25S
Igg^ "
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 14
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 18TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Evropa šteje svoje dolgove in se pripravlja za mednarodno zborovanje
Pariz, 16. januarja. 25. januarja se snide v mestu Lausanne konferenca vseh narodov, ki so bili udeleženi v svetovni vojni. Posamezni narodi štejejo svoje dolgove, štejejo, koliko imajo dobiti od Nemčije, in vse to bodo predložili nemškim zastopnikom, ki pridejo na konferenco Odkar je bilo sklenjeno na fronti premirje, je Nemčija plačala zaveznikom na račun vojne odškodnine in. dolga ogromno svoto $4,829,000,000. lako trdijo zavezniki, toda Nemčija ima pa svoje račune in »Jo dokazala, da je od tedaj plačala nič manj kot $9,119,000,-00°- Toda uradnih dokazov ni ne Pri zaveznikih, ne pri Nem-Cih- Francija in Belgija še neprestano trditi, da nista še do-blh Plačano za škodo, ki je bila Povzročena od Nemcev tekom v°jne. Belgija želi imeti še vedno $100,000,000. Doslej je dobila $575,000,000 od Nemcev. Francija pa trdi, da je še na shibšem. Nemčija baje dolguje
nnnnClji Še ™dn0 $2,859,000,-V(K» za rekonstrukcijo. Nemči-
'!fftn nda je plačala že nad $3,-000,000,000, francoske k n j i g e
da je Nt™čija plača-
^ $1,256,000,000. Anglija je Pa dobivala od Nemčije le toliko kolikor je Anglija plačevala /.a obrati in na do,R Araeri.
vali	T Zavezn^i zahte-
ooo vojne odškodnine In te ra-
lZf b° skusala mednarodna konferenca v Lausanne spravi-,
N^ft^delo
vodil,ik I ' -1anuarja. 31
TfkSSFg? ^
raznimi univerzami' predsedniku Hooverju in°ton
pesnim voditeljem nI,črt "a odo-
a seeVnemSfla
da ^e nemudoma začne z javni 1 ^ deli in se tako odpravi brez-1 Poselnost. Večino cest v Zed jenih državah je treba zboi£-n« drevorede. Zgr^ti
poste mn°g0 novih • Poštnih
C11;'6 zrakoplovne pri-, milUona i i m ^^nice. Dva
21 ItTlZT^
čakala na i2' l*3fHamson le
Ave v Cestl in Euclid na karo. pn „„ . ,.
mimo avto in v „ 6 pnpel;|e I moška n ? nj6m dva mlada
Spozna r •je "misma'"
vabilo ^vožn?oJL?rejelaP°-
in iP f0„f	rekom vožnje
nakar "apadel in storil silo, mckbnaS0T"1leta	- avto!
znal» n ,d,m JG D^ores spo-jet napadalca, ki je bil pri-
A>vko ponesrečil
roča d S°na'0hio' se nam
Pozn'««? 86 je Ponesrečil pri delu
Ev m nf slovenski f™<-
Road paVk,° na Middle Ridge
taknli n d6lu se * konj spod-jaknil m padel na Mavkota. Jer-
g se nahaja sedaj pod zdrav-
ciTT °Skrb° V Gainesville bolni-. ' uPamo, da ni nič nevarnega }n da bo marljivemu farmarju kmalu boljše.
. Pasje licence
VS1 psi, stari nad 3 mesece, morajo imeti licence, brez razlike, ah jih držite doma ali če se Psi okoli potepajo. Kdor ne do-1 Učence za psa do 20. januarja, mora plačati dvojno pristojbino. Poleg tega pa grozi lastniku psa zapor.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po raznih mestih Amerike
Superintendent bank države New York, Joseph A. Broderick, naznanja, da vse one osebe, ki imajo kake terjatve napram Sakser State bank, da dotične terjatve predložijo Mr. Brode-ricku, 82 Cortlandt St., New York, N. Y., najkasneje do 4. februarja, 1932. Po tem dnevu, pravi Mr. Broderick, ne bo upošteval nobene terjatve več, četudi je opravičena. Bančni posli se morajo likvidirati do onega časa.
V	San Franciscu je umrla rojakinja Ana Golobich, po hudi in dolgotrajni bolezni. Ranjka je bila doma iz Semiča na Dolenjskem. Bila je članica društva Golden Gate, JSKJ. Stara je bila 40 let.
V	Oaklandu, Californija, ima • jo vsak torek večer ob 9. uri slovenske petje na KROW radio postaji. To je v Clevelandu okoli 4. ure popoldne.
Ogenj je nastal v hrvatski cerkvi sv. Janea v Kansas City, Kansas, kamor zahaja tudi mnogo Slovencev. Uničil jo dVa stranska oltarja in slike, ki jih je nemogoče nadomestiti, škoda zpaša nad $25,000. Cerkev je slikal pred 21. leti hrvatski slikar Ivekcvich iz Zagreba.
V	Poplar Bluff, Missouri, je umrl na Noyega leta dan poznani rojak Anton Ule. V Ameriko je prišel pred 27. leti v Joliet, pozneje se je pa preselil na farme. Doma je bil iz Starega trga pri Ložu. Pokojnika so nosili k pogrebu sami slovenski far-i marji. Ranjki je bil star 71 let, in zapušča ženo, štiri hčere in dva sina.
Naročila polagoma priha- Zvezna vlada svari razšir- Sedem oseb ubitih v silnem
jajo v razne tovarne. jevalce napačnih vesti Milijon električnih ur glede denarnih zavodov
New York, 16. januarja. Wil- j Zvezna vlada poroča : V Cleve-liam Wrigley Jr. Co., izdelovalci land je bil poslan oddelek tajnih
tornadu, ki je uničil stotine poslopi j
Cleveland potrebuje po- Letna konferenca S, N, Doma se je letos ugodno in mirno zaključila
družnico federalne finančne korporacije
Washington, 16. januarja. — Cleveland in država Ohio močno
V petek večer se je vršilo nadaljevanje letne konference S.
potrebuje finančne pomoči, kot ;N. Doma na St. Clair Ave. in ob-
Trenton, Tennessee, 16. ja-nuarj.a. Sinoči je enajst milj
žvečilnega gumija, so naročili j agentov zvezne vlade, ki je šel od tega mesta pridivjal torna-en milijon električnih ur. To i takoj na delo, da poišče razna- do nad farmarsko naselbino.; bo prišla glasom nove postave, enem je bil tudi zaključek. Ko naročilo je dobila Hammond šalce napačnih govoric in izmi- Orkan je najhuje zadel hišo far- ko se osnuje zvezna finančna se je prečital zapisnik četrtko-Electric Clock Co. Naročilo je j šljenih napadov .'na narodne ban- mara P. W. Rice. Ubita je bi- j korporacija, ki bo razpolagala z ve seje, je nastala med delegati vredno $3,500,000, in bo vzelo 50ike in na banke, ki so v zvezi s la njegova žena, hčerke Opal, 17 $2,000,000,000, namenjenih rav- večja debata glede poročila pred-
železniških tovornih vozov, da se prepelje. Kaj bo kompanija rabila toliko električnih ur, se ne ve, najbrž bodo razdeljene kot darila. Woodstock Typewriter
federalnim rezervnim sistemom, let stara, Ilazel, 14 let stara, no za take slučaje. Tako se je afednika Doma, v katerem orne-Zvezni pravdnik v Clevelandu Edith, stara 9 let, sin Horace, izjavil danes H. C. Robinson, nja neko društvo glede protesta. Mahon je izjavil, da bo sledilo 10 let star, 16 mesečni otrok in;eksekutivni podpredsed. Guar- Zastopnica dotičnega društva je kriminalno preganjanje vseh Elsie McDonald, vnukinja, 9 letdian Trust Co. iz Clevelanda, zahtevala, da se stavka, v kate-dotičnih oseb, ki razširjajo ne- stara. Pet oseb je bilo nevarno ko je pričal pred tozadevnim se- rem se omenja njih društvo, čr-družba je dobila od šolskega od- resnične govorice o bankah. Ka- poškodovanih. Farmar Rice je natnim odsekom. Robinson je,ta iz zapisnika. Predsednik Do-bora v New York naročilo zajzen za take osebe je $1000 glo- pozneje pripovedoval, da je on povedal pred odsekom, da se na- ma vztraja pri tem, kar je zapi-1305 strojepisov. To je največ- be in dve leti zapora v zvezni s svojo družino tiščal vrata pro- haja v posojilnicah države Ohio sal. Končno pojasni konferen-je enfoko naročilo za stroj epi- ječi. Tajni agenti zvezne vlade ti strašnemu tornadu, šel je j $1,200,000,000 prvih vknjižb, ki eni predsednik, da bo direktorij se v zadnjih letih. Erie želez- poslujejo v Clevelandu pod na- ravno preti kleti, ko je zagledal so mrtve in se ne morejo spra- zapisnik itak spopolnil in črtal niča je oddala Carnegie Steel čelstvom William G. Harper ja. siloviti črni oblak., Nagloma se I viti v denar. Kaj to pomeni za stavek, ki ne bi bil primeren za Co. in Illinois Steel Co. naroči-j Mahon je izjavil, da so govo- je vrnil proti hiši, kjer s0 prav-; trgovsko življenje naroda, si arhivni zapisnik. Pojasnilo se la za 37,500 ton jekla, in iz New I rice v hudobno izmišljene,; kar zapirali vrata, ko je treščil | lahko vsakdo predstavlja! Na- sprejme v naznanje. Yorka se tudi naznanja, da bo; toda za nepremišljene 1 j u d i tornado. Farmar se spominja, j meravani zvezni bančni sistem Zastopnik, John Levstek spo-New York Central železnica na- so lahko velika škoda. Izja- da ga je vrglo na tla in da je bi tozadevno mnogo pomagal, reča naročilo društva, da bi di-ročila v najkrajšem času za vil je, da ima nalogo cd vlade;slišal hropeti svojo ženo, po- da se zopet oživi "zmrznjene pr- rektorij skušal odplačevati del-175,000 ton jeklenih tračnic, kar iz Washingtona zasledovati vsa- tem se je pa prebudil šele v bol- ve vknjižbe." "V teh časih," je nice. Toda v danih razmerah se je vredno $7,500,000. Baldwin j kogar, ki bi kaj rekel nepravil- j niči, kjer je zvedel, da je bila dejal Robinson, "k0 vlada brez- kaj enakega še ne more začeti!
tošnja naročila pa znažajo $27, 000.000.
Peruškovo predavanje
Včeraj popoldne se je zbrala
| enake govorice o državnih bankah. Zvezni kot državni pravdnik bosta tozadevno skupno j delovala. Izjavila sta, da osebe, j j ki širijo enake govorice, so javno sovražniki in zločinci. Pre
okolici je porušenih.
Ali bo deportiran?
Detroit, Michigan, 16. januarja. Splošno zanimanje vzbuja
nepričakovano številna množica	V:"iT	* \K~ afera 38 letnega Nemca. Herman
——- ------------« 1SkaVd' kl Je sedaj upeljana to- Schultm Pred kratkim je
iitona, bo skušala , umetnik Mr. G. H. Perušek. ;knvce v javnost
lzvr-
Tajnik
jo. Kako koristno bi jim bilo, poroča, da pod sedanjim poslo-če dobijo zvezno posojilo, da vanjem je nemogoča točnost, p r e v z a m e j o bloke p r vili, Toda ak, bi se način sedanjega vknjižb." Glede posojilnic se je poslovanja spremenil, bi se stro-izjavil, da so stotisoči vložili ški povečali. Po daljšem razmo-svoj denar v nje "za deževne ; ti ivanju se je zadevo prepustilo dni," danes pa ne morejo od po- direktorij«.
svaki-S0,iilnic dobiti denarja, ko ga Na vrsto je p riši;, zadeva
prinesti vse-
poslušalcev v Sokolski sobi št.!zadevno v vsem Clcvelandu po_ v>i
1, Slovenski Narodni Dom, kjer frrn +„iTlf, .-' . „Tr , sila "samomor" njegova svi----„„-K ,, . , . . „ , .. , . . .
