se že vrstijo zahteve za zgodnejši začetek razprave. Francija in Nemčija se bojita, da se bo s prihodom Avstrije, Finske, Švedske in Norveške zmanjšal njun vpliv, zato bosta naredili vse, da bi se spremenil volilni sistem v ES in se ohranila njuna položaja.
Bruseljski diplomatski krogi ne gojijo velikih upov v zvezi IGC, saj pričakujejo, da bodo udeležene strani vlekle vsaka na svojo stran.
(Reuter)
IBS
in
■
PEKING - Enotedenski obisk izraelskega premiera Jicaka Rabina na Kitajskem je prvi uradni obisk kakega izraelskega državnika v tej državi. Glavni namen njegovega obiska pa je izboljšati zelo zrahljane diplomatske odnose med Pekingom in Jeruzalemom. V ponedeljek se je Rabin sestal s svojim kolegom Li Pengom, ki mu je zatrdil, da bo Kitajska tudi v prihodnje podpirala bližnjevzhodna mirovna prizadevanja, hkrati pa opozoril na omejeno vlogo Pekinga. Kitajska pozdravlja podpis izra-elsko-palestinskega sporazuma o avtonomiji. Sogovornika sta se pogovarjala tudi o medsebojnih gospodarskih stikih in podpisala sporazum o letalskih prevozih, ki so bili doslej le čarterski. (Reuter, Telefoto: AP)
Rdeči Kmeri ponovno napadli
OSMAH - Kamboški general Sen Shamrong je zaradi ponedeljkovega napada Rdečih Kmerov na obmejna območja s Tajsko od vlade v Phom Penhu zahteval, naj se o incidentu nemudoma posvetuje s Tajsko, kjer so si uporniški Kmeri našli zatočišče. Med štiriurnim napadom na vladne sile pri obmejnem naselju Osmah na severozahodu države je bilo ubitih 34 ljudi, med njimi 16 civilistov in dva kamboška vojaka. Blizu 2000 civilistov s tega območja pa je pobegnilo v notranjost Kambodže. Rdeči Kmeri, ki naj bi po mnenju generala Shamonga s svojimi napadi skušali ustvariti razkol v vladni vojski, pa so zatrdili, da je imela njihova akcija velik uspeh, saj so vladne sile doživele popoln poraz. (Reuter, STA)

RUSIJA - JAPONSKA / BORIS JELCIN PO DVAKRATNI ODPOVEDI VENDARLE V TOKIU
BEOGRAD / VSAKDANJIK
Čudni časi za državniški obisk
Japonci se hočejo pogovarjati o Kurilih
Dadier Fauqueux / AFP
TOKIO - Na Japonsko je včeraj pripotoval ruski predsednik Boris Jelcin. Na prvi državniški obisk v deželo vzhaja-jočega sonca prihaja le teden dni potem, ko je bil s krvjo zadušen upor v moskovskem parlamentu, čeprav si na Japonskem prizadevajo, da gost ne bi preveč občutil spo-šnega prepričanja, po katerem naj bi svoj državniški obisk uporabil za svojo propagando.
»Vsi se zavedamo, zakaj se je gospod Jelcin odločil za obisk na tujem v tem kritičnem obdobju, a kaj bi se zgodilo, če bi ga Japonska zavrnila?« se je vprašal minister za zunanje zadeve Tsutomu Hata.
V Tokiu je bil le slabih 36 ur in obisk naj ne bi prinesel kakšnih spektakularnih rezultatov. V Tokiu menijo, da predsednik Jelcin ni sposoben dajati koncesij v zvezi s sporom okrog Kurilskih otokov; prav pa to je že skoraj pol stoletja glavno jabolko spora med obema državama.
Dnevnik Japan Times v svojem »zelo ironičnem« uvodniku meni, da se je Jelcin odločil za obisk na Japonskem prav v času, ko se spopada z najhujšo politično krizo, odkar je prišel na oblast.
Časopis tudi navaja, da je z izgovorom, češ da ne more na tuje zaradi« domačih težav« odpovedal že dva obiska, ki sta bila napovedana septembra 1992 in maja letos.
Čeprav je japonska vlada predvsem zelo pragmatična, se je vseeno odločila, da izkoristi Jelcinov prihod za ponoven začetek procesa normalizacije odnosov med obema državama.
Odnosi med Japonsko in Rusijo so se namreč zelo poslabšali, ko so že dvakrat odpovedali obisk ruskega predsednika. Japonska, ki je letos na čelu skupine industrijsko sedmih najbolj razvitih držav (G7) in sprejema ruskega predsednika po krvavih dogodkih v Moskvi, bo prav gotovo postavila vprašanja o nadaljevanju demokratizacije v Rusiji, je povedal vladni predstavnik.
Predsednik vlade Mo-rihiro Hosokavva, ki se bo na najvišji državniški ravni dvakrat srečal z Jelcinom - v torek in v sredo - se bo moral toliko bolj dotakniti demokratizacije odnosov, ker se je Liberalno-demokratska strahka (PLD), ki je po 38 letih vladanja zdaj v opoziciji, odločila izrabiti moskovske do-
godke za to, da bi spravila vlado v neugoden položaj. LPD nasprotuje Jelcinovemu obisku, zato namerava v torek natisniti nekakšno deklaracijo, v kateri obsoja Jelcinovo vojaško operacijo proti parlamentu.
Shizo Abe, poslanec Liberalno- demokratske stranke in sin nekdanjega ministra za zunanje zadeve Shintara Abea, je šel v svoji izjavi zelo daleč: »Ne želim, da bi se s Jelcin svojo okvavljeno roko rokoval s cesarjem Akihitom.«
Japonska se dobro zaveda, da je bolj malo možnosti za skorajšnjo vrnitev Kurilskih otokov, ki jih je avgusta leta 1945 zasedla sovjetska vojska. Tudi o tem vprašanju se bodo pogovarjali z Jelcinom, ker želi japonska vlada dobiti zagotovilo, da se bodo pogajanja nadaljevala.
Hosokavva je pred kratkim omenil, da si bo Japonska »vztrajno prizadevala« najti rešitev tega ozemeljskega konflikta, ki je doslej preprečeval podpis mirovnega sporazuma med obema državama.
Med obiskom bodo podpisali kakih petnajst meddržavnih sporazumov, politično deklaracijo o japonsko-ruskih

Bo Boris Jelcin po obisku v Tokiju tudi tako zadovoljen, kot je bil po »zmagi« doma?
odnosih in deklaracijo o ekonomskem sodelovanju. Jelcin in japonski ministrski predsednik naj bi se pogovarjala tudi o nevarnosti jedrske oborožitve, ki si je želi Severna Koreja.
Na Japonskem se bojijo, da bo prišlo do demonstracij skrajne de-
snice, ki je zelo sovražna do Rusije in precej militantno razpoložena, ko gre za vrašanje Kurilskih otokov. Zato so v Tokiu mobilizirali 10 tisoč policistov, ki naj bi preprečili nemire.
Okrog palače Akasa-ka, kjer bo med obiskom prebival predsednik Jel-
cin, ter okrog ruske ambasade v Tokiu so postavili močne policijske enote, ki naj bi preprečile dostop vozilom skrajne desnice, na katerih so zvočniki. Prek njih bi namreč utegnili sporočati svoja gesla in predvajati domoljubne vojaške pesmi.
»Kubancem gre še slabše kot Srbom«
Filozofija stoicizma pomaga prebivalcem jugoslovanske prestolnice skozi življenje
BEOGRAD - Feuerbach je mislil čisto resno, ko je napisal, da je človek tisto, kar je. Kdor pozna dela tega nemškega filozofa, bi danes v Beogradu presenečeno ugotovil, koliko zagovornikov ima njegova teorija. Najbolj goreči se že opolnoči postavijo v vrsto pred prodajalne kruha in mleka, kjer po dveh urah čakanja pridejo do posebnega potrdila, s katerim si zagotovijo pravico do nakupa. Nato vlečejo iz žepa druge lističe, imenovane tudi dinarji, in se z manjšo pomočjo trgovcev, ki pojasnijo, ali so cene v tisočih ali v milijardah, že okrog treh zjutraj vrnejo domov z litrom mleka in hlebcem kruha.
Ta trgovska novost pa ni zmanjšala jutranjih vrst za živež, v katerih še vedno prevladujejo upokojenci, ki ob prijetnem klepetu počakajo urico ali dve, dokler se ne odprejo vrata pekarn in mlekarn. In ker je oblast 'odredila, da imajo pravico do pol litra mleka na dan samo dojenčki in nekateri bolniki, se je med doslej dokaj stabilnimi upokojenci pojavila velika konkurenca: pred ambulantami stojijo v dolgih vrstah in čakajo, kdo bo prej dobil potrdilo, da je zbolel prav za »mlečno« boleznijo.
Tisti, ki so manj naklo-
Zoran Jelicič / Beograd
njeni Feuerbachov! filozofiji, so zadovoljni z mlekom v prahu ali pa se, še preprosteje, spreobrnejo v stoike ali katero drugo podobno filozofsko smer. Mnogi so zato jutranji kozarec mleka preprosto zamenjali s poslušanjem radijskih poročili o uboju tega ali onega znanega Beograjčana. Vsem žrtvam pa je skupno to, da sta v njihovem življenju tekla med in mleko in da so se ukvarjali z, blažje rečeno, »mutnimi posli«.
Po vznemirjenju z mlekom in kruhom od polnoči do jutra in pozneje po kratkem premoru se začne dan, poln negotovosti. Zaposleni in nezaposleni nosijo »ku-pjovke« - nakupovalne torbe, pogosto plastične vrečke, kakršne so imeli pri roki srečni Stalinovi podaniki, če bi naleteli na nekaj oziroma na karkoli. Beograjčanom je prišla nasproti oblast: namesto da bi meščani najmanj eno uro čakali na tramvaj, avtobus ali trolejbus, se lepo odpravijo peš s »kupjovko« v roki in upanjem, da na poti ne bodo prav vse trgovine popolnoma prazne. Nekaterim se vendarle nasmehne sreča; naletijo na konzerve mesnega narezka, ki jih nekaj sto tu-
di kupijo. Potem pa hitro domov, k vrhuncu sreče, ker bo nekaj konzerv tudi za prijatelje, najbližje seveda. Radost je popolna, če je nekdo drug v istem času naletel na toaletni papir, kajti potem človek resnično nima več kaj iskati: vsi imajo vse v celotnem tehnološkem in življenjskem ciklu.
Zvečer, pred televizijskim dnevnikom oziroma za sliko iz Havane, se državljani vseeno razdelijo. Iz kubanske metropole se jim z ekrana smejijo kokoši in svinje in celotna družina na enem samem kolesu. Kubancem gre še slabše, so zadovoljni nekateri Beograjčani, drugi pa opazijo, da je Havana vendarle topla in sončna vse leto. Prihaja zima, in medtem ko nekateri čepijo na obalah Save in Donave, čakajoč, da jim reka nanese kako deblo ali panj, drugi sumničevo majejo z glavo in razvijejo tezo, da oblast namerno zvišuje stanarino, da bi tako svet prepričala, naj ublaži sankcije. Če je kaj res na tem, bo kamau znano.
Medtem postaja Beograd vse bolj podoben New Yorku. Promet je dan in noč isti, pa vendar z majhno razliko: čez dan vidiš le redka službena vozila, ponoči pa redke avtomobile majnega bogatega sloja meščanov in tudi gorjanov.
KUBA
Havansko hranjenje brez hrane, zdravljenje brez zdravil, transport brez avtobusov
Kadar v hišo pride elektrika, se na televizijskem ekranu pojavi Fidel Castro
Antonio Raluy / AH3
HAVANA - Kakor hitro znova posveti elektrika na območju Playa, v zahodni mestni četrti Havane, ki je bila dolge ure pogreznjena v popolno temo, se iz hiš, za katere se zdi, da je v njih zamrlo vse življenje, oglasijo radostni kriki in ploskanje.
V tej četrti, ki je tako kot drugi deli prestolnice žrtev izmeničnega odklapljanja elektrike, trajajoče tudi po 15 ur na dan, je vse odvisno od količine nafte, ki je na voljo za delovanje termoelektrarn. Nafta tako določa življenjski ritem in razpoloženje Kubancev. Avgusta pa je prebivalcem jeza prekipela, saj je vse skupaj preseglo njihovo potrpljenje. Pogosti odklopi, ki se jim je pridružilo izjemno vroče poletje, so precejšnjemu delu Havancev pognali kri v glavo. Nekateri so se zatekli k nasilnim dejanjem in vandalizmu, ki so ju kmalu zatrli.
Drakonske omejitve elektrike, ki so v veljavi vse od konca uvoza nafte, ki jo je Kuba prej po ugodnih pogojih kupovala v nekdanji ZSSR, zbuja vse več nejevolje. Celo havanska elektrodi-stribucija je mnenja, da je prebivalstvo »omagalo« v boju za energetske prihranke. Da bi se izognili prepogostim izklopom, ki dežurnim ekipam električarjev nalagajo kar precej truda, se marsikdo zateče h »kraji« elektrike, tako da se priključi na kable, ki te-
čejo mimo njegovega doma v »privilegirane« četrti, ki jih omejitve ne zadevajo zaradi bližine kakega hotela ali bolnišnice. Pomanjkanje elektrike pa je samo del tegob prebivalstva, ki mora v resnici napeti vse sile, če hoče preživeti. »Svetiti si brez elektrike, kuhati brez plina, gibati se brez prometnih sredstev, zdraviti se brez zdravil in se prehranjevati na skrajnem robu preživetja, takšna je naša usoda,« nam razočarano potoži Havanka. »Večeri, ko je nemogoče kuhati, ker ni ne elektrike ne plina.
Že šest mesecev si prizadevam dobiti eno samo plinsko bombo,« doda. Ker je omejena tudi poraba plina, so po-
stale jeklenke skoraj nedosegljive.
Več kot 108.000 havanskih družin je vpisanih na čakalne sezname v mestu z dva milijona prebivalci. Ti nimajo veliko upanja, saj sta proizvodnja in distribucija plina skoraj povsem ohromljeni. Mestno plinsko in vodovodno omrežje v glavnem ne delujeta, razen s pomočjo domiselnih »by-pas-sov«, s spajanjem različnih cevi. V Foxi, ogromnem tridesetnadstro-pnem poslopju, v katerem so nekdaj stanovali vzhodnoevropski prebivalci, voda teče iz pip le kake tri do štiri ure na dan. Ker je položaj povsod po mestu precej podoben, so si številni prebivalci namestili v sta-
novanjih priročne cisterne, ki jim omogočijo shranjevanje te dragocene tekočine. Seveda taka voda ni vselej neoporečna in pitna, saj pomanjkanje elektrike zaustavlja tudi stroje za kloriranje vode. Zato oblasti prebivalcem priporočajo, naj vodo pred uporabo prekuhajo oziroma jo, če to ni mogoče, »za pol dneva izpostavijo intenzivnim sončnim žarkom«. Mineralne vode ni mogoče kupiti nikjer v mestu. Vsak dan se pred Diplomercado, tradicionalno samopostrežno trgovino, v kateri so nekdaj lahko kupovali samo tujci, zdaj pa je vse bolj odprta tudi za Kubance, odvijajo pravi spopadi za preostale zaloge mineralne vode.
Uslužbenci veleposlaništev in tujih družb ali preprosto posamezniki čakajo v dolgih vrstah že od zgodnjih jutranjih ur v upanju, da si bodo izborili katero od 150 velikih steklenic kisle vode, ki jo tovornjak pripelje samo enkrat na dan. Vseeno pa je notranjost Diplomercada, ki je zelo bled odsev potrošniške družbe, za Kubance še zmeraj pravi raj, saj so navajeni na pogosta pomanjkanja. Prav zato se vijejo dolge in mrzlične vrste čakajočih tudi ob precej praznih policah. Trenutno čakajo na jajca in olje, ki so jih dobili po dolgem času. Surovega masla sploh nima smisla iskati, saj je izginilo s polic že pred nekaj tedni.
ZURICH - Na švicarsko pedantnost sem se že zdavnaj navadil, pa vendar se mi je kar milo storilo, ko sem pred dnevi od pošte dobil dopis, v katerem vrli poštni uradniki ugotavljajo, da sem v natanko osmih letih, odkar so mi priklopili telefon, redno plačeval račune in 'da ne vidijo več razloga, da zadržujejo tedaj položeno kavcijo v višini 300 švicarskih frankov. Sklenili so mi jo vrniti z obrestmi vred.
Isti teden so šli moji švicarski sosedje vnovič na volišče, vendar so bile na tapeti manj razburljive teme. Vseeno me je prizadelo, da so moji sosedje in znanci v zuriškem 9. okraju kar s 70-odstotno večino zavrnili pobudo, da bi tako imenovani integrirani tujci, ki imajo trajno dovoljenje za bivanje, dobili omejeno volilno pravico na lokalni, občinski ravni. Sicer pa mi ta ne bi veliko pomagala, saj bi moral še dve leti počakati na ta status. Prihajam pač iz ene od dežel tretjega, eksotičnega kroga, kamor sodi poleg Pakistana in Ruande tudi Slovenija.
Prav zato me je poštno pisemce toliko bolj razveselilo. Pa ne zavoljo tristo in nekaj frankov, temveč zaradi priznanja - pošta mi je priznala status normalnega državljana, sicer tujca, vendar dovolj integriranega in »švicarskega«. Konec koncev tudi davke plačujem redno in točno že osem let in imam v nasprotju z rojenimi Švicarji celo višji status. Plačujem tako imenovani	»-
quellensteuer« - davek od izvirnih dohodkov, torej od bruto plače, brez pravice, da bi davčno osnovo
Poštno
integrirani
tujec
Zvone Petek/Zurich
zmanjšal na račun vzdrževanih družinskih članov in drugih stroškov.
To, da smem plačevati višje davke od Švicarjev, me sicer ne navdaja s ponosom, me pa tolaži, da moji sosedje s svojim in seveda tudi mojim denarjem ravnajo precej nespametno in kupujejo drage ameriške bombnike. Ne vem sicer, kateri vrag me je prignal v Altstetten, daleč najkonser-vativnejši ziiriški okraj, toda če ne bi objavljali volilnih rezultatov po občinah, bi tega verjetno niti ne vedel, saj so moji sosedje sicer čisto prijazni ljudje.
Letošnjo jesen, nenavadno po silnih naravnih ujmah, ki jih ne pomnijo, so Švicarji pokazali tudi veliko mero solidarnosti. Po silovitih poplavah v kantonu VVallis, kjer so stoletne vode popolnoma opustošile Brig, so v dobrodelni akciji, ki sta jo organizirala radio DRS in televizija, v dveh
dneh zbrali kar 17 milijonov frankov pomoči za žrtve poplav. Tudi tedaj, ko je bilo treba pomagati v tujini (žrtvam vojne na Hrvaškem in v Bosni, lačnim v Somaliji, po potresu v Indiji...) so moji »egoistični« sosedje pokazali, da imajo veliko srce in na račun dobrodelnih organizacij se stekajo milijoni frankov.
Da so klišeji o egoističnih in vase zaprtih Švicarjih neupravičeni, se da konec koncev dokazati na veliko načinov. Vsekakor niso bolj egoistični od drugih evropskih narodov, le da svojih čustev ne kažejo tako silovito, kot to počno denimo balkanska ljudstva, pa najsi gre za ljubezen ali sovraštvo. Verjetno so klišeji plod zavisti, ker jim pač že dolgo dobro gre in so se v tem stoletju izognili vsem vojnim vihram.
Kljub vsemu imajo Švicarji zaradi svojega obnaša-
Foto: Zvone Petek
nja med drugo svetovno vojno precej slabo vest, saj so tesno zaprli meje pred židovskimi begunci in jih tako posredno obsodili na smrt. Tedanjega političnega gesla »Barka je polna« (beguncev), pa niso vsi dosledno spoštovali. Eden od njih je bil st. gallenski policijski komandant Paul Griininger. Njegova zgodba je te dni spet aktualna, povod za to pa je knjiga, ki jo je o »dobrem človeku iz St. Gallena« napisal Stefan Keller.
Zgodba je še zmeraj živa, saj je dobrotnik, ki je na stotine beguncev rešil plinske celice, postal žrtev svoje dobrote. Leta 1939, ko so nacisti zasedli Avstrijo, je tedanji policijski komandant kljub temu, da je švicarska vlada ukazala hermetično zapreti meje, spustil čez mejo na stotine beguncev. Se istega leta so ga oblasti brezpogojno odslovile, ga postavile pred sodišče in zaradi nespoštovanja zakonov obsodile na 300 frankov kazni.
Paul Griininger je do smrti leta 1972 živel v revščini in lokalne oblasti v St. Gallenu ga do danes niso hotele rehabilitirati. Doslej so petkrat zavrnili zahtevek po rehabilitaciji. Po objavi » Griininger j e vega primera« pa bo kantonalna vlada šestič zahtevek le stežka zavrnila. Keller jeva knjiga je namreč več kot samo zgodba o dobrem človeku. Je resnica o kaznovanju človekoljubnosti, ki se je uprla nečloveškim zakonom. Knjiga je pripoved o ostrosti švicarske begunske politike, ki odpira navidez že zaceljene in pozabljene rane iz lastne preteklosti. Slabe vesti namreč ne more rešiti nobena pozaba.

ŠVEDSKA / LETOŠNJA NAGRAJENCA
Davki?
Prof. Roberts in Shaip Ne, uvala nobelovca za medicino
Nagrado 6, 7 milijona švedskih kron bosta prejela zaradi njunega pomembnega odkritja »genov z nestalno strukturo«
STOCKHOLM - Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino bosta prejela Britanec Richard J. Roberts in American Phillip A. Sharp zaradi njunih odkritij »genov z nestalno strukturo«. Stockholmski inštitut Karolinška je v motivaciji navedel, da »sta Roberts in Sharp vsak zase odkrila, da geni lahko imajo nestalno strukturo, in sicer, da določen gen lahko zasledimo v genetskem materialu v več različnih segmentih«. To odkritje je po trditvah švedskega inštituta spremenilo dosedanji osnovni koncept, po katerem se geni višjih organizmov razvijajo v teku evolucije. Obenem to odkritje omogoča napoved novega genetskega procesa, tako imenovanega »gene spli-cing« (delitev genov), ki igra bistveno vlogo v genetskem sporočilu.
Profesor Roberts se je rodil 6. septembra 1943 v britanskem Derbyju, profesor Sharp pa 6. junija 1944 v ameriškem Falmouthu (Kentucky). Dvojica bo prejela Nobelovo nagrado za medicino (6, 7 milijonov švedskih kron) 10. decembra v Stockholmu med slovestnostjo ob obletnici smrti Alfreda Nobela.
Odločitev švedskega Inštituta so medicinski znanstveni krogi odobrili. 2 vidnim zadovoljstvo, ne toliko zaradi imen, kp:
likor zaradi dejstva, da sta bila nagrajena genetika, kar je priznanje osnovnemu raziskovanju. Tega mnenja je Nobelova nagrajenka za medicino leta 1986 Rita Levi Montalci-ni. Z njo se v celoti strinja molekulami biolog Alberto Albertini, ki pri biotehnologijah zastopa Italijo v Evropski skupnosti. Zanj so v zadnjih letih nagrajevali predvsem tiste sektorje v biologiji in zdravstvu, ki so imeli takojšnji klinični odziv. Sharp in Roberts sta prišla do presenetljivega odkritja leta 1977, njune ugotovitve pa so po Albertiniju najpomembnejše v zadnjih 40 letih.
Nasmejani Sharp po telefonskem pogovoru s hčerko (AP)
Med nagrajenci za medicino je bilo še največ Američanov
STOCKHOLM - Seznam Nobelovih nagrajencev za medicino stockholmskega Karolinška Institutet v zadnjem desetletju:
1993: Richard Roberts (Velika Britanija) in Phillip Sharp (ZDA);
1992: Edmond H. Fischer (ZDA) in Edvvin G. Krebs (ZDA);
1991: Erwin Neher (ZRN) in Bert Sakmann (ZRN);
1990: Joseph E. Muray (ZDA) in E. Donnal Thomas (ZDA);
1989: Michael Bishop (ZDA) in Ha-rold E. Varmus (ZDA);
1988: James W. Black (Velika Britanija), Gertrude B. Elion (ZDA) in George H. FBtchings (ZDA);
1987: Susumu Tonegava (Japonska);
1986: Rita Levi-Montalcini (Italija) in
Stanley Cohen (ZDA);
1985: Michael S. Brovvn (ZDA) in Joseph L. Goldstein (ZDA);
1984: Niels K. Jeme (Velika Britanija) in Cesar Milstein (Argentina);
1983: Barbara McClintock (ZDA).
Že iz tega kratkega seznama je lahko vsakomur jasno, da so levji delež imeli ameriški znanstveniki. Če k temu dodamo, da je večina neameriških Nobelovih nagrajencev za medicino svoja odkritja uresničila na ameriških univerzah in inštitutih, je popolnoma točen podatek, da se visoke investicije Amerike v znanstvenem delu bogato obrestujejo. Zgovoren je tudi podatek, da od koncu druge svetovne vojne niso Američani osvojili Nobelove nagrade za medicino le enajstkrat.
pravijo
kitajski
ljudje
PEKING - V srcu kitajskega gorskega predela Junan obstaja podzemna vas, ki leži v ogromnih jamah, kjer živi skoraj 300 ljudi, Njhovi predniki so se sredi prejšnjega stoletja zatekli semkaj, da bi se izognili izžemal-ski politiki tamkajšnjih kitajskih vladarjev. To je bila zanje edina rešitev, da bi se rešili davkov, ki so takrat pestili kitajske davkoplačevalce.
Kot vidimo je bil problem davčnega grabeža občuten že v prejšnjem stoletju in značilnost sedanjega časa industrijskih držav.
O podzemni vasi na Kitajskem piše revija China Tourism, ki pravi, da jo sestavlja 54 domačij in da razpolago s šolo, kjer uči dekle, ki je pred leti odšlo na šolanje v mesto in se je po končanem študiju vrnilo v rojstno vas.
Ena prvih družin, ki se je zatekla v jame, da bi se izognila davkom, je imela priimek Cu. Sledile so ji druge, vendar imajo prebivalci le šest različnih priimkov. Vse družine živijo kar se da složno, pravi China Tourism, ki pa problema plačevanja davkov ne omenja več, tako da pravzaprav ne vemo, če se prebivalcem v komunistični Kitajski godi bolje kot se jim je godilo v fevdalni.
NORVEŠKA
Homeinijevi privrženci na delu v Oslu
Streljali na založnika, ki je izdal Rushdieve Satanske stihe
AlisterDovle/Reuter
OSLO - Norveškega založnika Rushdievih »Satanskih stihov« so v ponedeljek hudo ranili.
Direktorja založniške hiše Aschehoug, 50-let-nega VVilliama Nygaar-da, so tri krat ustrelili v hrbet pred njegovim domom v predmestju Osla. Nygaarda so peljali v bolnico in so ga operirali. Policija sedaj nadzoruje mejne prehode, letališča in pristanišča.
V skandinavskih deželah do streljanja pride le poredko. Mnogi na Norveškem se boje, da bi dežela mogla postati tarča gverilskih. napadov, ker je Norveška letos posredovala pri tajnih pogajanjih med Izraleom in OLP.
Aschehoug je na Norveškem izdal roman »Satanski stihi« leta 1989. To je bil eden prvih prevodov romana, zaradi katerega je ajatolah Homeini ukazal vernikom Rush-diea ubiti, češ da je žalil islamsko vero. Japonskega prevajalca dela so leta 1991 zabodli do smrti, istega leta pa na isti način ranili italijanskega prevajalca. Nygaard se je zelo zavzel za Rusdie-vo pravico do svobodnega izražanja in so mu zaradi tega neznanci že grozili s smrtjo. Rushdie je lani bil na obisku v Oslu in se tu sestal z Nygaardom (Telefoto AP) ter z norveškim kulturnim ministrom.
NOVICE
Močan potresni sunek v Tokijskem zalivu
TOKIO - Ob 0.55 po krajevnem času je ljudi ob Tokijskem zalivu (Tokio, Kavasaki, Jokohama, Giba in Ičihara) zbudil močan potresni sunek 7, 1 stopinje po Richterjevi jakostni lestvici, tako da so v paniki zbežali na ulice. Kljub temu da je potresni sunek trajal celih 30 sekund, ni povzročil ne žrtev in ne gmotne škode. Prav tako niso nastali tsunami (morski valovi zaradi potresa). Žarišče potresa je bilo namreč kar 400 kilometrov južno od Tokia v Tihem oceanu in po vsemu sodeč zelo globoko Med Japonci pa je potresni simek še povečal strah pred »velikim potresom«, ki bi po napovedih znanstvenikov lahko vsak trenutek prizadel Japonsko.
Lažni policisti preplavili Kitajsko
PEKING - Po pisanju dnevnika China Daily so Kitajsko dobesedno preplavili lažni policisti, ki izkoriščajo moč uniforme za zločinska dejanja. Medtem ko se oblasti trudijo, da bi zajezile rastoči val kriminala, se zločinci poslužujejo uniform, da bi nemoteno izpeljali svoja zločinska dela. Uniforme in celo policijske avte kupujejo pri brezvestnih funkcionarjih, ali pa jih ukradejo iz državnih skladišč. China Daily je navedla primer iz Zhengzhoua v Henanu (osrednja Kitajska), kjer so na 37 uniformirancev ugotovili, da so le štirje pravi policisti.
Avtobus v Ganges: umrlo 43 potnikov
HADŽIPUR (INDIJA) - Da bi preprečil čelno trčenje z nekim avtomobilom, je šofer avtobusa na nekem mostu preko Gangesa v zvezni državi Bihar silovito zavrl, a vozilo je zaneslo z mostu v reko. Po prvih ugotovitvah je življenje izgubilo 43 oseb, drugih 21 pa jih je bilo ranjenih.
Poplave v Vietnamu terjale na desetine mrtvih
BANGKOK - Katastrofalno monsunsko deževje je samo v prvem tednu oktobra v južnem Vietnamu terjalo 53 življenj. Po podatkih vietnamskih oblasti so po-lave v južnovietnamski pokrajini Phu Ven uničile 4.800 poslopij in poškodovale drugih 40 tisoč hiš.
Na Uralu rudniški plin ugonobil tudi reševalce
MOSKVA - 26 mrtvih je dokončen obračun četrtkove eksplozije rudniškega plina v premogovniku Centralnaja v Kopejsku pri uralskem Čeljabinsku. V četrtek je prva eksplozija zasula tri rudarje, ki jih je poskušala rešiti 23-članska reševalna ekipa, a tudi ta je doživela enako usodo.
FLORIDA / KONEC STRAHU
Aretirali morilca in posiljevalca priletnih žensk
_ VVASHINGTON - Poboja je na Floridi aretirala »morilca stark«, iztirjenca, ki je posiljeval le priletne ženske in jih po umoru zažgal, da ne bi za seboj pustil sledove.
29-letni Edvvin Kaprat je s svojimi 100 kilogrami telesne teže in osornim obnašanjem dobil vzdevek »Neanderthal man« (Neandertalec) od svojih sosedov, ki so se jnožakarja dobesedno izogibali. Policiji je Ka-Prat priznal, da je v okraju Hernando na Floridi Posilil in ubil štiri priletne ženske v nekaj več kot mesecu dni. Vse žrtve so bile stare od 70 do 87 let, bile so vdove in so živele največ 15 kilometrov od Kapratovega doma.
Kaprat je policiji priznal, da ga je »nevzdržni
nagon silil v taka dejanja«. Eno od žrtev je med posilstvom zadela kap. Da bi ji »prikrajšal trpljenje«, ji je z vso svojo težo stopil na vrat in jo v trenutku ubil. Po umorih je Kaprat zažgal lesene hiše, kjer so živele te starke.V prvih dveh primerih je bila policija prepričana, da je šlo za nesrečo, pri tretji pa so jasno ugotovili, da je šlo za posilstvo in umor. Na sled Kapratu je policija prišla po nekem telefonskem anonimnem pozivu. Nekdo je namreč policijo obvestil, da je »morilec stark« Edvvin Kaprat. Umori so povzročili pravo paniko med starimi, ki so si Florido izbrali kot najprimernejši kraj za svoja zadnja leta življenja.
SEUL / TRAJEKT JE PREVAŽAL PREVEC POTNIKOV
Koreja: obračun se slabša
Brodolom trajekta, ki je izginil v morskih valovih, prerašča v politični škandal
Shim Sung-won / Reuter
SEUL - V ponedeljek so iz kalne vode, v kateri so iskali trupla, vklenjena v razbitinah trajekta, ki se je med nevihto potopil v valovih Južne Koreje, potapljači prinesli na površje 12 trupel, tako da je število utopljenih potnikov sedaj naraslo na 56.
110-tonski trajekt Seohae, se je v nedeljo zjutraj potopil nasproti zahodne obale pokrajine Pusan, približno 240 km južno od Seula. Na njem je potovalo mnogo izletnikov, ribičev in domačinov. V nedeljo so rešili 67 potnikov, v ponedeljek pa niso našli več nobenega preživelega potnika.
Seznama potnikov trajekta ni, ve pa se, da je mogel prevažati 207 oseb. Ocene o številu žrtev, ki so še vklenjene v razbitinah, so zelo različne. Med potniki je bilo mnogo žensk in otrok. Posamezni pobcaji v Pusanu se boje, da bi v razbitinah
mogli najti kakih sto trupel. Preživeli potniki in domačini trdijo, da je trajekt prevažal toliko ljudi, da bi bilo lahko število pogrešanih še višje. Eden izmed preživelih potnikov je povedal, da je bil trajekt tako poln, da se potniki še obrniti niso mogli. Član državne skupščine Lee Hwi-chon, ki je pripotoval v Pusan, da bi uvedel preiskavo o nesreči, je novinarjem povedal, da je na trajektu mogoče bilo celo okrog 300 potnikov.
Po poročilih obalne straže bodo skušali z 2000-tonskim vlačilcem privleči na površje trajekt, ki sedaj leži na dnu, 15 m pod morsko gladino. Reševalne akcije se je udeležilo na tisoče vojakov, mornarjev in letalcev na patrolnih čolnih in helikopterjih. Reševalci so priskočili na pomoč, kmalu za tem, ko se je trajekt potopil, 20 minut potem, ko je odplul z otoka Wi in
se usmeril v 20km oddaljeno pristanišče Kyeogpo, na celini. Preživeli poročajo, da se je trajekt nagnil in zelo naglo potopil v visokih valovih. Mnogi od preživelih so se rešili, ker jih je s palube vrglo v morje, pravijo pa, da je bilo iz podpalubja slišati grozen hrup in vpitje vklenjenih potnikov in posadke.
Glavna opozicijska sila, demokratična stranka, je že zahtevala odstop prvega ministra Hvvang In-sunga in njegovega kabineta zaradi cele vrste hudih nesreč, do katerih je letos prišlo v Koreji. Predsednik Kirn Young-sam je ukazal temeljito preiskavo o vzrokih te nesreče in poudaril, da so potrebni strožiji varnostni ukrepi, da bi preprečili take nesreče. Po poročilih tiskovnih agencij, bi lahko prav kmalu odstavili prevoznega ministra Lee Ke-ika.
Potovanje po deželi riževih polj
3
Katja Kjuder
Popoldneve sem preživljala v bližnjih gozdovih, sledila sem stezam, ki vodijo do samotnih budističnih molilnic, kjer so posamezni menihi preživljali tudi po več let v molitvi, meditaciji in učenju.
Cesto se je dogajalo, da so me domačini nagovorili in ponudili hrano. Spominjam se, kako sem sama pešačila proti vrhu hriba, ko me je skupina starejših planincev kar priključila svoji družbi, češ da se je neprijetno podati sam na tako pot. In, če še kdo vsaj malo poz-\nn angleščino, si v tem vrstnem redu sledijo
vprašanja: Od kod prihajate? Koliko ste stari? Ste poročeni? Kaj pa ste po izobrazbi? Biti poročen je nekaj zelo važnega, kajti osnovanje družine je Korejcu pomemben cilj v življenju. Prav tako pomembna je tudi izobrazba. Zaradi velikega števila ljudi, v Južni Koreji živi 44 milijonov prebivalcev, je vpis na univerze omejen in zajamčen le tistim, ki opravijo izredno zahtevne vstopne izpite.
Učenje je pomembno tudi v budističnih templjih. V »mojem« templju je živelo približno 25 menihov, redno pa sem srečevala le sedem. »Kje pa so ostali?« je bilo moje vprašanje seulskemu študentu, sledil je odgovor: »Študirajo«. Menihi velik del življenja preživijo nad starimi sanskrtskimi besedili »sutrami« ta so zbrana v knjigi navodil, ki vsebuje Budov nauk, legende o Budinih prejšnjih življenjih ter besedila drugih slavnih budističnih mislecev.
Jung Chul Woo je bil dvajsetletni fant oblečen v rjavo ohlapno obleko, kar je že na prvi videz povedalo, da je novinec v templju, to se pravi, da mora tu za leto dni služiti pri raznih največkrat gospodinjskih opravilih. Pretrgati mora vse veze z družino, prijatelji in z zu-
nanjim svetom na sploh. Obrije si lase, kot sicer vsi ostali budistični menihi, kar pomeni že iz davnih časov odpovedovanje lastnemu družbenemu sloju. Sele po taki enoletni preizkušnji se odloči za meniško življenje, zbere si učitelja in čez nekaj let bo dobil sivo tuniko in postal pravi budistični menih.
Prvi dan še nisem poznala urnika obredov in obedov, zato sem vselej počakala, da me menihi povabijo.
Večerja je bila ob 17.30. Navadni ljudje to so kuharice, novinci, gosti in celo kakih pet menihov smo jedli v tempeljski menzi.
Ostali menihi pa v posebni zgradbi,-Ko je zvonec naznanil večerjo sem se diskretno približala sobi, kjer so obedovali menihi: tiho so stali v vrsti, novinca sta jim iz
kuhinje na majhnih, okroglih mizicah prinašala hrano, pred prevzemom so se menihi globoko priklonili in nato izginili v zgradbo, kjer so se drug ob drugemu posedli na tla in v tišini začeli obedovati.
Ob tem času so še zadnji obiskovalci zapuščali tempelj in za njimi je ostajala tišina. Počasi je tema objela pokrajino in mogočni Budin kip je tonil v črnino.
Troje menihov se je ob šestih zbrala v paviljonu, kjer so obešeni budistični inštrumenti in začel se je glasbeni ritual, ki mi bo za vselej ostal v spominu kot eno navečjih doživetij na tem poto-
vanju. Sledil je obred v templju. Sedela sem v kotu na rdeči blazini in z zanimanjem opazovala budistični ritual in poslušala pesmi v Sanskrtu. Ob devetih je tempelj zajela popolna tišina, vsakdo je odšel v svojo sobico. Ostala sem sama objeta v magično ozračje: zunaj je pihljal veter in po dvorišču valil suho listje, bingljanje zvončkov, ki krasijo pagodo, pa je postajalo čedalje bolj slišno. Po dolgem času sem bila v miru, končno izven hrupa milijonskih mest. Počutila sem se kot v drugem svetu, res ni slučaj, da je ta kraj dobil ime Songni kar dobesedno pomeni beg iz vsakdanjosti. V tej omami sem zaspala. Ponoči sem slišala čudovito petje, bila sem preveč utrujena, zvoki so se pomešali z mojimi sanjami in ponovno sem utonila v globok spanec. Nenadoma so me prebudili udarci po vratih, ki so naznanjali zajtrk. Pogledam na uro: 5.40! Joj res čudni urniki, nekoliko omotičena stečem čez mrzlo dvorišče v jedilnico, kjer je bilo že vse na nogah. Ob šestih sem že znova spala, čeprav so ob tej uri začeli prihajati prvi obiskovalci.
(nadaljevanje sledi)

