NARODNI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta 5tev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele : celoletno ... K 25"— •polletno ... K 12'50 četrtletno . . K 6'30 mesečno ... K 2-10 Ža Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse di'Hge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	,
Posamezna štev. stane 10 h.
Celje, v petek, dne 22. januarja 1909.
Leto i
.Uredništvo:
' ' Šchiileijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
T -i 1 List izhaja-vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri •popoldne.
* i
Sklep uredništva ob 11. uri
dopoldne.
- ' * *
Nefrajikirani dopisi se ne sprejemajo.
111*: * *
..Anonimni, dopisi se ne uva-zùjejo.
Štev. 17.
'-j - -
>.r V	■ -	- r'-»'	r
S čim se pospešuje pri . nas politični razdor?
V Celju, 21. januarja 1909.
Ne povemo svojim somišljenikom in prijateljem ničesar novega, ako jih : obvestimo, da nam očita č. ,,Stxaža'' v Mariboru pospeševanje političnefa „raz dora" med Slovenci. Ni ta očitek ničesar originalnega, temveč že obrabljen kakor vsak slab denar, ki veliko kroži med ljudmi; ne bi se niti veliko bavili z njim samim, ker smo prepričani* da naša. politična javnost še ve, kedaj govorijo gg. duhovniki o razdora; potrebno je pa, da smo si glede „razdora" splošno in glede zveze tega „razdora" s pooblastilu im zakonom za trgovinsko pogodbo s Srbijo posebej na jasnem.
Pomembno glasovanje o poobla-stilnem zakonu za provizorično trgovinsko pogodbo s Srbijo je vzbudilo pri nas šele po zaslugi „Nar. Dnevn." politično pozornost. Nekoliko post fe-stum sicer, a stvar je tako simptoma-tična, da se da tudi sedaj s pridom o njej govoriti.
Pri nas se namreč gode navzlic glasoviti „restaurationi in Christo" in navzlic demokratizaciji političnega življenja, ki pa seveda le počasi napreduje, stvari, ki izzivajo pikro satiro ali z ozirom na naš istinito neugoden naroden ter gospodarski položaj — žalost. Na volilnih shodih po zakotnih vaseh in v znanem mariborskem časopisu se sveto obljublja volilcem neizprosno in dosledno zastopstvo kmečkih interesov; kakor hitro je pa ubogi kmetič oddal svoj glas, ga gospodje „kmečki" poslanci sicer pitajo z lepimi iluzijami, ga pa tam, kjer bi bilo treba vladi pokazati zobe — za skle-dico leče in osebne koncesije prodajo. Vsa načela in vsi kmečki programi odplavajo po Donavi. Oni žalostni prizor od nagodbe z Ogrsko se je po-rnovil pri trgovinski pogodbi s Srbijo.
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje.
Češki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil
Stanko Svetina. Dalja.
^Razume se, da je tako!" je zagotavljal samega sebe gospod Brouček. „Skozi ta hodnik pridem v klet in če niso vrata odprta, lahko dokličem ali s trkanjem privabim Würlla, kateremu takoj zapojem pesem, čemu pusti svojim gostom na potu brez vsake naprave take jame, v katerih si morejo lahko zlomiti kril Vstal je in je otipal hodnik pred seboj. Prvi strah ga je minil m njegove misli so se močno oklenile ene ngodne razlage nenadnega padca. Pa iel je kratkomalo in na srečo brez poškodbe skozi odprtino v klet, in ko l>» moral konečno v njej prenočiti — bi prenočišče na deskah ali na goli, vlažni
Pa kaj govorimo! Sedaj je bil razloček: „Slovenski klub" je sklenil z ozirom na štajerske klerikalce, kateri zaradi narodne strauke niso mogli ,.za" glasovati, da glasuje proti; da jo izostalo pri glasovanju 11 poslancev. to je le „slnčaj", ki se baje dogodi pri vsakem klubu in pri vsakem glasovanju, ako so poslanci tako zna-čajni, da se udajo tisti vladi, proti kateri vpijejo in protestirajo doma na shodih in po listih. Ta nedoslednost, ki se pri naših klerikalcih sumljivo vedno dogaja, je tisti simptom, radi katerega je vredno govoriti o glasovanju za po-oblastilni zakon še sedaj.
Izgovori klerikalcev z „Zvezo južnih Slovanov in bolnim poslancem Je-žovnikom so jalovi. Prvi izgovor ne velja, ker vedo naši ljudje istotako dobro kakor klerikalci, da „Zveza južnih Slovanov" ne obstoji iz poslancev, ki bi imeli vsi enotne narodne in zlasti enotne gospodarske interese, zato je dal klub svojim članom prosto roko pri glasovanju. Slovenski kmečki poslanci v „Zvezi juž. Slovanov" so tudi dosledno glasovali — proti (Roblek, ŠtreKelj in dr. Ploj); g. Ježovnik pa zaradi bolezni ni bil
v zbornici in so torej tozadevni očitki netaktni ter za vsakega pametnega človeka (menda tudi med klerikalci) prazni.
Klerikalci sedaj ne vedo na našo tozadevno ostrj kritiko ničesar drugega stvarnega odgovoriti, kakor da zopet vpijejo o „razdoru" in nas sumničijo, da nočemo „složnega" dela z njimi.
Difficile est---. Ali hočejo gg.
klerikalci, naj v interesu zalepljenja tistega „razdora" molčimo, ako se doma ubogemu našemu kmetu, delavcu in malemu posestniku obljubljajo zlati gradovi, na Dunaju se ga pa na migljaj toliko sovražne nam nemške avstrijske vlade gospodarski ob vsaki priliki oškoduje. Kaj! — bodo zavpili sedaj gg. „kmečki" poslanci „kmečke" zveze:
zemlji ne bilo preveč ugodno, toda grozno bi tudi ne bilo naspati se enkrat v družbi prijateljskih sodov, tako-rekoč v naročju sorodnega živila, prav pod čepom, odkoder bi mogel le roko stegniti in napeljati v usta curek plzenskega. Za kazen neprevidnemu Wüi flu bi užil veliko te ugodnosti in še dolgo bi bil današnji dogodek „na vikarki" predmet vesele zabave. Vkljub temu je svetil pred seboj in srce mu je tolklo, ko se je nestrpljivo oziral v nevšečni temi po prijaznih obrisih sodov. Toda oziral se je zastonj: hodnik je ostal ravnotako prazen, ravnotako ozek in ravnotako neprijazen.
Konečno je ugasnil slednji plamen nade. Zginila je predstava kleti, edina predstava, v kateri se. je kazalo podzemlje prijazno, in na njeno mesto so stopile grozne slike, ki jih je na vso moč odganjal od sebe. Vdrl se je naj-brže v nekake katakombe, v labirint podzemskih grobov pod cerkvijo svetega Vida! Mesto simpatičnih sodov so za-
ali mu nismo izposlovali nekaj nekaj drobtin državne podpore, ali mu ne ponavljamo vsak dan na shodih, po listih, na socijalnih tečajih in na priž-nicah;. zadolži se pri naših, pri kmečkih posojilnicah, pa ti bode poma-gano! — Toda, gospodje v Mariboru, pomislite: kaka je taka pomoč? Kdo je slovenski narod? Ali ne -*-vsaj danes — tisti tisoči slovenskih kmetov, delavcbv in malih posestnikov? In mi naj pustimo, da se ta narod vodi za nos z neko baje narodno politiko, ki pa narodu najmanj koristi . . . Ako mi tako „narodno" politiko ožigosamo, pa baje „pogljabljamo po-politični razdor". Bodite odkriti, gospodje: nakopavamo si, naravno, jezo onih oseb, katere vodijo opisano „narodno" politiko. Ta jeza nam je pa zelo irelevantna. Ako se gotovi ljudje dado tudi iz politične kratkovidnosti zainteresirati za to „jezo" — prosto jim! A bodo enkrat obžalovali svoj čin! Žalostno je, ako ima „Štajerc" priliko take reči izrabljati — in to stori z velikim uspehom — a mariborska gospoda naj skrbi najprej, da ne bode vobče imel prilike izrabljanja! Salus nationis — nam bodi vodilno geslo, ne pa salus kakega avstrijskega minister-stva ali vlade, ki nas danzadnevom obklada z zaušnicami v narodnem in gospodarskem oziru!