•ji imel predavanje ženski ^a	^ZTll^ Osutnkn je bil Sčhultz. Pri	.	velike
v ' J	'tona' skiifutln	v r preiskavi še je dognalo da je -le- d:' se tlsocim ljudem proda- dv(,:ane. Predložena je bila rc-
Schultz Že dvakrat prišel nepo- PaJo hiže na javni dražbi, kar se | solucija, s katero- se nalaga di-
stavnim potom v Ameriko in je.]'
I bil že
zvezno sodnijo je sedaj mirno
Pozor, Collinwood!
Tudi Collinwood se zanima za ogromno dobrodelno predstavo, katero priredi "Ameriška Domovina" s sodelovanjem najboljših slovenskih talentov dne 21. februarja, 1932, v Slovenskem Narodnem Domu. Mr. Geo. Panchur je prišel v soboto : v naš urad in vzel za Collinwood j 97 dobrih vstopnic po $1.00 k j tej predstavi. Te vstopnice so rojakom v Collinwoodu na raz-; polago v trgovini John Trčka, 15508 Holmes Ave. So jako dobri sedeži in prosimo Collin-woodčane, da nemudoma sežejo po njih. Enako opozarjamo tudi ostale, da če hočejo imeti dober sedež k dotični predstavi, naj ne odlašajo. Mi vemo, da bo dvorana razprodana, in do 21. februarja ni več daleč.
Smrtna kosa
V St. Luke's bolnici je umrl Imbro Mikulin, rodom Hrvat. Bil je star 48 let in je prišel v Ameriko pred 26. leti. Zapušča ženo Doro in sedem otrok. V Evropi pa dva brata. Stanoval je pa na 1035. E. 74th St., odkoder se bo v torek zjutraj vršil pogreb v cerkev sv. Pavla. Ranjki je bil član društva sv. Pavla. IIBZ. Pogreb se vrši pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Naj počiva ranjki v miru! V bolnico Mrs. Mollie Jakopin iz Wil-loughby, O., je bila v soboto po Svetkovi ambulanci odpeljana v Mount Sinai bolnico radi operacije. Izvrstni in priljubljeni pevki želimo, da bi čimprej dobro okrevala!
Najdene stvari Našla se je otroška kapa in par rokavic. Dobi se jih lahko na 6114 Glass Ave.
Med udeleženci je bila številno zastopana tudi mladina in sicer one vrste, ki ljubi umetnost in po njej stremi. Navzoči so pazno sledili nad uro trajajočemu razlaganju o umetniško ustvarjajoči sliki, katero je Mr. Perušek v poljudni besedi upodabljal ali tolmačil. Mojstersko je predstavil umetnika Mr. Jo-, seph F. Siškovich in pojasnil navzočim pomen in vrednost slike. Ves čas so predavanju navzoči sledili z vso pozornostjo. O umetniški šoli SND in učencih se je Mr. Perušek zelo
............... ne bi smelo zgoditi. Novi fe-jrekteriju dolžnost, da to delo iz-
enkrat'deportirVn." Pred deralni pcS0'|ilni sistem bi mo-: vrši še to leto. Več priporočil je
________ sodnijo je sedaj mirno ral zavrniti Prošnje za posojilo bilo podanih,, in končno je bilo
Na višjih šolah v Clevelandu izjavil, da je kriv ,toda ne more iza grac,njo hiš, kjer jih ni potre-!ponovno cdglascvano, da preskr-in predmestjih graduirajo v tem titi deportiran. Tekom svetovne jba: ker se ,navadno zgodi, da;bi direktorij delo, ako bo potre-
fr/lvin nI' J...___! 1 J . . "i • 1 • l	TM'inAI/v 4-nlri	^ ^ J ' i- -1 !	___1 - 1-. * .3 ~ ____________________t	r\
vojne je bil tajni agent nemške
tednu ali drugi teden številni slovenski mladiči, fantje in dekleta, ki so dovršili z dobrim uspehom višjo šolo in so jim odpira pot v življenje. Sledeča so imena teh mladih dijakov: Justine žele, Louis Struna, Joseph J. Strauss, Dorothy Šega, Viktor
policije. Potem je prišel nepo-stavnim potom v Ameriko, in bil leta 1929 deportiran v Nemčijo. Nemčija ga pa ni sprejela, ker je bil 6 let odsoten in ga je poslala, v Rusijo, kjer je bil rojen. Odtod je prišel leta 1930 v Kana-
Rovtar, Ruth Plautz, Josephine do 5n sc 1931 vtihotapil v Zedi-Mcdic, Amelia Mrvar, Helen |njene drŽave. Ker ga Nemčija Lezar, Mary Krnel, Mildred ;ne prizna za svojega državljana, pohvalno izrazil, in upa, da bo Krega r, Edward Kolar, Michael ne more biti tja deportiran, v ta prepotrebna institucija yzgo- (Furlan, Frank Barbič in John Rusijo pa tudi ne ker med RU-
jila med našo mladino del na- Bcstich. ,TI:	-----..........
je šole,
pa graduirajo: Kosana Kioauear. i miši ju jejo. Olga Adamič, Justina Verbič,1 Lu cia Lampe in Ana Kotnik. Iz East Technical višje šole imamo I
sledeče graduante: William Až- Dnevnik "Ameriška Domovi-man, Stephen Bene, Viktor Zu-1 na" ima zopet čast ta teden po-
padejo taki graditelji v roke bni denar na razpolago. Denar raznim posredovalcem, ki po,so-: je sicer tu, toda se ga ne more di jo denar na visoke obresti, in j dobiti iz posojilnice, kjer je ko pride kriza, nikamor ne mo- vložen. Nekateri zastopniki so rejo. Mnogo denarja, ki je se-j tudi povdarjali, da se bodoče ne daj blokiran v posojilnicah, bi i oddaja dvorane gotovim skupina ta način šlo v redne trgov-i nam. Končno je bilo odglasova-ske struje, in depresija bi bila j ne, da tudi v tej zadevi odloča znatno olajšana.	direktorij.
--o----j gledila je nominacija za izvo-
Ouhoven za predsednika? ^ scdem direktorjev, siede-
|č:'.m direktorjem je potekel ter-Pittsburgh, Pa., 17. januarja, j min: John Gornik, Josip Ealan,
roda, ki bo, četudi maloštevilen, doprinesel plodonosen del na polju umetnosti. V kratkem bo objavljena zopet zanimiva vest o delovanju in napredku umetniške šole SND.
Vest iz domovine Mrs. Mary Ižanc, 667 E. 152d St. je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je umrl oče v častitljivi starosti 84 let. Doma je bil iz Št. Jurja na Dolenjskem. V Ameriki zapušča ranjki dve hčeri in enega sina, Mary Ižanc, Frances Novak in John Lavrič. V stari domovini pa zapušča hčer Margaret Lesjak in sina Frank Lavriča. Bodi dobremu možu rahla domača zemlja. Prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje! Mrtvo dete Družini Peter Bratelj je umrl novorojenček v St. Lukes bolnici. Pogreb se vrši danes popoldne iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi.
Ta bo koval! Družini Mr. in Mrs. Frank Kocman, E. 222nd St. in St. Clair Ave., je bil pretekli teden rojen čvrst sinko. Mr. Kocman je poznan k(ovač v naselbini. Iskrene čestitke!
Mary Japel umrla
V nedeljo zvečer je umrla rojakinja Mary Japel, stanujoča v North Randall Več poročamo jutri.
ch. Ti si iz Collinwood viš- sijo in Ameriko ni diplomatičnih ^rijateljl katoliškega duhovna Primož Kogoj, John Močnik, le. Na John Hay višji šoli zvez. Zvezne oblasti sedaj pre- James R- Cox so začeli z ajfita-jDnris F. Truger, Vinko Levstek, aduirajo: Rosalia Klobučar, mišliuieio	cij0' bi bil Cox izvoljen pred- j-Frank černe. Nominacijo so
Novi naročniki
pančič, Frank Puzder, Edward i ročati imena obilih novih na-Judnich, John Koščak, Wm. Kor-diah, Albin Koren, Frank Somrak. Na East High šoli so sledeči graduanti: Frank Berko-
pec, Emily žele, Viktoria Ter-ček. Na Euclid Central višji šoli sledeči: Alma Lampe, Anna Petkovštek in Mary in Frank Brundič. Vsem mladim učenjakom in enako tudi njih staršem iskrene čestitke!
Krasna družina to!
Danes se bo morala zagovarjati radi ropa 27 letna Vera Traxler in njen soprog Charles. Oba so dobili pri ropu neke lekarne. Pri tem ropu je bil ude-
ročnikov. Naročili so se: Jos. Hegler, Jack Lach, John Mav-
Nominacijo so
tednikom. Rev. Cox je oni du- sprejeli sledeči: Wm. Candon, hoven, ki je pred tednom dni pe- ,x(. F. šiškovič, Steve Lunder' ljal armado 10,000 brezposelnih John Ubič, Josip Birk ml John v Washington. Rev. Q>x se je Levstik, Frank Kovačič, Vatro izjavil: "Nobene postave ni v Grill, V. Levstek, Math'Mesec, katoliški cerkvi, ki bi prepove- Ignac Kos, John Kikol, Jos. Li-dala duhovnu kandidirati za ja- kar in A. Kushlan. Izvoljeni so vni urad, in če mi bodo moji bili, kot smo že v soboto poroča-, brezposelni ponudili kandidatu- H; Candon, V. Levstek, šiškovič,
Sar, John Jeraj, Anton ivlančar, John Vidmar, Rose Ivančič, An-|ro za predsednika, tedaj jo bom J. Levstik, Mesec, Lunder in Ko-
ton Peterim, John Železnik, An ton Abram in Mary Korošec. Vsem skupaj se prav iskreno zahvaljujemo in, prosimo še druge brate, da si naročijo dnevnik.
ročniki v Clevelandu. Še krat vsem iskrena hvala! Slovenski Društveni Dom Direktorij Slovenskega Dru
š'
slede
podpredsednik
sprejel." Včeraj je imel duho- vačič. Pričakovati je obilo res-ven Cox ogromno zborovanje nega in uspešnega dela od direk-brezposelnih v Pittsburghu. Na!torija. Splošen vtis je naredila shod je prišlo 50,000 brezposel- dobra z-astopnost med zastopni-nih. Da brezposelni dokažejo, | ki in zastopnicami.
Vsi omenjeni so na-jda nameravajo resno, so izjavi-	-—o-
li, da bodo imeli na Delavski dan v St. Louisu predsedniško konvencijo in bodo nominirali kandidata. Platforma brezposelnih
en-
ležen tudi oče Vere Traxler ka- M> Debevec- bla^aJnik J- Robič, tUCil oce VeiG ArdXle1' zapisnikar V. Kuhar. Nadzor-
Iz domovine
Mr. Josip Meglich, 1003 E. 64th St., je dobil iz domovine uireKtorij oiovensKega Dru- r^T' .-""""t"'"	. žalostno, novico, da mu je v va-
^ ^ 'S 'n — davki nt)	^
terega so pa tekom ropa nevarno obstrelili. Res čedna družina to!
Rjavi sladkor
Vsi prodajalci rjavega sladkorja na debelo morajo naznaniti policijskemu načelniku koliko takega sladkorja kupijo in koliko ga prodajo. Naznaniti se mora tudi imena onih, ki sladkor kupijo. Iz tega sladkorja se namreč kuha rozinovec!
niki: T. Kilker, E. Misich in V. Topolovac.
Iz North Chicago
Poroča se nam iz North Chi-cage, da je tam v soboto umrla Mary Nagode, ki ima v Clevelandu več sorodnikov. Njen pogreb se vrši jutri, v torek. Iskreno sožalje prizadetim!
* Senator Bulkley je izjavil, da je zopet kandidat za senatorja.
nino in dedščine.