V OSPREDJU / SLOVENSKA ZUNANJA POLITIKA V PARLAMENTU
Prejšnji zunanji minister Rupel in sedanji minister Peterle si delita lekcije
Zelo dobri slovensko-nemški odnosi - Lojze Peterle ni bežal pred ameriškim državnim sekretaijem
Slovenija še mor poravnaH račune
LJUBLJANA - Največji del seje odbora za mednarodne odnose so elani namenili odnosom z Italijo. V ospredju obravnave je bil poletni obisk italijanskega zunanjega ministra Andreatte in pogajanja, M že nekaj Časa potekajo med delegacijama obeh držav, izmenično enkrat v Rimu, potem spet na gradu Str-mol. Zunanji minister Lojze Peterle in slovenski veleposlanik v Rimu Marko Kosin sta povedala, da Italija na urejanje odnosov s Slovenijo ne gleda več v svežnju, skupaj z reševanjem odškodninskih zahtev optantov. Te zahteve bi sicer morale biti rešene že s sporazumom iz Rima, po katerem naj bi Slovenija izplačala odškodnino, vendar Italija, še posebej pa Furlanija - Julijska krajina, to vprašanje neprestano pogreva v časopisih. Kot je pokazala razprava, pa ima tudi Slovenija še neporavnane račune, saj bi doslej morala izplačati že 16 milijonov dolarjev, vendar ni plačala še ničesar. Odbor je zaradi tega izrazil nezadovoljstvo.
Poslance je najbolj zanimalo, kaj so se slovenski predstavniki dogovorih z italijanskimi glede zastopanosti Slovencev v deželnih parlamentih. Andreat-ta je Peterletu ob srečanju na Bledu dejal, da po sedaj veljavnem javnem pravu ni mogoče zagotoviti predstavništva manjšine v parlamentu, vsaj ne tako, da ob tem ne bi upoštevali njene številčnosti, so pa drugi mehanizmi, zastopstvo manjšine bi se na primer dalo zagotoviti prek parlamentarnih strank. S tem v zvezi je Dimitrij Rupel (DS) dejal, da bi bilo treba »bolj odločno zahtevati pravice za slovensko manjšino, saj imajo Italijani v Sloveniji zagotovljeno mesto za svoje predstavnike v parlamentu, odnos Italije do Slovencev pa še zdaleč ni enak njenemu odnosu drugih manjšin, recimo do avstrijske na Južnem Tirolskem.« Ruplovo razpravo je podprl tudi Ivo Hvalica (SDSS), ki je še menil, da bi Slovenija morala bolj pogosto vzdrževati stike z deželo Furlanijo - Julijsko krajino, saj ti po osamosvojitvi niso tako pogosti. Lojze Peterle je dejal, »da odnosov z Italijo ne bomo urejati z macolo«, sporočil pa je še, da se bo v kratkem sestal z novim predsednikom deželne vlade Furlanije - Julijske krajine.	Boštjan Lajovic
LJUBLJANA - V nasprotju z običajnim vzdušjem na praviloma duhamomih sejah parlamentarnega odbora za mednarodne odnose so se poslanci včeraj nekajkrat celo nasmehniti, za prijeten začetek pa je poskrbel tudi starosta ljubljanskega diplomatskega zbora, nemški veleposlanik v Sloveniji dr. Gunther Sei-bert, ki je svoj pogovor s poslanci začel v zgovorni slovenščini. Poslanci so ga nagraditi z aplavzom. Sei-bert je sicer podrobno opisal razmere v Nemčiji, ocenil mednarodne razmere
po padcu železne zavese, poudaril pa je, da so odnosi med Slovenijo in Nemčijo zelo dobri. Zanimivi so biti njegovi odgovori o perspektivah evropske varnosti in o možnostih Slovenije, da se priključi kakšni od vojaških zvez. Veleposlanik Seibert je dejal, da se zveza Nato po njegovem mnenju še precej časa ne bo širila.
Iskriva polemika se je razvnela tudi ob poročilu o nedavnem obisku Lojzeta Peterleta v Združenih državah Amerike, ko je Dimitrij Rupel vprašal, kako se je
ministru Peterletu »uspelo izogniti srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Christopherjem« in zakaj se Janez Drnovšek ni srečal z Billom Clintonom, obisk pa je Rupel nasploh ocenil kot »podstandarden«. Peterle je to označil za Ruplov osebni pogled, ki pa ni ustrezno argumentiran, saj »obdelati 19 zunanjih ministrov v 5 dneh ni malo«, z odgovorom »da nikakor ni bežal pred Christopherjem«, pa je celo požel smeh med člani odbora. Peterle je pojasnil, da si za srečanje z vodilnimi politi-
ki ZDA prizadevajo že od spomladi, vendar brez uspeha, mimogrede pa je Ruplu še vrnil »udarec« in ga vprašal, zakaj je prvi stik z republiko Irsko moral vzpostaviti šele zdaj, čeprav bi bilo to potrebno že dosti prej...
Odbor je sprejel še dve pobudi: prva zadeva sporazum med Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo o trgovini s tekstilnimi proizvodi, druga pa sporazum o prosti trgovini med Slovenijo, Češko in Slovaško.
Boštjan Lajovic
Člani odbora so najbolj uživali v polemiki med Ruplom in Peterletom (Foto: Tomi Lombar)
DRŽAVNI ZBOR / KOLEGIJ
Novembra o proračunskem memorandumu za prihodnje leto
Poslanci bodo obravnavali še 17 točk - Izpolnjeni vsi pogoji za ustanovitev samostojne poslanske skupine
LJUBLJANA - Naslednje zasedanje državnega zbora se bo začelo 9.novembra. Na njem bodo poslanci najprej obravnavati predlog proračunskega memoranduma za prihodnje leto, so skleniti na kolegiju državnega zbora. Se pred tem bodo zaprosili vlado, naj pojasni, ali je memorandum le obravnavala ati tudi sprejela, ker se tega iz dokumenta ne da razbrati. (Po naših informacijah vlada tega ni zapisala zato, ker ne gre za zakon. Pa tudi v tem primeru bi na vladi zapisali, da je vlada besedilo le določila in ne sprejela, saj zakone sprejema državni zbor.)
Poleg te bo na dnevnem redu novembrskega zasedanja še 11 točk, in sicer: nacionalni program gra-
dnje avtocest v Sloveniji, lokalna samouprava, lokalne volitve, delovna razmerja, zaposlovanje in zavarovanje v primeru brezposelnosti in druge te-me.Vodje poslanskih klubov so sicer negodovali zaradi prezajetnih dnevnih redov sej in se zavzeti za določitev prednostnih delovnih nalog v prihodnjem letu.
Kolegij državnega zbora je tudi ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji za ustanovitev samostojne poslanske skupine, ki jo sestavlja 5 bivših članov poslanske skupine slovenske nacionalne stranke. Priporočili so jim le, naj v parlamentu nastopajo v svojem imenu in ne v imenu zunajparlamentarnih strank, katerih člani so.
Matjaž Albreht
S komunikeji pron novinarjem
LJUBLJANA - Včeraj se je za zaprtimi vrati znova sestala komisija državnega zbora slovenskega parlamenta za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. V strogi tajnosti so se člani komisije na tem svojem, sicer že sedmem sestanku pogovarjali predvsem o tem, kako naj sploh delujejo, da bo parlamentarni nadzor dejansko učinkovit ter da se bodo ob vsem tem vsi skupaj vedli, s tem so se strinjali vsi, državotvorno. To pomeni, da mora parlament začeti opravljati svoje delo nadzornika in ne sovražnika državnih tajnih služb, saj so vsi skupaj pač del institucij sistema. Operativno so se dogovoriti, da bodo poslej nadzorovali Sovo in Vomo v tako imenovanih trojicah (po trije člani komisije skupaj) ter da bodo tudi prihodnjih nekaj sej zaprli za javnost, saj bodo na njih obravnavali izsledke doslejšnjega operativnega dela. »Lovcem« na informacije, t.j. novinarjem oziroma njihovi poklicni radovednosti, pa bodo poskušali ustreči z uradnimi komunikeji s svojih sej.	Ivanka Mihelčič
Razprava odbora o neenakem položaju žrtev vojne (Foto Tomi Lombar)
LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za zdravstvo, družino in socialno politiko se je včeraj seznanil z neurejenim pravnim položajem mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno, izgnancev, ukradenih otrok in žrtev komunističnega nasilja. Na seji so obravnavali tudi poročilo o še nerešenih vprašanjih v zvezi z vojno škodo, ki ga je odboru predložila vlada. Ta je za to področje ustanovila tudi posebno komisijo. Komisija je že pripravila sedem predlogov za nadaljnje delo. V razpravi so člani odbora ugotovili, da so mobiliziranci, izgnanci in ukradeni otroci, ki so slovenski državljani, žrtve vojnega nasilja, zato bi se jim morala priznati pokojninska doba za čas, ki so ga prebili v nemški vojski, vojnem ujetništvu, taboriščih, izgnanstvu in podobno.
USTAVNI ZAKON / SPREMEMBE
Za podaljšanje ustavnega roka
Ključne zakone naj bi državni zbor sprejel do 1. julija 1994
LJUBLJANA - Delovni skupini parlamentarnega odbora za notranjo politiko in pravosodje je v drugo uspelo uskladiti različne predloge v zvezi s spremembami ustavnega zakona, s katerimi bi podaljšati rok za uskladitev zakonodaje z ustavo, ki je bila sicer sprejeta že pred dvema letoma saj ta poteče konec tega leta. Ce je po prvem sestanku kazalo, da bodo vsaj štiri stranke ostale na različnih bregovih (SKD, SLS in DS na enem ter ZL na drugem), je včeraj prišlo do preobrata, končni rezultat pa je naslednji: okoli 35 ključnih zakonov naj bi z ustavo uskladiti do 1. julija prihodnje leto, druge zakone pa do konca prihodnjega leta. Minister Lojze Janko bo v naslednjih dneh pripravil seznam najpo-
membnejših zakonov, ki pa najverjetneje ne bo bistveno drugačen od seznama, ki ga je vlada že pripravila kot prioritetni program A. Iz njega izhaja, da je treba prednostno sprejeti zakone s področja uprave, lokalne samouprave in sodstva, okoli deset zakonov z davčnega področja in zakonodajo, ki izhaja iz drugačnih lastninskih razmerij. Do prednostnega seznama naj bi se še pred razpravo v državnem zboru opredelile parlamentarne stranke.
O spremembah ustavnega zakona naj bi poslanci odločati prihodnji teden. Spremembe ustavnega zakona terjajo skoraj popolno soglasje strank, saj morata zanje glasovati dve tretjini vseh poslancev.
Majda Vukelič
LDS / PRORAČUNSKI MEMORANDUM
Počakati na preklic embarga in se šele potem odločati
LJUBLJANA - Proračunski memorandum za prihodnje leto je pomemben dokument, saj ukinja možnost renominacije, je na včerajšnji novinarski konferenci ocenila Liberalno demokratska stranka. Po mnenju Janeza Kopača, predsednika parlamentarnega odbora za javne finance, pa ima proračunski memorandum nekaj pomanjkljivosti, saj bi bilo za njegovo izpolnitev potrebno sprejeti več zakonov, kot je predvideno. Tako naj bi bila zagotovljena večja disciplina porabe in usklajeno delovanje najrazličnejših skladov in institucij. O fi-
nanciranju proračuna med letoma 1995 do 1997 pa je povedal, da bi bilo zadolževanje v tujini, ki naj bi dosegalo dva odstotka družbenega proizvoda, previsoko.
Iz proračuna preveč izstopata tudi postavki za oboroževanje ter za izgradnjo Narodne univerzitetne knjižnice. Ker za Slovenijo še vedno velja embargo za nakup orožja, je po mnenju Kopača bolje počakati na preklic embarga in potem z rebalansom povečati denar za obrambo, gradnjo knjižnice pa preložiti na čase, ko bo gospodarska recesija manjša. (STA)
Izjava
Ob napovedanem zmanjšanju sredstev za slovensko manjšino v Italiji
l.
Odbor za mednarodne odnose poudarja pomen Zakona o obmejnih območjih št. 19/91 iz leta 1991, v okviru katerega je bila slovenska manjšina v Italiji, prvič po drugi svetovni vojni, kot skupnost deležna državnih sredstev za delovanje njenih najvažnejših ustanov.
K
Odbor za mednarodne odnose izraža zaskrbljenost, ker vlada Republike Italije v predlogu zakona o proračunu za leto 1994 načrtuje znižanje sredstev, namenjenih slovenski manjšini v Italiji, in sicer z dosedanjih 8 milijard Urna 3 milijarde lir. Iz teh sredstev poteka financiranje večine važnejših ustanov slovenske manjšine v Italiji -Glasbene matice, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Zavoda za slovensko izobraževanje v Benečiji, Narodne in študijske knjižnice, Slovenskega stalnega gledališča in drugih.
m.
Odbor za mednarodne odnose poziva italijanski parlament, naj sprejme amandma, ki predvideva ohranitev sredstev za slovensko manjšino v Italiji vsaj na dosedanji ravni.
POLICIJSKI SINDIKAT
Stavka se nadaljuje
Podpora drugih sindikatov in italijanskih policistov
LJUBLJANA - »Vlada dosedaj ni ponudila nič takega, zaradi česar bi lahko pristali na konec stavke. Se vedno zahtevamo pravičneje vrednotenje našega dela, zato nadaljujemo stavko še 48 m«, je bil na včerajšnji tiskovni konferenci odločen predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Zdravko Melanšek. Dodal je še, da ponudba, da bi počakali na obravnavo novega zakona v parlamentu zanje ni sprejemljiva, saj vsebina zakonba še ni znana, do sprejetja zakona pa bo minilo preveč časa. Policisti pa pravzaprav že od jeseni leta 1990 čakajo, da se medi področje državne uprave. Policijski sindikat tudi ne pristaja na obtožbe, da v času stavke prihaja do zapore meja in omejevanja svobode gibanja. Meje določa država, delavci organov za notranje zadeve pri njenem varovanju samo opravljajo svoje dolžnosti po zakonu. Očitno naša država ne čuti odgovornosti do državne uprave kot do delavcev niti do državljanov, da se toliko časa ne odzove na njihovo delo, oziroma nedelo, torej o pravni državi pri nas še ne moremo govoriti, je še dejal Melanšek.
Policijski sindikat ne zahteva povečanje plač, ker bi s sedanjimi ne mogli preživeti. Zahtevajo samo ustrezno vrednotenje
njihovega dela, kar v praksi pomeni povečanje izhodiščne plače iz sedanjih 25.999 na 30.600 tolarjev. Pristali bi še na podobne variante, le da bi bilo njihovo delo bolje plačano. Ob tem so predstavniki sindikata predstavili še druge težave policistov. V zadnjih letih imajo bistveno več nalog, kot pred leti, številčno pa se njihove enote niso povečale.
S stavko ne bi radi preveč prizadeti državljanov, zato so se odločili za stavkanje v intervalih, čeprav očitno ta varianta ni najbolj uspešna. Po podatkih sindikata stavka kakšne večje škode ni napravila, saj so policisti opravljali najnujnejše naloge, za katere še vedno zahtevajo plačilo. Država po zakonu o stavkah ne more vključiti stavkokazov, v delovno obveznost pa jih lahko prisili le v izrednih razmerah, so še povedali predstavniki PSS.
Pisno so jih podprli mnogi sindikati, tudi največji italijanski policijski sindikat in člani PSS Uprave policije pri MNZ. Zavedajo se, da bi s prenehanjem fizičnega varovanja politikov in pomembnejših stavb izvajali večji pritisk na politiko. Ce v prihodnjih dneh spet ne bo ustreznega odziva s strani vlade, bodo razmisliti o daljši kontinuirani stavki.
Anita Žmahar
KAZENSKA OVADBA / DAVČNA UTAJA
Fanellija še ni bilo k preiskovalnemu sodniku
Osumljenega bodo zaslišali kasneje
KOPER - Minulo soboto so vsi osrednji časniki objavili novico o tem, da so preskovalne-mu sodniku izročili Al-da Fanellija, nekdanjega vodjo posojilne službe v portoroškem Casinoju. Novica se je razširila na podlagi obvestila službe za stike z javnostjo pri ministrstvu za notranje zadeve.
Preiskovalni sodnik koprskega sodišča Mitja Špindler pa je povedal, da Fanellija k njemu niso privedli. V zvezi s kazensko ovadbo zoper A.F. zaradi suma davčne utaje je Špindler sicer sprožil preiskavo, zatrjuje pa, da se z gospodom Fanelijem še ni pogovarjal. "Odredba za hišno preiskavo pri A.F. je bila izdana že 29. maja letos.
Tedaj med hišno preiskavo niso našli nič takšnega, kar bi kazalo na sledove kaznivega dejanja. Sedaj, 8.10., je bila ponovno zahtevana odredba za preiskavo v hiši A.F. in na njegovem plovilu, ki ga ima v portoroški marini.
Ker pa v tej zahtevi nisem našel okoliščin, ki bi utemeljevale ponovno hišno preiskavo, take odredbe nisem izdal; sem pa odredil preiskavo plovila, ki so jo tudi že opravili, vendar zapisnika še nisem prejel.”
Odredbe o privedbi preiskovalni sodnik ni izdal in osumljeni A.F. še ni bil zaslišan.
Narava kaznivega dejanja, katerega je osumljen A.F., po oceni preiskovalnega sodnika ne
narekuje pripora. Predvideva pa, da bo v naslednji fazi preiskave tožilec izdal zahtevo za privedbo. Preiskovalni sodnik bo tedaj osumljenega zaslišal zgolj v okvirih preiskave o očitani davčni utaji.
Božo Truden, vodja urada za stike z javnostjo pri ministrstvu za notranje zadeve, pa je povedal: "Naša informacija o privedbi A.F.je bila točna.
Bil je aretiran, odvzeta mu je bila prostost, kajti policija ima svoje izvirne pristojnosti za taka dejanja v postopku. Seveda pa je v pristojnosti preiskovalnega sodnika, da privedenega osumljenca izpusti na prostost.”
Boris Vuk
ANONIMNO PISMO JANEZU DRNOVŠKU _
Nezakonitosti v vrhu policije?
Nepodpisani uslužbenci MNZ zahtevajo vladno preiskavo
morejo podpisati z imeni in priimki, ker so visoki delavci kriminalistične službe MNZ, omenjeni v pismu, še vedno na svojih položajih.
Pismo predsedniku
vlade je bilo 7. 10. poslano tudi nekaterim poslancem v parlament, zanimivo pa je, da je istega dne ministrstvo za notranje zadeve izdalo uradno sporočilo, v katerem opozarja, da »anonimna pisanja ne sodijo v sredstva javnega obveščanja« in da bi novinarske hiše morale posumiti v verodostojnost
sporočil, na katerih ni nnrtnisA tia nAf^.Ata. (T. D.J
LJUBLJANA - V naše uredništvo smo spet dobiti nepodpisano pismo, tokrat »skupine zaposlenih v ministrstvu za notranje zadeve«, naslovljeno na predsednika vlade Janeza Drnovška. Sporočilo je neke vrste nadaljevanje tistega, ki so ga podpisali »pošteni policisti«, saj navaja vrsto primerov »zlorab in nepravilnosti« v samem vrhu slovenske policije v času, ko je ta resor vodil Igor Bavčar.
V pismu je omenjenih nekaj vodilnih delavcev takratne kriminalistične službe MNZ (Strolig, Po-dbevšek, Maver,...). »Osu-
mljeni« pa so različnih »prekrškov«; vpletenosti v igro na srečo Catch the Cash, ustaviti naj bi preiskavo afere Slovin (oziroma naj bi jo preusmeriti v napačno smer), pri trgovanju z orožjem naj bi državo oškodovati za velikanske vsote denarja (najmanj dva milijona ameriških dolarjev!) in tako naprej. Avtor(ji) pozivajo Drnovška, naj vlada »do konca razišče in ugotovi odgovornost navedenih oseb«, predvsem pa »zahteva neodvisno preiskavo finančnega poslovanja notranjega ministrstva«. Na koncu še trdijo, da se ne

AVSTRIJA/PORABJE
Torek, 12. oktobra 1993
11
^AVSTRIJA / ANALFABETIZEM
Okrog 200.000 Avstrijcev ne zna brati in pisati...
Raziskava avstrijskega inštituta
DUNAJ- NiC kaj razveseljive podatke o analfabetizmu je pred nedavnim pokazala Študija Inštituta za raziskovanje bralnih navad Avstrijcev.
Potemtakem 200.000 Avstrijcev deloma ali sploh ne zna pisati in brati. Kot študija kaže, sicer razpoznavajo posamezne Črke, ne dojamejo pa njihovega smisla
Ti »civilizirani analfa-beti»v Avstrije se povečini znajo podpisati, a dostikrat ne vedo, kam in kje naj postavijo svoje ime. Analfabetizem je predvsem razširjen med prebivalstvom, ki v poklicnem življenju nima opravka s pisnimi podlagami, pri čemer pa je nepismenost večja pri moških in manjša med ženskami.
Ta fenomen nepismenosti strokovnjaki imenujejo »funkcionalni analfabetizem«, ki ga ne najdemo samo, to vsaj izkazuje študija, pri nizko ali slabo izobraženem prebivalstvu, ampak celo med maturanti. Na splošno pa velja, da so starejši ljudje bistveno bolj prizadeti kot mlajši rod.
Študija pa je pometla tudi z zelo priljubljenim predsodkom oz. laično ugotovitvijo, da je funkcionalnega analfabetitz-ma kriva predvsem televizija. Osebe, ki malo časa presedijo pred stanovanjskim kinematogra-
fom, so prav tako nepismene kot tiste, ki jim je gledanje televizije postalo bistven življenski smisel.
Važno vlogo pri pojavu funkcionalnega analfabetizma pa igra knjiga. Iz študije je razvidno, da 40 odstotkov oseb pod tridesetim letom le redko seže po knjigi, 33 odstotkov jih le redko ali pa nikoli ne bere časopisov.
Avtorji študije so krivca za mizero že našli. To je šola, ki ljudi ne usposablja več za branje. Veliko šolskih knjig ni primernih za šolarje, med 4. in 5. šolsko stopnjo število pojmov silovito naraste od 500 na 5000!
Posledice so zaskrbljujoče. V nekaterih avstrijskih pokrajinah ima že vsaki tretji šolar težave z branjem, vsaki drugi z gramatiko. Tem osebam dostikrat ne preostane drugega, kot da se zaposlijo kot pomožni delavci.
V	boju proti analfabetizmu študija med drugim zahteva posebne alfa-betizacijske tečaj za odrasle, posebna usposabljanja učiteljev ter več pozornosti t. i. kulturacijskim tehnikam. Hkrati poziva starše, naj s svojimi otroci več berejo.
V	mednarodnem merilu stoji Avstrija še kar dobro. V Nemčiji je okoli 4 milijone analfabetov, v Franciji dva in v Angliji 2, 5 m ilijonov.
Franc VVakounig
AVSTRIJA - KOROŠKA /VRANITZKV NA TISKOVNI KONFERENCI:
Urad zveznega kanclerja je za razširitev slovenskih oddaj
Zaenkrat odklonilen odgovor ORF - Sejo sosveta 19. novembra?
Ivan Lukan
CELOVEC/BELJAK -Avstrijski kancler Franz Vranitzky (slika desno) je včeraj v okviru svojega uradnega obiska dežele Koroške na tiskovni konferenci v Beljaku potrdil, da je Urad zveznega kanclerja sprožil pobudo za raširitev radijskih in televizijskih oddaj za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem.
Po besedah Vranitz-kega je vodstvo avstrijske radio-televizije (ORF) na pobudo Urada zveznega kanclerja zaenkrat odgovorilo odklonilno, utemeljilo pa je negativen odgovor s finančnim položajem podjetja, ki da ne dopušča razširitev slovenskih oddaj.
Zanj zadeva ni zaključena, je zatrdil na vprašanje »Republike« Vrani-tzky in dodal, da pogovori oz. pogajanja o tem vprašanju niso zključeni ter da zadeva z odklonilnim stališčem ORF-a tudi ni z mize.
Sef avstrijsek vlade je tudi ogovoril na vprašanje konstituiranja novega sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja, potem ko se je staremu iztekla funkcijska doba začetek septembra letos.
Vranitzky je dejal, da se v pogovorih znotraj narodnostne skupnosti odpravijo nesoglasja zaradi sestava in kompetenc tega posvetovalnega orga-
na. Naznanil pa je tudi pripravljenost pomagati najti izhod iz slepe slepe ulice, če le-to želijo predstavniki narodnostnih skupnosti.
V zvezi s sosvetom je bilo iz Urada zveznega kanclerja v zadnjih dneh slišati, da se bo ta organ po vsej verjetnosti sestal 19. novembra letos ter da bi se na tej seji konstituiral tudi sosvet v novi sestavi. Sejo bo sklical Urad zveznega kanclerja, datum seje pa se ujema tudi s predstavami predsednika starega sosveta Matevža Grilca. Le-ta je v intervjuju za »Republiko« poudaril, da je - po poslovniku - stari sosvet toliko časa v funkciji, do-
Presednik (starega) sosveta Matevž Grilc in Heinz Tichy z Urada zvenega kanclerja.
kler ni konstituiran novi.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Cerkev ter v deželnem zboru in v avstrijskem parlamentu zastopane stranke (socialdemokrati, ljudska stranka, svobodnjaki in Zeleni - op. ured.) so medtem že imenovali svoje člane za novo funkcijsko dobo narodnostnega sosveta za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem, Narodni svet koroških Slovevencev pa je imenovanje novih članov pogojeval z vsebino odgovora Urada zveznega kanclerja na pismo predsednika NSKS. Grilc v pismu zahteva večjo obveznost sklepov sosveta za politike tako na deželni
PORABJE
Ravnatelji iz Koroške pri porabskih Slovencih
Srečali so se s predstavniki Zveze Slovencev na Madžarskem - Obisk na univerzi v Sombotelu
Vai.kri.ia Perger
MONOŠTER - 6. in 7. oktobra je bilo v Porabju na obisku 30 ravnateljev koroških vz-gojnoizobraževalnib ustanov, od vrtcev do srednjih in glasbenih šol, ter predstojnik in svetovalec Zavoda RS za šolstvo in šport, OE Slovenj Gradec. Studijsko potovanje, ki so ga organizirali ravnatelji pod strokovnim vodstvom slovenjgraške in murskosoboške enote Zavoda za šolstvo, je bilo zamišljeno kot poglobljeno spoznavanje razmer v izobraževanju slovenske manjšine ter seznanjanje z življenjskim utripom porabskih Slovencev nasploh. Gostje pa so predvsem na izobraževalnem področju ponudili različne možnosti sodelovanja in pomoči.
Prvi dan so obiskali vse tri osnovne šole, kjer se izobražujejo pripadniki manjšine; z začudenjem so sprejeli infomacijo, da so stanovska, gornjeseniška in 2. monoštrska šola po madžarski šolski zakonodaji osnovne Sole, ki poučujejo jezik narodnosti, torej slovenski jezik, le kot učni predmet, ves ostali pouk pa poteka v madžarskem jeziku. Kakršne koli vzporednice z izobraževanjem pripadnikov madžarske narodnosti v Republiki Sloveniji so torej nemogoče, zaskrbljujoče pa je tudi dej-
stvo, da otroci iz leta v leto prihajajo v šolo s slabšim znanjem slovenščine, zadnjih nekaj let pa pravzaprav z nobenim in tako jim slovenski jezik pomeni tudi jezik, ki se ga učijo na novo. Na žalost pa učni načrti ter učbeniki niso prilagojeni temu, zato je delo učiteljev toliko težje. Gostje so menili, da so v življenju in delu narodnostnih šol, predvsem pa pri prebujanju in utrjevanju narodne zavesti izredno pomembni neposredni stiki s šolami iz Slovenije; tudi njihove šole namreč tesno sodelujejo z narodnostnimi šolami na avstrijskem Koroškem, najuspešnejše pa je sodelovanje na športnem, glasbenem ter raziskovalnem področju.
Popoldne so se gostje srečali z vodstvom Zveze Slovencev na Madžarskem ter urednico štirinajstdnevnika Porabje. Predsednik slovenske zveze je spregovoril o politični organiziranosti manjšine, težavah, s katerimi se le-ta vsakodnevno srečuje, predstavil je sodelovanje z matično Slovenijo, ki poteka predvsem na kulturnem in izobraževalnem področju, kar pa je vsekakor premalo, kajti manjšina bi za svoj obstoj in razvoj potrebovala tudi dobro gospodarsko sodelovanje, ki pa se že nekaj časa le obljublja. Po-
rabski Slovenci si vsekakor želijo manj obljub in več konkretnih dejanj s strani matične Slovenije, kar bi bilo tudi prav.
Drugi dan študijskega potovanja je bil namenjen obisku na Visoki učiteljski šoli v Sombotelu, predvsem Katedri za slovenski jezik in književnost, ki deluje že 13 let, in se uspešno povezuje s Pedagoško fakulteto v Mariboru ter s filozofsko fakulteto v Ljubljani. Predstojnik katedre, dr. Karel Gadanyi, je gostom podrobno predstavil ustanovo in z zaskrbljenostjo ugo-tavjal, da je bodočnost le-te zelo negotova, kajti trenutno imajo le 8 študentov, izmed teh je le eden porabski Slovenec, polovica pa jih je absolventov. Zaradi izredno heterogene strukture študne-tov, večina namreč nima nobenega pred-zanja slovenskega jezika, je delo zelo oteženo, rezultati pa izredno skromni. Gostje so menili, da je ustanova vsekakor premalo »slovenska«, da bi lahko vzgojila dobre, narodno zavedne učitelje slovenskega jezika.
Ta dva dneva študijskega potovnja sta za koroške ravnatelje bila vsekakor zanimiva in poučna, spoznali so mnogo novega in doslej neznanega, Porab-cem pa bo dobrodošla vsaka njihova pomoč.
_____AVSTRIJA / SPORAZUM MED ZELENIMI GIBANJI_
Na volitve skupno
Zeleni (Zelena alternativa) in Združeni zeleni Avstrije našli načelni dogovor za državnozborske volitve leta 1994
DUNAJ/LINZ - Pri volitvah v naslednjem letu, ko Avstrijci ne bodo na novo volili le poslance v državni zbor, temveč tudi v vrsto deželnih zborov (med drugim tudi na Koroškem - op. ured.), bodo v parlamentu zastopani Zeleni (Zelena alternativa) nastopili skupaj z meščansko-zeleno VGO (Združeni zeleni Avstrije). Tozadevno iniciativo sta v napetih pogajanjih podala voditelj zelene stranke, Peter Pilz, in šef zelenega gibanja Josef Bu-chner.
Rojevanje enotnega zelenega volilnega- gibanja ni bila lahka zadeva. To so pokazali dogodki okoli posvetov vodstev obeh zelenih strank oz. gibanj, saj je bilo potrebno izjave obeh vodij podkrepiti z
Igor Schellander
načelnimi - in nenazadnje kompromisnimi -sklepi. Stranki »Zeleni« (prej Zelena alternativa) in »Združeni zeleni Avstrije« (VGO) sta v preteklih letih nastopali pri volitvah v medsebojnem konkurenčnem razmerju ter se hromili povsod tam, kjer zeleno gibanje še ni bilo politično ustaljeno. Letos na primer pri volitvah v Nižji Avstriji, kjer nobeni od njih ni uspelo osvojiti deželnozborski mandat.
Na dunajskem zasedanju vodstva Zelenih je Peter Pilz lahko po dolgih razpravah oznanil kompromis: v parlamentu zastopana zelena stranka je pripravljena (vsaj glede
na parlamentarne volitve do zdaj nepomembni) VGO ponuditi sigurno 7. in 10. mesto na skupni kandidatni listi pri držav-nozvborskih volitvah. Tudi pri zasedanju VGO v Linzu (Gornja Avstrija) je vladala nepetost: Josef Buchner je svojo ponovno izvolitev za predsednika stranke pogojeval s pristankom na skupni volilni nastop z Zelenimi -in bil ponovno, čeprav samo s tesno večino, izvoljen.
Sobotni kompromisni evforji je sledilo nedeljsko negodovanje. Josef Buchner je dejal, da je bil razočaran, ko je dobil posredovano izformulirano pismeno ponudbo Zele-
nih o kooperaciji. Le-ta naj bi vsebovala vrsto negativnih točko, zaradi katerih bi lahko bila samostojnost VGO v okviru zelenega volilnega sporazuma vprašljiva.
Z dunajskega zasedanja Zelenih je takoj nato sledil užaljeni odmev, češ Buchnerju gre zdaj očitno za lov na efekte, saj naj bi mu z Dunaja posredovali pametno ponudbo.
Ali bo načelni dogovor o skupnem volilnem nastopu res obetal pričakovani premik v odnosu med dolgoletnimi zelenimi konkurenti, se bo pokazalo kar kmalu: najkasneje takrat, ko bo treba izdelati konkretne skupne programske in politične osnove za politično delo.
:
kot tudi na zvezni ravni.
Kancler Vranitzky je na tiskovni konferenci zavzel stališče tudi do zahteve koroških strank za razglasitev 10. oktobra, dneva koroškega plebiscita leta 1920, kot dela prostega deželnega praznika. Ostal je nevtralen in poudaril, da gre za odločitev, ki jo mora sprejeti oz. izglasovati avstrijski parlament. Zahtevo po deželnem prazniku je označil kot »razumljivo«, hkrati pa je poudaril, da je treba upoštevati tudi kontra-glasove. Na koncu se je izrekel za čim prejšnjo odločitev v pristojnem parlamentarnem (pod) odboru.
Bi
■
\
jjj
V:
e
■
■
jj
;
NOVICE
Klestil na Portugalskem
DUNAJ/LIZBONA - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je včeraj popoldne iz Dunaja odpotoval na dvodnevni uradni obisk na Portugalsko.
V	središču pogovorov z najvišjimi predstavniki države na iberiskem polotoku bodo avstrijska prizadevanja za čimprejšnji vstop v Evropsko skupnost. Avstrija si s strani Portugalske, ki je že članica ES, pričakuje močno podporo v pogajanjih v Bruslju. Na sporedu obiska avstrijskega predsednika je nadalje govor pred poslanci parlamenta v Lizboni. Zadnji uradni obisk nekega avstrijskega predsednika na Portugalskem je bil leta 1984 (zvezni predsednik Rudolf Kirchschlager), portugalski predsednik Soares pa je uradno obiskal Avstrijo preteklo leto.
Bivši zunanji minister Leopold Grafz obsojen na 450.000 šilingov kazni
DUNAJ - Vrhovno deželno sodišče na Dunaju je včeraj potrdilo sodbo proti bivšemu avstrijskemu zunanjemu ministru Leopoldu Gratzu zaradi krivega pričevanja v procesu Lucona. Leopold Gratz je s tem pravnomočen obsojen na denarno kazen v višini 450.000 šilingov. Sodišče je v svoji utemeljitvi potrdilo, da je bivši avstrijski minister pri svojem pričevanju pred sodiščem napačno prikazal dejstva, zmanjšanje prvotno izrečene kazni pa da bi pomenilo »bagatelizacijo« tega dejanje. Vrhu tega Gratz v času svojega pričevanja ni bil v situaciji, v kateri se bi lahko odrekel pričevanju pred sodiščem.
Krški škof Kapellari o papeževi encikliki
CELOVEC- Krško-celovški škof Egon Kapellari je v nemškem cerkvenem listu«Kamtner Kirchenzei-tung« zavzel stališče do najnovejše papeževe moralne enciklike«Splendor veritatis« in jo imenoval »pomoč v dobrem, ki jo naj krajevne Cerkve čim bolj približajo svojim vernikom«. Nova enciklika da je dobro pripravljena in dodelana. Njen jezik je tudi tam, kjer postavlja meje, dobrohoten in skuša zastopnike zavrnjenih mnenj pridobiti in prepričati z argumenti. Enciklika po mnenju krškega škofa hoče biti vernikom pomoč, da se v svobodi odprejo za luč božje resnice.
Tango spet izhaja -odslej kot mesečna revija
CELOVEC - Dvojezični list »Tango«, ki je dobro leto in pol izhajal kot tednik in ki je zaradi finančnih težav pred poletjem prenehal izhajati, je spet na trgu. Časopis je postal mesečnik, izdajatelji pa se še trudijo, da bi zbrali dovolj abonmajev in da bo prenovljen list lahko brez večjih težav izhajal. Kot piše v pismu izdajatelja, je približno polovica potrebnega denarja je že zagotovljena, drugo polovico pa želijo izdajatelji pridobiti preko posebnega prispevka bralcev. Novi mesečnik odlikuje konsekventna dvojezičnost, obravnava pa predvsem tudi teme, ki se jih večina koroških medijev loteva le obrobno.
Izvoljen novi podžupan v občini Kotmara vas
CELOVEC - Ker je dosedanji kotmirški podžupan inž. Peter Offiier (SPČ) odstopil, je na zadnji seji občinskega sveta prisegel Harald Petermann kot novi prvi podžupan te dvojezične občine v okraju Celovec-dežela; Petermann bo tudi predsedoval odboru za gradnje; novi član kontrolnega odbora postane VVinfiied Srienc. Občinski odborniki so na seji sklenili zvišanje turistične takse na 10 šilingov.
V	Reki, kjer je bila avgusta letos huda povodenj, pa bojo s finančnimi sredstvi iz občinskega budžeta uredili strugo. V daljši razpravi so se občinski odborniki ukvarjali tudi z nakupom nove računalniške naprave, za konec pa je župan Hugo Gotz-haber prebral še predloge EL. Le-ta je med drugim predlagala omejitev hitrosti v kraju Cahorče.
Dvojezični ravnatelj na ljudski šoli v škofičah
CELOVEC - Z začetkom oktobra se je končno uredilo vprašanje ustrezne zasedbe ravnateljskega mesta na dvojezični ljudski (osnovni) šoli v Škofičah. Dosedanjo provizorično ravnateljico lise VVistrelo, ki ni imela dvojezične kvalifikacije, je zamenjal novi ravnatelj Michael Palmisano, ki ustreza kriterjem za ravnatelja dvojezične šole. S tem je pristojni referent v koroški deželni vladi, deželni svetnik Herbert Schiller, izpolnil svojo obljubu, da bo takoj po izteku roka za pritožbo, ki jo je tudi vložila provizorična ravnateljica, definitivno odločal o ravnateljskem mestu na dvojezični ljudski šoti v Škofičah.
AVSTRIJA / GOSPODARSKA KRIZA IN FINANCIRANJE BREZPOSELNOSTI
Povišanje socialnih prispevkov
DUNAJ - Minister za socialne zadeve Josef He-soun (slika levo) vztraja pri svojih načrtih o povišanju socialnih prispevkov. Trajajoča Gospodarska kriza in čedalje večje vrzeli v proračunih inštitucij socialnega varstva po mnenju ministra ne dopuščajo druge rešitve.
Medtem ko je pred nekaj meseci še poskrbel za vneto razpravo o splošnem povišanju prispevka za zavarovanje proti brezposelnosti (za 0, 6 odstotkov), Hesoun zdaj razmišlja o višjih socialnih prispevkih s strani tistih, ki bolje zaslužijo.
Kdor prejema višjo plačo od 33.600 šilingov mesečno, naj bi po načrtu ministra že od naslednjega leta dalje plačeval znatno večje prispevke za socialno varstvo.
Omenjena vsota je namreč sedanji limit za najvišjo mero zakonsko predpisanih socialnih prispevkov (zavarovanja za pokojnino in bolniško varstvo ter za primer nezgod in brezposelnosti). Tudi pri dohodkih, ki so znatno višji od 33.600 šilingov, mera za socialne prispevke ostaja ista.
Od povišanja socialnih prispevkov, kot si ga za-
mišlja Hesoun, bi bilo prizadeto osem odstotkov ali 260.000 nesamostojno zaposlenih. Socialne zavarovalnice bi na ta način povišale svoje dohodke za nekaj milijard šilingov.
Gospodarstvo se je do zdaj zoperstavljalo povišanju dohodkovnih limitov za socialne prispevke, ker bi s tem samoumevno postali višje tudi predpisani socialni prispevki s strani delojemalcev.
Po zadnjem stanju pogajanj v vladni koaliciji (SPO in OVP) pa je računati, da se bodo delodajalci le spoprijaznili s to rešitvijo. (I.S.)
manjšinskega
zastopstva
DUNAJ - Razširjeni zvezni odbor avstrijskih Zelenih je na svoji zadnji seji sklenil ohranitev ta-koimenovanjega neposrednega manjšinskega zastopstva oz. mandata v okviru stranke tudi v prihodnji legislaturni dobi parlamenta.
Trenutno to funkcijo izvaja gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsič, prvi manjšinski zastopnik Zelenih pa je bil koroški Slovenec Karel Smolle.