Kako silno neprijetna je naša kritika klerikalcem, kaže njih grožnja, da bodo v državnem zboru pretrgali vsako skupno delo z naprednimi slovenskimi poslanci, jfe vemo sicer, kako bi dala kritika političnega lista povod za takšen političen korak stranke, kateri je baje blagor naroda suprema lei: kajti ako želi klerikalna stranka koristnega dela za cel narod, je treba skupnega nastopa in složnega odpora; ako pa žele klerikalci še nadalje živeti z avstrijskimi vladami v divjem zakonu — in skrbeti za se, to se pravi za nekatere osebe in institucije — prosto jim. Njihovo volilstvo menda ne ostane na večne
migljale v njegovi razburjeni domišljiji črvive rakve, preperele obleke, gnjili mrtveci, režeče lobanje in pošastne
mumije---. Od groze so se mu
zježili lasje in nehote se je umikal nazaj.
Kmalu nato se je kazala gospodu Broučku situacija v najčrnejših barvah. Prizadeval se je sicer odpoditi prikazni in se je spomnil na one tajne hoduike, o katerih so pred kratkim tako živo debatirali. Toda tudi predstava je bila kaj malo mikavna. Zgoraj pri steklenici piva, v prijazni družbi se je lahko govorilo o takih hodnikih, toda druga je, tavati po njih v resnici, sam, po polnoči, bogve kje pod zemljo.
Naglo mu je pretresla mozeg zveličavna misel! Da ni prišel takoj nanjo! Saj se more doklicati pomoči skozi ono jamo, po kateri je zdrčal in kjer se je gotovo končevala gorenja luknja, bodisi uekje v vikarčnih sobah samih ali vsaj v njih tesni bližini.
Dalje prihodnjič.
čase slepo ... Mi ponavljamo: vselej smo pripravljeni za slogo in skupno delo, ako služi" v dobrobit narodovo — za skupne grehe pa si ne maramo na-kopavati odgovornosti, tudi na nevarnost, da bo kdo mnenja, da se s kritiko političnih grehov jedne stranke v narodu povspešuje — politični razdor.
Politična kronika.
a Jezikovni boj na Češkem. Uporni podpredsednik poštnega ravnateljstva v Pragi je povzročil Nemcem veliko veselje, a tudi nekoliko sitnosti. Pismo, katero je pisal nekaterim o*dličnim poslancem. baje ni bilo namenjeno za javnost in je prišlo le po indiskrot-nosti posi. Epingerja v „Bohemio". S pismom vred je prišel v javnost ves bojni načrt upornega podpredsednika proti češčini kot „notranjemu" uradnemu jeziku pri poštnem ravnateljstvu v Pragi. Trgovinsko ministerstvo je pripravilo nek odlok, s katerim hoče zopet „urediti" jezikovne razmere pri tem oblastvu. Proti določbam tega odloka sta protestirala oba ministra rojaka, nemški in češki, čeprav prvi ni imel k temu nikakega povoda. Jasno je, da ta še neobjavljeni „poštni odlok" ne bo ustregel ne Čehom ne Nemcem, zato si ga vlada ne upa še izdati. Nemci spravljajo dogodke pri poštnem ravnateljstvu v zvezo z jezikovnim zakonom za Češko ter pravijo, da ako jim v prvem ne ugodi v popolni meri, da se o drugem niti posvetovali ne b ,do. Listi groze na razne načine. „N. Fr. Pr." pravi, da vlada namerava nezadovoljnost Čehov kompenzirati z nezadovoljnostjo Nemcev ter da upa na tak način spraviti jezikovni zakon na pretres nameravane enkete. Če „poštni odlok" ne ustreže Nemcem do zadnje pičice. ne pojdejo tudi na en-keto o jezikovnem zakonu, piše „N. Fr. Pr.". „Pa če bi tudi zastopniki obeh narodnosti prišli na enketo", nadaljuje, „bi se lahko že koj na prvi seji zasukala nje usoda na slabo, ako stoje osnovna načela zakonskih načrtov, katere je vlada pripravila, v prevelikem nasprotju z jezikovnim programom čeških Nemcev. V tem slučajur bi Nemci te zakonske načrte a limine odbili ter bi protestovali proti pjih predložitvi". Temu bi se pridružili, kakor zatrja list, vsi drugi Nemci in usoda enkete in jezikovnih zakonov bi bila zapečačena.
Take odločnosti in jasnosti na češki strani ni. Nemško postopanje pa nam kaže jasno, da se slabotna vlada ne upa ravnati svobodno iu pogumno po diktatu zdrave pameti in dejanske potrebe, ampak da slabotno omahuje in omedleva pred nemškimi grožnjami in se vsed tega ne gane z mesta.
v Državni zbor. Seja 21. jan. Nadaljuje se razprava o dvojezičuosti na železnicah po Češkem. Nujvost Bufiva-lovega predloga je bila odklonjena istotako nujnost Kindermauovega tičoč se iste zadeve. — V razoravo pride nujni
predlog posi. Kaline, zadevajoč preskrbo vdov in sirot v vojaki padlih vojakov. Vsi govorniki podpirajo nujnost predloga. Vojni minister Georgi povdarja, da je v predlogu izraženi želji že itak vsaj deloma ugodeno, četudi so pen-zijski dohodki vdov v vojski padlih vojakov majhni. Omeniti moramo, da so so c. dem. pri tej točki krepko posegli v debato. Češki soc. dem. posi. Pik je govoril sploh proti vojski, ter je dejal da bi bil že čas. da bi se prepiri med -narodi v bodoče razsojali po mednarodnih razsodiščih. Govornikova stranka zahteva, naj se napravi konee dosedanji neodgovornosti ministra vnanjih reči in njegove politike, ki postaja, kakor vidimo, državi večkrat zelo draga in nevarna in naj bode v bodoče parlamentu odgovoren, isto tako naj se prenese pravico napovedati vojsko na ljudski parlament. Priznati treba da sta te dve zahtevi popolnoma v duhu prave ustavnosti.
a Sroija. Kralj je odklonil demisijo Velimiroviča, ker ni bilo mogoče sestaviti drugega kabineta.
a črna gora. Državni proračun sa 1. 1909. znaša 2,906.959 dohodkov in prav toliko troškov. Med troški je izkazanih 207.586 za vladarsko hišo (t. j. skoro jedno desetinkovseh državnih dohodkov porabi knjaz za se in za svojo rodbino!), za vojaštvo 150.000 K, za šolstvo 277.694 K, za «dubovstvo in cerkev 67.460 K, za državne dolgove 240.000 K, za penzije 170.374 K. — Te številke jasno govore, kako odirajo te narodne dinastije vbogi srbski narod, delijo ga na dve „samostojni" državici, v katerih gospodarijo klike in prečijo zdrav razvoj naroda v gospodarskem in kulturnem obziru.
a Bolgarska vlada namerava najeti večje posojilo na Francoskem.