65 let. V Clevelandu zapušča sina, v domovini pa hčer, Marijo Zaletel. Dne 30. decembra je pa umrla Maria Košak, sestra Frančiške Meglič. Iskre-
Policistov oče
68 letni George Bessick, oče policista Andrew Bessicka, je
sinoči petkrat streljal na svojo j no sožalje preostalim! 45 letno ženo in jo ubil. Družina stanuje na 11924 Forest Ave. Prepirala sta se radi družinskih financ. Policist Bessick ima
Pasijonska igra
Društvo Kristusa Kralja bo nadaljevalo Pasi j on to leto.
prometno službo na 6. cesti in i Stari igralci naj se zglasijo v Superior Ave. in je znan tisoče- pondeljek zvečer ob 7. uri v rim Clevelandčanom. Bil je tu- Knausovi dvorani. Pa tudi nodi važna priča v obravnavi pro- j ve moči so prošene, da se oglati Hymie Martinu.
' sij o!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 61X7 St. Cleir Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 14, Mon., Jan. 18th, 1932
Začetek predsedniške kampanje
pesem končana, takoj zapojo drugo: "Pod klančkom sva se srečala."
Petje je bilo, kot sem že omenil, jako razločno. Jaz sem pa igral še vedrio vlogo neverjetnega Tomaža. Ko je bila tudi druga pesem končana, se oglasi oz-nanjevalec: "Te dve pesmi je zapela glasbena Matica v Ljubljani pod vodstvom g. M. Poliča."
Ravno toliko, da nisem s stola padel! Torej vendar enkrat! Spominjam se, ko ste v Ameriški Domovini pisali, da je mogoče, da bi poslali naše petje po radiju v staro domovino. Marsikdo je takrat zmajal z glavo,
no v nobenem listu, vsaj jaz nisem tega -opazil. Gotovo je malo naših Slovencev čulo koncert, škoda! Jaz ga tudi gotovo ne bi bil, ako bi ne bil opozorjen nanj. Zatorej lepa hvala družini F. Terček, ker ste me poklicali. Saj drugače bi koncerta ne bil slišal in bi bil ob tak lep užitek. Pozdrav!
M. Rakar.
Opomba uredništva: Naše uredništvo je opozoril na koncert Mr. Anthony Grdina mL, za kar smo mu jako hvaležni. Radio koncert iz domovine pa ni bil naznanjen v nobenem časopisu in je bilo torej to jako veselo presenečenje za ameriške
ne pa da ta ženski poklic omalovažuje in podcenjuje. Tako bo tudi javno mnenje dvignilo stanovsko zavest in stanovski zanos žene, gospodinje in matere ter tako popravilo, kar je doslej v veliki meri grešilo. — "Mladika."
-o-
' Hoover je definitivno izjavil, da bo kandidat za predsednika.
češ, to je nemogoče. Sedaj so,Slovence. Slišali smo, da so bi-
pa naši bratje v domovini nas kar na tihem iznenadili. Prav po amerikansko.
Le škoda, da ni bilo oznanje-
SPREMEMBE SEJ PRI BLEJSKEM JEZERU
ŠT. 27 S. D. Z.
Kot je že bilo sporočano, je letna seja našega društva spremenila svoja zborovanja iz vsake tretje nedelje na vsako tretjo sredo v mesecu. Zato naj bo ponovno apel na članstvo tega društva, da se prihodnja seja vrši v sredo 20. januarja in sicer ob 7:30 zvečer v običajnih prostorih kot do sedaj.
Društvo je uvidelo, da nedeljo niso več pripravne za zborovanja, posebno še spomladi in v poletju ne. Zato je torej ta izpre-memba, ker upamo, da bo članstvo od sedaj bolj posečalo društvene seje. Dolžnost vsakega člana je, da se udeležuje sej svojega društva, tako da je poduče-no o vsem delovanju in poslovanju istega.
Dalje naj bo obvestilo na vse tiste člane, ki pod nikakim po-
ŽENA
S tem, da bo sedanji predsednik Hoover ponovno kandidat republikanske stranke za predsednika, bo pa predsedniški volivni boj letos precej olajšan, kajti vedeli bomo že naprej, kaj Hoover zastopa. Hoover, ko bo prihajal med narod tekom volivne kampanje, ne bo mogel druzega kot zagovarjati "to, kar je počel zadnja štiri leta. Ako tega ne bo zagovarjal, tedaj mora pa priznati, da je' napačno delal.
Kaj je pa Hoover v zadnjih štiri letih povzročil in naredil, je pa znano, in žalibog, znano preveč vsakemu Ameri-kancu. Ne samo, da ne more ničesar konkretnega pokazati v javnosti, nasprotno Hoover je imel tako smolo, pri tem pa je bil tako neroden, da so se mu izjalovile še tiste maloštevilne politično sicer dobre ideje, ki jih je imel. Treba bo pač napeti sleherno žilo bistroumnosti republikanskih poli-tikarjev, da iznajdejo kaj novega, da pridigajo lahkovernim državljanom. Ampak menda se bo število lahkovernežev letos silno zmanjšalo. Lisica gre samo enkrat na led, človek pa večkrat, toda včasih je tudi človeku preveč.
Kot smo omenili, se bo letošnja predsedniška kampanja vršila v znamenju visoke eolnine, brezposelnosti in pro hibicije. Toda dočim so republikanci ves čas pričakovali in bili tudi prepričani, da bodo demokrati letos vrgli svojo glavno pozornost napram prohibiciji, so se republikanci v tem zelo zmotili. Demokrati bodo sicer sprejeli kot del svoje platforme, da se odpravi prohibicija in se na mesto nje vpelje glasovanje v posameznih državah in se izjavijo ljudje, ali želijo opojno pijačo ali ne. Toda glavni boj bodo demokrati letos obrnili v popolnoma drugo smer.
In ta smer je — današnja gospodarska depresija, brezposelnost inmizerija, v kateri živi ameriški narod, ko osem milijonov Amerikancev nima niti centa zaslužka in se tako-rekoč preživlja od javne miloščine. In v tem položaju je naredil predsednik Hoover ogromno napako, neodpustljiv greh za republikansko'stranko. Ta greh Hooverja so demokrati spretno izrabili ter ga bodo prednašali tekom predsedniške kampanje ameriškemu narodu.
Znano je, da se Hoover še danes ne zaveda, da ameriški narod trpi, silno trpi. Hoover je še vedno mnenja, da je narod kolikor toliko zadovoljen, da je v Ameriki mnogo, mnogo boljše kot kje drugje po svetu. Hoover dela to napako, da ne pride nikdar v stik sprednjimi in delavskimi stanovi. V njegovem kabinetu sedijo sami milijonarji, in celo delavski tajnik je mož bolj aristokratične dišave. Torej ni čuda, da od svojih svetovalcev ne more imeti niti dobiti pravega pojma o položaju.
Hoover je imel vse do zadnjega decembra tudi kongres na svoji strani, ker je bila v njem večina republikancev. Torej se ne more zgovarjati, da če bi hotel dobiti pomoč narodu, da mu je kongres nagajal, kajti v kongresu so njegovi pristaši imeli ves čas večino, katero so zgubili šele v tem kongresu, ki sedaj zboruje. Toda Hoover ni niti enkrat stopil pred kongres in prosil pomoči za deželo. Ni čuda, da se je položaj dnevno slabšal, ker ni bilo v začetku od nikoder pomoči.
Hooverje bil ves čas mnenja, da kongres ne sme dovoliti nobene podpore brezposelnim, ker to ni delo zvezne vlade. Ponovno je povdarjal, da morajo dobrodelne organizacije iz privatnih sredstev v svojih domačih mestih skrbeti za pomoč brezposelnim. In ,niti potem, ko so se zbrali zastopniki privatnih dobrodelnih družb v Washingtonu in z dejstvi in številkami Hooverju dokazali, da privatne organizacije ne morejo več podpirati siromakoV, se Hoover ni podal, pač pa naročil svojim pristašem v kongresu, da morajo glasovati proti vsaki podpori brezposelnim od strajni zvezne vlade.
Demokrati pa bodo prišli pred ameriški narod z zahtevo, da vsa dežela, to je, zvezna blagajna pomaga delavstvu in industriji na noge. Ako tako bogata dežela, kot je Amerika, kjer je 60 procentov vsega zlata na svetu, ne more pomagati svojim ljudem in ustvariti položaj, ki ne bo pripuščal, da bi ljudje v najbogatejši deželi sveta umirali od lakote, tedaj sploh nobena dežela na svetu ne more pomagati. Ako se je za voj.no, za topove in za Evropo zbralo v enem letu 40,000,000 in je naenkrat zavladala silna prosperijeta, zakaj se ne bi moglo isto storiti za brezposelne, za industri-j ski in materinski poklic nista je in trgovino? Štirideset tisoč milijonov dolarjev ne pred-jčeščena in spoštovana po zasVu-stavlja niti desetinke narodnega ameriškega premoženja, jženju. In vendar je žena-mati toda s tem denarjem se omogoči delo milijonom, poživi se j prva zdravnica, učenica in du-industrija, zruši se visoki tarif, ustvari se zaupnost in bolj- hovnica svojim otrokom, in že-še razmere med narodi sveta, in prosperiteta mora slediti, na-gospodinja prva gospodarica jasno je torej, da je demokratom v letošnji predsedniški in stvariteljica lepote in prisrč kampanji dano na razpolago, da to uresničijo.
li nekateri, ki so slišali sloven sko pesem prav iz Ljubljane, iz naše mile domovine, do solz gi njeni.
Če verjamete al' pa ne.
V teh časih, ko nam od povsod kličejo: hrani in varčuj (zlasti naše drage ženice nam to namigavajo), mi je prišel na
DRUŽINSKO ŽIVLJENJE KITAJCEV
gejem ne morejo plačati svojega asesmenta, da se tozadevno obrnejo do društvenega tajnika ali pa na društveno sejo in društvo vam je pripravljeno pomagati. Ne prezrite tega dobrega koraka od strani društva. Razmere, v katerih živimo, niste zakrivili vi, zakrivil jih je gnili kapitalistični razred, da vla\da tako bedno stanje med ljudstom. Društvo kot tako, vam je pripravljeno pomagati, dokler bo seveda zmožno pomagati. Društvo se torej zaveda svoje brat ske dolžnosti do takih, ki so v resnici potrebni, torej prijavite se na seji v sredo zvečer, 20. t. m.
Na tej seji bo tudi podano letno poročilo in je tudi vaša dolž iiiost, da istega slišite.
J. F. Dum, tajnik.
Dokler žive starši, ne more noben otrok sam razpolagati s svojimi dohodki, pa naj zasluži veliko ali malo. če starši zahtevajo, mora njim izročiti ves svoj zaslužek. Ta očetovska oblast se pogosto zlorablja. Posebno je to težko, če so starši udani uživanju opija. Poslednji belič iztisne tak nesrečnež iz žepov svojih otrok in če to ne zadostuj (3, proda ženo in otroke, da se lahko opaja in uživa sladki strup. Če bi sin ne dajal očetu dovolj denarja, bi ga stari razvpil kot neposlušnega otroka in vsi bi ga zaničevali.
Ta neomejena oblast se uve-ljava, posebno pri kaznovanju otrok. Kazni so krute. Otroka neusmiljeno pretepo in ga potem izpostavijo na javnem mestu z velikim jarmom okoli vratu. Pogosto je otrok tepen do smrti in za to staršev nihče ne kliče na odgovor.
Ko sem bil odsoten, je prišel v naš misij on Ivan Dungylan i" javil mojemu pomočniku: "Povej duhovniku, da sem ubil svojega brata." Ko sem ga po svoji vrnitvi zaradi tega poklical na odgovor, mi je o tem strašnem dejanju pripovedoval, kakor da je storil dobro delo in
ščina otrok do staršev in podlož-nikov do vladarja, je mogla tisočletja ohraniti tako ogromne države.
-o-
ZDRAVLJENJE S POTENJEM
Obnove družine brez žene ni. samo svoj "da" pri poroki in Pri ozdravljenju družine ima j potem je, kot bi se čudež zgodil.