RECENZIJA / KRSTNA UPRIZORITEV REBULOVE OPERACIJE TIMAVA
Slovenci, združeni proti nasilju
V petek je bila v SSG v Trstu prva premiera v tej sezoni
Bogomila Kravos
RECENZIJA / TA OJSTER BEND	h
Obetavni Otočani zdaj ali nikoli
Koncert The Oyster Banda v ljubljanskem Klubu K4
Ico Vidmar
Alojz Rebula je dramo Operacija Timava uokviril v obdobje fašizma in razgrnil paleto različno mislečih Slovencev, ki se zoperstavljajo nasilju.
Amos Borsi, po očetu Jud, po materi Italijan, pride iz Firenc, da bi v operaciji Timava sodeloval pri poitalijančenju Julijske krajine, Toda Kras ga s svojo nedorečenostjo očara, zaželi si kontakta z ljudmi, začne se učiti slovenščine in pobliže spozna Kri-žnikovo družino, župnika Jamarja in »revolucionarja« Dušana. V Borsiju, ki je prišel na Tržaško, da bi kot agent tajne policije udejanil fašistične zakone, se prebudi intelektualna zavest in prisluhne glasu srca. Doume nasilje fašističnega ravnanja, hoče Slovencem pomagati, vendar propade.
Po avtorjevih izjavah naj bi to ne bila zgodovinska drama, kar dejansko tudi ni, saj gre za prikaz usode intelektualca v burnih časih. Mimo zgodovine so zato spojene prvine prvega in drugega tržaškega procesa, bežno so omenjene skupine delujočih mladincev, pa še prestrašenost večine slovenskega prebivalstva. Svobodna uporaba zgodovinskega materiala omogoča avtorju, da med poetične rasežno-sti drame vrine izjave in misli, ki so nekoliko obarvane s povojnim vedenjem in spoznanji (npr. enačenje fašizma s komunizmom), da predstavi junaka »brez ideološke konotacije«, ki s svojimi razmišljanji, kjer »se govori ve-čnostno«, ne more reši-
ti brezizhodne situacije, celotno etično-politično vprašanje pa strne v spoznanje o ničevosti človeka pred nerazrešljivo tajnostjo smrti (»-Smrt je naš razredni sovražnik«).
Kljub kopici tem in motivov je dramskega
motivirana kot iluzorni izhod iz obroča vsakdanjosti, s tankočutnostjo pa je Aleks Rojc petju dodal še »zgodovinski« pomen samopotrjevanja. Kostumi Marije Vi-dau odražajo režijski koncept.
Igralci so bili posta-
rešinič zaneseno spremljal delovanje mladih, Livio Bogateč je župniku Jamarju dal širino pogumnih primorskih dohovnikov, Stojan Colja pa je kot Pasquini ustvaril lik ogabno ustrežljivega uradnika. Nosilci mlajših vlog
no tipično karakterizacijo italijanskega inšpektorja, ki mu je glavna skrb nogomet. V manjših vlogah so nastopili še Miranda Caharija, Maja Blagovič, Adrijan Rustja, Gašper Tič, Franko Korošec in kot statisti Duška Delbello,
■
Valter Dragan (levo) in Gojmir Lešnjak v otvoritveni predstavi SSG Operacija Timava (Foto Križmančič)
dejanja v igri malo, zato je moral rešiser Mario Uršič z veščo roko korenito poseči, da je izostril ključne izjave antagonistov in jih postavil v poenoteno prizorišče. Pri tem je Uršič prestavil Križnikove iz vaškega okolja v mestno, kar učinkuje včasih kontradiktorno. Dogajanje v zavedni slovenski družini podčrtuje glasba v izvedbi Jane Radovič,
vljeni pred nelahko nalogo. Za interpretacijo z liričnimi utripi prepojenega besedila bi verjetno potrebovali nekaj več psihološke opore v tekstu, ali pa vsaj nekoliko globlje poznavanje faktografskega gradiva. Zato ni čudno, da so manjše vloge, ki so jih odigrali že preizkušeni tržaški igralci, bile bolj dognane. V vlogi tihotapca Dreja je Stane Sta-
Alojz Svete (Stanko), Gojmir Lešnjak (Dušan) in Lučka Počkaj (Nataša) so z iskateljskim nihanjem posredovali avtorjeve misli, Valter Dragan je bil kot Borsi medel in ni odražal junakovih notranjih premikov. Vloga nadučitelja Leona je bila za Alojza Miliča nasičena z usodnimi sentencami, Vladimir Jurc pa se ni oprl na v tekstu ponuje-
Zvonimir Kalc, Igor Ostrouška, Andrej Rupel, Sanja Sedmak, Ksenija Starec. Lektorsko delo je natančno opravil Jože Faganel.
SSG je s svojo izbiro nakazalo potrebo po osvetlitvi pomembnega dogajanja med obema vojnama in implicitno izzvalo naš prostor k temeljitejšemu soočanju s tržaško preteklostjo.
Skupina je prišla na koncert ob pravem času. Pred tremi leti, ko jim je letalo odpeljalo opremo v nesrečni Mostar in smo ostali prikrajšani za nastop obetajočih otočanov, so bili The Oyster Band le ena med britanskimi folk-rock skupinami. Danes je jasno, da je mesto prvega ob odsotnosti karizmatičnega in alkoholiziranega Shanea MacGowana v The Po-gues ostalo prazno. Ta ostri imajo vse šanse, da ga zasedejo, saj je njihova zadnja plošča bolj prepričljiva od tiste The Pogues brez močnega avtorja in frontmana. Sinteza britanskih folk tradicij z rockom seveda ni nič novega. S prihodom urbane inačice folk tradicije, kakršno so med prvimi igrali Chie-ftains in The Dubliners, je slejkoprej moralo priti do srečanja s sodobno rock glasbo. Kombinacija se znotraj angleške popularno glasbene scene zdi preveč samoumevna, a na srečo otočanov je to edina zares njihova glasba, ki preživlja vse zablode iskanj in tavanj, ki jih pestijo zadnjih deset let. Enormni uspeh The Pogues pred leti lahko slejkoprej pripišemo omenjenim dejstvom. The Oyster Band nikdar ne bodo The Pogues, kar jim lahko štejemo v dobro. Niso posnemovalci. Glasbeniki, samo pet jih je, toliko let igrajo skupaj, da je napočil čas, ko so zrasli v zrelo, samozavestno in atraktivno skupino.
Torkov nastop v polnem klubu K4, ki je pošteno zarajal ob kompaktni, trdi, obratov polni godbi The Oyster
Band, je dokazal, da je zdaj čas - zdaj ali nikoli. Skupina ne brska in se ne išče v različnih smereh, temveč si je za podlago dokončno izvolila britanske folk tradicije v njihovi najšarmantnejši podobi - z osrednjo vlogo gosli, z barvitimi zvoki harmonike in definiranim, valečim se zvokom električne rock skupine. Glavni vokal redno podpirata eden ali dva ubrana glasova. Pesmi so s prijetnimi refreni dokončno ujele pravi čar pop popevk, ki so tako značilne za otoško glasbeno tradicijo. Raznolikost aranžmajev skladb in iskanje pravih odtenkov pri pesmih vse bolj izpostavlja spremljevalno vlogo godal, dueta gosli in čela, ki
večkrat zamenja bas. Ob učinkovito zgrajenemu koncertu, v katerem se lepo prepletajo otoške -irske, škotske poskočnice in bolj intimne pop pesmi, norenju benda na majhnem, tesnem odru, kjer je prednjačil odlični škotski goslar, se je vse skupaj moralo končati z vsesplošnim žurom prisotnih, ki so bučno terjali dodatek in v drugem dobili posladek in si dali duška z I Fought The Law.
Torkovi klubski večeri v K4 so se očitno prijeli. Klub delajo živi nastopi skupin. Po mesecu jesenske ponudbe in ob napovedih naslednjih se obeta razgibana, profilirana klubska glasbena ponudba, prepotrebna mestu, ki je za povrh še
glavno mesto neke države.
The Oyster Band so dan poprej nastopili v zloglasni novogoriški Perli. V bizarnem okolju, obdani z mežikajočimi igralnimi avtomati, postavajočimi "špilavci", bolj naključnimi kot ne, je vse skupaj v prostorih Ferline diskoteke resda izpadlo precej nenavadno. Italijanom otoška štimunga ni ravno dišala, Novogoričanov je bilo malo. Toda že dejstvo, da se to dogaja ta-korekoč v "ožigosanemu" prostoru, ki širi svojo ponudbo s takšnimi koncerti, je vredno pozornosti. Tudi zato jo torkovi večeri v K4 zaslužijo. Če jih ne bi bilo, bi pač, normalno, zakaj pa ne, šli v Novo Gorico.
Ta ostri imajo vse šanse (Foto: Jože Suhadolnik)
FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM / ZALOŽNIKI, KNJIGE, POSLI
LITERATURA / SREČANJE MLADIH PISATELJEV
Knjige so bile na marsikaterem razstavnem prostoru bolj tapete kot prodajno blago
Zakaj so slovenski založniki bezljali po sejmu, se dogovarjali s tujimi hišami in podpisovali pogodbe? - Založniki velikih narodov so predstavljali le smetano svoje ponudbe
Pisanje je svojevrstno razkazovanje
Gostoljuben sprejem izbranih avtorjev
Ana Kovač
Tone Vrhovnik
FRANKFURT - Tukajšnji knjižni sejem, eden največjih tovrstnih sejmov na svetu, ki se lahko pohvali z neverjetno široko ponudbo, je tudi tokrat odprl svoja vrata vsem, ki imajo karkoli opraviti s knjigami: založnikom, distributerjem, avtorjem in seveda novinarjem. V prostranih halah sredi Frankfurta so se po tekočih trakovih prevažali ljudje vseh nacionalnosti in ras ter predstavljali pisano druščino, ki je spominjala na tiste, Id jih srečamo na velikih letališčih.
Razstavljale! so bili razporejeni po državah, seveda so imeli največji del nemški založniki. Vsaka država je prek svoje knjižne produkcije ponujala svojevrsten vpogled v nacionalno identiteto. V Nemčiji še vedno prevladujejo knjige, ki se ukvarjajo z ezoteriko. V Veliki Britaniji se z nezmanjšano gorečnostjo ukvarjajo z ekologijo in feminizmom. Lastnik britanske založbe Pluto press, ki izdaja kritične politične knjige, je re-signirano ugotavljal: »Feministične knjige mi še vedno zagotavljajo zaslužek.« Sicer pa mnogo raje ponuja knjigo z naslovom Barbarski drugi, Manifest
zahodnega rasizma, ki so jo napisali trije pakistanski avtorji in gleda na pojav rasizma skozi vidik zgodovine in oči oškodovancev.
Ameriški založniki so obiskovalcem sejma postavili pravi mali Disneyland: med tankimi knjigami, tiskanimi na papirju vrhunske kvalitete (ki vsekakor ni recikliran, kar je značilnost nemških knjig), kjer je več slik kot besedila, so se stiskale plišaste lutke, s stropa so viseli baloni, po stenah so nalepili podobe svojih knjižnih junakov. Ameriški založniki niso prodajali knjig, temveč blagovne znamke.
Slovenski založniki so se predstavljali v varnem naročju svojih slovanskih bratov: Cehov, Slovakov, Poljakov, Rusov, Hrvatov, Makedoncev. Skupaj so bili založniki in tiskarji, kar je bila nekoč sicer utečena praksa, vendar po mnenju urednikov močno v nasprotju s tržnimi zakoni. Frankfurtski sejem, ki je izrazito poslovne narave, omogoča založbam majhnih narodov, da najdejo knjige, ki so v večjih drža-
vah za tržno preverjene in jih izdajo s svojem jeziku. Obratne poti praktično ni in na svoj račun pridejo najpogosteje le tiskarji. Zato so slovenski založniki bezljali po sejmu, se dogovarjali s tujimi založniki, podpisovali pogodbe in se na domači štant vračali tako rekoč samo »pofockat«. Če lahko za založnike velikih narodov rečemo, da so predstavljali le smetano svoje ponudbe, to vsekakor ne drži za vzhodnoevropske založbe. Hrvati so predstavljali knjige, ki se ukvarjajo izključno s političnimi vprašanji in problemom vojne ter srbske agresije. Naslov Jugoslavija za Srbe - da, za Hrvate - ne je samo primer trenutne usmeritve hrvaške knjižne produkcije. Med vzhodnoevropskimi državami je izstopala le Poljska, ki je edina dajala vtis koherentnega knjižnega tržišča: od velikih slovarjev, enciklopedij, do leposlovja, strokovnih knjig, humanističnih ved pa vse do umetniških revij, ki dosegajo kakovostno raven tudi najbolj cenjenih angleških, nemških ah francoskih revij.
Splošni vtis sejma bi
lahko strnili v komentar nekega obiskovalca, ki se je utrujen peljal po tekočih stopnicah: »Nikjer na svetu ne najdeš toliko knjižnega balasta kot v Frankfurtu!« Knjige so bile na marsikaterem razstavnem prostoru bolj tapete kot prodajno blago, sam sejem bolj poslovno srečanje založnikov. Nekatere založbe so imele svoj urnik tako zatrpan s sestanki in posel je bil očitno tako cvetoč, da obiskovalcev, ki so si hoteli knjige le ogledati, sploh niso spustili noter. Taka je bila založba Dorling Kindersley, ki je slovenskim bralcem znana tudi po knjigah Vaš pes in Vaša mačka, ki sta izšli pri DZS. Podoben je bil tudi razstavni prostor založbe Penguin, kjer so za kavarniškimi mizicami sklepali dogovore založniki s celega sveta. Za njihovimi hrbti so bile razstavljene knjige, vendar si jih ni nihče ogledoval. Prav tako nepomembna je bila tudi oblikovana podoba prostorov in redki so bili založniki, ki so se potrudili, da bi izstopali od povprečja. Nenavadna je bila le stojnica Moskovv
Yellow Pages, vsa prebarvana v rumeno, z rumenimi dežniki in svetlolaso Rusinjo v rumenem kostimu.
Ob koncu dneva so se proti izhodom in od tam v avtobuse proti parkiriščem valile množice, ki so naletele še na zadnjo oviro v dnevu: na prodajalca balonov, ki se je z globokim glasom drl: »V Moskvi se streljajo, streljajo, streljajo...«
KOPRIVNIK - V soboto je na Koprivniku nad Bohinjem potekalo 21. republiško srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije (termin "začetnikov" je v naslovu zamenjala ustreznejša beseda "mladih"), ki ga je v okviru Zveze kulturnih organizacij Slovenije pripravila ZKO Radovljica.
Med več kot 200 mladimi pesniki, prozaisti in esejisti, ki so na začetku
letošnjega poletja nastopili na območnih srečanjih v Radovljici, Lendavi, Mariboru, Slovenj Gradcu, Krškem, Ilirski Bistrici in v Grosupljem, sta republiška selektorja Ivo Frbe-žar in Goran Gluvid za zaključno prireditev izbrala enajst mladih avtorjev: pesnike Majo Murnik, Uršo Rotma, Marjeto Ange-rer, Alenko Jovanovski, Aleša Stegerja, Domija Vrezca in Francija Slapnika (ki ga na Koprivnik edinega med izbranimi ni bilo), prozaista Tano Oblak in Dušana Catra ter esejista Milana Babiča in Mitjo Čanderja. Raznolikost zvrsti in posebej »-vznik« esejizma med mladimi sta po mnenju Dragice Breskvar zelo razveseljiva podatka, ki nakazujeta, da se interes avtorjev glede na zgolj pesniške začetke v preteklosti širi.
Srečanje se je v kopri-vniškemu gasilskemu domu začelo z okroglo mizo oziroma pogovorom s pisateljico in urednico Marjeto Novak Kajzer, ki ga je vodil Tadej Čater. Ob zanimivem popotovanju po avtoričinem opusu in življenju, ekskurzih v
žensko in meščansko literaturo ter absolutnem strinjanju s tezo, da je pisanje svojevrsten ekshibicionizem, je Marjeta Novak Kajzer ob koncu iz svojih uredniških in bralskih izkušenj mladim avtorjem svetovala, naj izhajajo iz lastnih izkušenj in vtisov ter ne "presajajo" v svoje literarne začetke tujih literarnih idej, saj je najmočnejši pogoj kvalitetnih tekstov prav temeljenje v avtorju samem. V nadaljevanju okrogle mize so se mladi avtorji pogovorili s selektorjema Frbežarjem in Gluvičem, ki sta jima ob pohvali podelila tudi nekaj praktičnih napotkov za nadaljnje ustvarjanje, potem pa se je dogajanje preselilo v (zaradi majhnega števila učencev že nekaj let zaprto) kopri-vniško šolo.
Pod vodstvom Matije Miličinskega so igralci Iztok Jereb, Alenka Pirjevec, Urška Hlebec in Zoran More iz izbranih besedil - rdeča nit je bil esej Lectovo srce (Priloga o kiču v senci kipa Milana Kundere) Mirana Babiča -pripravili recital, v katerem so mladim avtorjem
Mednarodna literarna nagrada Cirilu Zlobcu
Iz letoviškega mesteca Piombino pri Genovi je prišlo sporočilo, da je žirija za literarno nagrado »Carlo Betocchi - citta di Piombino« (predseduje ji znani literarni kritik Luciano Manacorda) prisodila, ob dveh nacionalnih, najpomembnejšo, mednarodno nagrado, namenjeno tujemu avtorju, slovenskemu pesniku Cirilu Zlobcu za njegov celotni opus prevodov iz italijanske literature. Nagrada je ena najuglednejših v Italiji in zelo pomembno priznanje pesniku, ki je tudi to nagrado prejel v zelo močni mednarodni konkurenci. To je že njegova tretja italijanska mednarodna literarna nagrada. Ciril Zlobec je v Italiji zagotovo najbolj znana slovenska pesniška osebnost. V zadnjih desetih letih so v Italiji, poleg številnih revialnih objav, izšle kar tri Zlobčeve knjige poezije, ena zbirka in dva antologijska izbora, zadnji v dvojezični izdaji (Vračanje na Kras, 1982 - mednarodna nagrada Rhegium Julii Citta dello Stretto; Bližine, 1987; Moja kratka večnost, 1991). Slovesna podelitev nagrde »Carlo Betocchi« bo 6. novembra v Piombinu, nam je sporočila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
prvikrat skozi izdelano umetniško podobo predstavili njihova lastna besedila. Prisotni so bili z recitalom, ki je zvrstno in tematsko raznolike tekste združil v zanimivo, mestoma pa komično celoto, nadvse zadovoljni, svoj prvi »gledališki« nastop pa je opravil tudi D orni Vrezec, ki je moral pri interpretaciji svoje pesmi Koraki sodelovati tudi osebno.
21. srečanje mladih pesnikov in pisateljev se je končalo z zanimivo večerjo: koprivniške gospodinje, združene v aktiv kmečkih žena, so namreč povabile svoje goste na večerjo kar na svoje domove, kjer so se lahko seznanili z dobrotami in posebnostmi, ki jih je vsakodnevna kuhinja gotovo že pozabila. Srečanje se je tako po enoletni »fuziji« s štatemberškim zopet vrnilo v samostojno obliko, ob izjemnem gostoljubju Ko-privničanov in Radovljičanov pa ga bo naslednje leto kar težko ponoviti. Tekste mladih avtorjev, ki so bili zbrani za koprivni-ško srečanje, kot tudi seznam vseh, ki so sodelovali na območnih selekcijah, prinaša nova (5-6) številka revije Mentor.
jjZlKA / V POSPEŠEVALNIKIH DELCEV NASTAJAJO NOVE SNOVI
0 čudni naravi
čudne materije
$ ,
/jv,-	V;.
* ,
%	X	‘ '-v.	'
'// - x
"s
Ce imate težavo c cnan.
Cijo fizike: v pospeševalniku delcev nastane nova snov, še stabilnejša od vsakdanjih protonov in nevtronov, in sproži katastrofalno verižno reakcijo, ki uniči ves svet.
Čeprav noben resen znanstvenik ne verjame, da bi trk dveh atomov lahko Povzročil vsesplošno opustošenje, bi bili v to radi za-res popolnoma prepričani, čd začetka jedrske dobe so se raziskovalci srečali že Krnogokrat srečali - najčešče za zaprtimi vrati - z name-n°m, da se pogovorijo o jem, ali bi kak se poskus iahko končal z uničenjem našega planeta. Fiziki o tej temi le redko spregovorijo v javnosti, saj se bojijo nerazumevanja; vseeno pa jih je nedavno nekaj precej odkritosrčno poročalo o teh se-
stankih. »To nas res skrbi,« pravi Henry J. Crawford s Kalifornijske univerze v Berkeleyju. »Kadarkoli se kdo loti novega programa na kakem pospeševalniku, je ta tema ena od prvih.«
Eno od najosupljivejših razprav o možnih posledicah poskusov z osnovnimi delci sta opisala Subal Das Gupta in Gary. D. VVestfall v reviji Physics Today. Zgodba sega kakih trideset let v preteklost, ko so v Laboratoriju Lavvrence Berkeley nameravali zgraditi pospeše-valnik z imenom Bevalac. V tistem času sta dva teoretična fizika - nobelovec Tsung Dao Lee in pokojni Giao-Carlo VVick - razglabljala o možnosti, da bi ob izjemni energiji in gostoti lahko nastalo novo, gosto in stabilno stanje jedrske snovi. Ce bi ta Lee-Wickova snov zares obstajala, bi nemudoma posr-
kala vase vse okolne atome -torej laboratorij, Kalifornijo in ves planet. Eksperimentalni fiziki so bili mnenja, da bi V Bevalacu lahko naredili Lee-Wickovo snov, zato med testiranjem naprave na noben način niso želeli dokazati, da imata teoretika prav. »Zadevo smo jemali nadvse resno,« se spominja VVestfall, ki je bil v tistem času član znanstvenega moštva pospeševalnika. »Sestavili smo odbor najuglednejših fizikov, ki so skrbeli, da se kaj takega v nobenem primeru ne bi moglo zgoditi.«
To telo, pri katerem je sodeloval tudi Mikos Gyulassy z Univerze Columbia, se je sestalo večkrat. Sklenili so, da Bevalac nikakor ne bi mogel sprožiti jedrske katastrofe. Fiziki so menih, da v naravi taki poskusi že potekajo: zvezde
Notranjost pospeševalnika CERN, kjer drobijo težke ione (Foto: CERN)
neprestano obstreljujejo Zemljo, Mesec in vsa nebesna telesa z neštetimi visokoenergetskimi delci. Nekateri od teh trčijo z atomi na Zemlji in ustvarjajo razmere, ki jih v Bevalacu ne bi mogli doseči. Naš planet pa še vedno stoji. Prav tako ni noben tak dogodek uničil Meseca, ki ga že vsaj nekaj milijard let zasipajo brezštevilni delci z visoko energijo. V 1.1970 so raziskave z Bevala-com in drugimi pospeševal-niki dokazale, da Lee-VVickove snovi ni. To ugodno dejstvo je mogoče pojasniti. Ko atoma trčita, se njuni prostornini zmanjšata na četrtini običajnih vrednosti, nato pa se zopet razširita v samo samo tisočinki milijardinke milijardinke sekunde. Nekoliko stisnjena jedrska snov preprosto ni stabilna.
Kaj pa se zgodi, če jedrsko kapljevino še bolj stisnemo? Jedri, ki bi trčiti z nekoliko večjo hitrostjo kot jo je moč doseči z današnjimi pospeševalniki, bi se morali preobraziti v tako imenovano čudno snov. Protoni in nevtroni, ki sestavljajo jedra atomov, so zgrajeni iz kvarkov: ob trku kvarkov z visoko energijo naj bi nastal težji delec - čudni kvark. Teoretični fiziki se strinjajo, da bi nekatere kombinacije čudnega kvarka z ostalimi morale biti obstojne. Čudna snov bi potemtakem rasla z vsrkavanjem običajnih atomov. A ne skrbite. Po mnenju znanstvenikov naj bi v kapljici te snovi ne bilo več kot nekaj milijonov čudnih delcev. Ti namreč nosijo do-
Estetika vsesplošnega opustošenja ali kepa čudne snovi? (Foto: Michael Davidson)
ločeno množino pozitivnega naboja, zaradi katerega bi kapljica prej ali slej razpadla. »Gre za to, da ima v ravnovesju ta zadeva pozitivni naboj, ki bi v nekem trenutku onemogočil reakcije z okolico,« pravi Cravvford. Kako so potem fiziki lah-
spočel požrešne kopice čudnih delcev? To vprašanje so prvikrat resno obravnavali 1.1983, ko so načrtovali Relativistični trkalnik težkih ionov (Relativistic Heavy Ion Collider, RHIC). Naprava, ki jo prav sedaj gradijo v
Nacionalnem laboratoriju Brookhaven, bo bržkone največji drobilec težkih ionov na svetu, v katerem bi morda lahko nastala tudi čudna snov. Pietu Hutu s princetonskega Inštituta za nadaljevaljne študije je uspelo pomiriti prav vse strahove. S sklepanjem svojih predhodnikov je pokazal, da ob neprestanih trkih neštetih kozmičnih delcev ob Zemljo in Mesec nastajajo razmere, mnogo skrajnej-še od onih, ki jih bodo ustvarjali v brookhaven-skem ionskem trkalniku. Izračuni, podobni Hutovim,
so biti narejani »za vse doslej narejene pospeševalni-ke,« pravi Cravvford, tako da se fiziki ne bodo spustili na neraziskano področje. Čeprav na svetu še ni naprave, ki bi Zemljo spremenila v kepo čudne snovi, pa je prav mogoče, da na drugih nebesnih telesih take preobrazbe že potekajo. Kapljica čudne snovi, ki bi nastala v gosti in nevtralni zvezdi, bi lahko sprožila verižno reakcijo, s katero bi se rodilo sonce iz čudne snovi. Fiziki menijo, da je to mogoče le v nebesih. Upajmo, da imajo prav. Russel Ruthem (G. V.)
Po pravilu: »Volk sit in koza cela«
Štirideseta jubilejna razstava Sodobna elektronika je zaprla svoja vrata. Zbrala je okoli 450 razstavljalcev iz enaindvajsetih držav in blizu 40.000 obiskovalcev. Precejšnjo pozornost je na tej razstavi vzbudila tako imenovna »gibljiva roka«, izum inž. Zorana Maksana iz Biograda na mom (Hrvaška), s katero je mogoče z eno anteno sprejemati TV programe z večih satelitov. Licenčne pravice za proizvodnjo in prodajo sistema na slovenskem trgu je imelo podjetje GEOSS iz Ajdovščine, na Sodobni elektroniki in že mesec Prej v Celju, pa so se z enako rešitvijo pojavili tudi nekateri drugi prodajalci individualnih satelitskih sistemov. O tem, da gre za krajo ideje, znanje torej, ni bilo nobenega dvoma. Izumitelj Maksan je na tiskovni konferenci minuli teden ponudil kot rešitev dogovor, ki ga je »črni« proizvajalec gibljive roke Bernard Roman iz Žirovnice tudi sprejel.
Kot je povedal Božo Gnezda, lastnik podjetja GEOSS, ima podjetnik iz Žirovnice pravico do podlicence, pravico do proizvodnje motorjev za gibljivo roko na določenem tipu antene. Podjetje GEOSS je tako še naprej edino, ki lahko trži in proizvaja gibljivo roko za vse tipe anten. Božo Gnezda ne skriva zadovoljstva, da je problem resen v smislu »volk sit in koza cela«, kajti po normalni človeški poti so se z dogovorom o delitvi trga izognili dolgotrajnim in dragim sodnim potem ter slabi volji. Tudi potrošnik ne bo več zaveden in kar je najbolj pomembno - Slovenija je vsaj enkrat dokazala, da ceni tuje znanje in da dobra pravna zaščita znanja ni le mrtva črka na Papirju, kot se je marsikomu zdelo doslej. Seveda pa smo še precej daleč od pričakovanega trenutka, ko bo tudi pri nas prevladala posebna morala zaščite znanja - slovenskega in tujega.
Matija Hudovernik
GENETIKA / ŽIVLJENJSKI SLOG PRED DEDNO ZASNOVO
Višji Japonci
Prebivalstvo po industrializiranih deželah sveta je v zadnjih desetletjih močno zraslo
m.
Andromeda in Mlečna cesta
Aliče iz Čudežne dežele je zrasla tako, da je pojedla ribezov kolač. Japoncem je to v glavnem uspelo s povečevanjem deleža beljakovin in rudnin v hrani. Prebivalstvo v najbolj industrializiranih državah sveta je v zadnjih desetletjih zraslo. Vendar pa je zvečevanje povprečne višine najbolj očitno na Japonskem. Med 1.1972 in 1990 se je višina japonskih šolarjev, starih od 5 do 11 let, povečala dvakrat bolj kot
cev sicer že pred drugo svetovno vojno spodbujala visoko rast, življenjski slog pa nikakor ne.
Japonski jedilnik izpred petdesetih let je vseboval riž, konzervirano zelenjavo, fižol in drobne ribe. Pomanjkanje mineralov - kalcija, magnezija itd - je bilo več kot zaskrbljujoče in tudi beljakovin so Japonci zaužili mnogo manj kot danes. Po vojni pa so se stavri začele spreminjati. Najboljše sestavine tradicio-
Prepad med generacijami: dolgonoge mlade Japonke
pri njihovih angleških vrstnikih. L.1947 je bil znašala povprečna višina Japoncev in Japonk okoli 160 oziroma 150 centimetrov, danes pa sta merita statistični prebivalec in prebivalka Dežele vzhajajočega sonca že približno 170 in 158 centimetrov. To je le za las - 3 odstotke -manj od angleških mož in žena.
A ta razkorak bo morda ostal. Od srede osemdesetih se je japonska eksplozija rasti navidezno ustavila, čeprav se razprave o vzrokih vse večje višine ljudi nadaljujejo. V uradni razlagi sta na prvem mestu kakovostnejša prehrana in boljša zdravstvena nega: strokovnjaki za prehrano trdijo, da je genetska zasnova Japon-
nalne hrane so se pomešale z uvoženo zahodnjaško kuhinjo, predvsem mlečnimi proizvodi in mesom.
Prvotno so veliko večio kalorij japonske hrane zagotavljali ogljikohidrati iz riža in ne prečiščeni sladkor ter nasičene maščobe. Glavnino beljakovin so Japonci zaužili z zelenjavo in ribami, ne z mesom. Zahodni način prehrane, ki je predstavljal dobrodošlo injekcijo rudnin, je sprožil porast porabe beljakovin. Ena od bolj očitnih posledic je bilo preoblikovanje telesa.
Razlaga pojava, ki temelji na spremembi jedilnika, je v skladu z ostalimi uveljavljenimi spoznanji s sorodnih področij. Raziskovalci z vsega sveta so v svojih analizah
recimo dosledno ugotavljali, da se povprečna višina ljudi vselej poveča, če se zmanjša število članov družine: razlog je v tem, da imajo majhni otroci na voljo več hrane. Povprečno gospodinjstvo se na Japonskem se je v zadnjih desetletjih vseskozi zmanjševalo, tako da šteje danes le še 2.9 člana. Poleg tega se porast višine ujema z znanimi razlikami v rasti dvojčkov, ki so jih takoj po rojstvu ločiti in vzgajali v različnih okoljih.
Nekaj pa Japonce še vedno bega. Izgleda, da se eksplozija rasti tiče le nog. Višina v sedenju se je - glede na goro statističnih podatkov, ki jih vsako leto zbere japonsko Ministrstvo za zdravstvo - od štiridesetih let ni kaj prida spremenila. Zakaj? Razširjeno mnenje, ki so ga od kdovekod potegnili tudi mnogim strokovnjaki, temelji na pozahodnjenju pohištva. Japonski otroci ne presedijo več celih dni na rogoznicah tatami s spodvitimi nogami. A celo tisti, ki so to si razlago izmislili, priznavajo, da je podatkov za tako sklepanje premalo. To je tudi bistvena zapreka v nadaljnem raziskovanju pojava. Nikjer drugje na svetu namreč niso niti pomislili na zbiranje tovrstnih podatkov, saj je višino v sedenju težko meriti. »Ker je ves porast višine zbran v nogah, gre morda za nekakšen lokalni vpliv,« meni Mike Pre-ece, izvedenec za rast pri londonskem Inštitutu za zdravje otrok. Druga možnost pa je domneva, da so noge pač bolj podaljšljive od ostalih delov telesa. »Kjerkoli naletimo na pomanjljivo prehrano v mladosti,« opozarja Preece, »se nižja rast najbolj pozna na nogah.«
David Concar (G. V.)
Compton Gamma Ray Observatory
Galaksija Andromeda vsebuje desetkrat več globularnih zvezdnih jat od Mlečne ceste. To odkritje je spodkopalo splošno sprejeto mnenje, da sta naša Rimska cesta in sosednja Andromeda v mnogih pogledih »dvojčici«. Globulame zvezdne jate so kroglaste skupine sonc, M lahko štejejo tudi več sto tisoč zvezd.
Astronomi so v Mlečni cesti našteli kakih 200 globularnih jat, razporejenih v okrogel oblak okoli središča galaksije. Eugene Magnier z Univerze Havvaii, Jan van Paradijs z Univerze v Amsterdamu ter astronomi z Bavarskega in Massachusettskega tehnološkega inštituta so pregledali slike Andromede: iskali so
Andromeda
okrogle madeže iste barve kot globulame jate Mlečne ceste. Našli so okoli 450 jat, vendar jih je v resnici bržkone precej več. Slike Andromede, ki so jih obdelali v raziskavi, namreč ne zajemajo najbolj oddaljenih delov galaksije.
Tudi računalniški program, s katerim so iskali globulame zvezdne jate, najšibkejših in najmanjših v Andromedi najbrž ni odkril, saj te na slikah izgledajo kot drobne točke in ne kot okrogli madeži. Magnier je izračunal, da bi moralo biti v Andromedi od 700 do 2800 globularnih zvezdnih jat, če so te po velikosti podobne onim v Rimski cesti in če so po prostoru porazdeljene na približno enak način.
Glede na sedanje teorije so globulame zvezdne jate med najstarejšimi strukturami v galaksijah, saj naj bi nastale še pred dokončnim oblikovanjem slednjih. Nepričakovano veliko število globularnih jat v Andromedi pa daje slutiti, da se ta ni razvijala na enak način kot Mlečna cesta.
Govert SchiUing (G. V.)
NOVICE
Prasketajoča žeja rastlinja
MELBOURNE - Avstralski botanik John Mil-bum prebije veliko časa s prisluškovanjem rastlinam. In kaj mu pride na uho? Prasketajoči zvok, ki ga njegovi »poskusni zajci« spuščajo, kadar čutijo hudo potrebo po vodi! Milbum je to odkril, ko je v obdobju velike suše pritrdil na steblo ricinusa izjemno občutljiv mikrofon. »-Med enim izmed preskusov senzibilnosti mikrofona sem s človeškim lasom oplazil njegovo ohišje,« pravi Milbum. »Bilo je slišati, kot da bi trčila debela hloda.«
Milburn je ugotovil, da poskusne rastline prasketajo tedaj, kadar njihova stebelca ih listi vztrajno skušajo črpati iz tal vodo, čeprav njihove korenine ne morejo izsesati niti kapljice. Po njegovem prasketajoči zvok nastaja zaradi t.i. ksilema, sistema cevčic v snopiču, ki vodo iz korenin prevaja do gornjih delov rastline. V normalnih razmerah je ksilem prežet z vodo. Ce pa je rastlina »žejna«, se trudi, da bi iz izsesala dovolj tekočine in cevčice pod pritiskom pokljajo. V prazninah nastajajo mehurčki, ki povzročajo vibracije ksilemskih sten, to pa se prenaša kot prasketajoč zvok. Milburn, ki je »prisluškoval« desetinam raznih biljk, je ugotovil, da tiste, ki so odpornejše do suše, manj prasketajo od dragih. Raziskovalec upa, da bo s svojo »prisluškovalno metodo« mogel odkriti tiste vrste žit, ki bi bolje uspevale na sušnih območjih.
Zmote o živalih
BONN - V nenehnem iskanju resnice o naravi, ki nas obkroža, je znanost morala pomesti mnoge mite in praznoverja, segajoče še v pradavnino. Mnoge izmed teh zablod so povezane z živalmi. Nanizajmo nekaj primerov, napaberkovanih iz nemškega tiska. Kače niso spolzke. Pač pa so na dotik suhe in gladke.
Sove niso pametne. Njihovi možgani so zelo majhni in zato so te ptice ene izmed najmanj inteligentnih. Najpametnejše so šoje. Krastače ne povzročajo bradavic. Same imajo resda bradavice, vendar te niso nalezljive. Netopirji niso slepi. Imajo oči in z njimi pri dnevni svetlobi lepo vidijo. V temi pa »vidijo« tako, da oddajajo zvoke visoke frekvence, ki se odbijajo od ovir, oni pa jih prestrezajo z nekakšno anteno oziroma vrsto sonarja. Rakuni ne umijejo svoje hrane, pač pa jo v vodi namakajo zato, da bi jo zmehčali in jo tako lažje potisnili skozi svoje ozko grlo. Kačji pastirji ne pikajo. Hranijo se s komarji in mušicami, za človeka pa se ne menijo. Ime so dobili pač zaradi podolgovatega, šilastega trupa in zastrašujočega videza.
Nove podmene o nastanku življenja
REHEVOT - Zadnje čase vse več znanstvenikov sprejema zamisel, da življenje ni vzbrstelo v vodi, temveč v zemlji, točneje rečeno v glini. Za teorijo so zdaj našli nekaj novih »dokazov«. 2e dolgo je znano, da nekatere vrste gline oddajajo ultravijolične žarke, če so izpostavljene obsevanju z žarki gama in nato segrevanju. Prav zaradi tega žarčenja bi utegnile nastati kompleksne organske molekule, brez katerih si ni moč zamisliti življenja. Skupina raziskovalcev iz izraelskega Rehevota pa je odkrila, da tudi brez žarkov gama lahko pride do ultravijoličnega žarčenja, ki prinaša življenje.
Ce vlažno kaolinsko glino razmažemo po notranjosti stekleničke in jo nato počasi sušimo z raznimi kemikalijami, se pri neki kritični točki sproži ognjemet ultravijoličnih žarkov. Zdaj torej vemo, da so bile razmere, potrebne za sevanje, ki je pomembno za nastanek organskih molekul, v sivi davnini veliko pogostejše, kot je veljalo doslej - v povsem vsakdanjih razmerah erozije, dežja in sonca.
Ogroženi dih življenja
Osupljivi podatki o onesnaženju zraka (Foto: I. S.)
BROOKHAVEN - Dihanje doslej ni spadalo med »vroče« znanstvene teme. Toda raziskave v Nacionalnem laboratoriju Brookhaven so pokazale, da je bil to spodrsljaj, kajti odkrili so nekaj osupljivih stvari o dihanju in onesnaženju zraka. S šestimi litri zraka, kolikor ga vsako minuto vdihne odrasel človek, v pljuča pride veliko vsakršnih delcev, ki tam ostanejo več ali manj časa. Kolikor dlje so delci v pljučih, toliko več je možnosti, da bodo povzročili zdravstvene težave. Znanstveniki so ugotovili, da približno dve tretjini delcev čez nekaj ur izgineta iz pljuč. Mnoge prestrežejo že migetaljke v dihalnih poteh in so nato izločeni kot sluz. Drugi delci pridejo v pljuča in jih organizem izloči v dveh fazah, po 30 ali 300 dneh. Dr. Daryl Bohning in njegovi sodelavci so odkrili, da pri večini kadilcev, ki so sodelovali v raziskavi, faze 300 dni ni - onesnažujoči delci ostanejo v njihovih pljučih leto in več. Pri človeku, ki dvajset let zapored pokadi vsak dan po eno škatlico cigaret, delci ostanejo v pljučih dve leti. Omenjene raziskave potemtakem potrjujejo prepričanje, da kajenje še bolj poškoduje pljuča, ki so izpostavljena tudi drugim onesnaževalcem, kakršni so premog in azbest. (E. J.)
HH :
VAŠ STIK S SVETOM TISKA
VMS 3 111%. 3 3 V E I v IVI I I 3 1%. A\
:.j	>' -	. . . . , / . -	-e	’ A	- ;	ivVeitS
■
A
•. -k	1 f * ' ^	- V; .. v	. ■■ .	| : :
mi ' : '
mr 4
W	^
VI •	1
/Z " Z
z
■BBpi
■
:
I