a Turčija. Bojkot proti avstrijskemu blagu traja dalje. Kot izgovor navajajo, da dokler ni službeno znano, da sta se Turčija in Avstrija mirno pogodili, ne morejo bojkota opustiti.
v V Macedoniji so začele zopet razne bande razsajati. V zadnjih dneh je bilo več ljudi iz političnih nagibov umorjenih.
v Japonsko. Vlada je predložila parlamentu nov finančni program, po katerem bode tekom prihodnjih 27 let povrnila 2600 miljonov Jen (6.500 mil-jonov kron) državnih dolgov, v katerih so vračunjeni troški za rusko-japonsko vojsko in za podržavljenje železnic.
v Zadnje novosti. Vojna uprava zahteva za 1909 1. za skupno armado 103.100 rekrutov; od tega števila odpade na Avstrijo 59.024; za avstrijsko domobranstvo znaša letošnji kontingent 18.240 — Na shodu italjanskega di-jaštva na Dunaju je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da je zakonski načrt o „ustanovitvi laške pravniške fakulte na Dunaju absolutno nesprejemljiv, ker Italjani niso s šedežem te šole na Dunaju zadovoljni in tudi ne z določbo o znanju oziroma rabi nemščine na zavodu ter zahtevajo, naj se jim vstanovi popolno vsenčilišče v Trstu in za zadetek vsaj pravno fakulto.
Dnevna kronika.
a „Straža" in narodni trgovci ter «brtniki. Iz trgovskih krogov nam pišejo: „Straža", ki se je v prvih dveh številkah ogrevala za skupno delo z nami vsaj v narodnih stva.eh, je že pokazala svoje kopito takoj v 3. številki pod naslovom: „Slovenskim trgovcem in obrtnikom". V tem članku „Straža" celo poziva k bojkotu onih narodnih trgovcev, ki so naprednega mišljenja. — Žalostna nam majka, ako nas bode ščitila taka „Straža"! — V vsakem
mestu ali trgu imamo navadno po enega največ dva zanesljiva narodna trgovca ali obrtnika vse drugo je navadno nemčursko. Ali naj še potem teh vzajemno ne podpira no, ako je kteri naprednega ali klerikalnega političnega mišljenja? Koga pa potem naj podpiramo? Ali liberalne nemške lntrovce ? Ali želi „Straža" potemtakem našim trgovcem in obrtnikom take uspehe, jo vprašamo javno? Potem je bolje, da se naprej ne pnlimo za naša mesta in trge, ker je bržkone slovenskim klerikalcem nemški liberalec ali klerikalec itak ljubši kakor narodnjak, ki je slučajno naprednega mišljenja. Najbolj smešno-tragična stran celega dopisa je pa, da se v uvodnem članku oznanuje boj trgovcem naprednega mišljenja, ko po mnogih krajih niti slov. trgovca nimamo. Najprej glejte, da dobimo n. pr. v Maribor in druga mesta odločno narodne trgovce, naj bodo potem klerikalnega ali naprednega mišljenja, če bodo le naši, potem še začnite iste z bojkotom tirati v svoj tabor. — Takoj najdete dovolj dela. Dajte sredstva mladim trgovskim pomočnikom, da se naselijo po naših mestih, mi jim ne bodemo nikdar metali polen pod noge nego jih bodemo vselej podpirali. — Nam bi bila, in 8 temj, menim nikdar ne zatajimo svojih načel, da bi bila le slovenska spodnještajerska mesta, najbolj klerikalna, sto in stokrat ljubša kakor najbolj napredna nemška. — Glejmo torej sknpno, da dobimo naša mesta v slovenske roke, da dobimo trgovino in obrtnijo, potem še le se bodemo dotaknili vprašanja, bodeta li isti napredni ali klerikalni. In kdor izmed Slovencev ne stoji na tem stališču bodi si tega ali onega političnega prepričanja ta je škodljivec narodni stvari o Dvojna mera. Znano je, s kako brezobzirnostjo zasledujejo naše „nepristranske" oblasti vse one slovenske uradnike, ki se npajo javno priznati svojo narodnost, znano je, s kako inkvizicijsko natančnostjo preiskujejo vsako naše politično, da celo zabavno društvo samo radi tega, da bi se prepričali, če se udeleži tudi kak državni uradnik društvenega gibanja. In če ga zasačijo? Najlepši dpkaz je slučaj bivšega avskultanta gosp. dr. F. Lašiča. Radi tega, ker je na Kranjskem opozoril slovenskega župana, da se naj poslužuje svojih pravic, radi tega je bil izb ac njen iz državne službe. To se je zgodilo Slovencu na slovenskih tleh, v deželi, katera je njegova domovima. In Nemci? To je pa drugo. Nemški uradnik, mož, kateri je bogve kje doma, njemu je dovoljeno na najnesramnejši način izzivati, se udeleževati vseh Slovence še tako sra-motečih slavnosti. On sme svobodno javno delati za ponemčevanje Slovencev, se sme javno udeleževati, da, celo voditi vso pangermansko gonjo proti nam. Eldorado v tem oziru je Maren-berg. Kaj si je upal c. kr. svetnik Roth, o tem danes nočemo govoriti. Kot vzgled delovanja te vrste c. kr. uradnikov hočemo samo omeniti, kaj piše „Marburger Zeitung" z dne 12. t. m. o „delovanju" ravnokar umrlega c. kr. davčnega kontrolorja Alojza Freun-da. Pravi, da je bil: načelnik „Süd-markine" podružnice za Marenberg, govornik (Sprecher) nemškega ljudskega telovadnega društva, tajnik protestantovske fare, častni član zveze „Germanov" v Ptuja. Kaj je moral ta človek delati, govoriti, da je postal vse to? To nam poroča „Mar-burger Zeitung" najlepše, ki pravi, da žaluje celi Spodnji Štajer po tem „Muster redlicher und treuer deutschvölkischer Pflichterfüllung und Gesinungsfestigkeit". In kako se naj primerja delovanje tega človeka
— tujca, ki je na celi črti versko kakor narodno skušal Škodovati našemu narodu z delovanjem g. dr. Lašiča? Slovenca — domačina napodila je „nepristranska" vlada radi malenkosti iz službe, Nemca — tujca je povikšala vkljub žalitvam domačinov tako, da je postal že v mladih letih kontrolor. O kakem discipliniranju seveda ni govora. Poslanci! Tukaj je Augijev hlev!
