KREDARICA
BILTEN DRUŠTVA SLOVENCEV V NOVEM SADU
Letnik L Številka 2
Novi Sad, Jun 2001 leto
Poročilo o delu Društva Slovencev "Kredarica" iz Novega Sada za obdobje od 2. X1.1999. do 1.VI.2001.
VSAK MESEC NAS JE VEČ
• Veliki interes za učenje slovenskega jezika »
Slovenci u Novem Sadu smo se prvič sestali 25. 02. 1997 leta v prostorih slovaškega društva "Jožef Safarik". V istih prostorih smo imeli tudi II. redno skupščino Društva 5. 11. 1999 leta in III. izredno sejo skupščine 2. 2. 2001 leta, ko smo dobili ime "KREDARICA" in spremenili sedež. Sedaj je IV. redna skupščina Društva ali 41. skupni sestanek od osnivanja. Končno lahko ugotavljamo da že opstojamo več kot štiri letah, in da nas je vsak mesec nekaj več in da nas je do današnjega dne skupaj uradno 340 članov. Sestajali smo se vsakega prvega petka v mesecu, kar so nam omogočili naši ljubeznivi domačini Slovaki. Ta dan smo imenovali "slovenski petek' .
Na II. skupščini od 5.11.1999 leta so bili izvoljeni v Izvršni odbor: predsednik Društva: g. Franc Cevc, predsednik Izvršnega odbora: g. dr. Milan Breberina, tajnik: g. Albert Kužner, blagajnik: g-čna Renata Ogrizek, korespodent. g-a Angela Arandelovič, resor slovenskega jezika: g-a Desanka Poslon, ekonomat: g. Emil Volkar st., predsednik Nadzornega odbora: g. Ivan Zavrtanik, g-a Valerija Hajdu i g Ernest Pipan, člani Nadzornega odbora. Za glazbeni krožek ni bilo predlogov in je mesto ostalo odprto.
Zaradi znane agresije NATO je II. skupščina bila pozneje in je ta mandat Izvršnega odbora trajal 19 meseov. Po dveh mandatnih obdobij v tem Izvršnem odboru g. Albert Kužner in g-a Valerija Hajdu ne moreta biti izvoljena na isto funkcijo po našem Statutu.
Aktivnosti Društva
V preteklem obdobju smo imeli 17 skupnih sej Društva (od skupno 40 brez sedejše) v prostorih slovaškega društva in 28 sej Izvršnega odbora, večinoma v novih prostorih kluba v Futoški 12. Z finančno pomočjo slovenske vlade, Ministrsva za zunanje zadeve, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu smo angažirali prostor od 24 m2 v Futoški 12 od I .januarja leta 2000, kje smo lahko organizirali manjše seje, pouk slovenskega jezika, pevske vaje, knjižnico, čitalnico in podobno.
Na sejah Izvršnega odbora in potem na skupnih sejah je obravnavana naslednja tekoča problematika:
•	posebni pogoji za pridobivanje brezplačne vize za R. Slovenijo po zahtevu slovenskega veleposlanstva iz Budimpešte (novembar 1999);
•	nadaljevanje dela okoli humanitarne pomoči (novembar 1999):
•	sprejem novih članov z njihovo osebno predstavitvijo;
•	organiziranje prostora v Futoški 12 (januar 2000);
•	status potencijalnih mladoletnih članov;
•	priprava letnega finančnega plana za leto 2000;
•	posebna udeležba predsednika g. Franca Cevca na "Okrogli mizi" v Ljubljani in pri, za nas interesantnih ministrstev;
•	obujanje spomina na slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna in na kulturni praznik v februarju 2000;
•	udeležba umetnikov na likovnih kolonijah (Miroslava Radovič in Igor Cvejanovič);
•	udeležba na poletni šoli slovenskega jezika (Jelena Miloševič, Marina Radoš in Ivan Tatic);
•	organizacija stalnega dežurstva trikrat na teden v klubu v Futoški ulici 12;
•	povečanje članarine Društva od 1 .septembra leta 2000 na 20 dinarjev, kot vir sredstev za osnovne skupne potrebe. Člani nad 80 let so oproščeni članarine,
•	v septembru registriramo veliko aktivnost našega predsednika g. Franca Cevca v R.Sloveniji, obiskal je Državni zbor Slovenije, Ministarstvo za zunanje in notranje
V Beogradu
SREČANJE Z MINISTROM DR. DIMITRIJEM RUPLOM
23. marca 2001. lela smo bili povabljeni na avdijenciju pri ministru za zunanje zadeve R. Slovenije gospodu dr. Dimitriju Rupelju, ki se je nala dan mudil v Beogradu. V Beograd smo dopotovali predsednik Društva Slovencev "Kredarica" iz Novega Sada gospod dipl. ing. Franc Cevc, predsednik Izvršnega odbora gospod dr, Milan Breberina, predsednik Nadzornega odbora gospod Ivan Zavrtanik in gospod dipl. ing. Albert Kužner, tajnik Društva. Avdijencija je bila zakazana na Dedinju, Tolstojeva 2a. Gospod minister je prišel nekaj po 18 uri. Vmes je prišlo nekaj Slovencev iz Beograda in smo ga vsi pričakali v lepi stavbi. Sprejem je bil v posebni manjši dvorani. Gospod minister je bil okrožen z svojim spremstvom i vprašal je gdo bo vodil to srečanje in po zelo kratkem molku se je takoj oglasil naš predsednik g. Cevc in na nek način prevzel uvodno besedo.