Mlado, neizkušeno, nepoučeno dekle zna naenkrat vse: čez noč je sposobna za samostojnega mojstra v težkem in važnem poklicu, pač težjem in važnejšem od nekatere obrti. V resnici pa je za gospodinjstvo treba znanja in izobrazbe in za materinstvo je treba znatne priprave. Gospodinjske šole se res da vedno bolj odpirajo in gospodinjski tečaji vedno številneje prirejajo. Toda teh dobrot je žal deležnih le malo deklet. Zlasti dekleta iz nižjih slojev—se tečajev in šol kaj težko poslužujejo, ker manjka denarja in časa. In vendar bi bilo zanje to tem bolj potrebno. Kjer je de-nsvrja malo, tam je gospodinjsko znanje in gospodinjska spretnost dvojno potrebna. Res je v današnji zmaterializirani debi praktično znanje vsaki ženi nujno potrebno, zakaj tudi v delavski dom je že prodrl svet s svojimi številnimi zahtevami in dostikrat tudi z razvadami, mimo katerih vestna gospodinja ne more, če noče, da vzbudi ne-zadovolnost v dušah družinskih članov. Vendar pa se ročnega dela vsakdo lahko privadi, in dostikrat v prav kratkem času. Toda kdo naj da mladi deklici duševno oporo tam, kjer mati tega ni storila? Zlasti še v na-
žena prevažno in preimenitno nalogo, žena je središče doma, je temelj, na katerem hiša sloni. K materi se zatekajo otroci v vseh svojih trebah, telesnih in duševnih, na ženo se obrača mož v svojih najlepših in najža-lostnejših trenotkih. Otrok, ki nima očeta, to izgubo dostikrat komaj občuti; če izgubi mater, mu je nič na svetu ne more več nadomestiti. Kako lepo pravi slovenski pregovor: žena hiši tri ogle podpira. Kjer žene ni, ali če je žena slaba, tam je v hiši narobe.
žena je središče doma, dasi se tega le premalo zaveda. Na njej je velika odgovornost za blagor družine in hiše, važne so njene naloge. Zato ji pa ta odgovornost in te naloge dajejo imenitno mesto v družbi in odlično vlogo v življenju. Seveda nimamo za to pravega čuta, ne možje, ne žepe same. Gospodi -nja-mati se vse premalo spoštuje in gospodinjsko, domače delo vse preveč podcenjuje in prezira. Zdravnik n. pr. se zaveda imenitnosti in socialne važnosti svojega stanu in je ponosen nanj. Prav tako profesor in učitelj, saj posredujeta narodu izobrazbo in kulturo. Pa tudi drugi stanovi imajo stanovsko zavest in ponos, ženi sta družba in javno mnenje stanovsko zavest nekam ubili, gospodinj-
Večkrat slišimo, da se morajo ljudje, ki kašljajo ali so nahod-ni, pošteno spotiti. Znano je, da je močno potenje pri večini hudih bolezni znak, da; se je obrnilo bolniku na bolje. Pot izločajo potne žleze, ki jih ima človek v koži tik pod površino. Potne žleze niso razvrščene v koži enakomerno, temveč jih je na enem kraju več, tako na čelu in pod pazduho, na drugem kraju pa manj, kakor na primer na prsih. Iz telesa se pa ne izloča samo voda, temveč gre s potom iz njega tudi telesna toplota, kolikor je je preveč, in sicer, tako, da se s potenjem ko ža ohlaja. Zato s potenjem v prvi vrsti znižujemo telesno to ploto. Iz telesa se pa izločajo tudi razne soli in druge snovi Da. je to res, nam priča oster duh in slan okus pota, posebno če se razkraja na koži. Zato domnevamo, da se s potom iz-
ločajo iz telesa tudi soli, ki lab zdelo se je, da pričakuje vsaj po-'1™ povzročijo ali pa so v resni-
hvalo, če ne bi dobil nagrade. Dejal sem mu: "Ti si morilec brata kakor Kajn." Dungylan mi je odgovoril: "Saj sem vendar moral to storiti, ker je za-povedal oče." Oče je pogan in star 90 let, ubijalec 64 let in nesrečni brat 44 let. Pripovedoval mi je dalje, da je brata potolkel s kolom. Bil je še malo živ in je prosil za usmiljenje. Nato sta ga z vnukom odvedla na polje in ga še živega pokopala. "Vendar nisem morilec," je nadaljeval svojo strašno zgodbo. "Rad bi se spovedal. čez dve, tri leta bom kupil krsto in ga pokopal na rodbinskem pokopališču." Do takrat pa bodo že psi, ta strašna nadloga Kitajske, storili svoje in od nesrečneža gotovo ne bo ostala niti kost. Takih slučajev je mnogo.
Nam se vse to zdi neverjetno in strašno. So pa te tradicije globoko vkoreninjene med pogani in misionarji imajo težak posel in zato pokristjanjenje tako počasi napreduje.
če umre stari oče, preide vsa ta neomejena oblast na staro mater in vsi jo morajo ravno tako ubogati in vprašati za svet pri vsakem dejanju.
ci povzročile bolezen. Zato iz-kušamo bolnika pripraviti do potenja.
Pri tem moramo biti previd ni. človeško telo je sestavljeno iz približno 35 odstotkov gostih Snovi in 65 odstotkov vode. To ravnotežje mora vedno ostati ohranjeno, če nočemo škodovati svojemu zdravju, če se človek preveč poti, se ravnotežje med gosto in tekočo podlago iz-preminja v človeško škodo. Zato mora poteči se človek piti, kar tudi dela vedno, če se moč-' no poti. če zdravimo človeka s potenjem, mu moramo dati mnogo piti, in sicer nabolje že kar vnaprej toplega čaja, mleka, limonade ali kaj podobnega. Pri močnem potenju, kakršno je potrebno bolniku, vse telo hudo trpi. Zato ostane človeku po vsakem hudem potenju občutek slabosti in zato moramo biti s tem načinom zdravjenja pri ljudeh slabega srca in močnejšega krvnega pritiska zelo previdni, če opazimo, da začne bolnika med potenjem boleti glava, ali da mu srce močno utriplje, je treba potenje takoj ukiniti.
Z bolnikom, ki ga hočemo prepotiti, ravnamo 'takole: Zavijemo ga v volneno odejo, gla-
šendilidža je človek, ki je po Va mora ostati prosta, damo mu kitajskih pojmih izobražen, kaj- vročega čaja, vročega mleka ali ti on ima lepo pisavo in zna skoraj vse napisati in čitati. Bil je premožen in od svoje rane mladosti dalje je vedno samo čital in s pisalnim čopičem rnazal papir. Užival je velik ugled in je
ši dobi, ko moramo dati svetu |bil eden ocj veljakov v našem več duševnosti, več globljega, |mestu. Dasiravno je bogatim
ljudem dovoljeno imeti več žena, je imel samo eno. Hodil je stalno k nam in je prav dobro poznal vse nauke, vendar f>a se ni hotel dati krstiti. Stara ma-
DOPISI
inosti hiši in njenim prebival-
_„._,._£ cem. Poklic žene-matere in go-j spodinje je visok in odličen, kul-j turno prevažen in predalekose-| žen in socialno prepomemben. >■'——1 Je poklic, ki jo vsega spostova-Clcveland (Collinwootl), O.— -Jugoslavije?"	nja vreden. Je pa tudi poklic,
Ako bi bil zadnji četrtek umrl,j Pogledam jo prav debelo:;ki je velike izobrazbe in tehtne pa bi bil nesel eno presenečenje j "Kakšen koncert bo ob' treh po- pripravo potreben. Vsak roko-manj v grob. Ravno, ko je ura'poldne in še v četrtek?" A ni- delec se mora učiti svoje obrti bila tri, sem bil gotov z delom, j sem imel časa, da bi jo vprašal, i leta in prebiti še pomočniško do-ko priteče skozi vrata gdč. J. j ker že začujem pesem: "Je pa, bo, da more postati mojster. Le Terček in mi v eni sapi reče: [davi slanca pala." Slišalo se je jženi kot gospodinji in materi "Ali hočeš slišati koncert iz jako razločno. Ko je bila prva!vsega tega ni treba. Ona reče
notranjega življenja? Saj tega more in mora dati otroku le mati.
Žena je prva poklicana, da preustroji, preusmeri, reformira družino in z njo vse človešt-i^ te^a ni Pustila. Takih "ver-vo; žena v svojih treh velikih nikov" smo imeli mnogo. Krsti-poklicih kot gospodinja, kot že-sli 80 se Šele P° smrti svo->ih stav" na in kot mati. Za to svojo šev, kadar so sami prevzeli ob-trojno nalogo se mora pa ženajas^ nac^ družino, sama najprej usposobiti. Usposo- Taki so pojmi orijentalcev o biti jo mora pa tudi družba s avtoriteti starejših in predpo-tem, da daje dekletom priliko i stavljenih. Kadar je v starem in možnosti, da se gospodinjsko citrstvu glasnik oznanjal, da bo-izobrazijo in za zakonski in ma- do pc tej in tej ulici nosili cesar-terinski stan vzgoje. Pa še to ja, so še morali vsi ljudje skriti je javnost dolžna ženi in njene-1 v najbolj temne kote. Gorje mu poklicu, da gospodinjski po- onemu, ki bi se upal samo pri ka-klic in stan ceni in spoštuje, da j ki špranji pogledati. Bil jo ta-časti ženo v njenem zakonskem 1 koj obsojen na smrt. Samo ta in materinskem d ostojanstvu, |strogost, ta neonjejena pokor-
vroče limonade, kar mu pač bolj diši. Pot se kmalu pojavi in bolniku ni treba dajati ne aspirina ne kakih drugih umetnih sredstev. Bolnika pustimo zavitega približno dve uri, nato ga pa umijemo s toplo vodo in pustimo v zakurjeni sobi nekaj ur v postelji. Bolnik se seveda ne sme potiti pri odprtih oknih, ker bi se lahko prehladil, kar je zelo nevarno.
-o-
STROŠKI ZA POČITNICE
Ameriški avtomobilski klub poroča, da so Američani potrošili v letu 1931 $2,750,000,000 za počitnice, na katere so se odpeljali z avtomobili. To je bilo precej man,j kot leta 1930, čemur je bila vzrok kriza v Ameriki. Ljudje so se vozili na krajše razdalje in so ostali manj dni zunaj, kot pa druga leta. Izleti v Evropo so bili za 20 odstotkov manjši od prejšnjega leta, medtem, ko so imeli domači Narodni parki preko 3,000,000 obiskovalcev.
misel Žalski Jožek, trden kmet, ki si je bil pridobil jako lepo premoženje s tem, da je varče-val in pazil na denar. Vsak groš je tako tiščal, da je cesarski orel na groših kar cvilil. Toda v devetih farah naokrog ni bilo tako lepo rejenih volov v hle^u, kot so bili pri Jožku. Ampak znal je vsak krajcar obrniti in ga ni zlepa zapravil, zlasti ne po nepotrebnem. Če je šel zdoma, si je odrezal kos kruha in ga vtaknil v žep. Tako si je prihranil stroške, da se mu ni bilo treba ustavljati po oštari-jah in zapravljati denar.
Nekoč gre na Rakek, da po- | izve za ceho tramom. Zamudil i se je dlje kot je mislil in ko se f je popoldne odpravljal proti do- ■ mu, je dognal, da ne bo prišel domov do večerje, ker je pot dolga kake tri ure. Trikrat je J šel mimo Domicelove gostilne in držal groš v roki. Hotel si f je namreč kupiti vogal kruha, | da bo imel za popotnico, toda I vselej, ko je hotel stopiti čez 1 prag, ga je nekaj držalo nazaj. Ali bi zapravil groš, ali ga ne? Če ga ne bo, mu bo krulilo po želodcu, ko jo bo praskal čez čisto stran," če si pa kupi kruha, bo ob groš. Ogleduje si groš od vseh strani, pobožno ga pogladi, še enkrat globoko vzdi-hne, pa stopi k Domicelu, kjer si kupi vogal belega kruha.
Kruh stisne skrbno pod suknjič, da ne bodo fibrčni Rakov-čani zijali vanj in krene s poti mimi Rakovske kapelice. Spotoma računa v mislih, koliko mu bodo vrgli t ram i in če ne bi morda napravil več dobička, če | bi poslal trame naravnost v Trst, mesto da jih proda pre-kupcu na Rakeku. Taka vprašanja in problemi so jako važni in Jožek se je globoko zatopil vanje. V tem mu je pa nehote, roka segala v vogal kruha, katerega je počasi ščipal in ga nehote nosil v usta. Bil je tako zamišljen v svoje trame, da ni nič vedel, da kruh je.