v Narodnostni sporazum na Avstrijskem. Frankobrodska revija „Das freie Wort" piše v svoji 1. letošnji januarski številki o narodnostnem sporazumu (v članku : die slawische Offensive) sledeče: Ali je narodnostni sporazum) na Avstrijskem mogoč ? Seveda. Saj je že izdelan mirovni progrem. Ta program se imenuje narodna autono-mija na podlagi teritorijalne združitve vseh narodov. Stare šarteke iz preteklosti, „kraljevine in dežele", kate. e se ljubosumno branijo, se morajo brezobzirno vreči v ogenj. Zato ker se skrivajo v njih vsi mijazmi razpora. Čez meje sedanjih kronovin morajo tvoriti člani enega in istega naroda jedno in isto narodno taborišče z narodno upravo, narodnim obdačenjem, narodnimi izobraževalnimi zavodi. Sknpni državi se smejo prepustiti le naloge osrednje u-prave, armade, diplomacije in sodnije, kakor tudi naj odobrava sknpni parlament le državni proračun. Vse druge zadeve spadajo pred narodne parlamente in se lahko tam brez prepirov rešijo. Res je, da se ne more prehod z našega sedanjega policijskega državnega sistema k tem narodnim nacijo-nalnim samoupravnim korporacijam v jednem dnevu storiti, res je, da bode še-le praksa učila, katere zadeve se naj nacionalizirajo in katere ostanejo skupni državi. Toda to temeljno načelo odobravajo danes le Nemci in socialisti, medtem ko se borijo proti njemu oni, ki pridejo pri sedanjem kavsu na svoj račun ali pa žive od žepov bogatejših narodov. In to seveda danes vsi Slovani, ki se dado najraje od Nemcev vzdrževati. Toda preprečiti vse-jedno ne bodo mogli narodne avtonomije, če se bodeta enkrat odločila za njo vlada in dinastija — in k temu bode prišlo, tako upamo, dokler je vobče misliti na mirno rešitev narodnostnega vprašanja v Avstriji. Račnnim se k optimistom, ki na naši neznansko komplicirani in vendar neznansko elastični državi ne obupajo; mislim tudi, da bodo konečno zmagali pametni in dobrovoljni državljani nad zabitimi in hudobnimi. (To smo seveda mi Slovani.)... " Ta odlomek članka, ki je bil napisan na Dunajn, kaže prav jasno, kako daleč smo dejanski še od antonomije. Kajti ako hočejo Nemci v takih mislih sklepati o autonomiji, se ne bodemo nikoli mirnim potem sporaznmili ne mi, ne Čehi ne noben slovanski narod v Avstriji. In če do pomirjenja ne pride (vprid Nemcem), napoveduje člankar omenjene revije konečno obisk „prijateljskih" pikelhavb na čeških bojiščih.
o Bojkot zoper avstrijsko blago na Turškem preneha, kakor je boj kotni sindikat to obljubil velikemu vezirju, baje že z današnjim dnem.
o Ruski mornariški minister Dikov je iz zdravstvenih ozirov odstopil. — Car je demisijo sprejel. Naslednik je kontreadmiral Vojevodski.
o Privatna agrarna in komercijalna banka za Bosno in Hercegovino se je 10. t. m. osnovala v Sarajevu in se otvori prihodnji teden.
d Veteranske uniforme za cestne pometače. Iz Prage se nam poroča: Veteransko društvo v češki občini Ričan bi. Prage je soglasno sklenilo, da se razide, uniforme pa da daruje občini za cestne pometače. Vzrok tega sklepa so novi predpisi glede oboro-ženja in nredbe veteranskih društev.
V kratkem bodo sklenila tadi druga češka veteranska društva enake sklepe.
Štajerske novice.
v Poralejeva zadeva v državnem zboru. Poslanec dr. Korošec in tt so stavili včeraj na vodjo finančn. mini-sterstva interpelacijo zaradi tatvine dokumentov pri predsedstvu finančn. ravnateljstvu v Gradcu. Dr. Povalej finančni komisar v Mariboru, je prišel v disciplinarno preiskavo in je poslal akte, ki bi naj služili v njegovo opravičilo, na deželno finančno ravnateljstvo v Gradcu. Pozneje ga je „Marb Zeit." hudo napadla, vsled česar je vložil proti listu tožbo. Rabil je akte «a svojo pravdo in jih je zahteval od finančn. ravnateljstva nazaj. Pri tem se je pa skazalo, da jih je med tem nekdo ukradel. Interpelantje vprašajo vodjo finančnega ministerstva, kaj je s to zadevo ?
b>Štajprska sekcija avstrijskih industrijalcev poziva s posebno okrožnico nemške industrijalce na Štajerskem, naj se proti bojkotu branijo s tožbami posameznih listov in oseb, ki napeljujejo k bojkotu. Graški „Tag-blatt" seveda pritrjuje — a nekaj vrstic dalje sam imenoma hujska proti češkemu trgovcu Vaclavn Hludjr-ju v Pragi, kateri trguje z naravoslovnimi preparati. §§ 278, 301 in 302 veljajo po mnenju Nemcev in nemških državnih pravdnikov samo za Slovence in Čehe . . .
d Nad Hribarja se je spravil mariborski „Slov. Gospodar" . . Mi smo včeraj priobčili Hribarjev govor o tej zadevi v ljublj. obč. svetu in pripomnimo, da se je tudi ljubljanski „Slovenec" potrudil popraviti tozadevne besede dr. Šusteršičeve v deželnem zboru. Značilno je pa za „slovenske" klerikalce, da zagovarjajo raje nemško vlado in verjamejo več nemškim listom ko človeku, o čegar narodni odločnosti in narodnem delu še dosedaj nikdo ni imel niti dvoma. Hnjskarije „SI. G." so tembolj obsojanja vredne, ker jim je duševni oče — dnhovnik dr. Korošec.
d Slovensko občinstvo v Celju in okolici opozarjamo na plesni venček „Slov. trg. društva" v Celju (Narodni dom), kateri se vrši na Svečnico dne 2. februarja. Svirala bo vojaška godba 17. pešp. v Celovcu.
d Celjski nemški gimnazijci, ki se hodijo v okolico sankat, se napram občinstvu skrajno nespodobno, vprav pobalinsko obnašajo. — Ne bodemo preiskovali, kedo jim sploh daje pravico, občinstvo na izvanmestnem terenu nadlegovati s tem „rodlanjem" marveč mi g. ces. svetnika in ravna-, telja Profta prav resno pozovemo, da te fantiče ostro zrahlja ter jih zavrne v meje dostojnosti.
d Celjska davkarija je še vedno brez napisa. To je za nas narodno žaljivo, ker si gospoda ne npa napraviti vsaj dvojezičnega napisa — in je tudi nepraktično, ker ljudje ne vedo kam. Ali bo treba dregati na višjih mestih?
d Porotne obravnave v Celju delajo na Slovenca mučen utis, ker gg. porotniki govore s sodnim dvorom nemški in tndi v mnogih slučajih med sabo. To je narodna mlačnost, ki zaslnži odločno grajo. Tudi nekaterim gg. slov. odvetnikom bi priporočali nujno doslednost v rabi slovenščine! — Pač pa je na drugi strani treba omeniti, da so porotniki letos v prvič prisegali slovensko.
d Tissovo hišo v Maribora je sedaj kupil nek nemški konsorcij. Nameravali so jo kupiti slov. klerikalci.
d Ob& volitve v Slov. Bistrici se vrše prih. mesec. Nemci se boje sa 3. razred.
d Pečnakovo posestvo na Te-harjih je knpila nemškutarska dočina. škoda za lepo posestvo, ki bi lahko prišlo v slovenske roke!
? Ha včerajšnjem sejmo v Te-barjih razvila se je zelo živahna kupčija Lahi in Židje pokupili so skoraj *so živino. Na celjski železniški postaji «e je je oddalo petdeset vagonov. Bila je že trda noč, ko z nalaganjem še niso tili gotovi. — Kmetu ki gleda to od-vaianje živine z dežele, se sili na ustnice težko vprašanje: Kam bodemo letos «pomladi in poleti za vozno in molzno -govejo živino?
d Italjan j« šel s telleol Na včerajšnjem sejmu v Teharjih je bil oškodovan posestnik Jože Petaner iz Šmarja pri Jelšah z» 120 kron. Prignal je dvoje živinčet na sejm in prodal vsako dragemu kupcu; pogodili so se, da bode dobil denar v gostilni pri li-koto. Od jednega je dobil denar, drugi pa jo je pobrisal z neplačano telico v Videm na Laško. Orožništvo ima že xelo zadevo v rokah in Petauer dobi skoro gotovo svojo telico nazaj.
v Podpora po suši za Zg. Štajersko. Vlada je znova dovolila za Zg. štajersko podporo za krmo v znesku J00 tisoč kron. Na Sp. Štajerskem je pred kratkim sicer prišlo še nekaj sena in slame, pa ne verjamemo, da bo zadostovalo.