Z
Z
\
\
\
\
\
\	\
\	\
\ \
\ \
\ '
V	\
x \ \ \
■ I I
DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTRIEST
NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU
TRST
TEL 040/7796666 FAKS 040/7796402
SEŽANA TEL. 067/73373 FAKS 067/31202
GRAFICENTEI
gledališča
I SLOVENIJA


UUBLJANA
Cankarjev dom
V	nedeljo, 17. oktobra, ob 18. uri, in v ponedeljek, 18. oktobra, ob 20. uri bo na sporedu predstava B. Slade: OB LETU OSOREJ. Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban (SD, 700 SIT).
DRAMA SNG, tel. 061/ 221-511
Danes, 12. oktobra, ob 19.30 predstava I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za abonma dijaški 6 večerni. Predstava bo še v sredo, 13. oktobra, ob
18.	uri, za abonma dijaški 1 popoldanski.
V	petek, 15. oktobra, bo ob 20. uri, premierna uprizoritev predstave D. Jovanoviča: ANTIGONA, za izven in konto. Predstava bo še v soboto, 16. oktobra, ob 19.30, za abonma prva repriza in izven.
mala drama
Danes, 12., in v sredo, 13. oktobra, bo ob 20. uri predstava M. Jesiha: LJUBITI, za izven in konto.
V	četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven in konto. Rezervacij po telefonu ne sprejemajo!
V	soboto, 16. oktobra, ob 20. uri, A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven in konto.
OPERA, tel.: 331-950
Danes, 12. oktobra, in v sredo, 20. oktobra, bo ob
19.	uri uprizoritev Puccinijeve TOSCE. Gostuje Penelope Thom iz Velike Britanije.
V	sredo, 13. oktobra, ob 19. uri, G. Verdi: FAL-STAFF, za red sreda. Dirigent Igor Švara, režiser Vinko Modemdorfer.
mestno gledališče,
tel. 061/210-852
Danes, 12. oktobra, ob 15.30, Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za abonma torek popoldan in izven. Predstava bo še v četrtek, 14. oktobra, ob 19.30, za abonma red B in izven.
V	sredo, 13. oktobra, bo ob 21. uri predstava L. Jagodic, M. Pokom, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI, d.o.o., za izven in konto. Razprodano!
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, tel.: 13350-25
Danes, 12. oktobra, ob 19.30, Franček Rudolf: PEGAM LAMBERGAR, za izven. Gostovanje teatra HI iz Ptuja.
V	soboto, 16. oktobra, ob 20. uri, H. Achter-nbusch: SUSN, za izven.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
Danes, 12. oktobra, bo ob 19.30 uprizoritev drame Luigija Pirandella: KOT ME TI HOCES, za abonma torek in izven. Predstava bo ob isti uri še v četrtek, 14. oktobra, za abonma četrtek in izven, ter v soboto, 16. oktobra, za abonma sobota popoldan in izven.
MARIBOR
DRAMA, tel. 062/221-206
Danes, 12., v sredo, 13., in v četrtek, 14. oktobra, bo ob 20. uri v Minoritski cerkvi predstava M. Vezo višek: JERMANOVO SEME, za abonente in izven.
OPERA IN BALET, tel. 062/221-206
V	sredo, 13. oktobra, ob 19.30, G. Puccini: LA BOHEME, za red beli in izven. Predstava bo še v četrtek, 14. oktobra, ob isti uri, za abonente in izven.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
trst
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Jutri, 13. t. m., ob 20.30 (red D) ponovitev predstave »Operacija Timava« Alojza Rebu-
Režija Mario Uršič.
Nastopajo: V. Jurc, S. Colja, W. Dragan, A. Milic, M. Caharija, A. Svete, L. Počkaj, G. Lešnjak, L. Bogateč, S. Starešinič, M. Blago-vič, A. Rustja, G. Tič, F.Korošec, Z.r Kalc, I. Ostrouška, A. Rupel, D. Delbello, S. Sedmak, K. Starec.
Ponovitvi: v četrtek, 14. t. m. (red E) in v petek, 15. t. m. (red F) - ob 20.30 .
Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 (tel. 632664). Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej.
Verdi - dvorana tripcovich
Jesenska simfonična sezona - Ludvvig Van Beethoven: v petek, 15. t.m., ob 20.30 (red A) koncert VViener Tria, pod vodstvom Lii Jia. Ponovitev v nedeljo, 17. t.m., ob 18. uri (red
B).
Jesenska simfonična sezona - Festival Ho-rovvitz Europa: Red A - v ponedeljek, 25. t. m. Solistes de Moscou-Monpellier; v torek, 26. t. m.: The Van Leer Chamber Musič Players. Za red B: v torek, 19. t. m.: Rami Bar-Niv; v soboto, 23. t. m. The Van Leer Chamber Musič Players.
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni Dvorane Tripcovich.
V teku je vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih, prodaja vstopnic pri blagajni
Dvorane Tripcovich od 9.00 do 12.00 in od
16.00	do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih (gledališka sezona se bo pričela 20. oktobra) pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih 8.30-10.00, 14.00-19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30). Gledališko sezono bodo otvorili s predstavo »L’idiota«, ki jo je po romanu F.M. Dostojevskega priredil Furio Bordon. Režija Glauco Mauri.
V petek, 15. t. m., ob 20.30 predstava izven abonmaja ob priložnosti Mednarodnega zasedanja »Gledališče in Biblija«. Na sporedu bo »Erodiade« v izvedbi Adriane Innocenti. Režija Giovanni Testori. Prodaja in rezervacije vstopnic v gledališču Rossetti in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA
Gledališka sezona se bo pričela 16. oktobra s predstavo Carpinterija in Faragune »Fronto, mamma?..« v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija F. Macedonio, glasba L. Cecchelin.
GLEDALIŠČE MLELA
Danes, 12. t.m., ob 11.00 - Srečanje študentov Laboratorija J. Joyce s Fritzem Sennom iz Ziiricha, ideatorjem »Hyperwake».
Ob 18. uri predstavitev »Hyperwake» občinstvu; ob 20. uri predvajanje videa »Special Joyce».
KOROŠKA
CELOVFC
Mestno gledališče
Danes 12. t. m., ob 19.30 na sporedu Puccinijeva opera Manon Lescaut.
Ponovitve petek, 15., v torek, 19. in v četrtek, 21. t. m. in v soboto, 23., ob 19.30.
Jutri, 13. t. m., ob 19.30 - Karl Kraus »Die
letzten Tage der Menschheit« (Zadnji dnevi človeštva).
Ponovitve v sredo, 20. in v petek, 22. t. m., ob 19.30.
GOSTILNA PRI JOKLNU
Jutri, 13. t.m., ob 20. uri: »Onstran kraja, glas« - besedila iz notranje in zunanje emigracije.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
tiUSLJANA
mreža za Metelkovo:
Danes, 12. oktobra: ob 17. uri Obalne galerije: videoprojekcija Sarajevo,... (Art klub) in lutko-vna predstava za otroke - študentska marionetna skupina Kinetikon: O Bibi, ki je nenehno rastla (Gala dvorana); ob 19.30 Gledališki festival na videu: Edvard Miller, Hamlet (Art klub); ob 20. uri gledališka predstava iz ciklusa: Gledališče, ki prihaja (Gala dvorana).
CANKARJEV DOM
Danes, 12. oktobra, bo ob 19. uri predavanje iz cikla verska kulturna dediščina: KRŠČANSKI ETOS IN POLITIKA. Predavatelja sta: dr. IVAN ŠTUHEC, predavatelj moralne teologije in VIKTOR BLAŽIČ, novinar (sejna soba E3, vstop Prost).
KUD FRANCE PREŠEREN
V sredo, 13. oktobra, bo ob 20. uri literarni večer na katerem bodo sodelovali: DANE ZAJC,
Kajetan kovic, berta bojetu, maja vi-
DMAR, TOMAŽ ŠALAMUN, MILAN DEKLEVA, IVO SVETINA, IZTOK OSOJNIK, JURE POTOKAR, ALEŠ DEBELJAK, UROŠ ZUPAN, VALERIJA SKRINJAR-TVRZ, GORAN JANKOVIČ, BORIS A. NOVAK in BORIS OSTI. Ob 22. uri bo koncert ŽELJKA BEBKA.
GALERIJA SKUC
Danes, 12., v sredo, 13., in v četrtek, 14. oktobra bo društvo Muzina oziroma skladatelji BRINA JEZ-BREZAVSCEK, BOR TUREL, NEVILLE HAL in MARJAN S1JANEC v sodelovanju s slikarkama NATAŠO PICMAN in GORDANO NOVAKOVIČ ter kiparko NIKO ŠPAN predstavili zvočno likovno instalacijo z naslovom Paralelni svetovi. Gre za štiri glasbeno-likovne oziroma glasbeno-literame ambiente ob katerih bodo predvajali tudi elektronsko glasbo.
ILIRSKA BISTRICA
V	četrtek, 14. oktobra, bo ob 19. uri v hotelu Turist Ciril Ribičič predstavil svojo knjigo RAD SEM JIH IMEL.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL
V	četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri, ameriški film REKA POJE MI, režija Robert Redford (300 SIT).
V	petek, 15. oktobra, bo ob 18. uri predstavitev knjige RAD SEM JIH IMEL avtorja dr. Cirila Ribičiča.
ZA NAJMLAJŠE
[SLOVENIJA
UUBLJANA
lutkovno gledališče LJUBLJANA
V	nedeljo, 17. oktobra, bo ob 19.30 premiera lutkovne igrice Ervin Fritz: GROFIC PRAŠIČ.
V	ponedeljek, 18. oktobra, ob 20. uri Jean Poto-cLi: PARADE, izven.
Maribor
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1, tel. 062/26-748
V	nedeljo, 17. oktobra, ob 11. uri Pavel Polak: RDEČA KAPICA, za izven. Predstava je primerna za otroke od tretjega leta starosti (200 SIT).
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL
V	petek, 15. oktobra, bo ob 16. uri nastop učencev plesne šole Urška iz Ljubljane. Nagradno žrebanje vstopnic (150 SIT).
Darja Reichman
Danes, 12. oktobra, bo ob 19.30 v Celju uprizoritev drame Luigija Pirandella KOT ME Tl HOČEŠ
Atmosfera berlinskega kabareja poznih dvajsetih let glamour fatalnih žensk in pohlep po življenju, ki se nikakor ne more otresti morečega spomina na preteklo vojno, usode ljubezni, velike strasti in razvrat, propadle eksistence in dekadentni umetniški krogi... so le površni obrisi vzdušja, ki napolnjujejo ta, sicer manj znan, a zato nič manj prepoznavno pirandellovski tekst, po katerem so v Hollywoodu posneli film z božansko Greto Garbo v glavni vlogi. Vendar Pirandellova junakinja ni le objekt moške želje, temveč tudi subjekt, ki se neprestano reflektira v iskanju svoje identitete. Skozi mukotrpno iskanje svojega pravega obraza, kise lomi v številnih zrcalih, poskuša osrednja junakinja izživeti svoje usodne ljubezni, ob tem pa sebi in ljudem okoli sebe zastavlja enigmatično vprašanje: Kdo sem?
V glavni vlogi neznanke nastopa DARJA REICHMAN, v vlogi Carla Salte-rja JANEZ BERMEZ, v vlogi Bruna Pierija PETER BOŠTJANČIČ, v vlogi Boffija TOMAŽ GUBENŠEK, v vlogi Lene IVANKA ME2ANOVA. Režser in dramaturg je JANEZ PIPAN.
^ v - ,	,
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Na »črni petek«, 3. septembra, je v požaru v STUDIU TIVOLI izginil tudi del zgodovine slovenske zabavne glasbe. Glasbeniki, mediji in drugi, ki so povezani s slovensko glasbeno sceno, zdaj solidarno zbirajo sredstva, ki bodo omogočila, da bo Tivoli, po mnenju mnogih najboljši snemalni studio, lahko spet začel delovati. Eden izmed medijsko najbolj odmevnih projektov bo dobrodelni koncert 28. oktobra v Hali Tivoli v Ljubljani. Na prireditvi bodo nastopila znana imena slovenskega pop-rocka, med njimi tudi: LAČNI FRANZ & ZORAN PREDIN, SOKOLI & PERO LOVŠIN, POP DE-SIGN, AGROPOP, BULDOŽER, MILADOJKA VOUNDEED, AVTOMOBILI, DON MENTONT BAND, ČUKI, ČUDEŽNA POLJA, BIG BEND, CHATEAU, VIDEOSEK, BENČ & TOMO, MAGNIFICO, SASO MEŽEK, MIA ŽNIDARIČ, ALENKA GODEC, VLADO KRESLIN, TOMAŽ PENGOV, OLIVER DRAGOJE-VIC, ARSEN DEDIČ in še veliko drugih. CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V	četrtek, 14., in v petek, 15. oktobra, bo ob 19.30 KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za modri abonma I in H. Dirigent Stefan Sanderling, solist Karoly Mocsari, klavir. Program: R. VVagner - Tristan in Izolda, Predigra in Izoldina ljubezenska smrt, F. Liszt - Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru, F. Mendelssohn - Simfonija št. 3, Škotska (GD, 600, 500,400 SIT).
V	soboto, 16. oktobra, bo ob 20.30 koncert skupine GONZALO RUBALCABA GUBAN GROUP. Zasedba: Gonzalo Rubalcaba, klavir, Reynaldo Melian, trobenta, Felipe Cabrerra, bas, Jul Barreto, bobni.
Z območja Karibov je v preteklih letih prišla kopica jazzovskih pianistov - Monty Alexander, Michael Sardaby, Chuco Valdez in Michel Camilo, v zadnjih letih pa je to nedvomno Gonzalo Rubalcaba. Prvi vtis ob poslušanju Gonzala Rubalcabe je presenečenje zaradi hitrega in natančnega igranja, dinamike in smisla za ritem. Nadaljnje poslušanje pa odkriva kreativnega glasbenika čudežnih prstov in
živahnega nastopa. Gonzalo Rubalcaba, pianist s klasično klavirsko izobrazbo, o svoji glasbi pravi: »Vedno sem si želel igrati svojo glasbo in glasbo svoje dežele. Vedno iščem povezave med klasično in kubansko glasbo, iščem njune skupne točke.« (GD, 1250,1000, 750 SIT) GALERIJA SOU
V	ponedeljek, 18. oktobra, ob 20. uri, večer godalne glasbe Johanna Sebastiana Bacha: godalni ansambel STRINGSONIA iz Zagreba.
K4
Danes, 12. oktobra, bo ob 22.30 koncert BEG-GARS, klubski večer vročega električnega blu-esa.
V	torek, 19. oktobra, ob 22. uri J. B. DRV. Jim Beam mušic s CD playerjev.
V	ponedeljek, 25. oktobra, bo ob 22.30 koncert skupine ASIA MINOR, turške etnojazzovske zasedbe, ki še dviguje prah v Švici, Nemčiji in Franciji.
V	torek, 26. oktobra, ob 22. uri, TRELKOVSKV.
MGLC
V	sredo, 20. oktobra, bo ob 18. uri koncert MUZA PRI MUZI, JERNEJ SURBEK, tolkala (grad Tivoli).
NARODNA GALERIJA
V	torek, 19. oktobra, bo koncert ansambla za staro glasbo RAMOVŠ CONSORT: Marjana Becina, sopran, Klemen Ramovš, kljunasta flavta, NebojSa Bugarski, violončelo, Shalev Adel, čembalo.
BLED
V	petek, 15. oktobra, bo ob 18.30 koncert GRAJSKI OBISKI na gradu GrmišCe na Bledu (Moška vokalna skupina).
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA
V	petek, 22. oktobra, ob 20. uri bo koncert violinista ROKA KLOPČIČA, klavirska spremljava SANJA KRANZELIČ, za glasbeno instrumentalni abonma in izven (500 SIT).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
TRIESTE PRIMA: jutri, 13. t. m., ob 20.30 drugi koncert srečanja sodobne glasbe »Trieste prima«, ki jo organizira Gledališče Verdi, Premio musicale »Citta di Trieste« in Chromas s sodelovanjem gledališkega muzeja C. Schmidi. Nastopil bo orkester Archaeus Ensamble iz Bukarešte, ki ga vodi Liviu Danceanu.
Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19 (ob ponedeljkih zaprta).
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
V petek, 15. t. m., ob 19. uri koncert gojen-
cev glasbene šole »Bulli e pupe« ob 70-letni-ci gledališča.
V	soboto, 16. t. m., ob 20.30 koncert orkestra Mu j a DOC Band.
V	nedeljo, 17. t. m., ob 16.30 koncert skupine »Larino Americano«.
TREVISO
V	četrtek, 14. in v petek, 15. oktobra, bo v Palaverde ob 21. uri nastopil Eros Ramazzot-ti.
PADOVA
ŠPORTNA PALAČA S. ŽARO
V	četrtek, 21. oktobra, bo ob 21. uri nastopil Terence Trent D Arby.
RAZSTAVE	: • '. OAO1.. . : .	:
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM - MALA GALERIJA
Razstava fotografij ŽIGE KORITNIKA: UJETI je na ogled do 17. oktobra.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Na ogled je razstava Kočevska - Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev. MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15
Do 20. oktobra je na ogled retrospektivna razstava televizijske scenografije JOŽETA SPACALA.
V	četrtek, 14. oktobra, bo ob 19. mi v spodnjih prostorih Modeme galerije otvoritev razstave fotografij JANETA STRAVSA. Razstava bo na ogled do 2. novembra.
MODERNA GALERIJA -MALA GALERIJA
Danes, 12. oktobra, bo ob 19. uri otvoritev razstave Španske kiparke CRISTINE IGLESIAS. Razstava sodi v ciklus Velika imena sodobne svetovne umetnosti in bo na ogled do 5. decembra.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava NEOKONSTRUKTIVISTI 1968-1972 bo na ogled do 7. novembra.
Razstava sodi med Studijske preglede o dogajanjih v slovenski likovni umetnosti konec šestdesetih let. Svoja dela razstavljajo DRAGICA ČADEŽ, DRAGO HRVACKI, TONE LAPAJNE, DUŠAN TRŠAR...
BEŽIGRAJSKA GALERIJA,
Dunajska 31
Razstava OD SKICE DO LUTKE bo na ogled do 15. oktobra. Razstavljajo: TOMAŽ KRŽIŠNIK, ALENKA SOTLER, ALOJZ ZORMAN, SAVO SOVRE in LIDIJA OSTERC.
GALERIJA COMMERCE,
Einspielerjeva 6
Razstava slik ERNE FERJANIČ FRIC bo na ogled do 22. oktobra.
GALERIJA ICPE, Dunajska 104 Razstava slik akademskega slikarja PETRA CIUHE in razstava kipov akademskega kiparja CIRILA HOČEVARJA je na ogled do 30. oktobra.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
V	četrtek, 14. oktobra, bo ob 18. uri otvoritev razstave kipov galerije Ivan Napotnik Šoštanj. Razstavo bo odprla Milena Koren Rožiček. Na ogled bo do 4. novembra.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
V	četrtek, 14. oktobra, bo ob 13. uri otvoritev razstave slik akademske slikarke JASNE SAMARIN. Razstava bo na ogled do 17. novembra.
GALERIJA SOU
Kiparska razstava VODA IN KIPI avtorjev DRAGA ROZMANA, TAMARE SEVČNIKAR in TJAŠE CELESTINE bo na ogled do 22. oktobra.
CELJE
V	likovnem salonu Celje je do 30. oktobra na ogled razstava OBLIKOVANJE ZA SOŽITJE S PROSTOROM. Predstavljena so dela krajinskih arhitektov: JANEZA DOLINARJA, ROMANE KAČIČ, ARABELE KRIZ MRDAKOVIC, DARJE MARINČEK, ALENKE KOCUVAN POLUTNIK, RADOVANA ROMIHA, IRENE ROZMAN FATTORI.
GRAD PODSREDA
Do 30. oktobra je na ogled razstava KOZJANSKI SLIKARJI v fotografskih očeh VLADKE KOBAL.
KOČEVJE
V	Muzeju Kočevje je na ogled razstava PARTIZANSKA PLAČILNA SREDSTVA iz zbirke Zmaga Jelinčiča.
KOPER
V	galeriji Loža je na ogled razstava slik ZVESTA APOLLONIA.
KRANJ
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
Razstava RIMSKO STEKLO IZ ARGVRUNTUMA bo na ogled do 9. novembra.
LITIJA
V	avli skupščine občine Litija je do 20. oktobra na ogled razstava slik ANTONA REPNIKA.
MARIBOR
V	fotogaleriji stolp v židovskem stolpu na Zidovski ulici je na ogled razstava fotografij MARIBORSKI OBRAZI.
NOVINARSKI KLUB MARIBOR Razstava slik ZLATKA JAKOVLJEVIČA bo na ogled do 21. oktobra.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava CROSSING OVER CHANGING PLA-CES.
PIRAN
Danes, 12. oktobra, bo ob 18. uri v Mestni galeriji Piran otvoritev razstave PIRANSKO PRISTANIŠČE, OD STAREGA MANDRAČA DO DANAŠNJE PODOBE.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SRBSKO KOSOVEL
V	četrtek, 14. oktobra, bo ob 18. uri otvoritev razstave akvarelov slikarja ANDREJA KOSIČA. Slikarjevo delo bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Ivan Sedej.
ŠKOFJA LOKA
Do 17. oktobra bo v okroglem stolpu Loškega muzeja na ogled razstava Zenska oblačila in kultura na Loškem.
Na loškem gradu je do 23. oktobra na ogled 21. fotografska razstava treh dežel SLOVENIJE, KOROŠKE in FURLAN1JE-JULIJSKE KRAJINE.
NARODNI MUZEJ LJUBLJANA
Vabimo vas na spominsko razstavo ob 400-letnici bitke pri Sisku: torek -sobota od 10. do 18., nedelja od 10. do 13. ure.
Matjaž Kmecl: Andrej Smole -znameniti Slovenec Izvaja: Tone Gogala, režija: Dušan Mlakar
Ponovitve: 14.,15. in 16. oktober ob 20. uri.
Rezervacije: Narodni muzej, Muzejska 1, Ljubljana, tel. 061/218-886 od 10. do 18. ure.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TKB - AGENCIJA MITNICA
V	razstavnih prostorih je na ogled razstava Atilija Kralja.
OBČINSKA GALERIJA
Danes ob 18. uri bodo odprli razstavo Matjaža Hmeljaka, ki bo na ogled občinstvu do 30. t.m. z naslednjim urnikom:vsak dan od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
ART GALLERV
Do 21. t. m. razstavlja slikarka Anita Nemari-ni. Urnik: 10.30-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13.
GLEDALIŠČE MLELA
V	spomin na Jamesa Joyceja je na ogled fotografska razstava o Dublinu in Trstu na začetku stoletja.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«.
V	organizaciji Tržaške letoviščarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
CELOVEC
MOHORJEVA KNJIGARNA
Na ogled je razstava Jasne Merku.
Škofijska rezidenca
(Mariannengasse 2)
Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«. Urnik: 10/17.
GALERIJA SLAMA (Benediktinerplatz 3)
Razstavljajo Eva Spalinger, Gertrud VVeiss-Richter, Inge Vavra, VVolfgang VValkensteiner in Zoran Mušič.
GALERIJA RIESER (Klagenfurter Str. 20)
Na ogled je skupinska razstava koroških umetnikov.
REPEN
KRAŠKA GALERIJA
Do 17. oktobra je na ogled razstava slikarja Deziderija Švare iz ciklusa »Domača zemlja«. Ogled samo ob nedeljah: 11-13, 15-18.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od
10.00	do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto.
Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil.
PALAČA ATTEMS
Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30.
VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA
Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike.
VIDEM
GALERIJA DEL CENTRO
Do 23. t. m. razstavlja slikarka Dora Bassi. Urnik: 17-19.30, ob sobotah 10-12, 17-19.30 -ob nedeljah zaprto.
PLIBERK
VVERNER BERG-GALERIJA
Odprta je vsak dan od 10.00 do 12.00 in od
14.00	do 16.00.
ŽELEZNA KAPLA
Muzej Peršman, muzej zgodovine koroških Slovencev je odprt od torka do nedelje, od 8. do 18. ure.
SPITTAL OB DRAVI
V Gradu Porcia razstavljata Janez Bernik in Gustav Januš.
KOROŠKA
STRMEC / ZGODILO SE JE PRED 50 LETI
PODJETNIŠTVO
Vas črnin rut
Spomin na dan, ko so Nemci pobili vse moške in vas zažgali
Delničarska mrzlica v Istri
STRMEC - V nedeljo, 10. oktobra, se je izteklo 50 let od grozljivega konca ene od slovenskih vasi, ki jih je sovraštvo v človeku hotelo zbrisati z obličja Zemlje. Strmec, prijazna, nikomur nic zlega hoteča vasica na pol poti med Logom pod Mangr-tom in Predelom, je tistega jesenskega dne, 10. oktobra leta 1943, zagorela. Zažgali so jo Nemci. Vse hiše naenkrat. Se prej je v vrtu pod vasjo za zmerom ugasnilo življenje šestnajstih domačih fantov in mož, ki jih je v smrt poslal rafal iz nemškega mitraljeza. V spomin na ta dogodek je bila v Strmcu dvojna slovesnost. Verska pri kapelici sv. Mihaela, ki so jo ponovno postavili pred desetimi leti, in posvetna ob spomeniku žrtvam sredi vasi. Na slednji so nastopili domači recitatorji in moški zbor iz Bovca.
Tudi pred petdesetimi leti je 10. oktober padel prav na nedeljo. Bila je ena lepih jesenskih nedelj, jasnih in toplih. Vsa spokojna je bila, kljub vojnemu Času. Vojna, propad Italije in rojstvo kobariške republike, so bila sicer dejstva, vendar so se dogajala nekje drugje, ne pa tam, sredi visokih gora. Vaščani so jih včasih vpletali v svoj pogovor, ki se je vlekel okrog skrbi za domače, za delo in za drobnico, ki se je - edino
njihovo bogastvo - še pasla na planinah. In tistega dne, tiste oktobrske nedelje se je zgodilo...
Dan ali dva poprej je partizanska enota pod Strmcem pripravila zasedo. Vanjo je zapeljal nemški osebni avtomobil z dvema ali tremi visokimi oficirji. Počilo je, eden od oficirjev je bil mrtev, dva hudo ranjena. Ranjen je bil tudi šofer, avtomobil pa prerešetan.
Ni bilo treba dolgo Čakati, da je v vas prišla kazenska ekspedicija. Nemci so nasršeno gledali v ljudi, posebno v Mico To-novo, ki je kuhala kosilo za partizane. Vprašali so jo, komu kuha tolikšno količino hrane, a ni znala povedati. Po hišah so Nemci polovili vse moške in ženske ter jih zaprli v vaško gostilno. Od njih so hoteli izvedeti, kdo so bili
partizani, ki so napadli nemške oficirje, in kdo od domačih je v gozdu. Izdajalca med njimi ni bilo. Zenske so pozneje izpustili in jih nagnali iz vasi. Zaprti so ostali vso noC. Nic ni pomagalo niti to, da je stari Vencelj prišel zastavit svoje življenje za svoja sina Jožeta in Franca. Pridržali so ga in poslali k ostalim. Zjutraj so odbrali mladoletnike in jih nagnali, starejše - šestnajst po številu - pa so odpeljali v vrt pod vasjo in jih hladnokrvno postrelili. Na njihova trupla so vrgli komaj kakšno lopato zemlje. Sele mesec ali kaj pozneje so svojcem dovolili, da so jih dostojno pokopali na pokopališču v Logu. Vas pa je zagorela. Nanjo so streljali z zažigalnimi granatami iz Loga in s Predela. V Hti-novi hiši je s svojim do-
mom vred zgorela tudi bolna in nepokretna Hti-nova mati.
Vdove in hčere - nekaj moških je smrti ušlo zato, ker jih ni bilo doma - pobitih talcev se je odelo v Črnino. Druga drugi so prisegle, da je ne bodo odložile do svoje smrti. Vdove so se tudi zaobljubile, da se ne bodo vnovič poročile. Te obljube ni prelomila nobena. V Strmcu se je, potem ko so ga zavezniki obnovili, naselilo le nekaj prebivalcev. Vse drugo je žalostno propadalo. Vas je bila kot suha rana, potem ko ji je odtekla kri.
Nekako do sedemdesetih let je bilo tako. Vas Črnih rut, tako imenovana po naslovu francoskega kratkometražnega filma o tragediji Strmca, se je ubadala sama s seboj in svojo žalostjo. Potem se je
nekako odprlo. Vas so odkrili ljubitelji miru in Čudovitih gorskih pejsažev. Od še živečih ali odseljenih StrmCanov so odkupili hiše oz. ruševine in jih popravili, obnovili. Z njimi se je v vas vrnilo življenje. Prvotni prebivalci
-	od tistih hudih dni pred 50 leti je komaj še kdo živ
-	so skupaj potegnili z novimi. Hvaležni so jim bili, da so po svojih moCeh Strmcu zopet zaceli vračati nekdanjo podobo. Pred leti so se v Strmec preselili tudi nekateri otroci izseljenih StrmCanov in si tu ustvarili novi dom.
Danes je Strmec paC takšen kot vsaka hribovska vasica. Pozimi bolj pust, ko so v vasi ”žive” le tri hiše, poleti bolj živahen zaradi počitka in krepilnega gorskega zraka željnih meščanov iz Kopra, Izole, Ljubljane in drugih slovenskih mest. Vas kot vsaka druga, bi rekli, Ce...
Trije spomeniki so, ki opozarjajo na strahote in nesmiselnost človekovih dejanj: vrtiček pod vasjo, v katerem so zasadili rože v spomin na dogodke pred 50 leti, spomenik z imeni vseh pobitih in Črne naglavne rute. Zadnje izginjajo, so le še bled spomin na tiste hude dni. In kapelica, ki so jo postavili pred desetimi leti, v spomin na nekdanjo cerkev svetega Mihaela.
Vojko Cuder
POREČ - Istra podrhteva od delničarske mrzlice. Več kot 8000 ljudi je kupilo turistične delnice Jadran turista iz Rovinja in Riviere iz PoreCa. Vrednost obeh hotelskih kompleksov je zelo velika - Jadran turist na tržišču stane okrog 150 milijonov mark, medtem ko je Riviera, najboljše hrvaško turistično podjetje, vredna kar 300 milijonov mark.
Rovinjski hoteli, h katerim spadata tudi dve tovarni brezalkoholnih pijač, kampi in turistična naselja, imajo okrog 3000 delničarjev. Ivan Sorič, generalni direktor Jadran turista, je prepričan, da bodo te delnice že čez nekaj let prinašale dobiček. Podobno so prepričani tudi pri poreški Rivieri. V 10 dneh je več kot 5000 malih delničarjev pokupilo delnice tega podjetja. Ne brez razloga: poreški hoteli so v tem, vojnem letu poslovali precej dobro, saj so zabeležili okrog 1, 5 milijona nočitev. V normalnih sezonah pa je bilo v PoreCu tudi po 100 tisoC gostov v enem samem dnevu. Ti kazalci kažejo, da bi utegnili biti mali delničarji na koncu zadovoljni, saj bodo delnice, ki so jih zaradi različnih popustov kupili zelo poceni, lahko prodali veliko dražje, Ce bodo tako hoteli. Hrvaški parlament je namreč
sprejel sklep, da bodo majhni delničarji, ki delnic ne bodo mogli odplačati, lahko prodali pravice do razpolaganja z njimi. Takšen sklep je bil nujen, saj številni zaposleni na Hrvaškem, s povprečno plaCo okrog 150 mark na mesec, delnic ne morejo odplačevati. V prvem letu morajo delničarji plačati okrog 5 odstotkov vrednosti celotnega zneska delnice, v drugem letu 10 odstotkov. Tretje in Četrto leto odplačujejo po 15 odstotkov, v zadnjem, petem letu pa okrog 35 odstotkov delnice. Tu so namreč prepričani, da utegne biti v treh ali štirih letih, ko bo morala večina delničarjev odplačati najvecje vsote vpisanih delnic, že konec sedanjih vojnih in gospodarskih težav na Hrvaškem.
Lastninska preobrazba na Hrvaškem je končana v približno 1750 podjetjih, Čeprav ta s tem še niso privatizirana. To velja tudi za turistične gigante. Polovico delnic so pokupili zaposleni in drugi mali delničarji, druga polovica pa bo prešla v državne roke. Tako je država postala najveCji lastnik in ni še prav jasno, kako se bo znebila tega lastništva. V Opatiji so sprejeli sklep, da se bodo po končani lastninski preobrazbi posamič privatizirali hoteli in restavracije, in si-
cer tako, da bo država svoje delnice ponudila na tržišču. Zanimanje pri tujih vlagateljih je precejšnje, Čeprav se za zdaj izogibajo nakupom dragih hotelov, saj kriza zaradi vojne še ni končana. Veliko je tudi strahu pred morebitnimi zlorabami. V zadnjem Času je prišlo pri lastninski preobrazbi nekaterih hotelskih kompleksov do nepoštenih poslov. Na Hrvaškem v zvezi s tem najpogosteje omenjajo lastninske preobrazbe hotelsko-turisti-Cnega podjetja Primošten, zadrskega Turist hotela in crikveniškega velikega hotelskega kompleksa Jadran. Trdijo, da so domi-
selni posamezniki in skupine, med katerimi je tudi nekaj ministrov, izkoristili priložnost in s tako imenovanimi »manager-skimi« krediti pokupili hotele in restavracije milijonske vrednosti. Sklad za privatizacijo Hrvaške se je zato lotil revizije lastninjenja. Kot kažejo prva poročila, podjetja v Istri niso bila privatizirana na nezakonit naCin, tako da so lastniki delnic v glavnem lahko zadovoljni. Sklenili so dober posel, ki naj bi jim že v prihodnjih letih, ko bo turizem znova prišel na zeleno vejo, prinašal kar lep dobiček.
Goran Moravček
FELJTON
Poskus pravne in politične analize
dachauskih pro*
Piše: prof. dr.
Ljubo Bavcon
»Uredništvo Republike se je na predlog prof. Bavcona odločilo objaviti del pravno politične analize dachauskih procesov. Za takšno odločitev je več razlogov, na prvem mestu pa je prepričanje, da sta moraliziranje in revan-šizem ob dogodkih iz naše preteklosti neproduktivna. Namesto tega je potrebno s tragičnimi izkušnjami in spoznanji obogatiti zgodovinski spomin in senzibilizira-ti slovensko demokratično javnost, da bi se zmogla pravočasno in odločno upreti ponavljanju zgodovine. Besedilo, ki ga objavljamo, je sestavni del tisoč strani obsegajoče knjige z naslovom Dachauski procesi (Raziskovalno poročilo z dokumenti), ki je izšla marca leta 1990 in spričo tedanjih burnih političnih dogodkov seveda ni doživela skoraj nobene pozornosti. Prispevki prof. Bavcona, Poskus pravne in politične analize dachauskih procesov, so rezultat večletnega dela skupine raziskovalcev, zgodovinarjev in pravnikov, ki je potekalo v okviru tedanje Raziskovalne skupnosti Slovenije. Cilj te raziskave ni bila rehabilita-cijia nekdanjih obsojencev, to so storila pristojna sodišča v letih od 1971 do 1976, marveč poskus ugotoviti, zakaj in kako se je moglo zgoditi, da so bili povsem nedolžni ljudje obsojeni celo na smrt. Tu objavljena analiza poskuša odgovoriti na to vpraša-
nje tako, da se ne ustavi pri moralizatorskem zgražanju nad posamezniki, ki so v teh procesih tako ali drugače sodelovali, marveč sprašuje po globjih, kompleksnih ideoloških in političnih lastnostih sistema državne in družbene ureditve, ki se je na izzive notranjih in zunanjepolitičnih razmer odzval tako, da je med drugim »lomil hrbtenice ljudi, delal iz poštenih in dobrih ljudi agense nečloveškega nasilja in zla, iz hrabrih borcev NOV za resnico in pravico pa pokorne
sluge laži in krivice«. Uredništvo pa se je za objavo tega besedila odločilo tudi zato, ker je treba sporočiti javnosti, zlasti pa prepoznim »izganjalcem hudiča«, da je bila temeljita kritična analiza politične kazenske represije v enopartijskem, totalitarnem sistemu opravljena že pred petimi in več leti. Nanašala se je sicer samo na en sklop političnih sodnih procesov, ki je bil za prejšnjo oblast hudo občutljiv, je pa pokazala model, ki je bil veljaven za vse monstruozne politične
sodne procese iz prvih petih let po drup svetovni vojni pri nas. Na drugi strani pa so zdaj dovolj alarmantna znamenja, da bi nam nekateri fanatični »antikomunisti« prav radi priredili ponovitev zgodovine tudi v obliki kakega političnega sodnega procesa. Politična »kriminalistična« hipoteza je že tu in se glasi: izid parlamentarnih in predsedniških volitev decembra 1992 je nelegitimen, ker so bili vo-lilci podkupljeni s protipravno pridobljenim denarjem podjetja Hit. Za okrepitev te hipoteze in njene verjetnosti je bilo treba potem prirediti »afere«, eno za drugo, in vse naj bi se stekle v isto strugo. Vse to naj bi privedlo do »paranoidne psihoze« o ogroženosti Slovenije in njenega demokratičnega razvoja in na koncu seveda do potrditve izhodiščne hipoteze kot nesporne, na sodišču ali sodiščih ugotovljene Resnice. Kaže pa, da načrt ne poteka gladko, predvsem zato, ker je zdaj politični sistem drugačen. Zato se zdaj lahko sliši tudi druga stran v javnosti in hkrati se ne varnostna služba, ne politika, ne državna tožilstva in ne sodišča ne pustijo več, tako kot pred desetletji, brez odpora vpreči v kakšen politični voz. Očitno so se delavci v organih kazenske represije že »razvadili«, ko so v zadnjem desetletju smeli biti politično neodvisni in so lahko spo-
štovali načela in pravila kazenskega prava civiliziranih narodov, ki smo jih učili na pravni fakulteti. Toda če bi postal pritisk »demokratičnega« enoumja neznosen, če bi ogrozil celo eksistenco ljudi, potem ni izključeno, da se ljudje, ki delajo v organih kazenske represije, ne bi mogli več upirati. Potem se žrtvam dachauskih in vseh drugih političnih sodnih procesov iz prvih petih let po vojni ne bi mogli oddolžiti niti tako, da bi nam bila njihova izgubljena življenja in njihovo trpljenje v pouk. Zato je treba ponoviti, kar je sklepna misel zbornika o dachauskih procesih: Ni in ne more biti kakega višjega interesa ali vzvišenega cilja, ki bi mogel opravičiti ali celo upravičiti odstopanja od temeljnih načel demokratične pravne države, katerih neizogibna posledica so grobe in množične kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
V letih 1948 in 1949 sta vojaško sodišče in pozneje okrožno sodišče v Ljubljani na desetih glavnih obravnavah obsodila enaintrideset nekdanjih internirancev iz taborišč Dachau in Buchenwald. Na prvem sojenju konec aprila 1948 je vojaško sodišče na smrtno kazen obsodilo enajst obtožencev, preostalih dvajset pa je bilo obsojenih na dolgotrajne kazni odvzema prostosti. Obtoženi so bili: 1. da so po osvoboditvi vstopili v tujo ob-
veščevalno službo, izvrševali načrtno škodljiv-stvo, diverzije, sabotaže in špijonažo z namenom, da se z nasiljem zruši obstoječa državna in družbena ureditev, in 2. da so že pred okupacijo ali med njo pristali na sodelovanje z zločinsko teroristično organizacijo gestapo, ki jih je poslala v razna taborišča, kjer so delovali kot agenti in med drugim na poskusnih postajah in bolnicah vršili uničevalne poskuse na živih ljudeh ter s tem zakrivili najtežje in najbolj zverinske vojne zločine. Vse te obtožbe so bile ovržene v predlogih javnega tožilca SR Slovenije (iz let 1971 do 1976) in z odločbami Vrhovnega sodišča SR Slovenije, s katerimi so bile obnove kazenskih postopkov dovoljene. Ljubljana, 5. oktober 1993«
Uvod
Dachauskih procesov ne bi bilo mogoče pojasniti, Ce bi analizo omejili samo na tedaj veljavno materialno, procesne in organizacijsko kazensko pravo. Omenjene pravne discipline so seveda omogočale izvedbo teh procesov in pri tem sta imela organizacija organov kazenske represije in kazensko procesno pravo veliko večjo vlogo kot kazensko materialno pravo. Toda prej omenjene napake pri uporabi tedaj veljavnega materialnega kazenskega prava ne bi mogle izpodbiti
večine sodbenih navedb, Ce bi bili obsojenci očitana jim dejanja v resnici storili.
Problem je bil torej v dejanskih vprašanjih ali, drugače povedano, v tem, da sodišča niso ne ugotavljala ne ugotovila odločilnih dejstev
(materialne resnice), marveč so sledila obtožbam in so sodbe oprla takorekoC dobesedno na povsem nedokazane trditve iz obtožb. Pri tem pa je treba poudariti, da
predlogov oziroma ovadb uprave državne varnosti, kar pomeni, da se tudi javna tožilstva niso niti v minimalnem obsegu ukvarjala s kritično presojo
so tudi obtožbe pravza- \ navedb in trditev v ova-
prav le sledile nave- dbah.
dbam in trditvam iz	Se nadaljuje