Pozdravil je gospoda ministra ju zaželel mu prijetno bivanje v ZR Jugoslaviji. Zahvalil se mu je za povabilo za ta sprejem, ki nam predstavlja priznanje za naše delo in izrazil željo da se skoraj srečamo v Novem Sadu. Potem je seznanil ministra Rupla o tem kako živimo in delamo že štiri leta kod Društvo Slovencev "Kredarica" v Novem Sadu in kako sodelujemo z institucijami v Sloveniji in slovenskim veleposlaništvom v Budimpešti.
Gospod Rupel je povedao da je precej utrujen, da je imel veliko pogovorov zjugoslovanskimi politiki na najviši ravni in sicer z predsednikom države gospodom Koštunico, z predsednikom Vlade gospodom Žižičem, z zunanjim ministrom gospodom S\ilanovicem, z predsednikom Skupščine gospodom Mičunovicem in na končuje tudi srečal predsednika srbske Vlade gospoda Dindica ki seje vračal iz Amerike... Imel je veliki program in jutri že putuje v Ameriko (iz Ljubljane). Povedal je da bo naša ambasada v kratkem začela delali in da nam bo predvsem v pomoč. Pripomnil je k temu da bi Novi Sad mogoče imel časnega konzula. Vesel je da naše Društvo dobro in uspešno dela, ter imamo njegovo polno podporo in za vse potrebe in probleme nam priporoča da se obrnemo na državno sekretarko za zunanje zadeve, gospo Magdo Tovornik. Žal mu je da ni imel Časa za obisk sejma v Novem Sadu.
Na koncu obiska nas je gospod minister presenetil z darili za naše Društvo in za spomin na srečanje. Dobili smo nekaj lepih knjig o Sloveniji, dve poslikani končnici čebelnih panjev, dva CD-ja z zabavno in narodno muziko v posebni izvedbi in umetniške uteži iz stekla in medenine. Prisrčno smo se mu zahvalili. Srečanje ni dolgo trajalo, mi smo pač bili zelo zadovoljni.
dipl ing. Albert Kužner, tajnik Društva ■
Poročilo o delu Društva Slovencev "Kredarica" iz Novega Sada za obdobje od 2. X1.1999. do 1.VI.2001.