v Ponarejen denar. V Središču so .prijeli moža, kateri je menjal v trgu B komadov po 50 kron. Narejeni so precej slabo in se hitro poznajo, ker so zelo bledi. Mož je iz Gorice.
d V spomin na 26. jannar 1905 (takrat se je ponesrečilo mnogo rudarjev) prirede trboveljski rudarji dne 34. jan. t. 1. ob 3. uri pop. javni obhod od gostilne J. Božiča v Loki št. 54 na pokopališče v Trbovljah, kjer se bodo položili med slavnostnim nagrobnim govorom venci na erobe. Godba bo svirala žalostinke.
d V Polzeli je zmrznila J. Turn-šek. To je tukaj že drugi slučaj žrtve alkohola. Če bi se takoj vse potrebno ukrenilo, bi se še mogoče dalo rešiti nesrečnici življenje.
d Za župnika na Planini (novoustanovljena župnija) je imenovan ta-mošnji provizor Franc Gärtner.
d Rektor graške nnlverze in table slovanskih akad. društev. Rektor graškega vseučilišča je dal na črni tabli nabiti razglas, v katerem naznanja, da bo dal iz avle odstraniti table vseh akäd. društev, če bo kdo (to se pravi nemški burši) vbodoče poškodoval table slovanskih ali italj. akad. društev.
d Organizirani železničarji v Celju prirede dne 7, februarja plesni venček pri „Zelenem travniku".
d Ogenj je v Zabukovci pri Grižah 18. t. m. popoldne upepelil posestniku in lovcu Janezu Oblaku hišo. Zgorelo je bankovcev za 200 K, slanina in nekaj svinjine. Ker ni b}lo vetra, ogenj ni segel na gospodarska poslopja. Pri gašenju so vrlo pomagali rudarji bližnjih premogovnikov.
v Z bičem je ndarll ptujskega trgovca v Ptuju znanega „Nemca" Jo-tefa Kazimirja nek voznik iz okolice. Udarec je bil baje tako zdaten, da je Kazimir navzlic klobuku ranjen na glavi. —
v Bogata beračica. V stanovanju neke 82 letne starke Schleffer v Gradcu, katera je uživala podporo od občine in «o jo pred nekaj dnevi prepeljali v mestno bolnišnico kot siroto, so našli hranilne knjižice za 46 tisoč kron in mnogo zlatnine ter srebrnine. Schleffer je imela nekoč zastavnico, a je takrat nabrano premoženje skrbno skrivala.
d Nepoboljšljiv tat. V sredo se je splazil bivši kočijaž Robin, doma iz Partiuj v lenarčkem okraju, v neko
hišo v Ormožu in hotel ukrasti iz kov- i čega hranilno knjižico, glasečo se na 472 kron in 66 kron gotovega denarja, pa so ga še o pravem času zalotili in spravili zopet v kajho. Robin je ravnokar odsedel dolgo kazen v Vacu na Ogrskem.
d Zavetišče za obrtne vajence ustanovi drnštvo za mladinsko oskrbo v Mariboru. Mestna občina mu prepusti prostore pri tleh v Kučerovi hiši pod pogojem, da se izvoli knratorij, v katerem bode zastopana tudi mestna ODčina.
d Proti novemn živinskemu sejma v Kostrivnlei je vložil ugovor mariborski obč. svet, ker se boji oškodovanja mariborskih živinskih sejmov.
b Srečni poročnik. Nek poročnik v Graden je dobil decemberski glavni dobitek turških srečk v znesku 600 tisoč kron.
d Nemški veteranski blagajnik Karl Mayerhof er poneveril je pri veteranskem koru v Gradcu v teku enega leta čez 5000 kron. — Kakor se vidi, so poneverjenja pri naših Nemcih na dnevnem redu.
tajske novice.
b Podpora Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Občinski svet ljubljanski je dovolil „Slov. filharmoniji" 20.000 K podpore pod pogojem, da goji koncertno, promenadno in koračno glasbo.
b Belarjevo mesto. „Slov. Narod" poroča, da je vodja naučnega minister-stva Kanéra obljubil županu Hribarju, da se razpiše vsled Belarjevega imenovanja izpraznjeno mesto za kemijo na ljubljanski realki.
b Okrajna posojilnica v Krškem je kupila posestvo V. Gödelna, v kateri hiši je pošta, za 36.000 kron in se je preselila tja s svojo pisarno.
b Ljubljanski deželni poslanci prirede v nedeljo 24. t. m. velik političen shod v „Mestnem domu" v Ljubljani.
b Mestna hranilnica - toži „Akademijo" za povrnitev meničnega dolga v znesku 900 K.
v Smrt vsled električnega toka. V Radečah pri Zidanem mostu je našel v sredo ob 2. uri pop. uradnik avstr Siemens-Schukert tvrdke za inst. elektr. naprav smrt. Pri reviziji električne naprave se je dotaknil 500 volt nočnega električnega toka, kateri ga je na mestu ubil. Truplo nesrečnega 30 let starega moža so prepeljali v Gradec.
Primorske novice.
o Kaj pravi vladni list o Trstu 1
Vladni „Fremdenblatt" je prinesel dne 20. t m., ko je vlada vložila v drž. zbornici zakonski načrt za ustanovitev italijanske fakultete na Dunaju, članek, s katerim se utemeljuje vladna predloga. Pravi med drugim: „Na Dunaju prebivalstvo ni italijanskim dijakom nenaklonjeno. To bi pa ne bil slučaj, če bi se poskusilo italijansko pravno fakulteto ustanoviti v Trstu. Trst — če tudi v njegovem sedajnem življenju in sliki mesta prevladuje močno italijansko bistvo — vendar ni čisto italijansko mesto; če se tudi ne oziramo na popolnoma slovanski teritorij, je vendar tudi že pravo mestno ozemlje prepojeno z narodno delavnim, gospodarsko se dviga j očim slovenskim elementom. Pravna fakulteta v Trstu bi imela kot naravno ozadje Dalmacijo, Istro, severne okraje Goriške, morda celo Kranjsko in Sp. Štajersko. Od tam bi — o tem ni dvomiti — prihajale množice slovanskih dijakov na tržaško fakulteto, ker bi slovenske stranke gotovo najživahnejše agitirale za to. Praske in spopadi na tej fakulteti bi bile naravne posledice".
Tako sodi vlada o Trstu. Priznava napredek tržaških Slovencev, o katerem smo mi govorili že včeraj.
Društvene vesti.
a Za „Sokole" in udeležence ma-škarade celj. Sokola 1 Vsak pondeljek in petek se vrše v mali dvorani „Narodnega doma" v Celju plesne vaje za „Češko Besedo". Začetek vsakokrat ob 8. uri zvečer.
a Odbor „Dijaške kuhinje v Celju" se zahvaljuje za 100 kron, katere je prejel od narodne zbirke naprednih narodnih akademikov v Celjn.
a Ciganska godba 11 V soboto, 23. t. m. ob 8 uri zvečer priredi ciganska godba domači plesni venček v gostilni pri „Divjem možu" na Zgor. Hudinji pri Celju. Vstopnina 50 vin.
a „Kmetijsko bralno društvo"1 v Ložnici pri Žalcu priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 31. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Jošta na Ložnici. Na sporedu je med drugim poučni govor g. Goričana o kmetijstvu ìb volitev novega odbora.
a Slovensko pevsko društvo „Vran-ska Vila" si je na svojem rednem občnem zboru dne 6. prosinca 1909 izvolilo sledeči odbor: Ivan Kramar predsednik, Luka Stober podpredsednik, Iv. Brinovc tajnik, Ernest Brezovšek, blagajnik, Franjo Junger gospodar, Ivan Golob in Franjo Ocvirk odbornika, Josip König in Anton Cizaj odb. namestnika.