STo~V~E~N S K 1 PROGRAM!
IT SLOVENIJA 1
“iSjj Pamet je boljša kot žamet, ponovitev Q Sezamova ulica, 4/13 del ameriške nanizanke, ponovitev
4x4, ponovitev
Brez vode ni življenja, VPS 1125 Reke in potoki Nasa pitna voda
J. Mortimer: Titmussove skušnjave, ponovitev 2/3 dela angleške nadaljevanke, VPS 1205 Poročila
Sobotna noč, ponovitev Sedma steza, ponovitev Porabski utrinki, oddaja madžarske tv TV dnevnik 1
LonCek, kuhaj: Kasa in redkvica v solati Pozabljena zgodba, 6/6 del ameriške nadaljevanke Risanka
Regionalni studio Koper Besede, besede, besede, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče
Dalekozor: Desetletje spomina, 2/3 del dokumentarne oddaje, VPS 2035 Osmi dan, VPS 2130 Grajske stavbe na Slovenskem TV dnevnik 3, VPS 2220 Sova
Medvedja usluga, 1/6 del angleške nanizanke, VPS 2255 Vrtinci, 9/10 del francoske nadaljevanke, VPS 2330
tr
SLOVENIJA 2
Ljudje in zemlja
Sova, ponovitev
Collinsova in Coward, 6/8 del angleške nanizanke Vrtinci, 8/10 del francoske nadaljevanke Iz življenja za življenje, ponovitev Prisluhnimo tišini TV dnevnik 2 Šport
F. Raphael: Po vojni, 3/10 del angleške nadaljevanke Igrajo: Anton Rodgers, J. Krabbe, Geoffrey Palmer, Ingrid Hafner, Clare Higins in drugi Intervju: Viktor Blažič
Nocojšnji gost je Viktor Blažič, ugleden družbenopolitični delavec, eden najbolj zaslužnih za slovensko politično pomlad, ki je ostal aktiven v politiki tudi po slovenski osamosvojitvi. Sodi med tiste, ki jih je nekdanja ud-ba vztrajno preganjala, ker je bil dolga leta trn v peti takratne komunistične oblasti.
VideoSpon Svet poroča Video strani
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Luč svetlobe, ponovitev 11. dela ameriške nadaljevanke Pred poroto: Umorjena teniška igralka, 22. del ameriške nanizanke
Joey je duševno zaostal fant, ki je bil zaposlen kot vrtnar
v rekreacijskem centru ob teniških igriščih. Obotožen je,
da je umoril teniško igralko, M jo je občudoval. Jo je res?
Klic divjine, ponovitev filma
Luč svetlobe, 12. del ameriške nadaljevanke
Jazzbina, ponovitev 35. oddaje
Risanke
Poročila
Poletni ciklus slovenskega filma
Maja in vesoljček, slovenski barvni film, 1988
Jazzbina, 36. oddaja
Poročila
Pred poroto, ponovitev 22. dela
@ KOPER
S RAI 1
Jutranja oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Dnevnik in nan. Aero-porto internazionale Nan.: Očetov pes Film: L’avvocato di me stesso (kom., ’52) Vreme in dnevnik Dok.: Vivafrica Prove e provini a Seommettiamo che Dnevnik in Tri minute Film:	La signora
Sprint (kom., VB ’62) Film:	L’abbraccio
dell’orso (krim., 79) Rally v Sanremu Danes v Parlamentu Dnevnik 1 in V kinu Nanizanke
Vreme, dnevnik, šport Aktualno: Lo splendo-re della verital Variete: SuperFracci Dnevnik
Dok.: Istra 1943-1993 Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu
<	| RAI 2
	Otroška odd., Furia
	Jutranji dnevnik 2
	Rubrika o vrtnarstvu
	Film: Non e vero ma ci čredo (kom., It, ’52)
	Nan.: Lassie
	Dnevnik 2
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme
	Nad.: Beautiful, 14.15 Santa Barbara
	Film: La mia pištola per Billy (vestern, '73)
	Ristorante Italia
	Iz Parlamenta,dnevnik
	Nan.: Hill Street, 18.30 Komisar Koster, vmes (18.20) šport
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Ventieventi
	Nan.: I ragazzi del mu-retto (i. L. Amato)
	Aktualno: TG 2 Dosje
	Dnevnik in vreme
	Pregled tiska in kino
	Nočni film (krim.)
A RAI 3
Jutranja oddaja: L’al-trarete
Dok.: Čudežno oko Kratke vesti iz Milana Ves svet je teater Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci jazza Sola se posodablja Šport: dresura, odbojka, nogomet, Derby
Nan.: Vita da strega Šport in vreme Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob [tEfel Una cartolina Chi Pha visto?
Dnevnik ob 22.30 Milano, Italija, nato nan. Divisi dalla legge Dnevnik in vreme
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ V SOVI OB 22.50
Angleška nanizanka z robatim humorjem
MEDVEDJA USLUGA, 1991
V	osemdesetih letih je bila humoristična nanizanka Ali ste že postreženi eden največjih BBC-je-vth hitov. Pri nas te nanizanke nismo gledali, zdaj pa prihaja na naše male zaslone vsaj njen »poganjek«.
V	Medvedji uslugi (na
sliki prizor iz nanizanke) nastopa vrsta junakov iz humoristične oddaje Ali ste že postreženi.
Vendar ne nastopajo več v prodajalni, kjer so se z veseljem udeleževali zbadanj med moškim in ženskim oddelkom.
»Mlajši« gospod Grace, lastnik prodajalne, v kateri so zaposleni, je namreč tragično pre-nainil med počitnicami na Karibskih otokih, kjer je zanj skrbela privlačna medicinska sestra, gospodična Lovelock.
Smrt lastnika prodajalne pomeni njen konec, njeni uslužbenci in gospodična Lovelock pa se polni pričakovanj udeležijo zapuščinske razprave. Njihova osu-
plost je velika...
Scenarij za nanizanko (6 delov) sta napisala Jeremy Lloyd in David Grof, režiral jo je Mike Stephens, igrajo pa John In-man, Mollie Sugden, Nicholas, Joanna Heywood, Wendy Richards, Frank Thorn-ton, Billy Burden, Fleur Bennet in drugi.
RETE 4
Nanizanke
Nad.: Marilena, Ani-ma persa, 9.30 TG 4 Variete, vmes nad. 10.00 Soledad, Febbre d’amore, Quando arri-va 1’amore, 12.00 Cele-ste, Sentieri, vmes (11.55) dnevnik Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, Primo amore, Valentina Kviza: Gioco delle coppie, 16.45 La veritš Golpevole o innocente Film: Soldati 365 alPalba (zadnji del), vmes (19.00) dnevnik Film: Donne pericolo-se per il ten. Colombo Film: I miei problemi con le donne (kom., ZDA ’83), 23.30 vesti
|8 CANALE 5	
	Na prvi strani
	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
	Aktualno: Forum
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Kviz: Sar& vero?
	Aktualno: Agenzia matrimoniale
	Otroški variete
	Dnevnik TG 5 - Flash
	Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Striscia la notizia
	Film: I gemelli (kom., ZDA ’89)
	Aktualno: Diritto e ro-vescio
	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik
<	t> ITALIA 1
m	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Otroški variete Ciao ciao News in risanke
	Varieteji: Non b la RAI, 16.15 UnoMania, 16.45 Mitico, 17.30 UnoMania Magazine
	Nan.: Riptide, 17.30 Ultraman
	Šport studio
	Nan.:	SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 Willy, principe di Bel Air, 19.30 Agli ordini papa
	Radio Londra
	Variete: Karaoke
	Nan.: Beverly Hills, 21.30 Melrose Plače
	Šport: Torkov priziv
	Šport studio in vreme
# TELE 4
Lastne oddaje Na prvi strani Dogodki in odmevi
I	B Koper	Hrvaška 1	
	Nadaljevanka		Poročila
	Dokumentarni film:		Slika na sliko, ponovi-
	Zgodba o umetniški		tev
	zbirki		Mali svet
	Ponedeljkov športni		Palček David, 10. del
	pregled		risane serije
	TV novice		Poročila
	Čarobna svetilka, otro-		Šolski program
	ški spored		Tečaj nemščine,. 17.
	V ospredju		del
	Glasbeni vrtiljak Al-		Huckleberry Finn in
	freda Lacosegliaza		prijatelji, ponovitev
	Studio 2, pogovor		21/26 dela
	Primorska kronika		Poročila
	TV dnevnik		Luč svetlobe, 69. del
	Nadaljevanka		ameriške nanizanke
	Nočni sodnik, ameri-		Zgodbe iz Monticella,
	ška tv nanizanka		231. del
	Proti zakonu, ameriški		Mačkee, 3/5 del dok.
	film, 1950.		serije
	TV dnevnik		Murphy Brown, 19/24
	Rotocalco Nostrano		del am. humor. nan.
	Dnevnik nekega festi-		Risanka
	vala		Glavni osumljenec II,
	Oddaja o letošnjem		pon. 1/4 dela angl. na-
	beneškem filmskem		daljevanke
	festivalu		Poročila
	Nočni sodnik, ameri-		Tujci, 5/6 del novozel.
	ška tv nanizanka		nadaljevanke
			Poročila
			Santa Barbara, 531.
			
			del
			Dnevnik 1
(MF Avstrija 1			Dokumentarna oddaja Dnevnik 2
			Slika na sliko
m			
Pri Huxtablovih, ponovitev
Rdeči baron, ponovitev am. filma Tri ženske
Medvedek Rupert, francoska risana serija Panda Klub Otroci iz Siiderhofa, serija
Kremenčkovi
V	senci vrha, 11. del Spremenljivci ali preživeti v živalskem svetu
Na lastno odgovornost, serija
Afera Seznes, 1/2 del francoskega tv filma, 1993
Varljiva strast, ameriški film, 1946
V	pajkovi mreži, ponovitev 3. dela italijanske nadaljevanke Poročila
Iti	□ Hrvaška 2
	Dnevnik 1
	To je ljubezen, 12/19 del humoristične nan.
	Naj se ve
	Glavni osumljenec II, 2/4 del angleške nadaljevanke, 1992
	Potovanje v Vučjak, 7/15 del hrvaške nadaljevanke, po drami Miroslava Krleže Lukač in Tomerlin, vaška odbornika, zele-naša, hočeta pripeljati v mesto novega učitelja, da bi tako ustrahovala Učiteljico Marjano...
	Horoskop
	
Avstrija 2	
	Tisoč mojstrovin
	Lipova ulica: Smrt in lešnikov medveded
	Zgodbe iz vsakdanjega življenja: Vrtičkarji
	Zakladnica Avstrija
	Svetovne religije, 9. del
	Pri Huxtablovih,
	Tista stvar je, kviz
	Cas v sliki
	Davek za samce, komedija
	Reportaže iz tujine
	Alfred Hitchcock predstavlja: Ledeni angel. Igrajo Robert Carradine, Debi Richter in drugi
	Poročila/Tisoč mojstrovin
@ Madžarska
Dobro jutro Gez dan
Materialistični svet, kanadska serija Friderikus šov, tokrat malo drugače Opoldanski zvon Za šole, Ravnovesje v naravi Dnevnik Risanka
Oblast in strast, avstralska serija Zenski magazin Spored za otroke Kviz
Večerna pravljica Dnevnik
Guldenburgovi, nemška nadaljevanka Znanstvena tv revija Skrivnosti in uganke, ameriška serija

TV SLOVENIJA 1	17.35 |
LONČEK, KUHAJ!, oddaja za otroke	1 1
SATI
23.40
ELECTRIC BLUES, britanska erotična serija
Kašo in redkvico v solati
bosta danes pripravila kuhar Janez Vinšek in detel (Peter Dougan in Karel Brišnik).
Ste morda že jedli kašo in redkvico v solati? Ne? Glejte oddajo in potem poskusite jed pripraviti sami. Potrebujete: eno limono, dve žlički olivnega olja, 250 g prosene kaše, sol, dva šopka redkvic, 150 g blagega ovčjega sira, dva šopka drobnjaka, en šopek kopra, veliko kumaro, en strok česna, 150 g kisle smetane, 150 g jogurta in črn poper. Vse naštete količine zadoščajo za štiri osebe.
Urednica oddaje je Irena Struna Arko.

Za serijo so leta 1980 iskali »novo M.M. ali B.B.« Najboljše dvojnice so dobile po 25.000 dolarjev. Toda dvojni-
ce so že zdavnaj pozabljene, originala pa še zdaj vsak dobro pozna. Zakaj?
RA 3
20.00
NOC JE MOJA, DAN JE TVOJ, literarni večer
PREMIERE
21.50
RT STRAHU, ameriški barvni film
Prispevke za oddajo iz cikla Glasovi je Marija Stanonik izbrala iz knjige Marjana Tomšiča Noč Je moja, dan Je tvoj.
Tak Je tudi naslov knjige, v kateri je pisatelj Marjan Tomšič skupaj s svojimi učenci na osnovni šoli v Slovenskem Gračišču zbral bogato slovstveno in duhovno dediščino vzhodnega dela slovenske Istre.
»V teh štorijah se kaže zgodovinska izkušnja slovenskega Istrana. Tu se mešajo elementi poganstva s krščanstvom, vendar je skoznje jasno čutiti ljudsko modrost. Te štorije se močno razločujejo od drugih slovenskih pripovedi,« prav pisatelj.
Film je posnel 1991. leta slavni režiser Martin Scorsese, ki se je letos na jubilejnem Beneškem festivalu predstavil s filmom Obdobje nedolžnosti . Zanj velja, da so v njegovih filmih doma nasilje, veliko krvi in gangsterji. Rt strahu (Cape Fear) je navkljub obilju nasilja dober film in tudi režiserjev doslej največji komercialni uspeh. Film je inačica 1962. leta posnetega filma v Spielbergove filmski družbi Amblin, v kateri sta igrala Robert Mitchum in Gregory Pečk, katerih posnetke je režiser vključil v film. Režiser je izbral odlično igralsko ekipo, saj igrajo Robert De Niro, Nick Nolte, Jessica Lange, mlada Juli-ette Levvis in drugi.
RADIO

Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh;
11.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Slov, zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za;
21.05	Radijska igra; 21.53 In-termezzo; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih;
22.40	Glasbena podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Pogled v zvezdno nebo; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Koledar prireditev;
10.40	Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; ; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbene novosti; 16.40 Te-
19.30	Stos - Se v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12,00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Z glasbo v dober dan;
10.05	Žive misli; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Izbrali smo;
12.05	Igramo in pojemo;
13.05	Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Kulturni globus; 18.00 Koncerti na tujem; 19.33 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov;
22.05	Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
oldneva: Šolstvo; 17.50 Šport na valu 202;
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3-100,6-104,3-107,6 MHz)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan - telefonski pogovor z znano osebnostjo;
9.00	Servisne informacije, prireditve; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.30 Primorski val;
11.00	Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Jagode in podoknice; 15.15 Kaj je novega?;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.35 Iz kulturnega sveta (v
živo z gosti; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta, 2. del; 19.00 Dnevnik - prenos RS; 19.30 SV prenaša 1. pr. RS, UKW 3.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15.8.30.9.30.10.30.13.30, 14.30,16.30,17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah;
6.20	Na današnji dan; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Zeleni kotiček; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.45 Po vaši izbiri; 10,00 Pregled tiska; 10.45 Potovanja po Istri; 11.00 Turistična oddaja;
12.00	Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.32 Turistične informacije; 14.45 Remember; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16.45 Resno kramljanje; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Sledimo ritmu;
20.00	Nočni program.
Radio Kranj
9.00.	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska;
9.20	Tema dneva; 10.40 Informacije - zaposlovanje;
13.00	Pesem tedna; 16.20 Otroški telefon; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 17.50 Koristne informacije; 18.50 Radio jutri, koristne informacije.
Radio Študent
11.00	Vžig; 12.00 Kondicija dvojiškega sistema; 14.00 OF; 17.00 Jocuiator; 17.30 Futura; 19.00 Tolpa bumov: Ziggy Marley & The Melody Makers; 20.00 Vinylmania;
21.00	Hard'n'Heavy; 24.00 Radio satelit.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Svojo poslednjo voljo pri zdravi in čisti pameti izrekam; 8.35 Soft mušic; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Trpljenje mladega VVertnerja (J.W. Goethe, pripoveduje Ivo Barišič, r. Marko Sosič, 2. del); 10.30 Intermezzo;
11.45	Okrogla miza; 12.45 Ceciljanka 92: MePZ Rupa-Peč (vodi Z. Klanjšček);
13.20	Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Aktualnosti; 16.00 Mladi val: Gastronomikviz;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Slovenija;
18.00	Božanska komedija (D. Alighieri, prevod in prir. A. Capuder. S. Verč, 2. del); 18.35 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Glasba po željah;
17.45	Pat boom; 18.30 C'est la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10	- 19.00 Partnerski magazin.

IZBOR IZ SATELITOV

MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the VVild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Greatest Hits, vodi Paul King;
14.00	Video, Simone Engelen;
16.30	Coca Cola Repat 17.30 Dial MTV; 20.00 MTV Sports;
20.30	Most VVanted; 23.00 Ponovitve; 02.00 Video; 03.00 Nočni video
SKY ONE
06.00	The DJ Kat Show; 08.55 Risanke; 09.30 The Pyramid Game; 10.00 Card Sharks; 11.00 Sally Jessy Raphael; 11.30 E Street; 13.00 Sokolov greben; 14.00 The Bastard, 2. del nadaljevanke; 15.00 Drugačen svet; 15.45 DJ Kat Show; 17.00 Star Trek;
18.30	E Street; 19.30 Polna hiša;
20.00	Vse razen ljubezni; 20.30 Designig Women; 22.00 Star Trek: The next generation; 23.00 Ulice San Francisca
PRO 7
04.25	Serije, ponovitve; 08.45 Tajni agent Matt Helm, ponovitev ameriškega filma, 11.20 Ro-seanne, pon.; 19.25 Roseanne; 20.15 Neizprosen lov, kanadska psihološka kriminalka; 23.30 Fire-flash - Dan po koncu, italijanski zf film, 1982; 02,15 Umor v celici št., pon. ameriške kriminalke
PREMIERE
07.00	Romeo; 08.00 Kung-fu mojstri; 08.25 The Two Jakes, ameriški film; 10.50 Umor v raju, ameriški film; 13.15 Risanke; 15.10 Kralj ribičev, ameriški film;
17.25	Temna strast, francoska kriminalka; 20.15 Nevami zapeljivec, ameriška kriminalka (Linda Gray in drugi); 21.50 Rt strahu, ameriška psihološka kriminalka
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 Golf;
11.00	Jahanje, pregled sezone;
12.00	SP v aerobiki, iz New Orleansa; 14.30 Tenis, iz Sydneya, vrhunci polfinalov; 17.30 Ameriški nogomet; 19,30 Športna poročila, 22.00 Boks, profesionalci;
01.00	Poročila
3 SAT
14.45 Hitparada; 15,30 Ronny's Pop Show - Phil Colins, Joe Jackson, Prince in drugi; 20.00 Obiralec malin, tv komedija
SATI
09.10 Ponovitve; 17.20 Pojdi na vse, igra; 20.15 Zlata lestvica domače glasbe; 21.15 Reševalci, spektakularne reševalne akcije;
23.40	Electric Blues, 3. del britanske erotične serije; 00.20 The Jackson, zadnji del
RTL
09.00	Serije; 20.15 Colombo: Umor a la carte, ameriška tv kriminalka; 21,45 David Copperfield, njegovi najbolj nevarni triki
SKY MOVIES PLUS
14.00	Namu, The Killer VVhale, premiera ameriškega filma, 1966; 18.00 Battling tor Baby;
22.00	Hurricane Smith, premiera ameriškega filma
MOVIE CHANNEL
20.00	The Butcheris Wife, ameriški film (Jeff Daniels in Demi Mor-re)
SUPER CHANNEL
23.00	Alsaekends Time, danski film (Bibi Anderson in drugi)
KABELKANAL
17.40	Nova vrsta ljubzeni, ameriška komedija (Paul Newman, Joanne Woodward); 23.55 Kavboj, ameriški vestem
Torek, 12. oktobra 1993
ŠPORT
NOVICE
NOGOMETNO SP / PO PORAZU V ODLOČILNI TEKMI Z MAROKOM
NOGOMET / TUJA PRVENSTVA
Sanremo: vodi Sainz
SANREMO - Že po prvi etapi rallyja po Sanremu, 11. in obenem predzadnji dirki za svetovno prvenstvo, sta odstopila oba glavna dirkača Forda, Francoz Francois Delecour in Itabjan Miki Biasion ter tako omogočila Fincu Kankkunenu (toyota), ki v Sanremu ne nastopa, da je še za korak bližji od naslova svetovnega prvaka.
Prva etapa je bila polna preobratov. Po petih posebnih vožnjah je vodil Delecour pred Italijanoma Liattijem (subaru) in Aghinijem (lancia). Toda v sedmi posebni preizkušnji je francoski predstavnik Forda v megli odstopil, ista usoda je doletela tudi Aghinija, Liatti pa je zaradi težav z vozilom prispel na cilj z zamudo. Vodstvo je tako prevzel Biasion z 11 sekundami prednosti pred Spancem Sainzom, vendar je na zadnjem odseku etape pokvaril motor, tako da zdaj na končnem vrstnem redu po prvem dnevu vodi svetovni prvak Sainz. Vrstni red: Sainz (Spa, lancia) 1:34:40; 2. Glinico (Ita, ford escort) +13 sek.; 3. Cerrato (lancia delta) +51; 4.
Rally Faraonov: brez sprememb
KAIRO - V deveti etapi rallyja Faraonov je med avtomobilisti zmagal Francoz Lartigue (citroen), med motociklisti pa Spanec Arcarons (cagiva), ki je v skupni uvrstitvi še povečal svojo prednost. Avtomobilisti: 1. Al Hajri-Magne (Kat, Fra - mitsu-bishi) 31.27:52; 2. Salonen-Gallagher (Fin, VB - citroen) 34.37:42; 3. Schlesse - Monnet (Fra, buggy) 36:04:17; 4. Lartigue-Perin (Fra, citroen) 37.40:48. Motociklisti: 1. Arcarons (Spa, cagiva) 36.44:43; 2. Orioli (Ita, cagiva) 36.49:51; 3. Picco (Ita, ktm) 38.58:38; Kleinschmidt (Nem, ktm) 43.17:01; Mar-miroli (Ita, gilera) 44.03:18.
Grafova novembra spet na igrišču
ZURICH - Steffi Graf, ki po operaciji noge ne tekmuje, je včeraj rekla, da se bo na teniška igrišča vrnila pravočasno, da bo tekmovala na turnirju Virginia Slims, ki se bo začel 15. novembra v Madi-son Square Gardenu. Stiriindvajstletna Nemka, ki je bila prejšnji ponedeljek operirana zaradi počene kosti v desnem stopalu, je rekla, da si niti ona niti njen zdravnik nista mislila, da bo operacija tako resna. »Kost je bila počena na več mestih, in če bi igrala še nekaj dni, bi lahko presekala živec,« je'po telefonu povedala zuriškim novinarjem. Grafova ne bo igrala na turnirju v Brightonu, ki se bo začel 18. oktobra, ni pa’ povedala, kdaj se bo vrnila. »Odvisno je od tega, kako hitro se bo rana zacelila. Ali bo to dva, tri ali štiri tedne, je nemogoče povedati,« je rekla. Prepričana pa je, da bo okrevala pravočasno za udeležbo na turnirju Virginia Slims v New Yorku. Grafova, ki je letos z nagradami zaslužila 2, 5 miliona dolarjev, počiva doma z zavito nogo, dolgčas pa preganja s telefoniranjem, branjem in obiski prijateljev.
Italijanske odbojkarice na SP v Braziliji
TANDIL - Nastop na svetovnem odbojkarskem prvenstvu za ženske, ki bo prihodnje leto v Braziliji, si je zagotovilo že osem reprezentanc. Braziliji (organizator), Rusiji (prvak), Kitajski, Peruju, Kubi, Keniji, Češki se je v teh dneh pridružila še Italija, ki je na kvalifikacijskem troboju v Tandilu premagala Bolivijo, v finalu pa s 3:0 (5, 7, 8) še gostitelja Argentino.
Dream Team II brez Shaquilla 0‘Neala
WASHINGTON - Košarkarska zveza ZDA je že objavila spisek desetih igralcev, ki bodo ameriško moštvo zastopali prihodnje leto na košarkarskem SP v kanadskem Torontu. Na spisku ni zvezdnika Orlanda Shaquilla 0‘Neala., ker ima zveza pogodbo s proizvajalko pijač Coca Colo, 0‘Neal pa trenutno propagira konkurenčno Pepsi in je zaradi lojalnosti do podjetja Pepsi prosil, da ga ne vključijo v moštvo. Zveza in igralec upata, da bosta našla skupen jezik in da bo igralec prišel na seznam za SP prihodnjo pomlad, ko bodo formirali končno dvanajsterico. Spisek igralcev: Larry Johnson (Charlotte Hornets, 204 cm, 113 kg); Alonzo Mouming (Charlotte Hornets, 213, 108); Derrick Coleman (New Jersey Nets, 212,117); Do-minique VVilkins (Atianta Havvks, 207, 97); Mark Priče (Cleveland Caveliers -182, 80); Joe Dumars (Detroit Pistons, 192, 88); Dan Majerle (Phoenbc Suns, 201, 100); Shawn Kemp (Seattle Superso-nic, 212, 111); Tim Hardway (Golden State War-riors, 182, 88); Steve Smith (New York Knickš, 212,110).
Giergia zamenjal Novosela
ZAGREB - Izvršni odbor Košarkarske zveze Hrvaške je sklenil, da bo hrvaško reprezentanco na kvalifikacijah za EP vodil Giuseppe Giergia, njegov pomočnik pa bo Vlado Vanjak. Dosedanji selektor Mirko Novosel bo prevzel funkcijo direktorja vseh reprezentančnih selekcij.
Seleševa bo branila zmago
MELBOURNE - Vse kaže, da bo Monika Seleš januarja branila lansko zmago na Odprtem prvenstvu Avstralije. To bo njen prvi Grand Siam turnir po tem, ko jo je aprila na turnirju v Hamburgu zabodel neuravnovešen navijač Stefi Graff. Nagradni sklad na turnirju, ki bo od 17. do 30. januarja, bo znašal 5, 35 milijona dolarjev. Med ženskami bosta od prvih 20 igralk sveta manjkali Američanka Navratilova in Švicarka Manuela Maleeva-Fra-gniere, med moškimi pa Američan Chang in Nemec Becker. Na posebno povabilo organizatorja bo nastopil tudi Mats VVillander, ki je v osemdese-tihih letih trikrat osvojil avstralski turnir.
Ivaniševiča ni med deseterico
MONTE CARLO - Najnovejša lestvica ATP: 1. Sampras, 2. Courier (oba ZDA), 3. Becker, 4. Stich (oba Nem), 5. Bruguera (Spa), 6. Edberg (Sve), 7. Chang (ZDA), 8. Medvedev (Ukr), 9. Muster (Avs), 10. Krajicek (Niz). S turnirskimi nagradami je največ je zaslužil Sampras (1.99 milijona dolarjev), drugi je Courier z 1.74 milijona in tretji Stich z 1.37 milijona dolarjev.
I
i i ;