zadeve, Gospodarsko zbornico Slovenije, Iseljensko matico Slovenije, redakcijo "Rodne grude". Povsod je imel lep sprejem in dobili smo priznanje, kot prvo i zaenkrat še vedno edino slovensko združenje v ZR. Jugoslaviji. Obljubljena nam je vsestranska finančna pomoč za reševanje nekaj problemov Društva; na posameznih sestankih je obravnavana prisotnost članov na skupnih sestankih, in so nekateri po pismenem opozorilu, izstopili iz Društva po svoji volji (29 članov), za štiri leta je umrlo 4 članov Društva;
veliko smo raspravljali o pouku slovenskega jezika in seje število z poukom se ukvarjajo tri učiteljice;
treba je omeniti sodelovanje in pomoč Humanitarnega društva "Rojak" iz Gornje Radgone;
vse tri učiteljice so se udeležile na dveh seminarjih za učitelje dopolnilnega pouka
slovenskega jezika in dale so poročalo o svojem bivanju tam;
predsednik g. Franc Cevc je bil večkrat na službenih obiskih v slovenski ambasadi
v Budimpešti in je poročal o uspešnih rezultatih obiskov;
redno sprejemamo časopis "Delo" pod sponzorstvom g-a Mirana Mejaka;
nekaj naših članov sprejema brezplačno "Rodno grudo" i "Slovenijo";
v decembru Izvršni odbor sprejel plan za leto 2001;
v decembru smo imeli zelo uspešno veliko proslavo 200. letnico rojstva nešega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna z velikim kulturnim programom (recital, zborovsko petje, instrumentalni nastopi naših umetnikov). Na proslavi so bili prisotni pooblaščeni minister g. Mitja Močnik, svetnik g. Jožef Keček, oba iz veleposlaništva v Budimpešti, glavni tajnik Slovenske izseljenske matice g. Janez Rogelj in glavna urednica "Rodne grude" g-a Vida Gorjup-Posinkovič. Izdali smo posebno brošuro o opusu dr. Franceta Prešerna;
v decembru je prišla humanitarna pomoč Rdečega križa Slovenije, ki je potem razdeljena članom Društva;
v februarju smo imeli prireditev v čast kulturnega praznika Slovenije. Na proslavi je bil prisoten bodoči odposlanec Slovenskega veleposlaništva v Beogradu g. Brane Zupane;
v februarju leta 2001 smo uradno v Statut uvrstili ime "KREDARICA", in ga tudi registrirali pri SUP Novi Sad;
v martu je izšla prva številka našega časopisa "KREDARICA", v kateri se člani Društva lahko podrobneje seznanijo o nekaterih aktivnostih omenjenih v poročilu; v aprilu je obdržana lepa prireditev v duhu Velikonočnih praznikov; Izvršni odbor je sklenil dati vsem članom zahvalnice, ki so bili posebno aktivni v delu Društva, tudi tistimi ki so dali finančno in kako drugo pomoč, donatorstvo in podobno;
aktivno iščemo večje prostore za naše zbore in od septembra bo to zelo verjetno dvorana Študija M pri radijski postaji Novi Sad;
tukaj lahko tudi povdarimo da imamo dosti boljše sodelovanje s oblastjo v Novem Sadu
Kulturna dejavnost pri Društvu
Naše Društvo ima šolo slovenskega jezika kje poučujejo naše učiteljice g-a Desanka Poslon, g-a Silva Stakič in g-a Angela Arandelovič. Učenje in šolo fmansira Ministarstvo za šolstvo in šport R. Slovenije. Pouk je organiziran v prostorih kluba in v kratkem je preseljen na Otprto univerzo v Radnički ulici 20. Pouka slovenskega jezika seje udeležilo okrog 60-70 slušateljev.
Učenje našega jezika interesantno je za vse starostne strukture. Motiv za učenje je večnamenski: ohranjanje lastne identitete, vzdrževanje zveze z rodnim krajem, želje mladih za učenjem slovenskega jezika. V naši strukturi je skoraj 100% mešanih zakonov in se tako slovenski jezik veliko ne uporablja u družinah. Pouk je prava priložnost za vse generacije za dodatno učenje in spoznanje slovenskega jezika in kulture. Za vse to
imamo veliko moralno in materijalno podporo iz Slovenije, ki tudi vse te aktivnosti fmansira. Posebno se naši otroci udeležujejo po letnih šol, kar je bilo tudi finansirano od strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Imamo določene problema z udeležbo v šoli članov, ki niso slovenskega porekla, ker nam to oporeka Ministrsvo za šolstvo in šport po zakonih, ki določajo finansiranje samo za učence slovenskega rodu.
Naša slovenska šola, njene učiteljice in učenci, veliko so prispevali uspešnosti prireditev, ki smo i h imeli v zadnjem času (decembar, februar in april).
Pri Društvu smo tudi organizirali pevski zbor, ki je uspešno sodeloval na omenjenih prireditvah pod zelo strokovnim vodstvom dirigenta g-a Bogdana Bakoviča. Enako moramo tudi omeniti znanega violinista g-a Florijana Balaža in njegove nastope na proslavah.