a Prostovoljna požarna bramba v Družmirju pri Šoštanju ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, dne 31. januarja 1.1. ob 3. uri popoldan v gostilniških prostorih Martina Rotnik v Družmirju z običajnim dnevnim redom. Izvršujoči in podporni člani pridite mnogobrojno!
o Narodna veselica v Gotovljah se vrši v nedeljo 24. t. m. ob pol 5. uri pop. v prostorih g. Mihaela Jošta. Na sporedu so gledališke igre, petje in tamburanje.
o Biežiški Sokol ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 31. jan. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu z običajnim sporedom. Vabila se posebej ne bodo razpošiljala.
o Odbor „Brežiškega Sokola" naznanja, naj se dotični, ki še niso dosili vabil za kostumni venček dne 2. svečana, oglasijo pri društvenem tajniku br. Jos. Boecio v Brežicah. — Vsak vabljenec se lahko udeleži ko-stumnega venčka v navadni prome-nadni obleki.
o 'Kmetijsko bralno društvo pri Malinedelji ima dne 31. t. m. svoj redni občui zbor ob 3. uri pop. v pr«-storih gostilne g. Senčarja. K mnogo-brojni udeležbi vabi odbor.
o „Ptujski Sokol" priredi na dan 6. svečana t. 1. prvi Sokolski venček v prostorih Narodnega doma v Ptuju v prid zgradbe tukajšnje sokolske telovadnice. Slavna društva naj se blagovolijo na to prepotrebno prireditev ozirati. P. n. občinstvo se prosi, da blagovoli oprostiti, če bi se prihodnji teden pri razpošiljanju vabil koga pomotoma prezrlo, kar je pri tolikem številu lahko mogoče. Vstopnina za osebo 1 K, za obitelj 2 K. Toaleta prome-nadna. — K prav obilni udežežbi vabi odbor.
o „Kmetijsko bralno društvo v Framu" priredi v soboto, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer veselico. Na vsporedu je gledališka igra, petje mešanega zbora, solo-petje s spremljevanjem na pijanino in zbora ter prosta zabava. Prijatelji petja, igre ter vesele slovenske družbe dobrodošli!
o Slovensko akad. društvo „Slovenija na Dunaju ima IV. redni oočni zbor v soboto dne 23. t. m. v „Budje-joviški pivnici", VIII. Adlerstrasse, z običajnim sporedom. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
o Slov. akad. društvo „Ilirija" a Pragi ima III. redni občni zbor dne 22. prosinca 1909. ob 8. uri zvečer v prostorih „U Pokorn^ch" Ječni ulica.
Po svetu.
v Železnica čez Ture sene otvori pred 1. jul. t. L
v Edini sin slavnega francoskega kemika Pašteurja je v 57. letu umrl. Bil v diplomatski službi.
o Umrl je včeraj 11. t. m. grof Hompesch, član nemškega državnega zbora, vodja centruma. — Umrl je v Rimu bivši šef italijanskega generalnega štaba general Saletta. Bil je av-striji prijazen.
b Vojna mornarica se poveča letos za 14 Štabnih podčastnikov, 274 podčastnikov in 577 mož. Leta 1910. in 1911. se pomnoži vojna mornarica za 1650 mož, tako da bode imela 1. 1911. svojih 14.000 podčastnikov in mornarjev.
b 200 miljonov za Bosno? Bel-grajski „Mali Žurnal" poroča, da je slovansko dobrodelno društvo v Moskvi ponudilo Srbiji 200 milijonov, da ponudi Turčiji večjo odškodnino za Bosno in Hercegovino kakor Avstrija.
b I milijon 408.184 lir je dobil dozdaj na prispevkih za ponesrečence v južni Italiji papež.
b Predsedniku Združenih držav i Severni Ameriki se zviša plača od 75.000 na 100.000 dolarjev na leto.
a Metuzalemovo starost je dosegel Martin Svetenovié v vasi Rovišče v okraju Kruševac na Srbskem. Star je 143 let, a je še vedno živahen. Le eno ga žalosti: izgubil je 2e zadnji zob.
a Pisma pod šifro so prepovedana v Belgiji. Ministerstvo je to zategadelj odredilo, da bi se vzelo občinstvu po-hujšljiva navada pisati ljubimska pisma pod šifro. (!)
v Težke kazni za zakonolomstvo. V zbornici države New-York je predložen zakonski načrt, s katerim se kaznuje zakonolom8tvo z 10 do 20 let kaznilnice. Zakonski načrt zahteva, da ima vsaka civilna tožba zaradi zakonolom-stva takoj služiti javnemu obtožitelju za predmet kazenskosodne preiskave zoper krivi del.
v Prvo naročilo lesa iz Italije je prišlo te dni. Naročenega je 40.000 kubičnih metrov jelševega lesa v vrednosti okoli 1,400.000 kron.
v Vojvoda abruški bi se rad poročil z ameriško miljonarko Mis Elkins, a mu to brani njegovo članstvo kraljevske italjanske hiše. Zato je prosil Viktorja Emanuela, naj bi smel odlo-iožiti to članstvo in tudi naslov mornariškega kapitana. Kralj ni dovolil.
v Zopet šolski štra[k na Češkem? Češki rudarji so na nekem posvetovanju sklenili, da se vprizori zopet stavka čeških otrok na zapadnem Češkem, če vlada ne zvrši svoje akcije glede manjšinskih šol do 1. marca t. 1.
v Slovanska umetniška razstava. Sloveči poljski pisatelj Henrik Sien-kiewiez je sprožil v listu „Swiat misel, naj bi se 1. 1910 o priliki jubileja petstoletnice grunldvaske bitke priredila v Krakovu slovanska umetniška razstava. Sienkiewicz se nadeja, da se poprimejo te misli vsi slovanski narodi. Če se pomisli, da nadkriljujejo Slovani v nekaterih strokah umetnosti druge neslovanske narode, nudila bi projektirana razstava najboljši vžitek. Za gotovo, ker bi hila zgolj kul urnega značaja
o Kapitalizem kot uničevalec ljudske rase. V antropologičnem društva v Washingtonu je predaval na podlagi obsežnega materijala George Stetson o uplivu veleobrti na raso. Po štetju iz leta 1906. je bilo na Angleškem 109.068 tovarn s 41/s milijoni delavcev, od katerih je bilo 71% žensk in otrok, na Škotskem se je naštelo 68% ženskih delavcev. Stetson je govoril o nevarnostih v raznih tovarniških podjetjih in je označil pralnice kot najnevarnejše. Zelo slabe so tudi razmere v mlinih za pavolo, kjer je ozračje vlažno in vsebuje veliko množino ogljikove kisline, ki doseže včasih 50 do 100 prostornih delov, dočim po tava dovoljuje, da sme ozračje imeti lé 9 prostornih delov ogljikove kisline izmed 10.000. Le malo mlinov odgovarja zdravstvenim predpisom. Zarod teh tovarniških delavcev se slabo razvija, otroci zaostanejo na teži in telesni rasti ter pogosto trpe na takozvani „angleški bolezni". Ameriški nčenjak trdi, da te razmere povzročajo izprijenost angleškega ljudstva. V Sheffildu znaša že umrljivost otrok 236 ud 1000, in take razmere vladajo v vseh vele-obrtnih krajih. Toda Angleška ne ukrene ničesar, da bi se prišlo tem v nebo kričečim razmeram vokom; nasprotno se razmere še vedno slabšajo. Predavanju je sledila v omenjenem znanstvenem društvu zelo živahna de* bata.