Ko pride TnlTmrPSntC.fu vrta£e-# na cesto, ki pelje na Menišijo, je | bil z računi ravno gotov in je sklenil, da pošlje trame naravnost v Trst. Kar vesel je bil, ko je zračunal, da bo nekaj več zaslužil, kot je pa prvotno mislil. Od Rakeka do Begunj je dobro uro po stari cesti in toliko je tudi Jožka vzelo, da je na pamet izračunal vse kubike, os-make in šterake. Nekako do Kamne gorice mu je roka zne-sla izpod pazduhe ves kruh in ravno ko pride na novo cesto in je bil gotov z računi, seže pod suknjič po kruh. Pomislite nje- | gov strah in grozo, ko seže roka v prazen nič in ko kruha ni nikjer. Pretiplje vse žepe, če ni morda vtaknil kruha tje, a belega kruhka ni nikjer. Na misel mu pride, da se mu je morda kruh izmuznil izpod suknjiča po poti, pa ne premišlja dolgo, kar obrne se in jo mahne nazaj proti Rakeku. Počasi hodi in gleda v tla, če bo morda kje zagledal tisti vogal kruha. Prida prav na Rakek nazaj in do Domicelove gostilne, a kruha ne najde.
"Najbrže 'ga je kdo pobral in ga sam požrl," si misli in se zo-

pet okrene proti Menišiji, zopet eno debelo uro hoda. Hudo ga je imelo v želodcu, a da bi zapravil drugi groš za kruh, tega pa ne. Pozno y noč pride domov in si je krepko pomagal do večerje. Venomer pa je premišljal, kaj se je zgodilo s kruhom in močno mu je bilo žal za tisti groš, ki je bil prvi v njegovem življenju, da ga je po nepotrebnem vrgel proč) kot si je mislil da ga je. Ko že izprazni pol sklede žgancev, pa naenkrat vrže žlico po mizi in zakliče:
"Najbrže sem ga sam snedel po poti!"
"Kaj ste snedli oče?" ga vprašujejo domači.
"Nič!" se hitro zave Jožek in zajame zopet Jžgance. Vendar sčasoma se je pa le zvedela vsa stvar in tako sem jo tudi jaz slišal pred mnogimi leti in sem se spomnil nanjo v teh časih splošnega varčevanja.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JANUAR
23.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Ženski odsek S. D. Z. Z., zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
23.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Starlite Social Club priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani.
23.—Serenaders	Glee Club priredi ples v S. N. Domu v Newburgu.
24.—Društvo	Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
24.—Euclid Rifle and Hunting Club, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 1 24.—Društvo Velebit št. 544 SNPJ, mašlceradna veselica v Klima dvorani na 3241 W. 50th St.
24.—Slovenska Ženska Zveza, št. 25, priredi igro in ples v Knausovi dvorani.
30—Skupna društva SSPZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
30—Društvo Modern Crusaders, ples v avditoriju S. D. Doma na Waterloo Rd.
30—Veselica	S. N. Doma v Maple Heights, na 5087 Stanley Ave.
31—Društvo	Združene Slovenke, pleS v spodnji dvorani S- D. Doma na Waterloo Rd.
J*1-—Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji Slovenskem Domu na Holmes Ave.
„ 31—Društvo Kristusa Kralja, st. 226 KSKJ, priredi igro in Ples v Knausovi dvorani. FEBRUAR 6. —Društvo Comrades št ^GG SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
6 Ženski klub Slovenskega 7ma' maškeradna veselica v dvorani S. N. Doma.
G—Slovensko podporno sa-
mostoJno	Q
vesehcav Grdinovi dvorani.
6.—Društvo	Danica št. 34 S. Z plesna veselica v Slovenski delavski dvorani lla Prince Ave.
6—Klub	slovenskih vdov, Plesna veselica v Knausovi dvorani.
7—Društvo	Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
S rTn1 torek~ženski odsek V is't?" maškeradna veselica, U. Dom na Waterloo Rd. '-—Društvo sv. Petra H. K.
Doma V SP°dnji dvorani S> D"
7.—Plesna	zabava v Hrvatskem Narodnem Domu. Priredi Hrvatski politični klub.
7—Oltarno društvo sv. Krilne priredi banket v šolskih
Rd ° SV' Kristine na Bliss 7.
JOHAN BOJER
IZSELJENCI
ROMAN
4	MARC
5.—Društva	Združeni Bratje in Utopians, ples v S. D. Domu.
6.—Društvo	Carniola Tent št. 1288 TM, proslava 20-letni-ce društvenega obstanka, v obeh dvoranah S. N. Doma.
13.—Društvo Orel, telovadba v S. N. Domu.
13.—Društvo Abraševič priredi igro in ples v Grdinovi dvorani.
19.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
19.-20.— Med. D. Zveza, bazar v Grdinovi dvorani.
27.—Velikonočna nedelja— Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu.
27.—Društvo A. D. K. U. V. priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani.
APRIL
2. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
2.—Bluebirds Club priredi plesno veselico v Kalina Hali, 3255 W. 52d St.
2.—Slovenska	Zadružna Zveza, Juniors, priredijo plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
3.—Društvo	Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
2.—Blue Bird Sewing Club, plesna veselica v Kalina dvorani, 3256 W. 52d St.
10. — Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Do-
Ampak kdo bi si bil pač mislil, da se bo ta obisk tako skončal, kakor se je.
Neke nedelje zvečer so sedeli doma v mali sobi in otroci so dražili drug drugega. Oluf je bil najhujši. Podražil je Pavlino malo s tem, da je omenil materinega, ljubljenčka. Sestra je pobesnela, "če boš še enkrat spregovoril o njem, boš okusil tole tukaj 1" mu je zagrozila in pokazala svojo težko pest. "Bog ne daj, kakšno gorjačo imaš!" je rekel spet Oluf, "zdaj vem, zakaj te materin ljubljenček ni maral imeti. S takim morilnim orodjem se ne boš nikoli poročila!" Tedaj pa je v ubogem dekletu zavrelo, dotaknil se je bil pač boleče in pekoče rane. Planila je pokonci in udarila po mizi, da, je pričela posoda plesati. "Ali si znorela!" je zadone-lo od vseh strani. "Sram te bodi," je rekla mati. "Kaj ne poznaš šale!" jo je ošteval oče. Prihodnji dan pa je peljala Ka,-la v stran in mu rekla: "šla bom od doma, oče!"
On je strmel vanjo, tako? Ali je bila znorela?
"Morebiti je že res, da ne bom nikoli dobila moža, zato pa se moram pripraviti na to, dokler je čas. Zdaj imam eno in dvajset let. Zdaj imam tudi jaz pravico do homestead land-a. Peljala se bom v mesto in zahtevala četrt zemlje. Vzela bom tisto, ki leži zahodno od tvojega posestva. Postala bova soseda. Ampak doslej hočem biti sama zase Sicer bosta Oluf in Anders še prisiljena, da me redita na stara leta."
Nič ni pomagalo, čeprav so ji
16.—Društvo	Cleveland št. 1 pridigali mati, oče in bratje m 127 SNPJ,'plesna veselica v I sestre. Od svojega sklepa m od-spodnji dvorani S. N. Doma. j stopila. In prišel je dan, ko ji
17.—Društvo	Struggles 6- * ™>ral Kal pomagati z vol n ustanovitve društva, s plugom in s potrebnimi poslop-
letnica proslava v S. D. Domu. • 24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N MAJ
1.—Slovenski klub št. 27 JSZ. slavnostna prireditev v S. N. Domu.
1.—Dvor Baraga št. 1317, C. O. F. priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani.
8.—Društvo Orel, Materinski dan, v S. N. Domu.
8—Društvo Waterloo Grove, igra v avditoriju S. D. Doma. Po igri ples v spodnji dvorani.
15.—Zbor Zarja (samostojno), pomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
ji. Seveda je imela pravico zahtevati zemljo, saj je bila neporo-
Doma! ičena in imela več kakor eno in j dvajset let.
Socialistični
Tako je živela tamkaj skupaj z neko drugo ženo, ki si jo je najela za pomoč. In pri jasnem vremenu ju je bilo videti, kako sta orali daleč na vzhodu z dvema voloma.
Bilo je prvič, da je eden Kalo-vih otrok odrastel in da je izsilil svoje, kljub očetovi volji. Pa to ni bil nobeden teh vražjih fantov, ampak dekle. Kaj si ni moral ruvati lase in kleti?
Zdaj pa so govorice po far-Zakaj velika
dobila toliko in toliko sekcij na obeh straneh proge. Na severu ob glavni prometni žili je že imela širok pas zemlje preko ogromne dežele, prav do Tihega morja.
Vendar od železnice si lahko kupil zemlje. In zdaj Morten ni imel' več vzroka, da bi še dalje prikrival. Lahko si kupil od njega. Bil je zastopnik železnice v tem mestu. Za železnico je bil kupil one dve četrti od Ho-landca. Za železnico je bil kupil pozneje vse druge farme tod naokoli, železnica je lastnica vseh zemljišč v mestu Nidaros.
Tisti, ki so že obdelali svoje dve četrti, so končno lahko dobili več. Cena ni bila previsoka, nekoliko dolarjev za oral, in treba jo je bilo izplačati v dvajsetih letih. To je bilo zapeljivo. In denar, ki so ga morali plačati takoj, so zmeraj lahko dobili v banki. Banka je rada posojala denar na zemljišča.
Ola Vatneja pa je čudno vznemirilo, ko so nekega dne odprli zganjamo v malem mestu. Kadar je bil tam in je šel mimo nje, je pričelo vreti v njem. Bilo je tako, kakor bi mu bil kdo nastavil past. Pridi, Ola, zdaj boš šel k vragu, Ola! Da, da, morebiti so imeli prav. čutil je, kakor da mora stopiti noter in se napiti kakor žival, ali pa — izprazniti beznico in polomiti krčmarju vse kosti. Notranji pritisk — o da, pač ga je čutil še zdaj. Ni pa se več nabiral v njem mesec za mesecem. Saj ni bilo več tako neskončno daleč do ljudi, našel je sproščenje v tem, kar se je dogajalo okrog njega v poslednjem Času; časopisi, zborovanja in predavanja, železnica, mesto, pravljica z banko in denarjem in z vsemi temi konji in stroji To ga je sproščalo, pritisk ni bil več tako silen kakor prej In z leti je bila Elza, ta čudovita žena, vzgojila v njem druge sile, uglasila njegova ušesa za rahlejše zvoke. Sicer sam ni vedel, ampak ali ni bilo tako? Zdaj pa — zdaj pa je bila krčma tako blizu. Vse, kar je bil pridobil, je bilo izgubljeno. Od prvega dne, ko so prišli sem, se je vršila tiha tekma med starimi naseljenci. In doslej jih je dohajal. Zdaj pa bo omahnil. Tam je stala krčma. Bila je kakor lisičja past, nastavljena prav za njega. Pridi, Ola! Zaupnik ljudi si in na tem da visoko zrasteš. Zdaj pa je konec. Pridi sem, napij se kakor žival, uniči vse!
Seveda je moralo vreti
mah spet oživele
15—Piknik S. N. Doma, Ma-| žitna tvrdka iz Chicaga je pričela graditi elevator v malem mestu Nidaros. In ali ni bil to da bo železnica
pie Heights, na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens.
Grdinovi
D., N. D., D.
20.—Društvo Kristusa Kra-	najboljši dokaz
lja, veselica v S. N. Domu.	kmalu stekla? Zakaj nihče ne bi
27.—Društvo Ivan Cankar,	bil gradil žitno sklad see tako
igra v avditoriju S. N. Doma.	daleč od prometa. Poteirt bi bi-
JUNIJ	lo pac bolje prepustiti larmar-
12.—Skupna društva fare sv. jem, naj sami spravijo pšenico
- 'vso dolgo pot do Northville-a. O nc, tvrdka iz Chicaga je najbrž
na špelkotovih
Slo venski demokratski klub priredi ples dvorani.