Zaključek
V tem poročilu je podan kratek povzetek našega dela. Lahko smo zadovoljni z rezultati in pogoji za delo vnaprej so tudi bolj obetavni. Ugotavljamo da imamo tudi odstop nekaterih članov, to pomeni da mogoče ni dovolj motiva. Na vseh naših sestankih je do 60% prisotnih članov, in z tem nismo zadovoljni, rešiti pa moramo problem prostora. Moramo popestriti družabno življenje, organizirati izlete in podobno. Predlagamo povečanje članov Ivršnega odbora za boljšo organizacijo dela in delovanje na posameznih področjih (urejevanje časopisa, športsko-rekreacijsko delovanje, organizacija in zaposlovanje naših nezaposlenih članov, pravna pomoč, socijalna in zdravstvena skrb materijalno šibkih članov) Srečni smo in zadovoljni smo da imamo končno svoj časopis in pozivamo vse člane na sodelovanje.
Mislimo da je povezava z matično domovino vsak dan boljša in da bo to tudi okrepilo naše članstvo, posebno ko bo naše veleposlaništvo bližje.
Posebno smo zahvalni naši matici Republiki Sloveniji in vsem instancam z katerim sudelujemo na njihovi vsestranski pomoči. Sigurni smo da bomo naprej še bolj sodelovali, oni so nam osnovna podpora za naš, predvsem, kulturni obstoj v novih pogojih. Tu še enkrat moram pomeniti Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve, in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport R. Slovenije.
In na koncu tega poročila zahvaljujemo se vsem našim članom za veliko volo-nterskega dela, finančno i drugo pomoč.
Za Izvršni odbor poročilo sestavil:
dipl ing. Albert Kužnei; tajnik Društva ■
Učenci šole pouka slovenskega jezika
2
Darilo Knjižnice "Oton Župančič" iz Ljubljane
PETDESET KNJIG ZA "KREDARICO"
Knjižnica "Oton Župančič" je članom našega Društva in učencem naše šole podarila 50 knjig za našo knjižnico. Knjige je našim učiteljicam slovenščine predala gospa Tilka Jamnik, bibliotekarka knjižnice in predsednica Bralne značke Slovenije. O BRALNI ZNAČKI Slovenije se lahko veliko govori, pa se pove vedno malo. V kratkem: to je gibanje za kulturo branja ali pa znak za udeležbi v njem.
V okviru literamo-estetske vzgoje na šolah se je, po zgledu v drugih deželah, začelo leta 1960 v šoli v Prevejah. Osnovala staje kulturna delavca Leopold Suhodolčan in Stanko Kotnik ko sta uvedla Prežihovo BRALNO ZNAČKO. Potem se je tekmovanje razširilo na celotno slovenske ozemlje in ne samo to...
Slovenski pesniki
OTON ŽUPANČIČ (1878-1949)
BRALNA ZNAČKA ni samo tekmovanje v branju, to je šola branja, šola spodbujanja branja. To je iskanje pota čitalcev do velikega zaklada - do prave knjige. To je gojenje ljubezni v čitatelju do prave lepote - do prave literature.
Desa Poslom ■
TIHO, BREZ BESED
Tiho, brez besed hodimo s svojo srečo med ljudmi; in nikdo ne ve, od kod, in nikdo ne ve, zakaj sije moji duši maj...
Morda veš le ti, morda vem le jaz, morda ti ne veš, morda jaz ne vem, kaj opolnoči, ko od tebe grem, roke stezam v mrak hrepenenja poln neutešnega, nerazrešnega. In zakaj takrat vsakega objel, rekel bi mu brat. In zakaj takrat zvezde zagore nizko nad menoj, kot velike, sladke rože nad menoj...
Draga, kaj je noč? Kaj je noč in smrt? Jaz je ne poznam! Draga, kaj je greh? K.aj je greh in kes? Jaz ga ne poznam! Jaz poznam le svojo srečo in ljubezen svojo v duši in vse lepo božje stvarstvo naokrog
in velike, sladke rože nad seboj...
Po svojem pesniškem izrazu velja za utemeljitelja moderne slovenske poezije.
Rodil se je v Beli krajini. Domači kraj je zapustil v njem prve vtise s folklornimi posebnostmi, blagoglasno govorico s šegami in navadami.
Pesnikovati je začel že v nižji gimnaziji. V času študija na Dunaju (študiral zgodovino in zemljepis) seje družil s slovenskimi in hrvaškimi literati. Živel je tudi v Parizu, kjer je poslušal in bral pesmi francoskih simbolistov.