■
■
■i

l
I

Zambija obtožuje FIFA V Kamerunu praznik
Na sklepno fazo se je doslej uvrstilo že 11 držav
V	»bundesligi« toča zadetkov
V	Franciji velika gneča na vrhu
So se nogometaši Maroka prezgodaj veselili uvrstitve na SP? (Telefoto AP)
YAOUNDE - Nogometaši Maroka in Kameruna, člani reprezentanc z največjo tradicijo na afriških tleh, so si že tretjič priborili pravico do nastopa na sklepnem delu svetovnega nogometnega prvenstva.
V odločilni tekmi B skupine afriške cone je Maroko pred 80.000 navdušenimi gledalci z 1:0 premagal Zambijo, ki se mu je enakovredno upirala le v prvem polčasu. Zambiji bi proti Maročanom zadostovala točka, vendar je vse njene upe v 5. minuti drugega polčasa ugasnil hitri Laghrissi. Včeraj je okrog srečanja nastal hud zaplet. Vodstvo Zambije je vložilo pritožbo na FIFA zoper sojenje g. Dirambe iz Gabona. Generalni sekretar zambijske nogometne zveze Adrian Balueni je dejal, da je bilo sojenje sodniške trojke »povprečno, pristransko in provokativno«. Balueni upa, da bo Fifa upoštevala pritožbo, zdi pa se, da Zambija res nima nobene možnosti, čeprav je več kot jasno, da je Fifa ravnala napačno, ko je za sodnika na tekmi izbrala človeka iz Gabona. Odnosi med Zambijo in Gabonom so se namreč hudo zaostrili, potem ko je Zambija obtožila sosednjo državo, da noče sodelovati pri preiskavi
o še vedno nerazčiščenih okoliščinah letalske nesreče (aprila letos na obali Gabona), v kateri je izgubilo življenje 18 članov zambijske nogometne reprezentance. Septembra je Zambija prosila Fifo, naj bi tekmo z Marokom zaupali sodniku iz neke druge države, vendar pa je mednarodna nogometna zveza prošnjo zavrnila, češ da je Diramba eden najboljših afriških sodnikov in da se Fifa ne more spuščati v ocenjevanje meddržavnih odnosov.
Kamerun je imel na poti do kvalifikacije za
SP v ZDA precej lažje delo, saj v skupini z Zimbabvejem in Gvinejo ni imel enakovrednih tekmecev. V nedeljo je Zimbabve premagal s 3:1, vsi zadetki pa so padli v prvem polčasu. Po katastrofalni igri na afriškem pokalu so si tako v Kamerunu oddahnili, drugo zaporedno uvrstitev na sklepno fazo SP pa so praznovali tako, da so oblasti proglasili dan državnega slavja, nogometaše pa je vlada nagradila z dodatno premijo v višini 17.250 dolarjev.
Pravico do nastopa na
svetovnem prvenstvu v Zda ima tako zdaj enajst reprezentanc. Poleg obeh afriških držav, organizatorja ZDA in prvaka Nemčije, so to še Grčija, Rusija, Brazilija, Bolivija, Kolumbija, Mehika in Nigerija. Do 17. novembra se jim bo pridružilo še deset moštev iz Evrope, dve iz Azije in pa zmagovalec dodatne tekme med Avstralijo in Argentino. Žreb skupin na sklepni fazi bo 19. novembra v Las Vegasu, prvenstvo se bo pričelo 17. junija 1994, novi prvak pa bo znan 17. julija.
FRANKFURT - Same zmage in posledični porazi ter veliko število zadetkov sta glavni značilnosti 11. kola nemške Bundesli-ge. Vodilni Eintracht se je kar precej namučil z Leipzigom. Pri Frankfurtčanih se je zlasti poznala odsotnost napadalcev Yeboaha (poškodovan) in Okochke, ki je z Nigerijo igral na kvalifikacijski tekmi za SP. VVerder Bremen je še poglobil krizo Borussie Dortmund, katere vratar Klos je žogo iz mreže pobral kar štirikrat. Nič bolje se ni godilo vratarju nemške reprezentance Illgne-rju; njegov Koln je na domačem Mungersdorferju proti prerojenemu Bayemu doživel katastrofo enakih razsežnosti. V tolažbo obema lahko priskoči kolega iz Stuttgarta, Immel: njega so v Kaiser-slautemu razigrani domačini prerešetali celo petkrat. Na dnu lestvice je Schalke 04 v neposrednem spopadu za obstanek prepustil točki novincu Friburgu, pri katerem blesti Albanec Rraklli.VR-STNI RED: Eintracht 20, VVerder 17, Hamburger SV 15, Bayem, Kaiserslautem in Duisburg 14.
V Španiji je vodilni Atletico Bilbao doživel nepričakovani poraz na gostovanju pri skromnen Logronesu. Prvo mesto sta tako zasedli Barcelona in Valencia. Obe ekipi računata zlasti na poteze neka-
terih izrednih posameznikov; pri »azul - granajih« serijsko zadevata Brazilec Romario in »Ziki« Begui-ristain, pri belih pa sta na udaru Bolgar Penev in bivši igralec beograjskega Partizana Mijatovič. Nad pričakovanji igrata Sevilla in še posebno Real Socie-dad, do zmage pa se je vendarle dokopal tudi Real Madrid. »Merengues« so bili na domači tekmi z novincem Racingon iz Santanderja pred novim neuspehom. Gostje so vodili z 1:0, v zadnjih desetih minutah pa je za preobrat poskrbela Realova stara garda (beri Butrague-
no in Michel). VRSTNI RED: Barcelona in Valencia 10, Bilbao in Sevilla 9, Real Sociedad 8.
V Franciji se pri vrhu v razmahu dveh točk gnete kar šest moštev. Na prvi stopnički sta Bordeaux dohitela senzacionalni Cannes in ambiciozni Pariš Saint Germain. Tik za trojico je 01ympique Marseille, ki je, z letos še nerazpoloženim Bokšičem med rezervami, premagal solidni Strassbourg. VRSTNI RED:	PSG,
Bordeaux in Cannes 17, O.M. 16, Nantes in Mona-co 15.
DIMITRIf KRIŽMAN
AVTOMOBILIZEM - FORMULA 1 / ZDAJ TUDI URADNO
HOKEJ / POKAL PRVAKOV
Ayrton Senna odslej namesto Prosta za volanom Williamsovega bolida
Frank VVilliams si je že od nekdaj želel Brazilca v moštvu - Drugi voznik Hiii
VKopenhagnu gledalci priča peklu na ledu
DIDCOT - Ayrton Senna in Damon Hill bosta prihodnje leto vozila za moštvo VVilliams-Renault, je v ponedeljek na tiskovni konferenci na sedežu moštva v Didcotu povedal lastnik Frank VVilliams. Nobena skrivnost ni, da si je mož na vozičku že vsa leta želel videti v svojem moštvu Brazilca, ki se bo tako konec leta iz VVokinga, kjer ima sedež McLaren, preselil v Didcot, za podaljšanje pogodbe z Damonom Hillom pa se je odločil po izvrstnih nastopih Angleža, ki je kot novinec v formuli 1 že v prvi sezoni dosegel tri zmage. »Prihodnje leto potrebujemo ekipo, ki bo ubranila naslov, ki smo ga osvojili letos. Ob Prostovem odhodu smo se znašli v dilemi. Prost je voznik z ogromnim talentom in je veliko prispeval k uspehu v avtomobilu in tudi zunaj njega. Edina zamenjava zanj je lahko samo Ayrton Senna, ki sem ga zmeraj občudoval, njegovi rekordi pa povedo vse. Damon je prekosil vsa naša pričakovanja in verjamemo, da lahko pokaže še veliko več,« je pri objavi sestave svojega moštva za sezono 1994 povedal Frank VVilliams.
Ayrton Senna, ki je zmagal na 39 dirkah za veliko nagrado in osvojil tri naslove svetovnega prvaka, se je tako vrnil tja, kjer je bil pred desetimi leti. Brazilec je namreč leta 1983 prva testiranja v formuli 1 opravil prav pri VVilliamsu, ki so ga takrat poganjali Fordovi motorji, in sicer v Donongtonu.
»Resnično se veselim, da bom lahko vozil za moštvo VVilliams-Renault, kar bo v nekem smislu zame pomenilo začetek novega življenja v formuli 1,« je dejal
Brazilec, ki je podpisal dveletno pogodbo. Senna se je lani celo ponujal, da bi zastonj vozil za VVilliamsa, tokrat pa gotovo ni pristal na znesek, ki bi bil zapisan z manj kot osemmestnim številom. Gre seveda za ameriške dolarje.
»Počutim se, kot da bi se mi uresničile sanje. 2e velikokrat sem bil zelo blizu, da bi sklenil posel s Frankom VVilliamsom, in zdaj sem vesel, da sva ga končno tudi sklenila. Veselim se, da bom vozil skupaj z Damonom, ki se je letos dokazal in bo gotovo zelo dober moštveni kolega,« je prek telefonske zveze iz Brazilije povedal Senna. Na vprašanje, če je preveč razočaran, ker v moštvu ne bo Prosta, je Senna reagiral tako, kot da ni slišal vprašanja: »Oprostite, toda zveza je nenadoma postala zelo slaba. Tukaj vas ne razumemo.«
»Zelo sem srečen, da sem še naprej v VVilliamsu,« je bil zelo kratek in z novo pogodbo zelo zadovoljen Damon Hill. Nova VVilliamsova voznika sta vrstnika. Imata 33 let, čeprav se je Hill na začetku leta hvalil z letnico rojstva 1962, vendar so dobro obveščeni kaj hitro ugotovili, da se je želel Anglež malce pomladiti. 17. septembra pa je priznal, da je upihnil 33 svečk.
V letošnji sezoni sta Hill in Senna zmagala po trikrat; prvi na Madžarskem, v Belgiji in Italiji, drugi v Braziliji, Doningtonu in Monte Carlu. V skupni razvrstitvi za svetovno prvenstvo je Hill trenutno drugi, Senna pa tretji. Kakorkoli se bo razpletla letošnja sezona, v prihodnji bo pri VVilliamsu Senna številka 1 in Hill številka 2.
KOPENHAGEN -Osem minut pred koncem četrtfinalnega srečanja za pokal evropskih državnih prvakov med danskim Esbjer-gom in nizozemskimi Flame Guradsi iz Nij-megena je na ledu izbruhnil pekel. V splošnem pretepu, v katerem so sodelovali skoraj vsi igralci obeh moštev, so naposled morali posredovali tudi danski policisti.
To pa nizozemskim hokejistom očitno ni bilo všeč, saj so se trije, katerih imen po danskih zakonih ne smejo sporočiti, spravili na enega od danskih varuhov zakona ter ga tako »obdelali«, da je policist moral z ledu,
NOGOMET V ZRJ / SPOPAD V NOVEM PAZARJU_________________
Arkanova Priština za las ušla linčanju
Razjarjeni domači gledalci uničili pet avtobusov: nekaj avtov in Arkanov džip
so sporočile, da so bili avtomobili uprave kluba in avtobusi navijačev iz Prištine - razbiti. Predsednik NK Prištine Željko Ražnjatovič-Arkan za javnost ni dal nobene izjave, namesto njega pa je njegov bližnji sodelavec Ljubinko Jef-tič, podpredsednik kluba in narodni poslanec, izrazil svoje veliko razočaranje, tako zaradi obnašanja NovopazarCa-nov, kakor tudi zaradi rezultata tekme, ki so jo odigrali »v samem srcu Srbije«.
MAJA MARSICEVIC
PRIŠTINA - Tekma 8. kola druge A nogometne lige med Prištino in Novim Pazarjem (1:1) bi se za posamezne navijače enega in drugega moštva skorajda končala usodno. Navijači Prištine so pod vodstovm predsednika kluba Željka Ražnjato-viča-Arkana za las ušli linčanju v Novem Pa-zarju, razbesnjeni Novo-pazarčani pa so uničili pet avtobusov in več limuzin ter Arkanov džip.
Tekma je bila slabo organizirana, kar se je videlo že od samega začetka. Začela se je s polurno za-
mudo, ker so se skupine posameznih navijačev sprehajale po igrišču. Že v 15. minuti so srečanje prekinili, ker je kamen, ki je priletel iz publike, poškodoval branilca Prištine Mutavdžiča. Pet minut pred koncem je kamen zadel v glavo vratarja Pejiča. Kljub temu se je srečanje regularno končalo, čeprav predstavniki Prištine zatrjujejo, da je bilo sodnikov pisk slišati 3 minute pred koncem tekme.
Že med tekmo je bilo čutiti! da se na koncu ne bo mogoče izogniti fizič-
nim obračunom. Na de-settisoče Novopazarča-nov je skandiralo parole: »Ovo je Turska«, »Aliji-na Bosna« in »Kosovo Republika«. Katastrofo je napovedoval tudi obračun med navijači nasprotnih taborov pred začetkom tekme. V njem so bili trije navijači ranjeni, 14-letnega osnovnošolca Irfana Misirliča pa so z nožem zabodli tik pod desnim očesom.
O dogodkih po tekmi ni uradnih podatkov, saj SNZ v Novem Pazarju vsaj za enkrat noče dajati informacij. Številne priče
Damon Hill in Frank VVilliams pred včerajšnjo uradno najavo prihoda Senne (AP)
njegova uniforma pa je v cunjah visela z njega. Trojico so za napad na policista oglobili, eden bo za svoje divjanje plačal 307 dolarjev kazni, ostala dva pa po 153 dolarjev.
Ko so se hokejisti po 15 minutah divjanja naposled umirili, je bil led na mnogih mestih popackan s krvavimi madeži.
Glavni sodnik, Šved Peter Andersson, je gostom iz Nijmegena prisodil devet kazni igre, iz vrst bolj miroljubnih Dancev, ki so srečanje dobili z rezultatom 7:4, pa so morali v garderobo le štirje hokejisti.
Delegat mednarodne hokejske federacije Paul Seeber je dejal, da bo o dogodku v Ko-penhagnu poročal disciplinski komisiji mednarodne hokejske federacije. Seeber je dejal, da pričakuje ostro kazen.
Disciplinska komisija lahko klub kaznuje s prepovedjo igranja mednarodnih tekem, najmanjša kazen je šest mesecev, največja pa dve leti. Seeber je ob tem dejal, da so splošni pretepi v nizozemskem hokeju vsakdanja stvar, reševanje tega problema pa je stvar nizozemske hokejske zveze. IIHF po njegovih besedah s tem nima nobene zveze. Vsekakor pa mednarodna federacija v takšnih primerih ne sme sedeti križem rok in dovoliti Nizozemcem, da bi se »bojevali« na mednarodnih tekmah.
ROLKANJE / 3. TEKMA ZA GRAND PRIX
Mateja Bogateč najboljša »začetnica«
V	skupni uvrstitvi druga Jelka Bogateč - Še en nastop
Rolkarji kriške Mladine so v nedeljo nastopili na 3. Grand Prix tekmovanju v kraju Sovramonte (Belluno), kjer je tekmovanje potekalo navkreber na zelo zahtevni, vendar dobri progi. Zastopstvo kriškega društva je bilo tokrat maloštevilno, zato pa so bili rezultati ponovno zelo dobri.
V	kategoriji začetnic je že tretjič letos zmagala Mateja Bogateč, ki je s tem tudi premočno osvojila Grand Prix v svoji kategoriji. Njen uspeh je dopolnila Jelka Bogateč, ki je v nedeljo zasedla tretje mesto, v skupni uvrstitvi po treh nastopih pa je osvojila drugo mesto. Povedati velja, da sta tako Mateja kot Jelka na zadnji tekmi dokazali, da sta dobro pripravljeni in da jima tek navkreber leži, saj sta se uveljavili v konkurenci leto dni starejših tekmovalk.
Solidno sta svoj nastop v kadetski kategoriji opravila tudi Tatjana Kobau in Tibor Drasič, Mladinine barve pa sta v Sovra-montu branila še Ivana Sullini pri začetnicah in Daniel Tence pri kadetih.
Nedeljsko tekmovanje pa je bilo zanimivo tudi zaradi prisotnosti nekaterih izredno znanih smučarskih tekačev in tekačic. Tako sta na primer pri ženskah nastopili Rusinji Elena Vialbe (ena
Jelka Bogateč, Tanja Kobau, Elena Vialbe, Mateja Bogateč in Ivana Sullini
najboljših tekačic na smučeh na svetu) in Larisa Lazutina, ki sta z roko v roki skupaj »prirolkali« v cilj po 11 km, pri moških je nastopil »az-zurr« Silvio Fauner, ki pa je moral priznati premoč Cehu Pavlu Benču, med veterani pa je nastopil in tudi zmagal Maurilio De Zolt.
Povejmo še, da so nastopili rolkarji in rolkari-ce iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Rusije, Češke in Madžarske, pri čemer je pri mlajših članicah lep uspeh z drugim mestom dosegla tudi ena najboljših slovenskih tekmovalk Andreja Grašič.
Tekmovanje je zelo dobro organiziralo društvo
Sovramonte - Sportful, ki je očitno znalo pritegniti znane tekmovalce, ki so obogatili	zadnjo
preizkušnjo za Grand Prix.
Rolkarska sezona se izteka, Mladinini tekmovalci pa bodo za konec sezone to nedeljo nastopili še v kraju Alpi D’Al-pago, kjer bodo skušali osvojiti čim več točk za državne rolkarske lestvice. (rg)
NEDELJSKI REZULTATI
Začetnice, 3,1 km
1. Mateja Bogateč (Mladina) 17.01.80; 3. Jelka Bogateč (Mladina) 18.14.05; 8. Ivana Sullini (Mladina) 29.28.51.
Kadetinje, 3, 1 km
1. Marianna Dincau (Sovramonte) 16.05.23; 7.Tatjana Kobau (Mladina) 23.31.75.
Kadeti, 3,1 km 1. Gionata Casanova (Gortina) 13.23.69; 5. Tibor Drassich (Mladina) 15.30.99; 11. Daniel Tence (Mladina) 20.35.34. Članice, 6 km 1. Brigitta Bareczky (Madžarska) 27.04.06; 2. Andrea Grašič (Slovenija) 28.04.76.
Članice, 11 km 1. Elena Vialbe (Rusija) in Larissa Lazutina (Rusija) 42.34.48; 3. Giudina Dal Sasso (Unicars) 46.37.40.
Veterani
1. Maurilio De Zolt (Belluno) 37.20.71.
ODBOJKA / PO DRUGEM KOLU V ZVEZNEM POKALU
Najnevarnejši tekmec Goričanov bo Ponte Alpi
Med dekleti Bor do prvih točk, Koimpex je doslej igral z boljšimi
V	zveznem pokalu nastopajo odbojkarji Imse Kmečke banke z edinim ciljem, da izpilijo formo pred pričetkom prvenstva, toda po dveh kolih je že bolj ah manj jasno, da imajo vse možnost za uvrstitev v na-daljno fazo tekmovanja. Se bolj kot to, je razveseljivo dejstvo, da so v dosedanjih nastopih gladko premagali Lunazzija in tržaškega Pal-lavolo, se pravi direktna tekmeca v bližnji B2 ligi. Ce vemo, da je osnovni cilj Goričanov obstanek, je jasno, da lahko obe zmagi pomirjujoče vplivata na celoten kolektiv.
V	sobotnem 3. pokalnem kolu bo Imsa Kmečka banka igrala proti moštvu Ponte nelle Alpi in prav srečanji s tem nasprotnikom bosta odločali o končnem vrstnem redu v skupini. Ponte nelle Alpi je novinec v Cl ligi, vendar sodi v ožji krog kandidatov za napredovanje, kajti v moštvu je veliko število veteranov, ki so v prejšnjih letih nastopali v višjih ligah, med njimi je najboljši center Bassanello, ki ima za sabo nastopanje v prvoligaški konkurenci.
Se dva pokalna rezultata iz 17. skupine, ki pobliže zanimata Goričane: VBU -Copat Pordenone 3:1, Pitta-rello Rijalese - Cremcaffe Tržič 3:0.
Zelo izenačena je 13. ženska skupina, v kateri nastopajo tudi borovke. Prvi srečanji sta pokazali, da so plave povsem enakovredne letos oslabljenim San-giorgini (BI) in Omi (B2).
Res škoda, da so borovke izgubile v San Giorgiu di Nogaro, sicer bi bile čisto same na vrhu lestvice.
V 14. skupini deli Koimpex zadnje mesto s Tarcentom in je bolj ali manj že odrezan od boja za prva mesta, vendar velja pri tem omeniti, da sta La-tisana (Bi) in Pav Videm (B2) ta čas prav gotovo najboljši ženski vrsti iz FJK, obema pa so slogašice nudile več kot dostojen odpor.
Moški
19. skupina
Rezultata 2. kola: Ponte nelle Alpi - Lunazzi Trevi-so 3:1, Imsa Kmečka banka - Pallavolo Trieste 3:0.
Vrstni red: Imsa Kmečka banka in Ponte Alpi 4, Lunazzi Tv in Pallavolo TS 0.
Prihodnje kolo (16.10.): Pallavolo TS - Lunazzi TV, Ponte Alpi - Imsa Kmečka banka.
Zenske
13.	skupina
Rezultata 2. kola: Oma -Bor 2:3, Sangiorgina -Kennedy 3:0.
Vrstni red: Sangiorgina 4, Oma in Bor 2, Kennedy 0.
Prihodnje kolo (16.10.): Sangiorgina - Oma, Bor -Kennedy.
14.	skupina
Rezultata 2. kola: Tar-cento - Latisana 0:3, Koimpex - Pav Videm 1:3.
Vrstni red: Latisana in Pav Videm 4, Koimpex in Tarcento 0.
Prihodnje kolo (16.10.): Koimpex - Tarcento, Pav Videm - Latisana.
Krstni pokalni nastop Imse Kmečke banke si je v Štandrežu ogledalo veliko navijačev (spodaj; novi podajač Marchesini podaja Buzzinelliju (zgoraj) - Foto Studio Reportage
MLADINSKA KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI
V uvodnem kolu tesna zmaga Bora Radenske in visok poraz Kontovela
Playmaker Kontovela Angelo Spadoni je na prvi tekmi dosegel 24 točk (f. KROMA)
Bor Radenska - Tarcento 76:70 (37:35)
BOR: Oberdan 19 (1:2), Požar 14 (6:8), Jogan 10 (0:1), Velinski, Sancin 4, Uršič 17 (1:4), Caser, La-Pel 10 (0:2), Stokelj 2, Del Monaco; trener Sancin.
PM: 8:17. SON: 24.
Kljub odsotnosti trenerja Krečiča (delovne obveznosti), katerega je zamenjal trener prve ekipe Fabio Sancin, so Borovi kadeti v uvodni tekmi prvenstva zasluženo slavili proti solidni ekipi iz Tarcenta. Borovci niso utegnili predvajati običajnih hitrih protinapadov in tudi proti conski obrambi 3:2 so imeli precej težav. Ključ zmage je zato postala obramba. Be-lo-zeleni so najprej branili mož moža in nato s conskim presingom, a vseeno se niso utegnili odlepiti od nasprotnika, predvsem, ker je pri gostih izstopal odlični branilec Bierti (190 cm), ki je dosegel 28 točk. Od-
ločilni break so borovci dosegli v prvih minutah drugega polčasa, ko so s consko obrambo 1:3:1 in s presingom povedli s 15 točkami prednosti (54:39 v 26’). Svetoivančani so v zadjnih minutah nekoliko popustili, toda zmaga naših ni bila nikoli v dvomu. Borovci bodo v drugem kolu v nedeljo igrali v Ronkah proti Adiju.
MATIJA JOGAN
Don Bosco - Kontovel 108:73 (63:30)
KONTOVEL: Starc M. 8, Spadoni 24 (8:11), Umek 7 (1:3), Taučer 14, Starc B., Rizzante, Franco, Skerk 13 (1:3), Jori 6 (0:2), Stoka 1 (1:2); trener Furlan.
PM: 11:21. SON: 22. PON: Spadoni (40), Stoka (40).
V prvem kolu kadetskega državnega prvenstva so se Kontovelci pomerili z daleč najboljšo postavo te skupine in so po pričakovanju zapustili
igrišče z visokim porazom. V uvodnem delu srečanja so se Furlanovi fantje povsem enakovredno borili z višjimi in tehnično boljšimi sovrstniki (17:15 v 7. minuti igre), po time outu pa so domači košarkarji zaigrali, kot znajo in v 11. minuti je bila tekma že odločena: 36:17. Vse do konca prvega polčasa se je razlika večala in po 20 minutah igre je zaostanek Kontovelcev znašal že celih 33 točk.
V začetknem delu drugega polčasa se stanje ni bistveno spremenilo. Salezijanci so stalno večali prednost, zlasti po zaslugi izrednega Gori j a (47 točk) in šele v zadnjem delu tekme so naši košarkarji zaigrali bolj odločno ter s koši Spado-nija, Taučerja in Skerka znižali zaostanek s 45 na 35 točk in tako sklenili delni izid drugega polčasa z zadovoljivim 45:43. (VJ)
NOGOMET / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
Primorje začelo z zmago »Kanonada« najmlajših Bora
Prosečani končno le začeli prvenstvo - Bor Farco 17:0
NARAŠČAJNIKI
CGS - Primorje 0:1 (0:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: v 40’ Gurman
PRIMORJE: Gruden, Ban, Bukavec, Miliani, Bralni, Lorenzi, Lovrečič, Šuštaršič, Ota (v d.p. Blažina), Kuk in Gurman (v d.p. Turk).
12 Gregori, 14 Tence, 16 Iozza.
Rdeče-rameni so v gosteh prvo letošnjo odigrano tekmo zmagali. Primor j aši niso igrali dobro in zmaga bi lahko bila bolj prepričljiva. Ze po dveh minutah igre so imeli Prosečani veliko priložnost, saj je domači vratar naredil prekršek in sodnik je dosodil indirektni strel v 16-metrskem prostoru, vendar je Kuk streljal mimo vrat. Nato je moral posredovati vratar Gruden, ki
je preprečil nevaren napad domačinov. Primorje je imelo precej več od igre, vendar pa napadlci priložnosti niso znali izkoristiti. Tako je v 15’ Gurman po dobri akciji streljal visoko čez gol, v 30’ je domači vratar odbil nevaren strel Kuka, v zadnji minuti prvega polčasa pa so rdeče-rumeni le povedli, ko je Gurman izkoristil lepo podajo Brainija.
V drugem delu so bili Nabrežine! nevarnejši in imeli nekaj priložnosti za izenačenje, ki pa jih na srečo niso izkoristili. Proti koncu je bilo spet nevarnejše Primorje, toda rezultat se ni več spremenil. (G.H.)
NAJMLAJSI
Bor Farco - Roianese 17:0(7:0)
BOR FARCO: Jaš Grego-
prof. Pocrnjiča dobro nogometno šolo. Za oko lepe kombinirane akcije so se vrstile kot na tekočem traku in poleg sedemnajstih zadetkov so borovci zapravili še prav toliko priložnosti za gol, medtem ko sta se vratarja Bora Farco le dvakrat dotaknila žoge-
O sami tekmi torej ni kaj reči, le da se je tokrat izkazal napadalec Manzin s sedmimi zadetki. Vsi ostali zaslužijo samo pohvalo za svojo požrtvovalnost in borbenost, kljub veliknaski razliki v kvaliteti. Kaj ta zmaga pomeni, pa bomo lahko prevetih že v prihodnjem kolu, ko se bodo naši najmlajši spoprijeli s favorizirano Trie-stino na repentabrskem igrišču.
(d.gr.)
V	moški odbojkarski C2 štiri slovenske šesterke Začetek 6. novembra
Deželna odbojkarska zveza je objavila koledar moške C2 lige, v kateri letos nastopajo kar 4 slovenske ekipe: Bor, 01ympia CDR, Sloga in Soča Sobema. Prvenstvo se bo začelo 6. novembra, na sporedu pa bo letos kar 12 slovenskih derbijev.
Prvi bo na sporedu že v 2. kolu, 13. novembra, ko se bosta v Gorici pomerili ekipe 01ym-pie CDR in novinca v ligi Soče Sobema, teden dni pozneje pa bodo borovci v Trstu gostili slogaše.
V	prvem kolu bosta Bor in Soča Sobema nastopila pred domačimi gledalci (proti Gomme Fagagna oziroma Pizzerii Goloson), 01ympia CDR in Sloga pa bosta gostovali pri Ipem Buii oziroma Pav Natisonii.
PARI 1. KOLA (6.11): Ipem Buia - 01ympia CDR, Volley Bali Udine - Mobili Santalucia, Bor - Gomme Fagagna, Candolini - Favria San Vito, Flebus - Domovip Porcia, Soča Sobema -Pizzeria Al Goloson, Pav Natisoma - Sloga.
ri (Hrovatin), Jan Gregori, Batič (Milič), (Umari), Križmančič, Ostrouška, Primosi (Skrij), Kariš, Zor-nada, Damijan Gregori (Berce), Manzin.
STRELCI (Bor Farco): Manzin (7), Kariš (2), Damijan Gregori (2), Umari (2), Skrij (2), Križmančič, Zomada.
Neobičajna rekordna zmaga naše združene ekipe Bora Farco! Na domačem igrišču na stadionu ”1. maj” so namreč kar s 17:0 pregazili ekipo Roianese, kar pomeni, da so gledalci povprečno vsake tri in pol minute videli zadetek. "Plavi” so praktično začeli in končali tekmo z zadetkom. Čeprav je bil nasprotnik izredno skromen, pa se je v igri že poznalo, da imajo naši nogometaši pod vodstvom
Obvestila
SZ JADRAN
vabi danes, 12. t.m. ob 19.30 v Prosvetni dom na Opčinah na sestanek vse starše igralcev letnika 1979, da bi se pogovorili o bližnji sezoni. Med drugim bo tudi razgovor z zdravnikom.
SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da bo tudi letos v športno-kultumem centru v Zgoniku otroška telovadba za otroke iz vrtca in osnovne sole in sicer ob sredah od 16.30 do 17.30. Otroke lahko vpišete v tajništvu društva na prvi vadbeni uri jutri, 13. t. m.
SDBREG
Otroška telovadba - ob torkih in Četrtkih od 16.00 do 17.15. Tečaj je namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom. Minikošarka: treningi so ob ponedeljkih od 16.00 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30. TeCaj je namenjen fantom letnika 1986 in starejšim.
Miniodbojka: treningi so ob ponedeljkih in Četrtkih od 17.30 do 19.00. TeCaj je namenjen dekletom letnika 1985 in starejšim.
Mininogomefc treningi so ob ponedeljkih in Četrtkih of 17.00 do 18.30. TeCaj je namenjen fantom letnika 1986 in starejšim.
Vsa dejavnost poteka v občinskem športnem centru v Dolini.
SD KONTOVEL obvešča,
da se prične ritmična telovadba v telovadnici na Kontovelu danes, 12. t.m. in v Četrtek 14. t.m.
izidi in lestvice
Amaterski nogomet 3. amaterska liga
Skupina E IZIDI 2. KOLA Faedis - Stella - Azzurra 1:1 Audax - Savognese 3:0 Lumignacco - Pulfero 0:3 Mariano - Paviese 4:0 Mladost - Azzurra 3:2 Nimis - Moimacco 0:5.
VRSTNI RED: Moimacco, Mladost in Audax 4, Faedis in Mariano 3, Lumignacco in Pulfero 2, Stella Azzurra in Azzurra 1, Savognese, Paviese in Nimis 0.
PRIHODNJE KOLO: Paviese - Mladost.
Mladinski nogomet Na Tržaškem Naraščajniki
IZIDI
Chiarbola - Don Bosco 4:0 Ponziana - Portuale 1:1 Fortitudo - San Sergio 0:2 CGS - Primorje 0:1 Domio - Costalunga 3:1 Opicina - Altura 7:0 Esperia - Olimpia 0:4 SanFAndrea prost.
VRSTNI RED: Olimpia 6, Portuale 3, Sant’Andrea, Opicina, San Sergio, Primorje, Chiarbola, Domio 2, Ponziana, Costalunga, Fortitudo 1, CGS, Don Bosco, Altura, esperia 0.
PRIHODNJE KOLO: Olimpia - sant? Andrea, Altura - Esperia, Costalunga - Opicina, Primorje -Domio, San Sergio - CGS, Portuale - Fortitudo, Don Bosco - Ponziana, SanFAndrea - Chiarbola.
Najmlajši
IZIDI
Chiarbola - San Sergio 2:2 Don Bosco - Triestina 0:7 Esperia - Opicina 1:1 CGS - Fani Olimpia 0:2 Domio - Costalunga 0:7 Bor Farco - Roianese 17:0 San Sergio - Don Bosco B 1:0 Portuale - Olimpia 4:2 Altura - Altura B 3:0.
VRSTNI RED: Triestina 6, Fani Olimpia 5, Bor Farco, Olimpia, Portuale 4, Costalunga, Altura, CGS, Espeia, Opicina, San Sergio B, Don Bosco B 2, San Sergio, Chiarbola, Don Bosco 1, Altura B, Domio, Roianese 0.
PRIHODNJE KOLO: Chiarbola - Don Bosco, Costalunga - Olimpia, Triestina - Bor Farco, CGS -Esperia, Opicina - Portuale, Don Bosco - Fani Olimpia, Roianese - Domio, Altura - San Sergio B, Altura B - San Sergio.
PAKET / TRILETJE 1989/91
Izvajanje v zastoju
Kriza »razveljavila« olajšave
Javna
poraba
počasi
upada
Letos nižja za 8 tisoč milijard
REKLAMA / V PRVEM POLLETJU 1993
Tudi reklamiranje v primežu krize
Vse manj denarja za reklamno oglaševanje Tisk v precej slabšem položaju kot televizija
ZAPOSLENOST / PO PODATKIH ZAVODA ISTAT_
Nepričakovano živahno tržišče dela
V prvem polletju letos 140 tisoč delovnih mest manj - Povečana prilagodljivost iskalcev dela
Marko Waltritsch
Eni, Enel, Ina, so obCut-
TRST - Zakonu št. 26 iz januarja 1986, tim. »paketu za Trst« teCe že osmo leto življenja, tržaška Trgovinska zbornica pa je te dni objavila poročilo o drugem triletju njegovega izvajanja. Ta periodični raport o učinkovanju zakonskega ukrepa predpisuje njegovo besedilo samo, tržaškim gospodarskim dejavnikom pa služi kot dobrodošel instrument za spremljanje ekonomskih gibanj v pokrajini. Zal je zamuda, s katero je bilo objavljeno poročilo - ki se nanaša na leta 1989, 1990 in 1991, ko je bila danes globoka gospodarska kriza komaj v zametku - odvzela podatkom dober del aktualnosti, vendar je predsednik tržaške zbornice Tombesi ob predstavitvi publikacije to vrzel ublažil z nekaterimi svežimi in zelo zgovornimi številkami.
V prvem polletju letošnjega leta se je število podjetij, ki so vpisana v zbornične sezname zmanjšalo za 363, kar pomeni, da so praktično prenehala delovati. Do leta 1990 je bilo razmerje med podjetji, ki so se izbrisala iz seznama in med novovpi-sanimi vselej pozitivno (v prid novih), po tem letu pa se je trend začel preobračati v negativno smer: leta 1991 se je seznam skrajšal za 13 podjetij, leto kasneje za 97, v prvem polletju letos pa je - kot
reCeno - zaprlo vrata kar 363 podjetij. Stvar seveda ni le v pomenu golih številk, ki že same kažejo na kritičnost sedanjega ekonomskega trenutka, ampak je - kot je opozoril Tombesi - še veliko resnejša, Ce jo vključimo v splošni gospodarski okvir, kjer se pridružuje perečim problemom velikih podjetij, kot sta škedenj-ska železarna ali Tržaški arzenal sv. Marka.
V tem smislu je tudi poročilo o izvajanju paketa v triletju 1989-91 pomenljiva fotografija gospodarskega položaja v pokrajini, ki dokazuje, kako kratko je bilo obdobje pozitivnih gospodarskih gibanj: tista tri leta namreč že nosijo v sebi klice in postopno krepitev krize, ki se je razrasla in dokončno odvrgla masko komaj leto kasneje.
Paket za Trst z vsemi svojimi ugodnostmi -davčnimi, finančnimi in olajševalnimi na področju socialnih dajatev - je danes pod težo razmer ukrep v popolnem zatišju. Njegovo učinkovanje je omejeno le na refinansi-ranje kreditnih olajšav oziroma prispevkov - v prvi vrsti prek Sklada za Trst - Čeprav je v tem Času tudi to nadvse dragocena funkcija, s katero je Trstu vsaj doslej uspevalo zavirati razdejalne učinke krize velikih državnih podjetij. (vb)
RIM - V prvih osmih mesecih letos se je državni primanjkljaj znižal za 8.118 milijard in pristal pri 78.350 milijardah, medtem ko je v istem obdobju lani znašal 86.468 milijard lir.
Podatek je včeraj objavilo zakladno ministrstvo, ki je v tiskovni noti pojasnilo, da je do znižanja javne porabe prišlo predvsem zaradi manjše dolžniške izpostavljenosti na tekočem računu, ki ga ima država pri Bardi Italije, ki zanjo opravlja pokrajinsko zakladno službo. Dolg na tem računu se je namreč zmanjšal za 27.806 milijard lir, izračun pa je bi prvič izveden z novo formulo, ki ne upošteva vec ustanov, ki so bile spremenjene v delniške družbe (npr. Državne železnice in ASST). K zmanjšanju javne porabe je prispevalo tudi povečanje vlaganj v državne vrednotnice BOT (od 387.879 na 402.653 milijard), dotok poštnih prihrankov (za 300 milijard) in znižanje raznih zadolžitev države, četudi za komaj 542 milijard lir.
MILAN - Gospodarska kriza, podkupninske afere in varčevanje v javni upravi in državnih podjetjih so botrovali tudi občutnemu zmanjšanju izdatkov za reklamo v letošnjem prvem polletju. Skupna nominalna vsota denarja, ki so ga podjetja in razne ustanove namenile reklami se je sicer zmanjšala samo za malenkost, in sicer za desetino odstotka. Dejansko pa smo se znašli komaj na začetku krize, Ce upoštevamo, da so v preteklih letih v Italiji beležili stalen porast izdatkov za reklamo. Seštevek teh izdatkov v prvem šestme-seCju letos znaša 4.110,2 milijarde lir.
Do najnovejših sprememb na tem področju je prišlo predvsem med raznimi mediji. Tisku, tako dnevnemu kot periodičnemu, so oglaševalci namenili 1.566 milijard, kar je za 4,7 odstotka manj kot lani v istem Časovnem razdobju. Podrobno gledano so dnevniki vnovčili 764,2 milijarde lir (kar je 3,5 odstotka manj), periodični tisk je vnovčil 577,8 milijarde (4,5 odstotka manj), specializirani Časopisi pa 225,5 milijarde, kar pomeni, da so prejeli za kar 8,9 odsto-
tka manj kot v lanskem prvem polletju.
Pozitiven pa je rezultat radijskih in in televizijskih medijev. Zasebne televizijske postaje so iztržile 1.544,5 milijarde lir, kar pomeni 4,1 od-stotkaveC kot lani, državna televizija pa je vnovčila 782,7 milijarde ali za 3,2 odstotka veC kot pred letom. Televizija in radio sta na tak naCin prejela 56,5 odstotka vseh sredstev, namenjenih reklami.
Prav to dejstvo je vz-nevoljilo založnike Časopisov, ki upravičeno tarnajo, da se v Italiji preveč denarja namenja televizijski reklami, za kar si prizadeva še zlasti Berlusconijeva Publita-lia. Marsikateri Časopis se je zaradi tega znašel v težavah, založniki pa si zaradi tega prizadevajo, da bi Časopise prodajali kjerkoli je to mogoCe, ne samo v kioskih.
Po mnenju raziskovalcev družbe Nielsen, ki je poskrbela za objavo navedenih podatkov, smo bili v letošnjem prvem polletju nedvomno priCa zaviranju raklamnega oglaševanja. Se slabši naj bi bil rezultat v drugem polletju letos, enako pa velja tudi za prihodnje leto. Velike državne družbe, kot so na primer
no skrčile svojo reklamo. Doslej je iz teh virov prihajalo veliko denarja. Reklamo so povečale avtomobilske hiše, ki želijo na tak naCin - pa čeprav brez pravega odziva -prepričati morebitne kupce. Po televiziji predvajajo spote predvsem za blago široke porabe. Tako na televiziji kot pri Časopisih so na dnevnem redu popusti za večkratna oglaševanja, zato so dosedanje tarife marsikje »pozabljene«.
Drugačno mnenje od raziskovalcev družbe Nielsen pa imajo zastopniki zveze UPA, ki združuje podjetja, ki skrbijo za reklamo. Po njihovem mnenju se bo skupna vsota za oglaševanje povečala, in to iz dveh razlogov. Vsi podjetniki, brez izjeme, bodo v sedanjem trenutku gospodarske krize in manjše prodaje skušali morebitne kupce prepričati o pozitivnih straneh svojega proizvoda. Po drugi strani pa se bodo na reklamnem trgu pojavila majhna podjetja, ki so doslej v tem oziru stala vse preveč ob strani. Ta naj bi se za oglaševanje posluževala predvsem Časopisja in lokalnih televizijskih in radijskih postaj.
RIM - Podatkov o brezposelnosti smo na tem mestu natresli že niekoliko, včeraj pa jih je izpopolnil osrednji statistični zavod Istat na osnovi raziskave, ki jo je bil izvedel v prvih dveh trimesečjih letos, se pravi v obdobju med januarjem in julijem 1993, ko naj bi se bilo število delovnih mest v državi znižalo za 140 tisoč. Res je - kot opozarja tudi predsednik Istata Alberto Zuliani - da na te podatke v obilni meri vplivajo sezonski dejavniki: v prvih treh mesecih je leta se je na primer precej znižala zaposlenost v kmetijstvu in industriji, medtem ko so se v naslednjem trimesečju znaki krize pojavili predvsem na področju storitev, zaposlenost v industriji pa se je ustalila. Brez upoštevanja sezonskih vplivov pa Istat ocenjuje, da se je v obdobju od oktobra 1992 do julija 1993 število delovnih mest znižalo za okroglih 300 tisoč.
Po besedah predsednika Istata je kljub resnim konjunktumim težavam položaj na
tržišču dela manj Cm, kot bi lahko sklepali, saj ga označuje precejšnja živahnost. Iz tega Zuliani zaključuje, da tržišče bolj kot krizo izraža negotovost ekonomskega trenutka, vsekakor pa predstavlja pozitivni signal -zagotavlja - o pripravljenosti iskalcev dela in povpraševalcev po delovni sili za prilagajanje. Danes smo torej priče večji prožnosti v donosu do spreminjanja dela oziroma zaposlitve, tudi za ceno nižjih plaC. O tem pričajo tudi znaki o precejšnji izmenjavi v vrstah zaposlenih, ki lahko sicer na kratki rok še poglobi zaposlitveno krizo, vendar na daljši rok zagotavlja potencialne pogoje za večjo splošno učinkovitost gospodarskega sistema. Velik del svojega optimizma Črpa predsednik Istata iz podatkov o veliko odločnejšem dejanskem angažiranju iskalcev dela, kar po eni strani res izhaja iz poslabšanih eksistenčnih razmer, po drugi pa kaže na večjo občutljivost za nove delovne priložnosti, ki jih ponuja proces ekonomskega preustroja.
Nova konvencija CRT
TRST - Kreditna družba tržaške grupe CRT, CRT-Specialcredito je včeraj podpisala operativni sporazum s konzorcijem tržaških nepremičninskih posrednikov (CMT), na osnovi katerega bodo varčevalci deležni učinkovitega servisa na področju finansiranj v sektorju stanovanjske gradnje. Konvencija bo omogočila tudi pospešitev postopkov za odobritev stanovanjskih posojil, ki jih bo torej mogoče prejeti že v zelo kratkem Casu.
Za klente družb grupe CRT bo pomembno tudi dejstvo, da bo včeraj sklenjeno sodelovanje z nepremičninskimi agencijami omogočilo neposredno povezavo med klientovim agentom ih kreditnim zavodom, ki bo finansiral nakup nepremičnine, to pa pa seveda pomeni, da bo servis sposoben zadovoljiti njegove specifične potrebe in želje. Podpisnika koncencije, Pier Giorgio Luccarini za CRT-Specialcredito in Lino Ravalico za kon-
zorcij tržaških nepremičninskih posrednikov sta ob podpisu na sedežu tržaške hranilnice poudarila prav to plat sodelovanja, ki bo hkrati omogočilo izmenjavo informacij o gibanju nepremičninskega trga. Na tej osnovi pa bo veliko lažje ugotavljati dejanske potrebe odjemalcev in jim ponuditi »proizvode«, ki bodo lahko zadovoljili tako nepremičninske operaterje kot -in predvsem - nakupovalce stanovanjskih nepremičnin.
V prisotnosti predsednika deželnega odbora prof. Pietra Fontaninija in vladnega komisarja ter tržaškega prefekta dr. Luciana Cannarozza so včeraj 11. oktobra 1993 v veliki dvorani Tržaške zbornice za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo podelili priznanja za »Zvestobo delu in gospodarski razvoj.«
Predsednik Tržaške trgovinske zbornice posl. Giorgio Tombesi je v otvoritvenem posegu poudaril pomen manifestacije, na kateri se izreče priznanje vsem, ki so si prizadevali za • gospodarski in dmžbeni razvoj Trsta in tržaške pokrajine. Poslanec Tombesi je ponovno poudaril velikansko vrednost dela, dotaknil se je trenutne gospodarske stvarnosti in v zaključku pozval vse, od podjetnikov in predstavnikov delavcev do družbenih sil in javnih upraviteljev, da s skupnimi močmi izkoristijo ugoden geografski položaj mesta v središču Evrope in s tem prispevajo k bodočemu harmoničnemu razvoju.
Nagrade - zlato medaljo in diplomo - je letos dobilo 16 odvisnih delavcev z dolgo delovno dobo, 16 lastnikov podjetij in 5 podjetij, ki so se posebej izkazala v tehnološkem in proizvodnem razvoju. Svečanosti so prisostvovali tu-
di predstavniki verskih, politič-no-gospodarskih in vojaških oblasti.
Po posegu predsednika Trgovinske zbornice sta zbranim spregovorila še predsednik deželnega sveta Fontanini in vladni komisar Cannarozzo. Slovesnost je bila enostavna, vendar izredno doživeta ob številni prisotnosti sorodnikov nagrajencev in njihovih delodajalcev.
Delavci s stalnim bivališčem v pokrajini, ki imajo :
-	najmanj 40 let neprekinjene delovne dobe pri istem bančnem ali zavarovalniškem podjetju;
-	najmanj 35 let neprekinjene delovne dobe pri istem industrijskem, trgovskem, pomorskem, prevoznem, obrtnem ali storitvenem podjetju;
-	najmanj 30 let neprekinjene delovne dobe v istem poklicnem studiu;
-	najmanj 20 let neprekinjene delovne dobe kot gospodinjski delavci pri isti družini.
Za gradbene delavce se zahteva 25 let delovne dobe, pa čeprav pri različnih podjetjih. Poleg tega pridejo v poštev za nagrado tudi delavci, ki so rojeni v tržaški pokrajini, ali v pokrajinah, ki so bile 10. 6. 1940 pod Italijo, zdaj pa živijo
v tujini in so se s svojo aktivnostjo v teh državah posebej uveljavili.
Giuseppe DEBERNARDI, 35 let službe, Kmetijska zadruga TS;
Edi BARNABA, 37 let službe, Ricessi Spa;
Ferdinande FRAGIACOMO, 37 let službe, SIP;
Sveto GRGIČ, 37 let službe, Glasbena matica;
Giovanni MARSILLI, 37 let službe, Fincantieri;
Aldo AVERSA, 38 let službe, Veliki motorji;
Adriana LUGETTI, 38 let službe, Časa di cura IGEA; Giovanni DIOMEI, 40 let službe, Fincantieri;
Renato MILAZZI, 40 let službe, Diesel Ricerche Spa; Emesto PETRI, 40 let službe, Lloyd Adriatico;
Ottone BQNUT, 41 let službe, Lloyd Adriatico;
Bruno MIKOL, 41 let službe, Fincantieri;
Francesco ROMANI, 41 let službe, RAS
Delavci, ki so se rodili v tržaški pokrajini, zdaj pa živijo v tujini, kjer so se še posebej uveljavili:
Bruno SCOROVICH, živi v Južnoafriški republiki; Lucinao SEGULIN, živi v
Venzueli;
Claudio FERRANDA, živi v Braziliji.
a)	Individualna in družinska podjetja z glavnim sedežem v pokrajini z več kot 30-letno neprekinjeno aktivnostjo, če jih vodi ustanovitelj oziroma z več kot 60-letno aktivnostjo, če jih upravljajo dediči ali novi lastniki. V poštev za nagrado pridejo tudi trgovski predstavniki z najmanj 30-letno neprekinjeno dejavnostjo;
b)	spolovinarji in koloni z najmanj 25-letno dejavnostjo;
Claudio NICHELI, 36 let delovanja, elektrotehnik;
Liliana BONTEMPO, 37 let
delovanja, gostilna Bontempo; Bruno BARNABA, 39 let delovanja, gostilna Da Baffo; Angelo CHIATTI, 40 let delovanja, bar Da Gino;
Giancarlo SASSETTI, 40 let delovanja, Sassetti Sne;
Giusto VODOPIVEC, 40 let delovanja, Kmetijsko podjetje Vodopivec;
Silvano MOSCONI, 41 let, inštalater;
Elvino MERIGGIOLI, 42 let delovanja, La marinara; Gabriele MAGNAGHI, 43 let delovanja, Magnaghi Gabriele; Maria GISOSTOLO TRIVA-NI, 50 let delovanja, Maglieria Marisa;
Bruma BASTIANI, 64 let delovanja, krojaštvo Giglio;
Alessandra RAFANELLI, 68 let delovanja, Podjetje Vitalia-no;
Amelia STIBBI, 68 let delovanja, Manifatture Stibbi; Roberto POSTOGNA, 83 let delovanja, drogerija Postogna; Marčelo ČOK, 114 let delovanja, Kmetijsko podjetje Čok; Francesco FINZI, 148 let delovanja, predstavnik;
Settimo AIELLO, Aiello Ass.ni Sas;
Maria GARDINA FANTINI, Pulisecco S. Francesco; Francesco MAROCCHI, Auto-marocchi Spa;
Ennio ORLANDO, Kmetijsko podjetje Orlando;
Daniele STAREC, Kmetijsko podjetje Starec.