9—Klub društev S. N. maškeradna veselica v S.
9;—Ženski odsek S. D. maškeradna veselica v S. fomu,
13—'Društvo	Struggles, ples v spodnji dvorani S. D. Doma »a Waterloo Rd.
„ 13—Dr. Collinwood Home, ,st- 18, priredi maškeradno veselico v Grdinovi dvorani.
14—Slovenski	Sokol, telovadba, po telovadbi zabava, v s- N. Domu.
14.	Društvo Hrvatska Slo-boda, maškeradna veselica v gornji dvorani S. D. Doma.
15.—Politični	shod v Grdinovi dvorani.
28.—Društvo Ivan Cankar, igra y avditoriju S. N. Doma.
27. in 28—Društvo Abraševič, bazar v Grdinovi dvorani.
Vida, piknik farmah.
19.—Društvo Kranj priredi piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
AVGUST
7.—Skupna društva ,fare sv Vida, piknik na farmah.
o
dobro vedela, kaj je delala. Hotela je biti o pravem času na ! mestu, in zbirati pšenico z vseh teh nekaj sto farm, ki so se ve- I
n.iem. Bil je nadzornik v občinskem svetu, preteklo zimo si je bil kupil plašč s krznom in rokavice iz kožuhovine, tako da bi bil dostojnejši videti zraven svoje žene. In kako je že bilo ■ ali ni koval načrtov, kako bo zgradil tukaj na farmi taka poslopja, kakor so bila na Dyren-dalu, in v eni izmed sob bi moral stati klavir, da bi lahko njegova žena sedela ob njem in igrala prav tako kakor takrat, ko je še bila — gospodična? Ampak tam je stala krčma. Vse bo šle k vragu, Ola. Prej si se napil dvakrat na leto, ko si se vozil v mesto. Zdaj pa se boš vsak dan, dokler ne bodo šli k vragu farma, žena in otroci. Da, tam je stala krčma, saloon. Pridi
koliko zob. Nekoč pa je bila lepa gospodična z Dyrendala. Roke so bile zdelane in hrbet zaznamovan od življenja prerijske žene. Vendar nekaj ima, kar nikoli ne bo izgubila, kar je že tolikokrat osramotilo 0}a in česar se ne bo sam nikoli naučil. Da, kaj je bilo res nemogoče? Ali se ni nekaj malega naučil?
"Nekega dne je spet rekel: "Stopiti moram v mesto." "Da, le pojdi," mu je rekla. Starejši otroci so ga nekaj časa spremljali. Ko se je ozrl, jih je videl, kako so stali in gledali za njim. Ne, kako je bila najstarejša deklica podobna materi. In sredi vsega dela jih je Elza utegnila še nekaj naučiti. Gotovo so vedeli več, kakor če bi bili hodili k učitelju Joju.
Proti večeru se je vrnil in otroci so bili že v postelji. Elza je sedela pri svetilki in šivala. Dvignila je glavo in ga pogledala in ni bila prav nič začudena, da se je vrnil popolnoma trezen. Da, ko bi mogel tako dobro prikrivati svoje misli kakor ona.
Nekaj časa je hodil po sobi sem in tja, potem se je ustavil pred njo in rekel: "Poslušaj, Elza — ali bi mi nekaj povedala?" "No kaj ?"
"Da, ampak ne smeš se smejati!"
"Bom videla," in se je lahni nasmehnila.
"Nocoj . . . nocoj sem pretepel krčmarja."
"Vem," je rekla in šivala dalje.
"Ti — ti to veš?" "Učitelj Berg' je bil tam in je vse videl. In bil je pri meni . . . Moral je pač priti in mi povedati."
Kmalu nato je rekel Ola: "Ampak premislil sem vso stvar. Za nadzornika se pač ne spodobi, da bi se pretepal." "Ne, morebiti res ne." "In razen tega pač ne bom mogel pretepsti vseh krčmarjev Severni Dakoti." "Ne, ne, bilo bi preveč celo zate."
"Ampak poslušaj, Elza — morebiti bi bilo mogoče pretepsti jih na drugačen način. Tako, kot se spodobi za moža, kakor sem jaz. Poslušaj, Elza, ali me ne bi hotela učiti predavati??"
Nekaj časa ga je gledala. Ves je zardel v obraz od sramu. Ne, kaj ni bil kakor otrok?
Torej ti hočeš pretepsti krč-marje — s predavanji?" je rekla. In najrajši bi ga bila, objela.
"Da, kaj misliš, da se bom naučil toliko, da jih bom do dobrega pobil ?"
"Da, čemu se ne bi naučil?" Zdaj bi bila pač lahko malo več rekla, si je mislil Ola, ampak potem bi bila drugačna, kakršna je v resnici bila.
Naslednje dni je hodil okrog in spet prepeval. In včasih je sredi dela obstal in stisnil pesti in bil okrog sebe, kakor da bi praznil krčmo. Spet je čutil v sebi pritisk kakor tolikokrat po-
prej, ali zdaj se mu je lahko vdal. Zdaj bo šel in polomil kosti vsem krčmarjem v Severni Dakoti. Ampak le pazite, ne s pestmi, ampak s predavanji. Kačo boš to napravil? Da, zdaj je ailo dobro imeti tako ženo. Elza ga bo morala učiti in bo že kako šlo. O da, bo že kako šlo. Ola je hodil ves dan okrog in ni mogel drugače, kakor da je pel. VII.
Zd^j je žvižgalo dan za dnem nekoliko vlakov skozi naselbino Nidaros. In bil je čudovit pogled, posebno zvečer, videti, kako se vozi ta dolga vrsta voz z razsvetljenimi okni preko ravnine in nazadnje izgine na obzorju. Končno so prišli samotarji v stik s širnim svetom in v nekem novem taktu se je pričelo vse lahkotneje gibati.
O božiču pa se je dogodilo nekaj novega. Prosvetni dom v mestu, ki sta ga bila uredila učitelj Jo in župnikova žena, je moral biti posvečen. In učitelj v zadnjih tednih ni lenaril, ampak je sestavil iz mladih ljudi pevski zbor in jih naučil norveških pesmi, župnikova žena pa je pripravljala veliko presenečenje. Ljudje so si pollpetavali, da ne gre za nič manj kakor za vprizoritev prave g 1 e dalrške predstave.
Plinarna je bila s presenetljivo naglico dogotovljena kmalu po železnici in malo temno prerijsko mesto je dobilo luč. Nekaj velikih žarečih svetilk je svetilo ob temnih večerih daleč preko ravnine. In danes priha jajo ljudje na širokih saneh in ob zvončkanju kraguljčkov. Možje in žene v kožuhovini stopajo s sani — sveži in rdeči od mraza prihajajo skozi vrata. Svetlo, svetlo je zunaj in znotraj. V ve liki dvorani, kjer še zdaj diši po estruženem lesu, gori več plinskih svetilk. In res, v ozadju je oder z zastorom in stene so okrašene z ameriškimi in norevški-mi zastavami.
Prvikrat je bilo, da so se farmarji končno zbrali k neki slav-nesti izven cerkve. In prvikrat so obesili na steno ameriško zastavo. Gledajo na modro polje z mnogimi zvezdami. Tako je, kakor da jih opozarja, da so zdaj člani velike svetovne sile. Norvežani so, da, ampak tudi Amerikarici. Dobili so zemljo od države, volili so predsednika, samo ob sebi umevno morajo razobesiti državno zastavo, kadar praznujejo kako slavnost Zdaj pa se zastor razgrne in predstava se prične, župnikova žena je naučila mlade ljudi tako igrati. Anders iz Skareta je snubec, Siri nesrečno mlado dekle, Jo Berg star učitelj, to vsi takoj spoznajo. Igrajo "Na planini" in videti je narodne obleke, slišati petje gozdnih vil in pesmi o ljubezni in norveški zemlji.
(Dalje prihodnjič) -o--
Po Kanadi lovijo znorelega divjega lovca
Edmonton, Alta, Kanada, 16. januarja. Močan oddelek kanadske policije na konjih je odpotoval iz Aklavika, da, prime nekega ponorelega divjega lovca, Albert Johnsona, ki se je zabarika-diral v nekem podzemskem tunelu, in ga kljub streljanju in dinamitu ne morejo spraviti iz trdnjave. Osem policistov, ki se je vrnilo iz dotičnega kraja, kjer vlada silen mraz ,je pripovedovalo, da se je obleganje vršilo 15 ur, in so policisti oddali nad 100 strelov proti tunelu, ne da bi se Johnson podal. Johnsona iščejo radi poskušanega umora nekega policista, ki je hotel Johnsona aretirati na pritožbo Indijancev, da jim krade nastavljene pasti. Ali potrebuje Amerika svojega diktatorja? Chicago, 16. januarja. Sir Norman Angeli, angleški državnik in pisatelj, je pravkar izjavil, da se nahaja Amerika 100 et za časom ter potrebuje inteligentno diktaturo. Ameriški vladni sistem je počasen in zapleten in se more spremeniti. Toda ne verujem, da bi se kaj spremenilo, je dejal Angeli. Vsak Amerikanec, ki bi bil dovolj inteligenten, da postane diktator, da potegne Ameriko iz njene sedanje gospodarske zagate, bi bil takoj kamenjan.
Naseljevanje v Ameriko skoro ponehalo
Washington, 16. j a n u a r j a. Meseca novembra lanskega leta je dospelo v Zedinjene države samo 2,889 oseb, kar je najnižja število naseljencev v zadnjih 100 letih. Leta 1831 je bilo zadnjič, da je v enem mesecu dospelo sem manj ljudi, namreč 1887. Odpotovalo je v novembru za stalno iz Amerike 11,318 ljudi.
Papež Pij je naročil ameriške avtomobile
Bruselj, 16. januarja. General Motors Co. je dobila naročilo iz Vatikana za devet ameriških ^avtomobilov. In sicer je papež naročil štiri Buick avtomobile in pet Cadillac avtomobilov.
Zopet napad
Ko se je sinoči 16 letna Alma Shafner, 1595 E. 45th St. vračala proti domu, jo je skoro tik njene hiše napadel neki moški, ki je imel revolver. Ko jo je zlorabil, je pobegnil. Dekle se nahaja v bolnici.
MALI OGLASI
Odda se
v najem družinska hiša z osem sobami, poleg La Salle gledališča. Tudi garaža na razpolago. Oglasite se pri Frank Vesel, 787 E. ISSth St. (25)
* Verižne trgovine morajo odslej v državi Wisconsin plačevati poseben davek.
Garaža
se da v najem, 40x80 prostornine. Na 1331 E. 53rd St. Odda se tudi trgovski lokal. Rent $25.00 na mesec. Stanovanje, obstoječe iz štirih sob se odda za $17.00 na mesec. Vprašajte na 5305 St. Clair Ave. (14)
rs te fta te (Es te lea te rss te isg psa te te te te tetetetetetetetetetetetetetetetetetetetetete*»
g	S
I	•	II
if
V
ova rare sv.I&le olteta do tete! "Ampak že-1 jem, Ola, saj si tako izgubljen, J špelkotovih i leznica - kdaj bo stekla želez- j Ola i m tvoji domači	| ■
ni™? Tznraževati Mortena ni| Nekega dne je rekel pri obe- L,
du: "Zdaj pa so odprli tukaj sa-j ^
mca 7 Izpraševati Mortena i imelo smisla. Bergitta se je na-
r, K T nifri? M A KTTRI pravila, kakor da ničesar ne ve,
RAJ ZA LOVCE NA KUBI župnik je samo zmajeval z
V republiki Kubi je ze sedaj giav0. Naenkrat pa se je razpravi paradiž za lovce, kjer se|girila govorica> <]a železniška nahajajo v ogromnih množinah proga že leze preko .prerije, in
jerebice, divji purani, race in 1 da dela na nJ-ej velikanska tru-i Najstarejša hčerka je bila že golobi. Poljedelski oddelek via- ma ijudi< Tudi sem je prišla | dvanajst let stara, bila je podo-de je sklenil sedaj, da zaredi v;truma delavcev in pričeli so zi-i bna materi, in tudi ona ga je deželi tudi večjo divjačino. Na-|dati kolodvor, prav v sredini; mirno gledala, čeprav se je mo-
loon, kakor govore."