Kot 21-letni študentje izdal pesniško zbirko: ČASA OPOJNOSTI. Naslednje zbirke pesmi so še: ČEZ PLAN, pesnitev DUMA, SAMOGOVORI. Napisal je tudi tragedijo VERONIKA DESENIŠKA.
V novi državi Srbov, Hrvatov, Slovencev je bil dramaturg, nato pa upravnik gledališča.
Župančič je pisal tudi prozo (članke, ocene in eseje) in je najboljši slovenski prevajalec. Največje njegovo prevajalsko delo je prevod 18 Shakespearovih tragedij in komedij.
Zadnje svoje pesmi pa je izdal v zbirki ZIMZELEN POD SNEGOM (1945).
Kot mladinski pesnik je ustvaril najlepše otroške pesmi PISANICE, STO UGANK, CICIBAN.
Ob Cankarju je Župančič največji predstavnik moderne. Kakor Cankar v prozi in drami je Župančič v pesmi izrazil odpor proti staremu svetu in se zamislil v socialno problematiko, izpovedoval vero in moč naroda in njegovo zmago. Slovensko pesništvo je obogatil s prostimi ritmi, sproščenim slogom, muzikalno ubranimi verzi in izpovedovanjem pristnih čustev.
Angelca Arandelovič ■
1900,
SVIT V ZRAKU
Ko sva se poslovila
in si že odvihrala,
si v mraku še postala
z roko mi zamahnila;
in tam po tvojem blesku
ostal je v zraku svit,
trepetajoč privid cvetočih breskev.
Blažen sam stopil vanj in dolgo dolgo stal s teboj oblit, od tebe ves svetal, vate zavit.
1934
Krcdamca
7
Negovanje naših običajev
PRIREDITEV POSVEČENA VELIKI NOČI
Redni zbor Društva Slovencev v Novem Sadu, ki ga imamo vsaki prvi petek v mesecu, je bil tokrat (6. aprila) posvečen Veliki noči. Tradicionalen program so pripravili učenci in učiteljice Šole slovenskega jezika v Novem Sadu.
V	programu so nastopali naš Zbor pod dirigentskim vodstvom maestra Bogdana Dakoviča s pesmimi: "Pri farni cerkvici", "Pojte, pojte drobne ptice", "Polje, kdo bo tebe ljubil", "Kje so tiste stezice", "Je pa davi slanca padla", "Po jezeru bliz Triglava".
Imeli smo tudi to veselje, da slišimo našega violinista maestra Florijana Balaža. Odigral nam je skladbo Frica Krajslerja "Ljubezenske čarovnije".
Velika noč je največji in najlepši kriščanski praznik, dan nepopisnega veselja. Dan, ko se družina zbere. Takrat se po starih običajih delajo "pisanice" ali "pirhi", je se šunka s hrenom in potica, a na mizi ne manjka dobrega vina. Dobri kristjani gredo v cerkev k maši. Kako je bilo nekoč, nas je spomnila Mariana Radisavljevič, ki nam je prebrala odlomke iz povesti koroškega pisatelja Prežiha Voranca "Tri pisanke". Ilustracijo tega lepega običaja pa je priredila učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine gospa Angelca Arandelovic. Prinesla je pisanico z veliko potico in barvanimi jajci, kijih je na koncu prireditve poklonila prisotnim. Srebrnik iz potice pa je poklonila nosilcu pisanke Bogdanu Kotarliču.
Nekaj lepih verzov iz Cicibana Otona Župančiča so recitirali otroci šole pouka slovenskega jezika gospe Silve Stakič: Dina in Lena Stanič, Marina in Dunja Kersnik, Isidora Nikolič ter Ivan in Dunja Huzjan.
V	okviru programa je izložen tudi aranžman posvečen Veliki noči: ročna dela članic našega društva gospe Marte Radoš in gospe Ljiljane Pavlic, nato slika akademskega slikarja iz Beograda gospoda Borislava Stanojčica, ki poteka iz slovenskih krajev in je prinesel eno svojih slik na temo "Slovenija". Na isto temo so še bile izložene slike naših slikarjev Mirjanc Kolman, Ljubiše Radoviča in Desanke Poslon.
Žirije v sestavi Mirjane Kolman, Marijane Križnar in Renate Ogrizek dodelil 1. nagrado gospe Marti Radoš za najlepši aranžman, 2. nagrado Sandi Poslon za najlepše odslikan "pirh" in 3. nagrado Jeleni Miloševič za najlepše pobarvano jajce. Nagrade so bile sladke: čokolade.