_____GATT / SPORU O KMETIJSKIH SUBVENCIJAH NI VIDETI KONCA_
Francozi se bojijo svojih kmetov in ameriških filmov
Kmetijstvo in kinematografijo naj bi izločili iz pogajanj v okviru Gatt
Češka
banka
sežiga
krone
PRAGA - Češka centralna banka vsak dan sežge približno 20 ton neveljavnih bankovcev, ki so bili nekdaj vredni dve milijardi kron (68, 9 milijona dolarjev). Bankovce, ki jih sežigajo v peci zunaj Prage pod nadzorom centralne banke, so natisnili v zdaj že »pokojni« Češki in slovaški federaciji, iz obtoka pa so jih vzeli konec avgusta. »Znebiti se moramo bankovcev v vrednosti 150 milijard kron (5,17 milijarde dolarjev), med katerimi je 100 milijard bankovcev, ki so bili v obtoku v nekdanji zvezni državi, ter 50 milijard kron iz državnih rezerv,« je povedal Martin Svehla. Manjši del teh bankovcev so prodati neki tovarni, ki jih bo stisnila v brikete, te pa prodajala po eno krono (0, 03 dolarja). Omenil je tudi, da bodo del bankovcev uporabiti kot surovino za nekatere gradbene elemente. Nekdanje kovance Ce-hoslovaške so pretopiti v aluminij in baker ter jih izvozili največ v Nemčijo. Kovanci v vrednosti 150 milijard kron tehtajo približno 3300 ton. Čehoslovaška se je z letošnjim 1. januarjem razdražila v dve samostojni državi, v Češko in Slovaško republiko, ki sta že 8. februarja zaceli uporabljati vsaka svojo valuto.
(Reuter)
PARIZ - Včeraj se je Francija znova znašla v bojni pripravljenosti, ko je Evropska komisija skupaj z drugimi državami zavrnila njene predloge, da bi kočljive teme kmetijstva in kinematografije izvzeli iz svetovnih pogajanj Gatta zato, Ce naj bi se pogajanja končala že do konca letošnjega leta. Zunanji minister Alain Juppd, ki je konec tedna prvi dal takšno pobudo, je že napovedal, da se bo v torek sestal s premieram Edouar-dom Balladurjem in z drugimi ministri, da bi skupaj dokončno izoblikovali seznam področij, za katere je Pariz prepričan, da bi z ZDA in drugimi trgovinskimi partnerji lahko sklenil sporazum brez kakršnihkoli zadržkov. To pa bi tudi pomenilo, da bi postavili na stranski tir razprave posebej kočljiva vprašanja o trgovini s kmetijskimi pridelki ter francosko zahtevo po varovanju filmske in televizijske industrije pred uvozom iz ZDA. Trgovinski komisar ES sir Leon Britain pa je v soboto že izjavil, da je ta predlog povsem nesprejemljiv za komisijo, ki se pogaja v imenu vseh 12 članic ES. Britain je sicer dopustil možnost, da o nekaterih temah do 15. decembra ne bi razpravljali do dneva, ki je skrajni rok za zaključek urugvajskega kroga pogajanj o svobodni trgovini v okviru Gatta. »Vseeno pa sem prepričan, da se moramo o najpomembnej-
ših vprašanjih dogovoriti pred 15. decembrom,« je izjavil na francoski televiziji. Juppe je izjavil, da bo v primeru, če se bodo pogajanja med ES in ZDA izjalovila, Francija predložila svoj seznam vprašanj za delni sporazum med Gat-tom in Članicami ES. Sir Leon Britain in ameriški tr-
govinski predstavnik Mickey Kantor se bosta znova sestala v sredo in ponovno razpravljala v zvezi z zahtevo ES o morebitni spremembi lanskoletnega v Blair Houseu sklenjenega trgovinskega sporazuma z VVashingtonom, ki je ključni element pogajanj v okviru urugvajskega kroga.
Zaenkrat so ZDA zavrnile možnost amandmajev za ta sporazum, za katerega je Francija, drugi svetovni izvoznik kmetijskih pridelkov za ZDA, še naprej prepričana, da je za njene kmete skrajno neugoden. »Če do 15. decembra ne bo prišlo do nobenega sporazuma, bomo imeli na voljo dve rešitvi,« je izjavil Juppe. »Ali se bomo doživeli popoln poraz in bo to pomenilo mednarodno gospodarsko katastrofo, ah pa bomo predložili seznam tistih vprašanj, o katerih se lahko sporazumemo takoj, se dogovorimo za takojšen sveženj ukrepov, preostala vprašanja pa razrešujemo pozneje.« Na vprašanje, ali bo kmetijstvo ostalo zunaj Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (Gatt), Ce do 15. decembra ne bo prišlo do sporazuma, je Juppe odgovoril: »Seveda, Ce se ne bomo sporazumeli.« Omenil je tudi, da je nezadovoljen z napredkom na filmskem in televizijskem področju, za katera si Pariz želi, da bi bila izvzeta iz Gatta. Francoski kulturni minister Jacques Toubon je v soboto ostro napadel izvoz ameriške kulture in odloCno poudaril, da bo Francija dala svoj veto na vsak sporazum, ki bo pu-šCal odprta vrata za »svetovno kulturo Coca-Cole, McDonaldsa in Disney-landa«. Na Juppejev predlog VVashington zaenkrat še ni odgovoril, medtem ko
je Kantor v petek izjavil, da so obeti za to, da bi rešili spor okrog izvoza kmetijskih preidelkov, nekoliko boljši. Toda vodja največjega francoskega kmetijsega sindikata, Nacionalnega centra mladih kmetij cev (-CNJA), se je uprl predlogu, da bi izločili kmetijstvo iz Splošnega sporazuma o trgovini in carinah. »Ne moremo si privoščiti, da bi bilo kmetijstvo izključeno, saj bi to pomenilo, da bo sporazum, Ce bo dosežen do 15. decembra, zajemal samo nekatera področja, drugih pa ne,« je izjavil Christian Jacob. Avstralija, ki je poglavitni predstavnik kmetijskih izvoznikov v Aziji in v obeh Amerikah, je v ponedeljek ponovila svoje stališCe, da je pripravljena pritisniti na Balladu-rja, da bi kmetijski sporazum sklenili s 15. decembrom. Minister za trgovino Peter Cook je glede na delež, ki ga ima kmetijski izvoz v francoskem nacionalnem prihodku, v ponedeljek izjavil, da bi si Francija povzročila precejšnjo gospodarsko škodo, Ce bi se odrekla štirim odstotkom svojih gospodarskih prihodkov«. Pariz utegne naleteti tudi na precej nenaklonjeno obravnavo v sami Evropi. Že prejšnji teden je britanski premier John Major francoskim kmetom sporočil: »Umaknite svoje traktorje z našega travnika.«
Alastair Macdonald / Reuter
Težave v trgovini povezane s tečaji
RIM - Sleherni nov sporazum o Splošni trgovini in carinah bo deloval samo v primeru, ce bodo posamezne države nehale devalvirati svoje valute zaradi konkurenčnosti. »Takšni sporazumi potem postanejo nesmiselni,« je izjavil v ponedeljek predsednik komisije ES Jacques Delors. »Odkrito povedano, v pogajanjih, ki trajajo leta, brezupno zapravljamo čas za to, da bi nekatere države prišitih k znižanju carin, medtem ko druge lahko neprestano devalvirajo svoje valute in si tako povečujejo konkurenčnost,« je izjavil Delors. Omenil je, da obstajajo številne države, katerih tečaji so podcenjeni, čeprav ni hotel imenovati nobene izmed njih, da ne bi povzročil vznemirjenja na mednarodnem tečajnem tržišču. V svojem komentarju o zaključku urugvajskega kroga svetovnih pogajanj o trgovini, ki naj bi se končal najpozneje 15. decembra, je Delors izrazil prepričanje, da bi morah hkrati obravnavali tečajne, finančne in trgovinske probleme, Ce bi hoteti Splošnemu sporazumu o trgovini in carinah zagotoviti uspeh. »Zmeraj sem zagovarjal misel, da je uspeh Gatta povezan s pogajanji, s tečaji, finančnimi in trgovinskimi problemi, ki jih je potrebno obravnavati hkrati,« je izjavil »Le kakšen smisel ima za svet dejstvo, da je neka država pristala, da bo za pet odstotkov znižala svoje carine, Ce lahko takoj zatem ta ista država devalvira svojo valuto za 10 odstotkov?« se je izjavil na skupni tiskovni konferenci, ki sta jo priredila z italijanskim premieram Carlom Azegjiom Ciam-pijem.	(Reuter)
PROMET / STROŠKI Z EUROTUNNELOM NARAŠČAJO
Stroški so se že podvojili
LONDON - Predor, ki pod morjem povezuje Veliko Britanijo in Francijo, bodo odprli marca prihodnje leto, Čeprav bodo morali potniki v Londonu, Parizu in Bruslju, ki bodo hoteli potovati z vlakom, počakati še do junija. Z vlakom se bo tako mogoče peljati več kot leto dni pozns]6) kot so načrtovali, so včeraj sporočili pri Eurotunnelu. Vrednost tega največjega evropskega infrastrukturnega objekta se bo do leta 1998 povzpela že na 10 milijard funtov (15, 24 milijarde dolarjev), kar je skoraj dvakrat toliko, kot so predvidevali leta 1987, ko so se začela dela, za katera si je Eurotunnel pridobil 55-letno koncesijo od Francije in Velike Britanije. Omenjena družba bo tako morala poiskati dodatno milijardo funtov sredstev (1, 52 milijarde dolarjev), od katerih naj bi bila kar polovica v novih delnicah. Nove finančne vire morajo pridobiti pred junijem 1994, saj bodo do takrat izprazniti sredstva, kolikor so jih načrtovali doslej. Precej Časa, zaradi katerega je prišlo do zamude, velja pripisati dolgotrajnemu prepiru o stroških znotraj gradbenega konzorcija TransManche Link, v katerega je vključenih pet britanskih in pet francoskih gradbenih podjetij. Vseeno pa članice računajo, da se bodo o spornih vprašanjih sporazumele do leta 1995. Stalni tovorni promet po tem 50-ki-lometrskem predoru med Folkesto-nom in Sangattejem bo stekel 7. marca 1994. Transport vagonov, na katere bodo potniki naložili svoje avtomobile, ki bodo 35 minut potovali pod morjem, pa bo stekel okrog 6. maja, ko naj bi ga formalno odprla britanska kraljica Elizabeta in francoski predsednik Frangois Mit-
terrand. S koncem julija bodo skozi predor prvič med Londonom, Parizom in Brusljem zapeljati Eurosta-rovi potniški vlaki. Eurotunnel bo objavil cene za svoj potniški in tovorni promet januarja prihodnje leto, pri čemer pa je Morton že povedal, da bodo te cene višje kot cene trajekta, da bi se tako izognili cenovni vojni. »Le kakšen smisel bi imelo trajekte izriniti s tržišča? Spremenili bi se pač v monopolno organizacijo. Se zmeraj bo dovolj takih, ki bodo z veseljem uporabljati trajekte. Mi bomo pač ponujali svoje storitve tistim, ki bodo raje uporabljali predor,« je povedal. Toda znižanje
pri odprtju podmorskega predora, so Eurotunnel prisilile, da je zmanjšal tudi svoje napovedi o prihodkih. Tako zdaj načrtujejo, da bodo leta 1994 zaslužiti 341, 4 milijona dolarjev (224,1 milijona britanskih funtov), kar je za 67 milijonov dolarjev manj, kot so načrtovati še aprila, ter več kot polovica manj, kot so napovedovati oktobra lani. Napovedani zaslužek za leto 1995 se je zmanjšal v kar za 48, 7 milijona dolarjev, na 844, 1 milijona dolarjev, zaslužek za leto 1996 pa so v svojih napovedih zmanjšati za 27, 4 milijona dolarjev, na 1, 05 milijarde dolarjev. »Poglaviten razlog je težavno tržišče, s katerim se bomo soočili. Že zdaj prevelike zmogljivosti trajektov bodo odpravljene v drugi polovici prihodnjega leta, ko bodo združiti vse trajektne storitve,« je izjavil Morton, ki je imel v mislih združitev trajektnih družb P&O European Ferries in Stena Sealink.
Marcel Michelson / Reuter
ES / BREZPOSELNI
Število se je najbolj povečalo v Španiji
LUKSEMBURG - Stopnja brezposelnosti v Evropski skupnosti je avgusta že tretji mesec vztrajala Pri 10, 4 odstotka, Čeprav se Se zmeraj nekoliko zvišuje, kar dokazuje tudi primerjava z letom prej, ko se je gibala pri 9,4 odstotka, je v ponedeljek sporočil Euro-stat. Mesečni podatki Evropskega statističnega Urada, ki so za julij navajati 10, 6- odstotni delež brezposelnih, so se nekoliko znižali zaradi novih podatkov iz Velike Britanije. Pač Pa Eurostat poroča o deležih, ki so presegli povprečje brezposelnosti od lanskoletnega avgusta v Španiji (21, 2 odstotka v letošnjem avgustu, za 18,1 odstotka več), Belgiji (9, 5 odstotka : 8, 3 odstotka) in Nemčiji (5, 7 odstotka, za 4, 6 odstotka več). Brezposel-nost je med moškimi znašala avgusta 9, 3 odstotka v Primerjavi z 8, 2 odstotka avgusta 1992, še vedno pa narašča hitreje kot brezposelnost med ženskami, ki je narasla na 12, 1 odstotka z lanskoletnega 11, 2 odstotka.
Stopnja brezposelnosti med mladimi pod 25 let se je povečala na 18, 4 odstotka, medtem ko je leto dni Prej znašala 17, 3 odstotka. Med ženskam pod 25 let je ta odstotek zdaj 19, 9 v primerjavi z lanskoletnim 19, 3 odstotka. V primerjavi z visoko brezposelnostjo v Evropski skupnosti in pri njenih trgovinskih partnerjih je brezposelnost v ZDA upadla na 6, 7 odstotka od lanskoletnega 7,4 odstotka, medtem ko se je stopnja brezposelnosti na Japonskem zvišala na 2, 5 odstopa od lanskega julija, ko je ujen delež znašal 2, 2 od-st°tka.	(Reuter)
__________BELGIJA / TRGOVINA Z DRAGIMI KAMNI_
Država ima rada diamante
Belgijske oblasti vedo, zakaj cenijo trgovino z diamanti: izvoz dragih kamnov pomeni kar 7 do 8 odstotokov belgijskega izvoza - Ugoden davčni režim vzpodbuja podjetja
ANTVVERPEN - Belgijska trgovina z diamanti, ki je največja na svetu, si v letošnjem letu obeta svetlejše perspektive, potem ko se je prodaja v prvih šestih mesecih povečala zaradi konca recesije na ključnih tržiščih. »Zagotovo lahko govorimo o oživitvi v letošnjem letu,« je izjavil VValter Ba-ert iz Visokega sveta za diamante, ki ima svoj sedež v Antvverpnu. »To pa seveda ne pomeni, da se veselimo in proslavljamo, ker za to še ni nobenega razloga.« Skozi Ant-werpen poteka približno 85 odstotkov celotne svetovne trgovine z nebruše-nimi diamanti in kar 50 odstotkov svetovne trgovine z brušenimi diamanti. Baert je povedal, da je skok pri količini večji kot pri vrednosti prometa z diamanti. Promet z brušenimi, nebrušenimi in industrijskimi diamanti se je povečal za 14, 7 odstotka, na 8, 7 milijarde dolarjev od 7, 6 milijarde dolarjev leto dni prej. Kar zadeva karate, se je njihovo število povečalo za 65, 9 odstotka na vrednost 153, 6 milijona dolarjev od 92, 6 milijona, kot je ta vrednost znašala leto dni prej. »To je zelo tipičen pojav, kadar pride do oživitve po krizi,« je izjavil Baert. Ljudje najprej začnejo kupovati diamante, ki stanejo manj. V primerjavi z drugimi središči diamantne trgovine se je položaj Antvverpna okrepil predvsem zaradi belgijske politične stabilnosti. »Ni vojn in na cestah ni nobenih tankov,« je povedal. Antwerpen ima 500 podjetij, ki se ukvarjajo z diamanti na
enem samem kvadratnem kilometru ob zelo ugodnem davčnem režimu. »Tukajšnje oblasti znajo ceniti pomen belgijskih diamantov, ki predstavljajo med 7 in 8 odstotkov celotnega belgijskega izvoza,« je povedal Baert. Ob lanskoletni izvolitvi predsednika v ZDA se je tudi nekoliko okrepilo zaupanje v drago kamenje. Zaloge, ki so se spraznile ob decembrskih razprodajah, so se v začetku letošnjega leta spet napolnile. Ameriško tržišče je za Antvverpen daleč največje, zlasti za brušene diamante, saj njegov delež znaša kar 34, 6 odstotka pri 825 tisoč karatih in vrednosti 578, 6 milijona dolarjev. Trgovci z bleščečimi dragulji pa se zdaj željno ozirajo tudi proti Kitajski, kjer začenja prodaja skokovito naraščati. »Kitajska je naše tržišče prihodnosti, saj je velikansko, zdaj pa se je tam pojavil tudi denar, zlasti na jugu,« je povedal Baert. Omenil je, da zaenkrat še ne more postreči s podatki, saj gredo diamanti na Kitajsko še s posredovanjem Hong Konga, Tajske in drugih azijskih središč. »Potrebna je določena infrastruktura. Hong Kong in Tajska že imata borzi diamantov, Kitajska zaenkrat še ne,« je omenil Baert. V nasprotju z omenjenimi državami pa se Japonska še zmeraj otepa s posledicami rececije. »Do pred nekaj leti smo bili priče letnemu povečevanju izvoza na Japonsko, ki je bilo 20- do 30-odstotno. Zdaj je ta izvoz obstal.« Tudi izvoz v Hong Kong se je stabiliziral, vendar
Baert pripisuje to spremembi distribucijskih kanalov na Vzhodu. »Diamanti, ki so navadno potovali proti Hong Kongu, gredo zdaj večinoma na Tajsko, ki je vrednostno zabeležila kar 80-odsto-ten skok.« Poglavitni dobavitelj brušenih diamantov je za Belgijo še zmeraj Kitajska, ki je samo v prvem polletju letošnjega leta posredovala milijon karatov v vrednosti 309 milijonov dolarjev, kar je za 37, 5 odstotkov več oziroma za 25, 5 odstotka več v primerjavi s prvim polletjem leta 1992. Od vseh 45 milijonov karatov nebrušenih diamantov, ki jih uvozijo, jih 25 milijonov oziroma 56 odstotkov pride iz De Beer-sove Osrednje prodajne organizacije (CSO), ki ima svoj sedež v Londonu. V primerjavi z letom 1992, ko je CSO omejevala distribucijo nebrušenih diamantov, da je lahko kopičila zaloge, s čimer je hotela stabilizirati cene, se je nakup diamantov v londonskih draguljarnah več kot podvojil. Vendar pa Baert hkrati pripominja, da podatki o obsegu navadno zajemajo tako imenovano »dvojno štetje« z neprodanimi diamanti, ki jih pošljejo nazaj v Antvverpen, potem ko so jih od tam uvozili.
»Tržišča, ki so se rešila iz krize, so zdaj veliko previdnejša. Kupci so zdaj bolj kritični pri svojih nakupih in nočejo kupovati vsega, kar vidijo. A te pojave že poznamo, čeprav so zdaj nekoliko bolj okrepljeni v primerjavi s prejšnjimi leti,« je dodal.
Bert Lauvvers / Reuter
Trgovina z nakitom iz dragih kamnov je donosen posel tudi v času recesije
Japonci bodo jedli tudi ameriški riž
UTSUNOMJVA - Japonska bo začasno umaknila svojo prepoved o uvozu riža in sprejela nekaj riža iz Združenih držav v okviru izrednih ukrepov, je v ponedeljek sporočil japonski minister za kmetijstvo Eijiro Hata svojemu ameriškemu kolegu.
Ameriški minister za kmetijstvo Mike Espy je obiskal japonske živinske in riževe farme na začetku svoje 14-dnevne turneje po Daljnem vzhodu in Tokio pozval, naj nekoliko razpre svoja tesno zaprta vrata na tržišču riža, saj lahko ameriški kme-tijci zagotovijo količine riža, ki ga na Japonskem letos močno primanjkuje. Kot so sporočili predstavniki ministrstva, je v ponedeljek zvečer Hata sporočil Espyju, da bo Tokio uvozil »precejšnjo količino« ameriškega riža ter tako nadomestil letošnji primanjkljaj. Hata pri tem ni navedel podrobnejših podatkov. Kljub temu pa je Japonska prejšnji mesec sporočila, da bo zaradi najslabše žetve po 2. svetovni vojni prisiljena uvoziti 200 tisoč ton industrijskega riža, ne samo letos, ampak mogoče tudi prihodnje leto. Predstavniki ministrstva so hkrati povedati, da je Hata Espyju sporočil, da je Japonska zainteresirana, da bi manjkajoče količine riža uvozili prav iz ZDA. »Vseeno pa gre zgolj za izredne ukrepe, ki so povsem zunaj pogajanj urugvajskega kroga,« je poudaril. Tokio namreč prepoveduje kakršenkoli komercialni uvoz riža, ki sodi med strateške prehrambene surovine, vendar pa se je znašel pod hudim mednarodnim pritiskom, zlasti iz ZDA, naj svojo prepoved nadomesti s carinami. Vprašanje prepovedi uvoza riža na Japonsko je tudi eno izmed vprašanj urugvajskega kroga pogovorov v okviru Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (Gatt). Espy, ki je obiskal farmo riža v Utsunomiyi, približno 100 kilometrov severno od Tokia, je Japonsko pozval, naj umakne svojo prepoved tudi za druge prehrambene izdelke, ne samo na riž, saj bodo od tega imeti korist porabniki. »Edina prava pot za zagotovitev prehrambene varnosti je v odpiranju tržišča z naslonitvijo na dobavitelje iz vsega sveta,« je povedal. »Želimo si, da bi uvozni sistemi veliko bolj upoštevali stanje v svetu. Radi bi znižali carine ter necarinske ovire in odprti vrata za več hrane, ki bi morala priti na Japonsko,« je dodal. »Številne članice Splošnega sporazuma o trgovini in carinah podpirajo načrt o uvajanju carin za kmetijske pridelke,« je Espy povedal Hatu. »Prizadevati si moramo za sodelovanje med članicami, da bi lahko zadostili skrajnemu roku, 15. decembru, ko moramo končati s pogajanji okrog Splošnega sporazuma o trgovini in carinah. Hata je Espyju tudi omenil, da je načrt Gatta trenutno prizadet zaradi pogledov največjih kmetijskih izvoznic. Odprava prepovedi uvoza riža bi načela tudi precej zahtevno politično vprašanje za Japonsko. Devet tajskih izvoznikov riža je v ponedeljek že podpisalo sporazum o uvozu 133 tisoč ton riža na Japonsko. Tokio se ozira tudi proti Avstraliji, Kitajski in Vietnamu kot k morebitnim dobaviteljem riža. Tokratna Espyjeva turneja, ki bo trajala 14 dni, je njegovo prvo potovanje na Daljni vzhod. V sredo bo odpotoval v Hong Kong in na Kitajsko.
Yoko Kobayashi / Reuter
MENJALNIŠKI TEČAJI
ll. oktobra 1993						
menjalnica	Nemška marka (tečai za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A banka	73,00	73,70	10,10	10,47	7,30	7,49
						
Amtk Plus Avtohiša Ljubljana*	73,40 72,90	73,75	10,25	10,38	7,35	7,55 7,55
		73,20	10,20	10,35	7,35	
Banka Vipa Nova Gorica	72,65	.				
		73,57	10,25	10,40	7,39	7,47
Bobr Fužine	73,30	73,60	10,39	10,45	7,30	7,50
Burin Club Ljubljana*	73,20	73,60	10,30	10,49	7,35	7,58
Brod Ljubljana	73,30	73,60	10,30	10,43	7,30	7,45
						
BTC Sežana	72,80	73,60	10,20	10,40	7,28	7,36
BTC Ljubljana	72,30	73,50	10,00	10,35	7,30	7,55
						
Come 2 us*	73,30	73,70	10,35	10,45	7,35	7,50
Creditansfalt Nova banka	73,00	73,70	10,25	10,45	7,10	7,60
						
Dom caffe Domžale*	73,35	73,60	10,41	10,55	7,21	7,55
						
Emona Globtur*	72,95	73,60	10,29	10,43	7,34	7,43
						
Eros Ljubljana*	73,40	73,70	10,35	10,45	7,40	7,50
Eros Kranj*	73,40	73,70	10,36	10,45	7,20	7,48
						
Feniks Koper*	73,20	73,70	10,25	10,46	7,21	7,46
			■			
Hida Hipotekama banka Brežice*	73,40 72,80	73,50 73,85	10,37 10,23	10.42 10.43	7,40 7,33	7,45 7,50
Hram Rožice Mengeš	73,15	73,50	10,38	10,50	7,42	7,65
		■				7,60
Idila Sečovlje*	72,90	73,80	10,25	10,45	7,30	
						
Italdeslgn Nova Gorica*	73,00	73,60	10,25	10,45	/,36	7,46
						
Klub Slovenijales	73,40	73,80	10,40	10,50	7,30	7,50
Komercialna banka Triglav	72,55	73,65	10,20	10,40	7,35	7,58
						
Kompas Hertz Celje*	73,00	73,50	10,26	10,40	7,25	7,40
Kompas Hertz Velenje*	73,00	73,50	10,26	10,40	7,25	7,40
Kompas Hertz Idrija*	73,00	73,50	10,26	10,40	7,30	7,45
Kompas Hertz Tolmin*	73,00	73,50	10,26	10,40	7,30	7,45
Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Nova Gorica*	73,00 73,00	73,50 73,50	10,26 10,26	10,40 10,40	7,25 7,30	7,40 7,45
Kompas Hertz Maribor*	73,00	73,50	10,26	10,40	7,25	7,40
						
Kompas Holidays	73,20	73,50	10,35	10;45	7,35	7,48
						
Kreditna banka MB d.d.*	72,14	73,65	10,25	10,46	7,28	7,45
						
LB d.d. Ljubljana	72,60	73,93	10,26	10,50	7,22	7,46
LB splošna banka Celje	72,50	73,95	10,20	10,50	7,25	7,50
LB Dolenjska banka NM	72,50	73,80	10,20	10,50	7,25	7,55
LB splošna banka Koper*	71,60	73,64	9,36	10,34	6,80	7,40
LB baka Zasavje, Trbovlje	71,80	73,60	10,20	10,46	7,25	7,45
						
Ubertas Koper*	73,00	73,55	10,24	10,35	7,32	7,44
						
ma vir	*■■■■■■■ Madai Nova Gorica*	73,00 73,00	73,50 73,60	10,30 10,28	10,45 10,40	7,35 7,38	7,65 7,45
Media*	73,30	73,50	10,32	10,45	7,35	7,50
Moneta Invest	73,37	73,46	10,37	10,42	7,40	7,46
						
Niprom 1, II, Ljubljana	73,30	73,45	10,36	10,44	7,35	7,45
						
Otok Bled	73,04	73,77	10,32	10,44	7,27	7,46
						
Petrol*	73,40	73,45	10,35	10,40	7,40	7,45
						
Pigal Solkan*	72,85	73,80	10,27	10,45	7,36	7,45
Plgal Kobarid*	73,65	73,80	10,25	10,45	7,33	7,47
Pigal Obutek*	73,80	/8,/b	10,25	10,45	7,34	7,45
Pigal Diskont*	72,60	73,60	10,24	10,44	7,33	7,44
Pigal Vrhnika*	73,20	73,95	10,27	10,45	7,34	7,44
Pigal Ilirska Bistrica*	72,65	73,60	10,23	10,43	7,33	7,44
Pigal Koper*	72,85	73,80	10,26	10,46	7,35	7,45
Pigal Avtoplvon*	73,80	73,75	10,25	10,45	7,34	7,45
						
Poštna banka Slovenije* Probanka Maribor	71,80 72,40	73,00 73,70	9,81 10,23	10,31 10,46	7,00 7,30	7,44 7,50
						
Publikum Ljubljana	73,45	73,48	10,37	10,38	7,36	7,45
Publikum Celje	72,95	73,47	10,27	10,38	7,35	7,48
Publikum Krško	73,00	73,85	10,15	10,50	7,15	7,55
Publikum Maribor	73,05	73,49	10,30	10,40	7,30	7,48 7,50
Publikum Metlika	73,00	73,65	10,15	10,40	7,30	
Publikum Mozirje	72,40	73,35	10,19	10,40	7,35	7,50
Publikum Novo mesto	73,00	73,65	10,15	10,40	7,30	7,50
Publikum Tolmin	73,10	73,69	10,20	10,35	7,33	7,49
Publikum Sevnica	73,00	73,80	10,10	10,23	7,30	7,48
Publikum Šentilj	71,30	73,50	10,10	10,43	7,30	7,48
Publikum Šentjur pri Celju	72,90	73,45	10,20	10,36	7,38	7.48
Publikum Trebnje	72,40	73,60	10,20	10,43	7,26	7,43
Publikum Žalec	73,05	73,49	10,25	10,39	7,35	7,46
Primario Ljubljana*	73,35	73,50				
			10,37	10,42	7,38	7,42
						
Roja	73,00	73,55	10,20	10,46	7,22	7,49
						■
Shalaby Koper	73,00	73,40	10,10	10,30	7,35	7,42
Slovenijaturistžel. p. Ljubljana* Slovenijaturistžel. p. MB*						
	73,30 73,00	73,70 73,90	10,21 10,20	10.39 10.40	7,20 7,00	7,45 7,40
Slovenska Investicijska Banka*	72,80	73,70	10,10	10,40	7,20	7,50
Slovenska pos. in hran. Bled Slovenska pos. in hran Kranj Slovenska pos. In hran Tržič	73,20 73,20 73,20	73,50	10,30	10,36	7,35	7,50
		73,50 73,50	10,30 10,30	10,36 10,36	7,35 7,35	7,50 7,50
						
Sonce Ljubljana	73,30	73,60	10,32	10,45	7,35	7,48
SKB d.d.**	72,77	73,12	10,34	10,39	7,36	7,39
SZKB d.d. Ljubljana	73,25	73,70	10,23	10,39	7,18	7,47
						
Špacapan Komen*	72,85	73,57	10,25	10,40	7,39	7,47
						
Tartarus Postojna	72,16	73,55	9,74	10,35	7,06	7,43
Tentours Domžale	73,10	73,50	10,30	10,50	7,40	7,70
						
UBK banka	73,10	73,65	10,32	10,45	7,25	7,47
					.	
						