"Da, da," je rekla Elza in je bila čisto mirna, ko ga je pogle-dala.	m
O-
In tam so sedeli tudi otroci. g
ročili so prešičev
rala spominjati, kako so ga pri- g peljali iz mesta tako pijanega, j g
pošilatev srn, divjih maiega mesta. In pravokotno lisic in druge take nanj so potegnili cesto, the main
zverjadi, katero so spustili flša j stf-ect, in na obeh straneh so bi-	da ni mogel več stati. Ig
prosto, da se razmnoži. jja na prodaj stavbišča za velike	"Ali si vcdfcla to?" je vprašal g
--0— in male hiše.	Elzo. f
GLAS PREKO OCEANA Zdaj pa nihče rti dobil več	"Da," je rekla kakor prej. In $
Ko govorite po radiju preko: homestead land-a v okolici me-	otroci so ga gledali in so tako j g
oceana, je treba vaš glas raz-	sta. Novi naseljenci so morali
množiti deset milijon biljbnkrat,	spet daleč, daleč v divjino, če so da se vaš glas lahko razločno sli- hoteli dobiti četrt zemlje za-
ši.	stonj. Zakaj železnica je bila
čudno umolknili.
Kako se je bila ta žena izpre- g? menila. Lasje so bili osiveli, lica upadla in manjkalo ji je ne-
bo popolen uspeh,
oglašate v
ako jo
u
v
» If
s g
i I?
I?
B 1?
s
■g
II
ma
TJf
i!
Društva imajo izjemne cene na oglasih!
i i ?!
i ias is® sa ss te isa m isa sr !®s b» *ss lis m »•«	wss m Sa te wb tetetetetesawtssika1
MAM O'FLAHERTY
NOG PO IZDAJI
Roman
MHMIIW1IWIIIHMIWWII aWMMMBHOWM—
Gypo ie ni poznal. Zakaj njena hiša je bila gosposka, vanjo so zahajali samo imoviti ljudje, trgovci, častniki in dijaki, ki so lahko trosili denar. Gypo je poznal samo cenejše bordele, ci-parne, kamor so se hodili zabavat revolucijonarji, zločinci in delavci. Nobeno drugo noč mu še v misel ne bi seglo, da bi stopil sem, kakor se ne bi človek, oblečen v "žabo" domislil, da bi sedel v prednje vrste kakega londonskega gledališča. Nocoj pa je, samega sebe prekosil. Teto Betty je prevzetno gledal s povešeno spodnjo ustnico.
"Piti hočem," je zagodrnjal potihem. Nato se je po kratkem premolku hipoma hripavo zahehetai "in kar je še drugega dobiti."
"Tukaj ne moreš dobiti pijače," je rekla teta Betty. "Najbolje, če greš kam drugam, tukaj samo čas tratiš, ljubi moj."
Teta Betty je govorila v veliki razdraženosti . To je bilo pri nji po navadi tako, ker jo je stalo hudega napora vselej, kadar je poskušala besede pravilno izgovarjati in posnemati "olikani naglas ženske iz boljše družine," zakaj vedno se je trudila govoriti kakor dama.
Gypo se ni zmenil zanjo, niti za zvodnika, ki se je vrnil v sobo in je zdaj s preplašenimi, žarečimi očmi in z obrazom, po-sinjelim od zlobe, slonel ob steni.
"Slišiš," je kričal, "daj vsakemu pijače. Jaz naročim pijače za vse."
Potisnil je roko v žep, potegnil iz. njega sveženj bankovcev ter enega odbral in pomolil teti Betty. Bilo je, kakor da še je zgodil čudež. Teti Betty so se oči zaiskrile. Skoraj nezavedo-ma je stopila naprej, tenke, trde ustnice so se ji smejale, oči so ji sijale od pohlepa. Prsti so se ji skoraj tresli, ko je počasi vzela bankovec. Mrzlično ga je preiskovala pri luči. Gypo se ji je tacaš smejal in jo grozovito po domače naglas in srčno lopnil po plečih. Ona ga je v odgovor samo šegavo sunila s komolcem. Bankovec je bil pristen in je prebil njeno preiskušnjo. Vzdih-rJla je in tlesknila s prsti zvodniku.
"Kozarec za vse," je rekla.
V ženskih grlih se je zgenilo nekaj odobravanja, kakor hitro so videle, da je njegov denar pristen. Nekatere tistih, ki so sedele zase, opravljene za na cesto, so vstale in se mu približevale s smehljajočim dobrika-njem. Celo tiste, ki so bile že domenjene in so sedele lahno trčene moškim na kolenih, so se streznile in zamislile. Prijela jih je čemerna ljubosumnost na tiste, ki so bile še svobodne in utegnejo ujeti Gypa in sveženj njegovih bankovcev. Moški zopet so ga gledali zdaj sovražno in z zavistjo zaradi mikavnosti, ki jo je imel za ženske.
Ena edina oseba v sobi sq ni za vse te dogodke prav nič brigala. To je bila ženska v krznu, ki je sedela v kotu na desni od ognja ter čitala časopis.
Gypo pa je preziral voljne, gole roke, ki so ga skušale objeti, hotljivo zaljubljene obraze, ki so bili od vseh strani obrnjeni vanj, in mehko, zapeljivo šuš-ljanj.e in šepetanje in je nepremično upiral oči v brezbrižno žensko v kotu.
"Pojdite mi spoti," je zagodel.
Odrinil je dekleta od sebe in koračil v kot. Stal je poleg skrivnostne ženske. Težko diha je je zrl od zgoraj na njo. Ona je vrgla izpod trepalnic nagel pogled na njegova kolena. Nato je vlekla iz cigarete, si s palcem in kazalcem pobrala nekaj z rokava ter čitala dalje
švoj list. Druge ženske so molčale in debelo gledale. Moški so se začeli smehljati. "\Jse je zanimalo, kaj bo storila ženska v krznu.
Gypo je sedel poleg nje na tla in se naslonil s hrbtom na steno.
"Ali ti ni vroče v tem kožuhu?" jfe rekel.
Ni odgovorila, Od žensk je prišlo hehetanje.
"Kaj pa kaj pišejo novine?" je nadaljeval Gypo.
ženska ni odgovorila. Eden moških se je tako bučno zakro-hotal, kakor da so mu bila usta že dolgo polna smeha, ki je zdaj nenadoma izbruhnil.
"Strašanski človek! Pojdi stran," je rekel nekdo drug, opo-našaje glas bojazljive fine ženske.
Gypu je obraz pomračil, žile na vratu so se mu groze napele. Prav tedaj pa je prišla pijača. Skočil je na noge in stekel k zavodniku, ki jo je prinesel. Izpraznil je čašo whiskyja, in še eno, in še eno. Drugi so vzkriknili.
"Hej, kaj ijam boš vse izpil?"
"Divjačina."
"Kaj se pa to pravi, da kličeš pijačo za nas, potem pa vse sam požreš?"
"Hej, ustavi ga, Johnny. Vzemi mu pladenj!"
"Pojdite k vragu vsi skupaj,"' je sopihal Gypo. Whisky, pol-, zeč mu po grlu, mu je vzel sapo. "Počakajte, tukaj je še cela šuma."
Izvlekel je še en bankovec ter ga malomarno vrgel teti Betty.
"Na," je zavpil, "pojdi in pri-nesi še pijače."
Nato je med veselim vriskanjem deklet zaporedoma zvrni) še tri čaše, vsako na dušek,' do-čim so ženske okoli njega plesale.
Nenadoma, SG J 6 VSii družba razmahnila v blaznost. Ljudje se vedno na ta način odzivajo skrivnostnemu vplivu nove prevladujoče osebnosti, ki prevrže z eno samo besedo, z eno kretnjo, enim vzklikom svečan in dolgočasen sestanek v skoraj ba-kanalsko veselico. Bila je podoba, kakor da so vsi v sobi čakali samo Gypovega prihoda, da bi se popolnoma prepustili blazno razdivjani orgiji. Vpitje, vreščanje, mlaskajoči poljubi, krohot, vse se je kaotično mešalo v toplem vzduhu te sobe. Vsak moški se je na vse kriplje kosal s svojimi sosedi ,kako bo igral čim večja trapa. Jtflad fant z nedolžnim, rdečim obrazom in lepimi sivimi očmi, dijak, je majavo stal pred ognjem, se nepretrgoma smejal ter se začel slačiti. Drugi, potegnjen dečko, je zagrabil z rokami dekle, se spotaknil in telebnil ž njo na tla, ležal, rulil in jo skušal poljubiti, ona pa se je borila, da bi si oprostila razpletene lase izpod njegove rame. Gypo je vzdignil dve ženski in si ju zadel vsako na eno ramo. Nato je pograbil dve drugi okrog pasa, ju dvignil od tal, si ju stisnil pod pazduho in , začel poskakovati v zrak, pri vsakem poskoku tuleč kakor bik, dočim se je njegov cepetajoči napol goli ženski tovor histerično smejal, ko je bingljal okoli njega.
Ta osupljivi prizor je trajal debele četrt ure, nato pa se je nenadoma končal. Vse je bilo videti do kraja upehano, šele tedaj se je začul preko hrupa glas tete Betty.
"Ali mi hočete spraviti policijo na vrat?" je zavpila.
"že dobro, mamka," je rekel. Gypo, stopil k nji ter ji položil roko okrog pasa. "Ti si čedno dekle. Jaz ti bom tukaj držal red. No, kdo hoče razsajati? Prvemu, ki r-azusti glasno besedo, razkoljem butico."
"Ti, res?" je zakričal fant, ki
se je slačil. Stal je pred ognjiščem v hlačah in spodnjicah s srajcoi v roki. "Jaz te bom vzel v šolo, moj dragi," je nadaljeval ,si potegnil kvišku hlače in vihtel srajco. "Pojdi no sem, jaz te bom naučil, kako se je treba vfesti vpričo gospode."
A nekdo ga je potegnil na zo-fo, preden je mogel kaj naredili. Gypo ga je za trenutek pogledal, nato pa se je zasmejal. Oči so mu žarele. Množina whiskyja, ki ga je popil, mu je krožila po glavi in po udih, kakor bi mu ga gonil stroj. Izpustil je teto Betty in stopil za korak proti sredini sobe. Nato se je ves zdrznil in lovil sape. Bušil je v smeh. Šel je k ženski v krznu, re da bi gledal v njeno smer. Sklonil se je, ovil roke okrog nje, jo vzdignil, da je bil njen obraz vštric njegovega, ter jo poljubil. Njegove neokretne ustnice so ujele njeno desno lice. iskale so njenih ust, pa jih niso mogle doseči, ker se ga je-besno otepala. Omahnil je in jo izpustil na tla. Našel je ravnovesje, se topo zasmejal te si brigal usta ob rokav.
Nastal je napet molk. ženska je stala pred njim vzravnana in trepetajoča. Roke je držala trdo ob straneh, dolge vitke prste je zapognila nazaj. Oblečena je bila z izbranim okusom, imela je črne čevlje, sinje krilo, kratek kožuhovinast plašč, majhen črn klobuk, ki so mu izpod roba silili rjavi kodri. Bila je '"redna ženska, lepa ženska, razen v obraz. Leva stran ji je bila od senec do čeljusti strahotno pokažena. Eno lice ji'je bilo belo, drugo skoraj črno. Levo oko i i je bilo potemnelo in skoraj -•lepo, desno pa je bilo modro., jasno in se je bliskalo od srda. Popaka je segala do kota pri ustih. Sicer so ji bila usta rdeča, usločena in lepa.
Hipoma so se ji zasvetili beli zobje in pljunila je z besnostjo divje zveri v Gypa,
Zdrznil se je. Roke so se mu skrivile v kremplje. Obraz se mu je spaČil, in z glavo je zamajal od leve na desno in spet nazaj, kakor oven, ki. hoče naskočiti sovražnika. Neka ženska. blizu ognja je od groze za-hropla. Toda Gypo ni naskočil Ni se spustil proti ženski, temveč je stopil za korak nazaj in pognal z glasnim šumom sape skozi nosnice. Nato je stal nepremično, z razprtimi očmi strmeč v razi j učeno žensko s spoštovanjem in r a d o v e d n ostjo. Ona je bodla vanj s priprtimi očmi.