SIIZI
v Naraščanje nemškega ..Schulve-rèina ' . 338 novih podružnic se je osnovalo v i. 1908, Samo ženskih in dekliških podružnic je na novo osnovan ih 36 In mi se še čudimo, če germanizacija tako naglo napreduje!
v Vulkanski izbruh na Filipinih. V provinci Tajabaš na filipinskem otoku Luzon je bruhal vulkan Lagnas in je napravil veliko škodo. Uničil je vso žetev in ceste.
o Madžarizacija na Hrvaškem. Vr-, hovni ravnatelj ogrskih državnih železnic je izdal okrožnico, v kateri poziva vse železničarje, ki službujejo na hrvaškem teritoriju (!), naj prosijo za premeščenje na ogrske postaje, da se tekom 2 let nanče madžarščine kot službenega jezika, kakor .predpisuje železniška pratrmatika.
d Svoboda na Ogrskem. Dne 10. m. m. so hoteli zborovati rumunski socijalui demokrati v Aradu, a v zadnjem trenutku jim je policija zborovanje prepovedala, češ daiji jfti znana romunska soc. demokratska stranka. Ker so pa udeleženci hoteli na vsak način rešiti dnevni red, so sklenili zborovati v bližnji šumi, a jih je; pre-, gnala zima. Zborovanje se je potem vršilo med vožnjo na železniških vozovih. Sedaj so izdali o istem izvestje. Vso vladno nasilje torej ni nič pomagalo.
rftNM»lOfl<
»r. ; :
Najnovejšo brzojavna in < telefonica poročila.
Razpust veteranskega društva.
o Ljubljana, 22. jan. Vlada je razpustila tuk. veteransko društvo, ker je sklenilo podariti za ljubljanske žrtve z dne 20. sept. 1908. 200 K. Pričakuje se, da bodo vsa slovenska veteranska društva izvajala konsekvence in se sama razpustila, posnemajoč češka vet. društva, ki so podarila svojo uniformo cestnim pometačem.
„Laib. Zeit" zagovarja kranjsko šparkaso. Stališče klerikalcev do kr. špar.
v Ljubljana, 21. jan. (Tel. por. Nar. Dn.). Današnja „Laibacher Zeitung" na dolgo in široko zagovarja Kranjsko šparkaso proti izvajanjem posi. dr. Oražna v kranjskem deželnem zboru. Ravnateljstvo zatrjuje, da ni res, da je Kranjska šparkasa blizu propada. Vidi se pa, da je Oražnov govor zadel Nemce v živo. Sicer jim pa že gredo na pomoč kranjski klerikalci. To se vidi iz dejstva, da so klerikalci opustili namero ustanoviti „občiusko hranilnico" za celo deželo v Ljubljani, katera bi iztrgala Kr. šp. zlasti cerkveni denar. Ustanovitvi te hranilnice se je baje najbolj upiral dr. Šušteršič, kateri se boji za „Ljudsko posojilnico", ki je njegova najboljša materijalna in politična opora.
Shodi v Ljubljani.
b Ljubljana, 21. jan. (Telef. por. „N. Dn ") V nedeljo se vršita v Ljubljani dva shoda: prvi ob pol 11. uri dopoldne v „Mestnem domu." Poročata o zasedanju deželnega zbora dr. Oražen in dr. Tavčar, drugi ob 2. uri popoldne pri Kankertu v Spod. Šiški, katerega skliče „Nar. delavska organizacija." Razpravljalo se bode o delavnicah drž. železnice v Ljubljani.
Parlamentarna situacija.
o Dunaj, 21. jan. (Brz. Nar. Dn.) Parlamentarna situacija se je zelo poostrila in grozi izbriihuiti kriza, ker groze Nemci in Čehi z najostrejšim odporom, kakor hitro bi vlada v jezikovnem vprašauju odločila nekoliko v korist Nemcem ali Č. horn. Ker socialisti tudi niso zadovoljni z rekrutuim kontingentom, je položaj Bienerthove vlade zelo prekeren.
Konferenca pri ministerskem predsedniku.
o Dunaj, 21. jan. (Brz. Nar. Dn.) Včeraj zvečer se je vršila pri ministerskem predsedniku konferenca nem-ško-Čeških poslancev z' Bienerthom, katere se je udeležil tudi nemški min. rojak dr. Schreiner. Min. predsednik je nujno opominjal neraško-češke poslance, naj vendar pošljejo svoje zastopnike k anketi o jèzikovnem vprašanju" na Češkerii. Ti so pa zastopali stališče, naj se nameravana anketa sploh odpove in se naj načrt jezikovne postave predloži državni zbornici.
Današnja seja drž. zbora.
Ji	>; V. -	»fj
o Dunaj, 21. jan. ; (Brz. Nar. Dn.) Zbornica nadaljuje razprav« o, predlogu poslanca Kaline. K predmetu je govoril še češki poslanec Spaček, nakar so sledili stvarni popravki posi. Malika in Sternberga. Sedaj govori zaključno besedo posi. Kalina.
Odbor za bosanško predlogo.
d Dunaj, 21. jan. (Tel. por. Nar. Dn.) Danes so se izvršile volitve v odseku za bosansko predlogo. Za predsednika je bil izvoljen dr. Pacak, za podpredsednika dr. Ebenhoch. Dr. Pacak je nato izjavil, da ne sprejme izvolitve, ker je to jugoslovansko vprašanje in bi bil torej jugoslovanski predsednik umesten. Ko je pa posi. dr. Šušteršič izjavil, da Jugoslovani njegovo izvolitev želijo, je Pacak svjje mesto sprejel in zatrjeval, da si je v svesti svoje važne naloge in da se bo potrudil, da bodo posvetovanja uspela v korist obema slovanskima narodoma v Bosni in v korist cele države.
Sultan — bolan.
d Carigrad, 21. jan. (Tel. poroč. „Nar. Dn.") „Ikdam" je zvedel, da se sultan že več dni čuti bolnega.
Izjemno stanje v Petrogradu.
d Petrograd, 21. jan. (Tel. počočilo „Dar. Dn."). Izjemno stanje v Petrogradu se je podaljšalo za 6 mesecev to je do 21. julija.
Iz sodne dvorane.
o Porotne obravnave v Celju. —
Uboj v Dežnem selu. Janez Ra-danovič, star 26 let in Franc Radano-vič, star 20 let, posestniška sina v Dežnem selu sta obtožena radi hudodelstva nboja. V noči od 29. na 30. nov. so pili fantje v gostilni Alojza Zorčiča v Dežnem selu. Ko sta ga Ra-danoviča že imela zadosti, sta se namenila iti domov. Jjžef Pšeničnik je šel za njima, ter jima prigovarjal, naj gresta nazaj pit. Ker ga nista ubogala, se je vnel med že precej vinjenimi prepir, pri katerem je Pšeničnik Ra-danoviča sunil v prsa in mu s škarjami razrezal suknjo. Radanoviča sta se nato odpravila domov z besedami: „Ti Pšeničnik, ta rekele bo te kaj koštal" Za njima je šel tudi Pšeničnik, ki je tu pa tam z glasnim kričanjem dal duška svoji dobri volji. Radanoviča, da se maščujeta, ga počakata in se oborožita s plaukami in ročicami. Ko pride Pšeničnik do njiju, ga Janez Radanovič vrže na tla, kjer sta ga tako dolgo obdelavala, da je umrl. Obotženca sta deloma priznala svojo krivdo in sodni dvor ju je obsodil vsakega na 20 mesečno ječo.