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
DOLARJI, A KRONE HRD
MENJALNICA HIDA
.FRANKI,
FUNTI,
funt
>13 wma t tti: 11C
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 198 z dne 11. oktobra 1993 — Tečaji veljajo od 12.10.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	75,8620	76,0903	76,3186
Avstrija	040	šiling	100	1019,7207	1022,7891	1025,8575
Belgija	056	frank	100	329,9814	330,9743	331,9672
Kanada	124	dolar	1	86,3448	86,6046	86,8644
Danska	208	krona	100	1772,6008	1777,9346	1783,2684
Finska	246	marka	100	2015,4769	2021,5415	2027,6061
Francija	250	frank	100	2044,5358	2050,6879	2056,8400
Nemčija	280	marka	100	7175,0688	7196,6588	7218,2488
Grčija	300	drahma	100	—	49,3547	49,5028
Irska	372	funt	1	—	168,9056	169,4123
Italija	380	lira	100	7,2576	7,2794	7,3012
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	1,6000	—
Japonska	392	jen	100	108,3794	108,7055	109,0316
Nizozemska	528	gulden	100	6378,9949	6398,1895	6417,3841
Norveška	578	krona	100	1638,0682	1642,9972	1647,9262
Portugalska	620	escudo	100	69,4547	69,6637	69,8727
švedska	752	krona	100	1445,7763	1450,1267	1454,4771
Švica	756	frank	100	8171,6859	8196,2747	8220,8635
Velika Britanija	826	funt šterling	1	176,5067	177,0378	177,5689
ZDA	840	dolar	1	114,8944	115,2401	115,5858
Evropska Skupnost	955	ECU	1	135,5945	136,0025	136,4105
Španija	995	peseta	100	88,3968	88,6628	88,9288
				'		
						
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo,
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 9. OKTOBRA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
APOEN
tekoča nominalna vrednost za APOEN _______(v SIT)____
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. JANUARJA 1994:
1.300,000
687,447
707,218
1,394,665
103
105,7610%	108,8028% 107,2819%
130,000
68,745
70,722
139,467
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
11. OKTOBER 1993	v SIT za 1	00 HRD
menjalnica	nakupni	prodajni
A banka	1,05	1,63
Burin club	1,00	1,80
Hida Hipotekarna banka Brežice	1,30 1,20	1,80 1,60
Kreditna banka Maribor	0,80	1,80
LB Dolenjska banka NM	1,30	1,90
LB banka Zasavje, Trbovlje SKB bonko	vflHHjjjHjHfj - Slovenijaturistžel. pos. Ljubljana	1,00 1,15	1,80 2,10
	1,00	1,85
Sha!aby	0,90	1,80
Sonce Tentours Domžale	1,30 1,00	1,80 1,50
		
11. OKTOBER 1993	I	v LIRAH	|	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1560,00	1610,00
nemška marka	982,00	1002,00
francoski trank	277,00	285,00
holandski gulden	866,00	893,00
belgijski frank	45,80	46,20
funt šterling	2393,50	2466,00
irski šterling	2278,50	2347,00
danska krona	240,00	247,50
grška drahma	6,60	6,80
kanadski dolar	1170,00	1207,00
japonski jen	14,60	15,10
švicarski frank	1110,00	1144,00
avstrijski šiling	138,00	142,00
norveška krona	222,00	229,00
švedska krona	195,00	201,00
portugalski escudo	9,40	9,70
španska pezeta	11,90	12,30
avstralski dolar	1025,00	1056,00
madžarski florint	11,00	16,00
slovenski tolar	13,20	13,70
hrvaški dinar .	||	0,10	0,15
		
		
11. OKTOBER 1993	v ŠILINGIH	1	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	11,1000	11,6000
kanadski dolar	8,3000	8,7000
funt šterling	y 17 3000	17,8000
švicarski frank	784,0000	814,0000
belgijski frank	31,7500	33,0500
francoski frank	196,5000	204,5000
holandski gulden nemška marka	613,0000 689,7000	637,0000 715,7000
italijanska lira	0,6950	0,7350
danska krona	169,5000	176,5000
norveška krona	156,5000	163,5000
švedska krona	137,0000	144,0000
finska marka portugalski escudo	191,5000 6,7000	201,5000 7,1000
španska peseta	8,5000	9,0000
japonski jen	10,3500	10,7500
slovenski tolar	9,7000	10,3000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,00 pa za 1 enoto v	0,065 'alute.
KMEČKA BANKA - GORICA
11. OKTOBER 1993__________________v LIRAH
valuta	nakupni prodajni
ameriški dolar	1555,00	1600,00
nemška marka	978,00	996,00
francoski frank	277,00	287,00
holandski gulden	865,00	885,00
belgijski frank	44,70	46,30
funt šterling	2390,00	2440,00
irski šterling	2278,00	2328,00
danska krona	239,00	246,00
grška drahma	6,70	7,00
kanadski dolar	1168,00	1203,00
švicarski frank	1115,00	1140,00
avstrijski šiling	138,00	142,00
slovenski tolar	13,20	13,65
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji'veljajo od 12. oktobra 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE _J	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija Francija Nemčija	šiling frank marka	100 100 100	1047,7086 2100,6514 7372,0000	1051,9722 2109,1999 7402,0000 7,4871
Italija	lira	100	7,4568	
V,Britanija	funt	1	181,3512	182,0892
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 i konkre trgu de	118,0478 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c	118,5282 mo odstopanje i ogovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	73,65	"73^5
SKB Banka d.d.	DEM	73,74	74,00
Tečaii so okvirni, Pri konkretnih poslih ie možno odstoDanie.			
			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 12. oktobra / 993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditansfalt - Nova banka	DEM	73,65	73,95
Bank Austria	DEM	73,74	74,05
UBK	DEM	73,63	73,95
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke, Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM 1F so doloi niči Banke lije povečr ‘Ijajo za oc ri večjih pri zavezujem aju in v sk e.	73,65 )eni na pod Slovenije, p Dno oziroma kup prilivov ivih in nakur o kupovati ladu -s tekst	73,95 agi srednjih drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
			
11 OKTOBER 1993	v LIRAH	I		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1583,930	—
ECU	—	1868,090	—
nemška marka	—	988,290	
francoski frank	—	281,690	—
funt šterling 1	l	ll>	II	—	2430,860	
holandski gulden	—	878,590	—
belgijski frank	Hm	45,460	—
španska pezeta	—	12,182	—
danska krona	—	244,170	—
irski funt	—	2318,080	—
grška drahma	—	6,776	
portugalski escudo	— ______	9,560	—
kanadski dolar		1192,090	■■HHI
japonski jen	—	14,919	—
švicarski frank	—	1125,750	—
avstrijski šiling	—	140,470	—
norveška krona	—	225,630	—
švedska krona	—	199,050	—
finska marka	—	277,400	—
avstralski dolar		1045,870	
			
11. OKTOBER 1993	1	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar		1.601	—
			
francoski frank	—	28.495	_
			
nizozemski gulden	—	88.905	—
			
belgijski frank		4.599	
			
španska peseta		1.232	—
			
danska krona	—		24.705	—-
			
kanadski dolar		1.203	mmm
			
. japonski jen	—	1.510	_
			
švicarski frank	— .	113.890	—
			
avstrijski šiling	—	14.212	
			
italijanska lira	—	1.011	. —
			
švedska krona	—	20.150	—
	J			
			
11. OKTOBER 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	9,60	10,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,50	10,00
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,25	10,15
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,00	10,50
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,80	10,30
			
Italija	Kmečka banka Gorica	13,20	13,65
			
Italija	Tržaška kreditna banka	13,20	13,70
1				
					
12. OKTOBER 1993			ZA DEVIZE	I		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	fiao	62971,3120	63160,7944	63350,2788
Kanada	dolar	i	5326,5491	5342,5768	5358,6045
Francija	frank	100	126286,0008	126665,9988	127045,9968
Nemčija	marka	100	443066,8000	444400,0000	445733,2000
Italija	lira	100	448,826	* 450,1772	451,5277
Japonska	jen	100	6689,8656	6709,9956	6730,1256
Švica Velika Britanija	frank	100 1	505459,4668 10891,4681	506980,4080 10924,2408	508501,3492 10957,0135
	funt				
Slovenija	tolar	100		6187,0000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar iračun carir	1 d in starega	7089,0688 i deviznega varče	7110,4000 vanja.	7131,7312
					
					
14. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	205,08	205,70	206,32
Kanada	dolar	1	18,33	18,38	18,44
Francija	frank	100	428,75	430,04	431,33
Nemčija	marka	100	1442,65	1447,00	1451,34
Italija	lira	100	1,57	1,58	1,58
Švica	frank	100	1607,69	1612,53	1617,37
R. Hrvaška	dinar	100	—	1,01	_
Jugoslavija	dinar	100	—	100,0026	—
R. Slovenija	tolar	100	—	20,81	—
ZDA	dolar	1	23,48	23,55	23,62
					
1 23. JULIJ 1993			ZA DEVIZE	|		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100				-
Francija	frank	100	-	-	-
Nemčija	marka	100		-	-
Italija	lira	100	-	-	-
Švica	frank	100	-	■■■m	
ZDA	dolar	1	-	-	-
V.Britanlja M	funt	1	-	v	
1 Opomba: povzeto po Reuterju, ki po 80-odstotni devalvaciji v ZRJ ni objavil podatkov o tečajih.					
Pisalo se je leto 1581
Nadvojvoda Karel prepove tiskanje Dalmatinove Biblije
Intenzivne priprave na natis Dalmatinove Biblije, največje-ga protestantskega projekta na Slovenskem, so izzvale odločno katoliško nasprotno akcijo. Ko je ljubljanski škof izvedel za to dejavnost, je brž sporočil namero svojih verskih nasprotnikov nadvojvodi Karlu, ta pa je v pismu z dne 13. oktobra 1581, naslovljenemu na vicedoma in stanove, strogo prepovedal tiskanje Biblije. Poleg tega je prepovedal tiskanje katerega koli protestantskega teksta in zahteval, da tiskar Mandelc, ki bi moral tiskati Biblijo, zapusti avstrijske dedne dežele. Nekaj let pozneje je bila knjiga vendarle natisnjena. Natisnil jo je Samuel Selfisch v VVitten-bergu. »Biblija, tu je, vse svetu pismu« je izšla z letnico 1584. Od 1500 natisnjenih izvodov jih je danes ohranjenih okoli 66, j1} ?? v glavnem tistih, ki jih je v času po reformaciji uporabljala katoliška duhovščina.
PREBLISK
Vsaka knjiga ima svojo usodo.
(Latinski pregovor)
P I S M O S POTI OKOLI SVETA	Jure s™
Na »rajskem« sidrišču sredi oceana
Jadralec Jure Šterk, ki nam je nedavno pisal iz avstralskega mesta Darwin, se tokrat oglaša s poti na tihomorsko otočje Christmas - Postanek na koralnem grebenu Ashmore Reef
No, pa sem v novem »raju«. Tokrat je to Ashmore Reef, koralni greben na meji Timor-skega morja in Indijskega oceana, v bistvu nastajajoči atol. Greben, ki ga ni videti, ker je ves pod morjem, zlomi morje in zmanjša valove na »znosno« dimenzijo.
Ko sem prijadral z odprtega morja v zunanjo laguno, so bili tam kar visoki valovi in postalo me je strah, da bom moral po takem sidrati. Pa je iz notranjega sidrišča priplul gliser in mi pokazal pot na pravo mesto.
Vrgel sem sidro in se razgledal. V zavetrju je majhen otoček, na njem grmovje in nekaj palm, okrog mene pa prekrasna modra in zelena voda koralne lagune. Zasidran sem zraven velikega gliserja, ki služi kot baza Čuvajem tega osamljenega otoka. V bližini so še štiri jadrnice in kar pet indonezijskih ribiških ladij - prahujev.
Premalo vetra in preveč
Sicer pa plovba do tega grebena niti ni bila lahka. Na začetku, ko sem bil še v »senci« avstralskega kontinenta, so me dajala brezvetrja,
ki so za zahodni del Ti-morskega morja kar značilna. Zadnja dva ali tri dni pa me je pestil močan veter. Tudi sedaj krepko vleCe... Za 470 milj plovbe od Darwina sem rabil celih 9 dni.
Ko sem se približeval grebenu, me je prehitel prahu. Krmar je to storil po vseh pravilih pomorskega »bontona«, v zavetrju, da mi ni jemal vetra. So pa te ladje hitre, z veliko jadri, na njih plujejo odlični pomorščaki, ki poznajo »svoje« morje kot lasten žep.
Kmalu pristane ob moji Neodvisni Sloveniji drevak z ene od ribiških ladij. Izdolben je iz enega samega kosa lesa. Trije, ki so priveslali na njem, pa mi pojasnijo, da je to »sampan«. No, nekaj indonezijšCine se bom tu gotovo naučil... Hamdan, Kadi in Gam-bali gledajo skozi vhodno odprtino k meni v kabino in začnejo hvaliti mojo barčico. Prav neverjetno se jim zdi, da imam kar »tiga kompas« - tri kompase...
Potem, ko ribici po daljšem ocenjevanju moje barčice odveslajo domov, razložim jaz svoj pomožni Čolniček -banano in odveslam k
švicarskemu Francozu Rogerju. Roger je iz Darwina odplul kak dan za menoj, s pomočjo motorja pa priplul sem dan pred menoj. Malo se pogovoriva, odigrava partijo šaha, potem pa se vrnem »domov«. Danes bom sladko spal...
Osamljeni Čuvaji sredi morja
Ko se zbudim, sem povabljen na komandni Čoln »ashmorske mornarice«, velik gliser Au-relia IV, ki se lahko pohvali s kar dobro mero udobja. Izvem, da je Ashmore Reef biološki rezervat. Tu živijo redke vrste rib in želv, menda imajo najveCjo zbirko morskih kač na svetu, po katerih je Timorsko morje itak znano, pa še in še...
Čuvajska ladja ima tričlansko posadko. Sef je Murray, potem je tu njegova šarmantna soproga Pam in meteorolog Aldo. Pam in Murray sta tu že Četrto leto. Greben zapustita le v deževni sezoni, ko je verjetnost orkanov naj-veCja. Pam je povedala, da jima je tega puščavskega življenja počasi dovolj in da je to njuno zadnje leto na Ashmore Reefu. Najprej se bosta
malo naužila civilizacije, potem pa s svojo 16-metrsko jadrnico odrinila na plovbo okoli sveta. Nameravata obiskati tudi Sredozemlje in Benetke... Ker je to le 50 milj od Pirana, matične luke moje barčice, jima za vsak slučaj pustim svojo telefonsko številko.
Stoletna ribiška pravica
Povedo mi tudi, da so indonezijski ribici z otoka Roti sicer tu ilegalno, v carinskih zadevah sicer zelo natančni in neusmiljeni Avstralci pa spoštujejo staro nepisano in po vsem svetu veljavno pravico do tradicionalnega ribolovnega področja ne glede na stare ali nove državne meje. Na misel mi pridejo najnovejše težave slovenskih ribičev ... in kako so med dvema vojnama ribici z Visa ravno s to pravico lovili na Pa-lagruži, ki je bila takrat pod Italijo. Balkanski posli ... pravico si vzameš, ko ti to ustreza in je ne priznaš, ko nočeš.
Umazani pečat civilizacije
Kmalu odplujeta Murray in Pam z manjšim gliserjem, da bi vodila konvoj treh jadrnic k izhodu iz lagune. Do-
stop na notranje sidrišče je označen z majhnimi, težko vidnimi bojami, večjih stalnih pa ne nameščajo. Med deževno dobo, ko Čuvajev ni, indonezijski ribici pokradejo plovce za lastne potrebe.
Sedaj je ravno oseka in pogled z visoke Au-relie IV je prelesten. Tu je bela peščina, ki se razteza skoraj do ladij, kakih 500 metrov daleC je otoček, pa modrozeleno morje ... pa ... pa ...
Oh, ne morem si kaj in odveslam k Rogerju, z njegove 12-metrske Balbu pa potem odmo-toriva k otočku. Kmalu imam pod nogami spet trdno zemljo, otoček pa me razočara. Naredili so nekako zidano uto z orodjem, tu je miza s klopmi, ob njej raženj, pa zelo strgana in luknjasta mreža za odbojko. Ko so me ribici včeraj vabili na partijo odbojke, jih nisem jemal resno, igrišče pa le je tu ... No, tu je tudi na pomorski karti označeni vodnjak, ob katerem pa straši napis, da je okužen s kolero. Kolere menda ni več, je pa velika svinjarija... Na Aure-lii IV imajo napravo za razsoljevanje morske vode in torej od tega
»vrelca« niso odvisni, imam pa vtis, da služi ribičem. Sam bi vsekakor moral že resno umirati, da bi spil požirek take svinjarije.
ZveCer na AURELIJI gledamo videofilm, paluba pa je polna sedečih ribičev.
Pluli so po zvezdah
Naslednjega dne zjutraj prahuji odplujejo. Prej pa sem si največje-ga podrobno ogledal in občudoval rezultat stoletnega razvoja malajskega brodarstva. Barka je presenetljivo Cista, povsod je vzoren red, tu je kakih 10 elanov posadke, udobje je minimalno. Kuhajo v prirejenem bencinskem sodu, vece je luknja v palubi Cisto na krmi, zraven »kuhinje«. Sicer je ladja dolga kakih 16 metrov, vse je narejeno trdno in solidno, posadka pa spi kar na tleh pod streho v srednjem delu. Taka ladja menda stane na Su-lavesiju (Celebes) le 4.500 dolarjev. Od instrumentov imajo samo kompas, pa še tega le nekaj zadnjih let. Prej so pluli po zvezdah. Na eni od ladij sem opazil tudi žensko, pravo lepotico. Sicer pa je najbrž za ubogega, sestradane-
ga samotarskega jadralca vsaka ženska filmska zvezda...
Dva dni v drevaku na odprtem morju
Popoldne potem Murrayu in Pam razlagam o Jadranu, Jonskem morju in Tuniziji. Na ta del naših bližnjih morij se kar dobro spoznam. Vse kaže, da se lahko tudi raja naveličaš - Ce že hočeta proč... Razvozlam tudi uganko izginulega sampana z dvema ribičema, o Čemer sem po radiu slišal v Darvvinu. Na Ashmore Reef je namreč pred nekaj tedni priplul prahu z zlomljenim jamborom, posadka pa je bila po dvotedenskem tavanju po Timorskem morju Cisto na koncu. Preden so opazili grebene, sta dva ribica na čolničku -sampanu - zapustila ladjo in odveslala proti luCem ladje, ki so jih videli na obzorju. Ladje nista dosegla, prahuja pa tudi nista vec videla. Obrnila sta proti severu in po dveh dneh veslanja brez hrane in vode dosegla domači otok Roti. Tam sta povedala, da se je prahu najbrž potopil in vas se je zavila v Črno...
Tisti, ki so dosegli'
Ashmore Reef, pa so Murrayu tudi povedali o izginulem sampanu in v eter je šlo opozorilo vsem ladjam, naj skrbno opazujejo morje, da bi mogoče odkrili izgubljeni Čoln. To sem slišal tudi sam...
No, potem se je Murray po radiu povezal z neko avstralsko jadrnico na Rotiju, zmešnjava je bila pojasnjena, žalovanja pa konec...
Take zadeve pa se tu ne iztečejo vedno srečno. Posebno v orkanski sezoni ne. Indonezijski ribici so prišli komaj do kompasov, vremenske napovedi in radijski oddajniki pa so za njih najbrž še daleC... Ce prahu zaide v orkan, je po navadi vsega konec...
Naslednji cilj - otok Christmas
Naslednjega dne so na sidrišču tri nove jadrnice, Cez dva dni pa še ena. Ashmore Reef je očitno postal popularen. Prišel pa je tudi trenutek odhoda. Popoldne sva z Rogerjem dvignila sidri, ekipa z Aurelie IV naju je pospremila do izhoda iz lagune in ... zbogom! Pred nama je novih 1000 milj plobe do otoka Christmas.
(Konec)
SLOVENSKA DEDIŠČINA
Ivan Jakič
Biser nad dolino Branice
(2)
Najlepši grad na Primorskem bo kmalu zaživel - Rihemberški kaplan Simon Gregorčič
- Rojstni kraj generala Widmayerja
Slogan »turizem smo ljudje« ne sme postati le ena od preštevilnih parol! Biser Braniške doline, ki je eden najlepših gradov na Slovenskem, mora postati dostopen vsem, številne domače in tuje popotnike pa bo poleg grajskega objekta in še nekaterih drugih znamenitosti v samem kraju privabila tudi gostinska ponudba v starodavnem okolju in vzdušju. Le tako bo Rihemberk postal
del naše vrhunske turistične ponudbe, našel se bo denar za nadaljnjo obnovo gradu, turistični kraji pa nikjer na svetu niso nerazviti in revni.
Romanski grad je nastal na južni strani grajskega griCa, v poznogotski dobi pa so bili pozidani vsi stanovanjski trakti, z grajsko kapelo (sezidana je bila leta 1533, v njej pa je marmorni oltar s sliko Gio-vannija Donata iz 17.
stoletja) in osrednjim okroglim stolpom, ki je dominantna sestavina rihemberškega gradu. Stolp je visok okoli 27 metrov, v premeru meri dvanajst metrov, zidovi pa so debeli tri metre. Njegov nastanek datirajo v zgodnjo gotiko, vendar pa je moral biti stolp zgrajen na romanskih temeljih vsaj v 13. stoletju, saj v poroman-ski dobi takih stolpov niso zidali.
Okoli leta 1500 so
grad obdali s trojnim renesančnim obzidjem, z okroglimi obrambnimi stolpi (rondelami) in tako je nastala najbogatejša trdnjavska arhitektura v tem delu Slovenije. Nove predelave in prezidave, ki so jih izvajali grofje Lanthieri-ji, pa so Rihemberk spremenile v razkošno rezidenco.
Ob vznožju grajskega griča, na vzhodu vasi, so ostanki dvonadstropnega baročnega dvor-
Vhod v grad Rihemberk (Vse fotografije: Ivan Jakič)
ca, porušen je bil med drugo svetovno vojno, ki so ga v 17. stoletju pozidali grofje Lanthie-riji. Portal v obzidju ima sklepnik z grbom in letnico 1650, rustiCni portal dvora pa letnico 1647. LuCaj od dvorca stoji grajska kapela.
Na zelenici pred krajevnim uradom v Braniku stoji spomenik, posvečen pesniku Simonu Gregorčiču, katerega domoljunbe pesmi so imele veliko osvešCe-valno vlogo med primorskimi Slovenci. Gregorčič je bil rihemberški kaplan od junija 1873 do decembra 1881. Njegova najboljša pesniška zbirka so Poezije (izšle so leta 1882), po uničujoči ideološki kritiki teologa Antona Mahniča, poznejšega škofa na Krku, pa je Gregorčičeva pesniška moC upadla.
V kraju je tudi spomenik baronu Alojziju Francu Widmayerju, cesarsko-kraljevskemu generalmajorju, ki se je rodil leta 1764 kot sin grajskega oskrbnika na Rihemberku. Zaslovel je po junaštvih v bojih s Turki in Francozi, še posebej pa po osvojitvi Zadra, ki je tako ponovno pripadel Avstriji. Spomenik so mu postavili tik pred izbruhom prve svetovne vojne.
(Konec)
Spomenik generalu Widmayerju in rihemberški grb
KRIŽANKA
Vodoravno:
I.	brazilski cesar, ki je leta 1888 odpravil suženjstvo, a so ga zato strmoglavili, 6. bivanje, bit v filozofiji, 9. del glave, 10. ime nekdanjega indijskega politika Sastrija,
II.	povečevalno steklo, lupa, 12. otroška zabava, 13. glavni števnik, 14. letalo, 15. kemijski znak za nikelj, 16. republika v vzhodni Afriki z glavnim mestom Kam-pala, 17. glavno mesto kitajske pokrajine Santung, tudi Činan, 19. mesto v srednji Italiji (iz Crk Rita), 20. velika dvorana, 24. grški mitološki Titan, ki je požrl vse svoje otroke razen Zevsa, ki ga je skrila žena Rea, 26. kraj ob Savi med Kranjem in Smlednikom, 29. začetnici ameriškega filmskega igralca Travolte, 30. najdaljša francoska reka, Loire, 31. slovenska pesnica (Majda), 32. nekdanji predsednik države pod 16. vodoravno (Idi), 33. najveeji desni pritok Rena v Nemčiji, ki se izliva pri Mainzu, 34. rimski naravoslovec (Tit), 35. prebivalci afriške države ob Gvinejskem zalivu z glavnim mestom Accra, 36. ime nekdanjega nizozemskega hitrostnega drsalca Schenka, 37. bankovec za pet enot.
Navpično:
1. italijanska narodna jed iz koruznega zdroba, 2. oblikovalec drobnih predmetov iz ebenovine, 3. korito s tekočo vodo za spravilo hlodov, 4. egipčanski bog sonca, 5. angleška kratica za unčo, 6. mesto na severu Škotske, 7. nacija, 8. zimski pojav na travi, 12. roman škotskega književnika Scotta, 14. nekdanji turški ve-likaš, 16. mitološka žival enorožec, 18. kemijski znak za iridij, 21. avtomobilska oznaka Ancone v Italiji, 22. kožna žleza ob lasnem mešičku, 23. slaboten Človek, 25. uničevalka železa, 26. delo podložnikov v fevdalizmu, 27. božjepotnik, 28. modemi poljski skladatelj (Tadeu-sz), 31. nemški filozof (Immanuel), 33. ime nekdanje ameriške filmske igralke West, 35. kratica za grand prix.
	1	2	3	4	5		6	7	8	
	9						10			
	11				•	12				
	13			•	14					
	15		•	16						
	17		18					lgg:|		j|||
	19				•	20	21	22	23	
				24	25					
	26	27	28				•	29		
	30					•	31			
	32				•	33				■:
	34				35					
	36				37					
										
qpad ‘prv ‘pneg ‘iBq ‘uibjaj ‘uraiv ‘au>j ‘BJBoq ‘jj ‘a[oqrjL ‘souorg ‘epq ‘u;y ‘ueuisj, ‘epuefift ‘uoiab ‘eua ‘bjSi ‘Bpaj ‘p3q ‘zeiqo ‘sua ‘orpaj :ouABiopoy\
A3JJS3H
Torek, 12. oktobra 1993
VREME
ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / SPREMENLJIVO
ALPE JADRAN / VEČINOMA SUHO
Vremenska slika
Nad zahodno in severno Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z moCnim jugozahodnikom doteka k nam vlažen in topel zrak.
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%	5-10
g—
*** *** |
30-50%	10-30
********:
TEMPERATURE ALPE JADRAN		TEMPERATURE PO EVROPI	
včeraj ob 7. in ob 13. uri		včeraj ob 8. in ob 14. uri	
LJUBLJANA		14/18	HELSINKI		8/8
TRST		16/18	STOCKHOLM		8/12
CELOVEC		6/20	K0BENHAVN		5/13
BRNIK		12/17	MOSKVA		11/14
MARIBOR		11/23	BERLIN		13/17
CEDE		15/21	VARŠAVA		5/17
NOVO MESTO		10/21	LONDON		12/16
NOVA GORICA..	13/18	AMSTERDAM		10/16
MUR. SOBOTA		14/23	BRUSELJ		13/18
PORTOROŽ		15/21	PARIZ		15/18
POSTOJNA		12/16	DUNAJ		8/16
ILIRSKA BISTRICA.	13/19	ZORICI!		8/13
KOČEVJE		15/20	ŽENEVA		8/15
ČRNOMELJ	-	11/22	RIM		13/23
SLOV. GRADEC..	4/19	MILAN		12/14
BOVEC		10/13	BEOGRAD		9/23
RATEČE		6/18	BARCELONA		15/19
VOGEL	-	7/7	ISTAMBUL		17/26
KREDARICA		2/7	MADRID		13/19
VIDEM		14/18	LIZBONA		16/21
GRADEC		5/22	ATENE		16/27
MONOŠTER		8/2	TUNIS		16/30
ZAGREB		14/22	MALTA		18/27
REKA		16/21	KAIRO		21/31
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 6.15 in zašlo ob 17.21. Dan bo dolg 11 ur in 6 minut. Luna bo vzšla ob 2.15 in zaSla ob 15.25.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Device, elementa zemlje. Dan je primeren za obiranje sadja in zelenjave s plodovi.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
lezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
Reke: Mura (G. Radgona) ll,l°C, Sava (Radeče) 12°C, Savinja (Laško) 11,6'C, Ljubljanica (Moste) 11,3°C, Bistrica (Sodražica) 11,9°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,8°C, Gradaščica (Dvor) 13,1°C, Iška (Iška) NP.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.50 najnižje -38 cm, ob 7.19 najvišje 46 cm, ob 13.41 najnižje -38 cm, ob 19.35 najvišje 30 cm. hitri: ob 1.29 najnižje -41 cm, ob 7.49 najvišje 53 cm, ob 14.14 najnižje -48 cm, ob 20.15 najvišje 36 cm.
Slovenija: Danes bo v seve- Sosednje pokrajine: Prevlado-rovzhodni Sloveniji sončno, valo bo sončno in vetrovno drugod pretežno oblačno. V vreme. Le v severni Italiji in vzhodnih krajih bodo obča- zahodni Koroški bo oblačno sno padavine. Dnevne tempe- z občasnimi padavinami. Ob rature bodo od 16 do 21 °C. Jadranu bo pihal jugo.
V Sloveniji: V sredo bodo Obeti: V četrtek bo prete-padavine v zahodni Slove- žno oblačno z občasnimi niji bolj pogoste, drugod bo padavinami. Veter bo osla-še suho. Pihal bo jugozaho- bel. dnik. Toplo bo.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so na posameznih odsekih še vedno mokre in spolzke. Promet je redek in tekoč. Na mejah ni čakanja za prestop.
Onesnaženost v Zasavju
Tone Planinšek		
Zasavje je predel Slovenije, ki ima najbolj onesnažen zrak. To velja tako za S02 kot za dim. Da je v resnici	tako, lahko vidimo iz razvrstitev krajev po koncentracijah S02 in dima od kurilne sezone 1977/78 do zadnje	kurilne sezone. V tabeli so navedene uvrstitve Trbovelj, Zagorja in Hrastnika za S02 in dim:
mesto uvrstitve
	TRBOVLJE		ZAGORJE		HRASTNIK	
sezona	S02		S02	dim	S02	dim
1977/78	3	7	14	1	1	21
1978/79	2	4	17	1	1	9
1979/80	1	4	10	1	2	6
1980/81	1	3	13	1	2	17
1981/82	1	2	11	1	2	9
1982/83	1	2	9	1	2	15
1983/84	1	2	7	1	2	19
1984/85	1	4	11	1	2	21
1985/86	1	6	15	3	2	21
1986/87	1	4	15	1	2	23
1987/88	, 1	4	2	1	2	24
1988/89	1	7	10	1	2	10
1989/90	1	4	13	1	2	19
1990/91	1	3	14	1	2	35
1991/92	1	4	8	1	2	15
1992/93	1	3	7	1	5	38
Poleg tega so bile v krajih	površinah. Ko so dimnik	Merilna mesta, na katerih
nad dolino Save pred	dokončali, je termoelek-	se kontrolira kakovost
gradnjo 360 m visokega	trama postavila Ekološko-	zraka v Zasavju, so prika-
dimnika hude poškodbe	informacijski sistem Ter-	zana na sliki s polnimi
na gozdovih in kmetijskih	moelektrarne Trbovlje,	krogci.
(	"	'N
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21.3.-20. A: Nehali boste zanemarjati vroče poglede občutljive osebe in ji dali pogum, da jasno pokaže svoja Čustva Morda se bo iz tega razvilo poslovno sodelovanje.
BIK 21.4.-20.5.: Zdi se, da se na poslovnem področju ne dogaja veliko, kar pomeni, da nimate večjih problemov. Počakati boste morali še kar nekaj Časa na spremembo sedanjega stanja.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Končno boste začeli iskati izvor in možne načine reševanja manjšega, a kroničnega zdravstvenega problema, čeprav je vaše počutje na splošno precej ugodno,
RAK 22.6. - 22. 7.: Ze nekaj časa se nahajate sredi romantičnega in čustveno nabitega ozračja Poskusite pri tem doseči največ, kolikor se le da.
m
LEV 23. 7. - 23.8.: Zvedeli boste novico, ki se bo nanašala na neko denarno zadevo, ki se je končno začela spodbudno razvijati. Zavihati boste morah rokave.
DEVICA 24. 8. - 22.9.: Čeprav je vaše zdravstveno stanje zadovoljivo, pa ne bi smeh izzivati usode z obiskovanjem bolnih. Ne obremenjujte se z negativnimi čustvi.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: Poželi boste nemalo hvale, šaj bosta vaš osebni šarm in pozitiven odnos igrala veliko vlogo v odnosu z drugimi ljudmi Vaša priljubljenost v družbi raste
ŠKORPIJON 23. 10. -22. 11.: Ceste sredi ustvarjanja temeljev za novo potezo v karieri, potem vam zdajšen položaj povsem ustreza, kajti toliko energije niste imeli že dolgo časa.
STRELEC 23.11. - 21. -12.: Potrudite se in bodite nekoliko bolj previdni pri vseh vrstah transporta. Zdravstveni problemi se bodo do konca tega meseca razrešili.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1. : Težave, skozi katere se s partnerjem (poslovnim ah romantičnim) prebijate v zadnjem obdobju, se bodo v bližnji prihodnosti razrešile.
VODNAR 21.1.19. 2. :Že nekaj časa se okoli vas odvija neke vrste igra moči. Kakšen je vaš položaj, se očitno odraža skozi vaša dejanja in reakcije.
RIBI 20.2. - 20.3.: Vaše splošno počutje je dobro. Ce pa imate zdravstveni problem, bo minil precej hitro, saj postajate čedalje bolj ambiciozni glede zdravja in videza.
PARIZ / PRIKAZI MODE ZA POMLAD IN POLETJE '94
Novi punk Gaultiera in optimizem Lacroixa
PARIZ - Za Jeana Paula Gaultiera je moda od nekdaj izziv v vseh smislih: njegovi modeli so namreč vselej drzni oziroma včasih že napadalni. Tako je bilo tudi tokrat, saj je za pomlad-po-letje ’93 za ženske in moške izdelal modele v odrezavem in včasih morečem stilu novega punka. Razpozavni znak za Gaultiera leta ’94 pa so prstani in obroči raznih velikosti, ki so si jih njegovi manekeni zatikali vsepovsod. Na letošnjih pariških prikazih je bil njegov kolega Christian Lacroix milejši, čeprav je zamenjal svojo najbolj prilubljeno barvo
-	nežno rožnato - z odločnejšo rjavo. Inspiracijo pa je Lacroix iskal pri vzhodnoazijskih narodih (isto je sicer storila vrsta njegovih kolegov, kar je bilo razvidno že na milanskih prikazih ženske pripravljene mode), pri katerih so se ženske nekoč ovijale v lahke in dragocene tkanine. VeCji poudarek kot doslej pa je dal barvi, zaradi Cesar iz njegovih modelov veje optimizem, ki ga punk v bistvu zanika.
Transgresija pa je geslo Gaultiera, ki je svoja »revna« oblačila dopolnil z nakitom indijskega pridiha: njegove tokratne manekenke so bile pravzaprav prekrite s prstani in obroči, ki so si jih izmenično zatikale v nos in ušesa, lahko pa so si jih vtaknile tudi v popek ali si jih nadele na prste in zapestja. Krila so dolga, zato so majčke krajše
-	videti se mora namreč popek - preko pa je treba dolge suknjiče brez
ovratnika, k takšnemu kompletu pa je treba obuti težke Črne Čevlje brez pete. Celoten izgled mora izpasti zanemarjeno, predvsem lasje. Ce se odpravi vse odvečno, v prvi vrsti seveda raznovrstne obročke, se izkaže, da so modeli preprosti in da jih je tudi lahko kombinirati. In tako lahko izzivalni Gaultier zadovolji svoje bolj »revolucionalne« odjemalce, ki jih je še posebej veliko med pripadniki mlajše generacije umetnikov raznih področij, kot tudi tradi-cionalnejše gospe, ki se zadovoljijo s polovično transgresijo.
Na sliki (telefoto AP) eden izmed najnovejših modelov izzivalnega Gaultiera
Tudi modeli Sonje Rykiel razkrivajo popek (Telefoto AP)
BIUENOS AIRES / VELIK USPEH
Jackson v Argentini
Kljub polemikam, ki so jih povzročile obtožbe nekega mladoletnika, ki naj bi ga Michael Jacson nadlegoval, so gostovanja ameriškega pevsa, sedaj je v Argentini vedno zelo uspešne (Telefoto AP)