"Ti prasec," je hrknila.
Zavladal je mučen molk. Prav vsak v sobi si je bil v svesti, da je blizu katastrofa. Ker je bila soba nekaj minut prej polna šumov razvratnega veseljačenja, je bil ta molk tem strašnejši. Vse je opazovalo Gypa. Njegovo velikansko telo, ki ga je pošastno pretresal zagoneten nemir, je stalo pod žarmo svetilj-ke, visečo izpod stropa. Obraz, ki mu je strmel venomer v žensko, se mu je zdaj pa zdaj izpre-menil v skladu s temnimi in skrivnostnimi predsta,vami, ki so se mu prsi podile po možganih. V enem hipu so se mu prsi nadule, so mu udje odrevene-li. Nato je bruhnila sapa iz njega, čeljusti so' mu skrepenele. Oči se mu razširile. V grlu se mu je začelo gibati. Nato mu je prišel iz nosnic zvok kakor pretrgano smrščanje.
Naposled, ko so čakali dvajset sekund, so se gledalci zdrznili ob nepričakovanem zaključku tega početja. Gypo je buhnil v ruleč krohot. Vzdignil je glavo ter se smejal v strop. Vsi so preplašeni strmeli vanj. Vsi so strmeli v grozi, razen ženske. Kakor v odgovor na njegov krohot je bruhnila tudi ona v smeh, a bil je Vreščeči tenki smeh iz histerije, da so se ji oči hladno svetlikale.
Gypo je svoj smeh na sredi presekal ter stopil k teti Betty. Prijel jo je za roko, pokazal s prstom proti ženski v krznenem plašču ter hripavo šepnil:
"To hočem. Pripravi mi so-
bo. Vzamem jo s seboj. Denarja dobiš, kolikor ga zahte-
"Nikdar!" je kriknila ženska v krznu.
Dela si je roke ha obraz.. Nato je preložila desno nogo za kratek korak naprej ter stala, oprta na to nogo, trepetaje, kakor da jo je postavila na led.
"Nič teh bedarij, Phillis," je rekla teta Betty ter stopila sredi sobe. Z rokami uprtimi v bok je stala pred žensko v krznu ter molila brado naprej. "Naveličala sem se teh tvojih čenč, nič več nisi vredna kot tvoja streha in skleda, in dokler te obdržim, nisi prav nič boljša od vsake druge ženske, ki ima žlico v moji hiši. To si nabaši v svojo pipo, pa pokadi. En možak je toliko vreden kakor drug. Z njim pojdeš."
"To je res, teta Betty," je reklo več žensk s sovražnimi pogledi proti ženski v krznu.
"Sodrga," je zavreščala ženska v krznu, zastopala z nogo in stresala pest vseokrog proti dekletom. "Kakšne blatne duše imate, da ste tako globoko padle. Jaz nisem prostitutka kakor ve, in zato me sovražite. Sovražite me, ker sem olikana ženska in— "
"Ni tako," je kriknila velika, rdcčelična krepka, lepa ženska, z močnimi kostmi, connemarsk-a Maggie po imenu. "Sovražimo te, ker si napihnjena, neizobražena stvar, ki si misli, da je boljša, nego za kar jo je Bog ustvaril; in Bog mi odpusti če pravim — "
"Le pošteno jo daj, Maggie, le," ji je seglo več drugih v besedo; "kar povej ji, kar ji gre."
"Nič ne maram, kar mi rečeš ti, connemarska Maggie," je hrknila tista s krznom, "ti nisi najslabša od njih in — "
"Križ božji," je kriknila teta Betty, ter si nenadoma segla k prsim.
Odmaknila se je proti steni ter kradoma gledala žensko v krznu. Obšla jo je ena njenih zij." Gypo je strmel v žensko s krznom, roke so mu ohlapno visele ob bokih.
"Poslušajte," je povzela ženska,, "nobeni od vas nočem nič hudega. Saj ne morete drugače nobena od vas. Celo tebi ne želim nič hudega, teta Betty. Saj vem dobro, da bi brez tebe stradala ali . . . bila še na kakšnem slabšem kraju. Zdaj sem že mesec dni v tvoji hiši in ti si bila prijazna z menoj. Saj prav dobro vem, da nihče ne more drugača Angležinja sem, čast-nikeva žena, in tako je samo naravno, da imate ve, dekleta, proti meni predsodek — "
"Saj ni tako," je kliknila con-nomarska Maggie; "tvoja na-pihnjenost je tisto, kar — "
"Pusti jo, naj pove svoje, Maggie," je kliknila druga.
"Nisem imela pravice priti sem," je kliknila ženska in bruh-nila'v solze. "K policiji bi bila morala iti in jih — "
"Policija.!" je nenadoma zatulil Gypo ter se zdrznil, kakor da ga je kdo zdramil iz spanja. "Ne maram takih besed. Ogibaj se policije. Kaj hočeš od policije?"
"Nazaj, domov hočem," je ih-tela ženska.
"Odkod si doma?" "Tam . . . tam blizu Londona."
"No kaj pa delaš potem tukaj?"
"Tole sem dobila," je vpila ženska, ki jo je zopet prijela histerija. S trepetajočo roko je pokazala svoj skaženi obaz. "Tole sem dobila pred letom dni. Pehnilo me je v blaznost. Moj mož si je vzel drugo žensko. Jaz sem prodala vse, kar sem imela, in prišla v Dublin. Hotela sem najti dela, sam Bog ve, da res. Pa nisem mogla ničesar dobiti. Nato me je neki moški pripeljal sem. Moj Bog, kakšna sramota, da vam pripovedujem vse to na takem kraju ... le ... "
"^a želiš iti zdaj domov?" je razdraženo zavpil Gypo.
Ni mu odgovorila, samo gle-
dala ga je debelo kakor v osuplosti.
'Koliko ti je treba do doma?" je nadaljeval on. "Koliko bo to stalo?"
Nekaj malega čez dva funta, je odgovorila s tihim-glasom.
"Na," je zavpil in izvlekel denar, "to imaš za vožnjo, eden, dva, trije." Premolknil je in hotel primekniti še četrtega, pa ga je vteknil nazaj. Izročil ji je tri bankovce. Ona se je zdrznila nazaj in debelo gledala denar.
"Nikar se ne boj," je dejal s čudnim, sanjavim glasom. "Vzemi denar in izgini odtod. To ti bo do doma dovoj. Vrni se domov. Tukaj te ni treba. Ne tebe, ne tvojega moža, ne policije. Rajši se varuj policije, ti pravim. Pojdi. Odrini. Izgini odtod." ' i
Z odprtimi usti mu je strmela v obraz in trepetaje naglo pobrala denar. Nato je kriknila, se ozrla okrog sebe ter stekla proti vratom.
"Izgubi se že," je zaklical Gypo za njo. "Izgubi se že."
Vsi so strmeli v vrata, ki jih je zaloputnila za sabo. Vsi so molčali. Nato je spregovorila teta Betty.
"To je že; vse prav," se je muzala, "samo da mi je dolžna dva funta deset. Kdo mi bo to plačal? Je že vse prav lepo, če se kdo — "
"Zapri svoj gobec," je zavpil Gyp«o, "tukaj imaš dva funta. To je dovolj. Zdaj pa mir besedi" Vrgel ji je dva funta, Nato je iztegnil roke. "Katera gre z mano spat," je zavpil, "preden se banka ne polomi?"
■ "Jaz, pogumni moj sokolič," je zavpila connemarska Maggie in planila k njemu. Rumeni kodri so se ji usipali po obrazu in modre oči so ji plesale.
Ovila mu je vrat z rjavimi rokami.
Ob tričetrt na eno je stopil Bartly Mulholland v kuhinjo Biddy Burkove in sedel k ognju. Nihče ga ni nagovoril. On ni
nikogar pozdravil. Biddy Bur-kova je sedela na stolu na drugi strani ognjišča in kadila cigareto.
Biddy Burkova je bila ženska srednjih let s prežečim izrazom v črnih očeh, zabuhlimi rumenkastimi lici in nabreklim vratom Bila je Irka tiste vrste, ki so nagnjene k hipnim strastem, ker so vajene čezmerno jesti in imajo zavoljo tega težave s prebavo. To so ženske nežnega srca, a brez najmanjšega estetskega smisla, ognjevite, prepirlji-ev, divje, radodarne, nedosledne Biddy je bila oblečena v belo bluzo in višnjevo krilo. Sivka-
DESETO POGLAVJE ste lase je nosila po kmetski šegi na tesno nazaj počesane, s prečo na sredi.
V sobi sta bili še dve mladi ženski, ki sta sedeli na stolih, in Jimmy, "prisrčnik," ležeč z desnim bokom na zofi nasproti ognja.
Mulholland se je počasi ozrl po sobi, nato je izpregovoril:
"Ali je bil Gyp Nolan nocoj tu, Mrs. Burke?" je rekel.
Biddy Burkova je počasi od-
kimala, zraven pa pozorno opazovala Mulhollandov obraz. Nato pa, kakor da se je nenadoma domislila nečesa važnega, se je sklonila naprej in nabrala usta v šobo.
"Nobenega moškega ni bilo skozi moja vrata to preklicano noč," je zaregljala s svojim hrapavim glasom. "Ne ene prokle-te steklenice piva nisem proda- -la. To je prava božja resnica. Nekaterim ljudem je Biddy Burkova prav dobra, kadar tiče v , preglavicah in so brez nič, ka- | dar pa jim zapihlja drugačna sapica, se je daleč ognejo. Kaj, kmalu bom v ubožnici, če pojde | tako dalje. Kaj takega še svoj živ dan ne. Dežela gre v nič. | Kaj drugega tudi ne kaže. Saj sem vedela, da jo bodo zavozili v gnojnico s temi svojimi po- | bunami in s tem svojim reglja-njem na policijo. Ne, kakor bi ne bila jaz storila svojega,, da sem pomagala tem fantom, Bog jim daj srečo, ampak fantje, ki so se bojevali, niso tisti, ki poberejo dobiček. Oni že ne, oni. Nikeli ne, to vam pove Biddy Burkova.
■>»
Debeli prešiči naravnost iz dežele
Vseli velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od mesta in jili pripeljemo kamor želite. Meso v kosili, šunke, plečeta, loins in vse druse stvari se dobe vsak torek in petek, koljcmo v ponedeljek in četrtek. Pridite in izberite si sami.
H. F. HEINZ
Vine St., Stop 150 Willoiighby, O.
Tel. WicldilTe 1I0-J-2
■XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXS 3
Maytag
aluminum
Washer
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.
Tel. KEnmore 1282
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401
Engineers Main 4128
Bid*.
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1691

Michael Casserman
18700 Shawnee AVe. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877
1 n
Mrs. Massie in njen soprog, poročnik na Havajskih otokih. Pred nedavnim so domačini kriminalno napadli Mrs. Massie in napada je bil obtožen domačin Joseph Kakawai. Porota se pa ni mogla zediniti glede njegove krivde, radi tega ga je poročnik s pomočjo nekega mornarja vjel in ga ustrelil. Oblasti so poročnika zaprle in bo postavljen pred vojaško sodišče.
Tukaj so trije odlični demokratje, ki so se bili zbrali v Washingtonu, da se pogovore glede letošnje konvencije demokratske stranke. Od leve proti desni so: Al Smith, John Ras-kob in James M. Cox iz Ohio. Slednji je bil kandidat demo-' kratske stranke leta 1920.
! RAZPIS SLUŽBE I
Direktorij Slovenskega društvenega doma v Euclidu, O., razpisuje službo oskrbnika Slovenskega društvenega doma, ki pa mora biti član enega izmed društev, ki so lastniki Doma. Predložiti mora pismeno prošnjo do 30. januarja, v kateri mora navesti svoje sposobnosti. Prošnje naj se izroči tajniku M. DEBEVCU, 20330 Goller Ave., Euclid, O.	<>