v ,.EIne windische Platte in Graz". V ponedeljek stalo je v Gradcu pred sodnijo Sedem mladih obtožencev radi tatvine in drugih zločinov. Vsi ti obtoženci nimajo razun svojega slovenskega imena prav nič slovenskega na sebi, vsi so hodili v nemško šolo in večina slovenski niti govoriti ne znajo — torej sami pristni lieiuškutarji. Navzlic temu imenuje „Gruzer Tagblatt" te mlade 'tatove „Eine wuidische Platte in Graz". Ko bi bili ti fantje n. pr, kakega Slovenca natepti ali pa pa kje Slovencem šipe pobili, pot<-m bi jih se
véda „Grazer Tagblatt" imenoval „wackere deutsche ■ Untersteirer". Ali so bili razbijači šip na slovenskih hišah y Mariboru dne 19. sept. lanskega leta tudi „eine windisqhe Platte" ? Da! da. čudni so skdovi nemške šole in nemške vzgoje!
v Narodno gospodarstvo Srbije v številkah. Srbski statistični urad je izdal nedavno statistične .podatke o gospodarstvu za 1904 in 19Ó5 1. Iz teti poročil je jasno, da je Srbija poljedelska dežela. Zadružništvo je razmerno dobro razvito,- 1905 1: je bilo 1093 zadrug, katere štejejo na črez po 62 članov. Obdelana zemlja je merila 1905 1. 1,714,074 ha. Žetev, je bila 1905 1. slabša nego 1904 Ì. tei1 je znašala 3,652.464 metr. cent. ter daia dohodka v detiarjn 262,592.162 frankov (približno toliko kron) (1904 1. je znašala žetev «38.206 metr. cent. ter je, dala dohodka v denarju 193,043.803 fr.). Za teoretično izobrazbo kmetskega prebivalstva stori vlada premalo. Na Srbskem je kmetijska šola v Kraljevem (osnovana 1882 I.) in vinarska šola v Bu-kovem (od 1. 1891). Na prvi je bilo 1905 1. 74 učencev, na drugi pa 71. Poleg tega so na Srbskem tri poljedelske postaje, katere si prizadevajo širiti praktičen pouk v poljedelstvu s tem, da ustanavljajo praktične kmetijske šole, ki so štele 1905 l. 88 učencev. Živine je bilo 1905 1. 5.562.982 ,glav in sicer: 172.281 konj, 944.946 volov. 7.710 bivolov. 875.549 svinj, 3,066,231 ovac, 405.867 koz. V Dobričevu je osnovala vlada državni zavod za gojenje domače živine; zavod se peča glavno z gojenjem dobrih žrebcev.- Industrije je malo; na prvem mestu stoji izdelovanje tobaka. L. 1905 se je prodalo 711.470 kg tobaka, dohodek tobačnega monopola je bil 10,343.441 fr. Rudni-nikov je bilo istega leta otvorjenih 34 in lomov 8, delavstva v rudnikih je bilo 3497; pivovaren je bilo 9, ki so ki so izdelale 68.479 hI piva, parnih mlinov 165, vodnih mlinov 79, drugih industrijalnih podjetij 94 s 4.730 delavci. Vrednost teh podjetij se ceni na 13,119.573 fr. Prebivalstva je bilo 1905 1. 2.678.747. — gozdov je na Srbskem 845.006 ha.
v 300 mil. kron ljudskega imetja zgubljenih. Dunajska boiza je izračunila, da znaša zguba, ki jo je vtrpelo avstrijsko ljudsko imetje vsled bojkota avstrijskega blaga na Balkanu, 300 mil. kron. Korist imajo v prvi vrsti Angleži. — Če pride do vojne, bo zguba še večja. Avstrijski državniki imajo povsod nesrečno roko.
Tržne cene.
21. januarja.
Dunajska borza za kmetijske pridelke: Pšenica se drži, rž tudi, ječmen mirno, oves bolj živahno.
Kava: Santos Good Average za mare 33'—, za maj 32'50, za september 31*25, za december 31"—. Tendenca stalna.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 29*45, moka za prihodnji mesec 29'75, moka za januar — april 30*40, moka za mare — junij 30*75, pšenica za tekoči mesec 22*95, pšenica za prihodnji mesec 23*05, pše-
nica za januar — april 23'68, pšenica za mare — junij 2370. rž za tekoči mesec 16*45, rž za prihodnji mespe 16*65, rž za januar — april 16*90. rž za mare — jupij 16 90.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22'90, za oktober — december K 22*10. Tendenca mirna
Sladkor. Trst : Centrifugale Pilés prompte K 28% do 29V2, za januar — mare K 283/4 do 29J/4. Tendenca stalna.
P r o d u k t n i t r g. B u d i m p e š ta. Pšenica za april K 12'73 pšenica /s. oktober K 10*84, rž za april K 10*04. rž za oktober K 9*05.. oves za april K 8*51, oves za oktober K —'—. tnršiea^ za maj K 7*26, ogrščica za avgust K 13*70. . Promet 10.000 met, st. : *, Budimpešta, 19. jan? Svinj ad: ogrske stare, težke —.do — vin.', mlade, težke 118 do 120 vin,, mlade, srednje 120 do 121 vin., mlade, lahke 121 do 122 vin.; zaloga 22.133 kom.
S v i n j s k a-mast 134'—. namizna slanina 10*7'—.
Tedenski živinski sejem v Gradcu
21. jan.: Na sejm se je prignalo 1-180 glav (450 volov, 120 bikov, 500 krav in 110 telet.) Cena za pitane vole trdna, drugo slabša. Pitani voli"37—42 kron (izjemna cena 44 K), napol pitani Voli 32—36 K, suhi voli 27—31 K, voli za pitanje 28—32 K; pitane krave 27—32 K, napol: pitane krave 19—26 K, suhe krave 11—16 K, biki 28—34 K, mlade krave dojnice (do 4 teleta) 26 do 30 K, starše dojnice 22—25 K, teine krave 23—26 K. (Vse cene so za 50 kg žive teže.)
Listnica uredništva.
Braslovče : Hvala, imamo kratko že od druge strani. Pozdrave ! Ptuj : Bomo dobesedno porabili ob ugodni priliki. Griže : Ali niste Citali že objavljenega poročila? Prisrčna hvala in pozdrave !
Stokratni živijo
k cenjenemu imendanu flet-kanega sedajnega Bizeljanca gosp. Vinkota Okorna kličeta
dve „Polhovki" v Celju.
Učenec
sin poštenih, kmečkih starišev, kateri je slovensko ljudsko šolo dovršil (z nemške šole ga ne maram)
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri
Maks Berlisgu, Žetale
pri Rogatcu. 69 6-1
Šoštanjska godba
je na razpolago za vsakovrstne veselice in sicer 6 — 16 mož na lok, 10 — 20 mož na pihala. — Slavnemu občinstvu se priporoča kapel ni k Josip Mazejy Šoštanj.	59 8-5
Plača se za enkratno objavo.................60 vin.
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 „
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto.................._ . . . . 10 sf
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tud v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo e. če je priložena	vprašanju znamka ali dopisnica za odtrovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika'1.
17 AQ« dober delavec in zaveden SIo-IV MIHI venec bi prav dobro shajal v J večjem kraju na Spodnjem Š ajerskem. Tozadevna pojasnila daje uredništvo te^a lista.
Proda se nova hiša
zraven cerkve in meščanske šole, 6 oralov zemljišča in »inograd. Lastnik Jos- St gap v Kri nem.	11 8-4
haMuik m izdajate. Narodna založba v Cel »
»t; »/»fili inliiR V e k os la v spi o «t 1 r r
u-i> /.ve^ur tiskarne v CelJ