Na koncu programa je vsem prisotnim razdeljen tekst z dvema veselima pesmima "Slovenski smo fantje" in "Mi Slovenci vinca ne prodamo", ki smo jih peli skupaj z Zborom.
Vse je bilo zelo lepo in veselo.
Zlatica Radisavljevič •
RECEPTI SLOVENSKE KUHINJE
nekoliko prevremo v omaki, dodamo začimbe po okusu in je serviramo.
"MLADIŠKI" KRAPKI
Sestav: 1/8 1 vode, 10 dkg masla, 14 dkg moke, 4-5 jaja.
Priprava: Vodo zavremo in v njo denemo maslo, pridenemo moko in mešamo nad ognjem dokler se ne zgosti in ne začne . ločevati od kuhalnice. Nato maso denemo v sklado in ko je še vroča ji primešamo jajca eno za drugim. Testo se mora dati brizgati pa nikakor ne razlesti. Ko je masa dobro izmešana jo pustimo pol ure na hladnem. Ohlajeno maso nabrizgamo, ali nadenemo z žlico v obliki majhnih krapov, na pomazan in z moko potresen pekač in vsaki pomažemo zjajcem terjih pečemo v precej vroči pečici.
Ohlajene krapke prerežemo in nadevamo z vanilno kremo pomešano z stepeno sladko smetano in jih potresemo z sladkorjem v prahu in z malo vanilijevim sladkorjem.
Pripravila Desa Poslon ■
Biltf.n "KREDARICA" • Izhaja tromesečno • Uredniški odbor: Zlatica Radisavljevič, urednik, Marija Lovrič, Rajko Marič, Angela Arandelovic in Albert Kužner, člani • Priprema tiska Goran Radisavljevič • Tisk: SZR "Miva" Vetemik • Tiraž: 150 primerkov • Primerek brezplačen • Naslov uredništva: Društvo Slovencev "Kredarica", 21000 Novi Sad, Futoška 12. • Telefon: 611-541 •
Obvestila... obvestila... obvestila
Članske izkaznice
Nedavno so za vse člane DS "Kredarica" natiskane članske izkaznice. Izkazniceje natiskal gospod Albin Zavrtanik v svoji tiskarni "Miva", brezplačno. Člani jih lahko dobijo v klubu (Futoška 12).
Pouk slovenskega jezika
Učiteljice dopolnilnega pouka slovenskega jezika vabijo otroke od 7-10 let starosti, mladince in odrasle člane DS "Kredarica", da se prijavijo za učenje slovenskega jezika.
Prijavijo se lahko na "Odprti Univerzi", Radnička ulica 20, soba 127: ponedeljek: 18-19,30 h; sreda 17,30-18,30 h; petek 17,30-18,30 h.
Cenejše v kino
Vsi člani DS "Kredarica" ki želijo obiskovati novosadska kina za 50% cenejše naj pišejo na e-mail maricra@ptt.yu ali naj pokličejo tel. številko 021/367-451.
V stavbi ki jo vidite na razglednici stare Ljubljane se sedaj nahaja Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Negdaj se je pa v tej stavbi nahajala šola za mlada dekleta po imenu "Mladika". Dekleta iz ljubljanske meščarske družbe so se tu učila gospodinjstva in "dobrih manir".
Preberite nekaj receptov iz receptne knjige ene od učenk te šole, lahko jih pa tudi sami pripravite, zares vam ne bo žal!
JEŠPRENČKOVA JUHA
Sestav: 15 dkg ješprenčka, slana voda, 6 dkg masti, ali 8 dkg surovega masla, 1 klobasa, zelen peteršilj ali pa drobnjak. Priprava: Ješprenček izberemo, dobro operemo in skuhamo v slani vodi v kateri skuhamo tudi prekajeno klobaso. Posebej naredimo prežganje iz surovega masla, ali masti, in moke, ga nekoliko zalijemo in denemo v skuhan ješprenček ter skupno prevremo. Na zadnje zrežemo klobaso v drobne kocke in jo denemo v juho ter pred serviranjem pridenemo še začim bo po okusu,
drobno sesekljanega peteršilja ali pa drobnjaka.
KRALJEVSKA REPA
Sestav: 1 kg repe, slani krop, 3 dkg sladkorja, 5 dkg masla, 5 dkg moke, začimbe po okusu. Priprava: Repo olupimo, zrežemo na lističe in je skuhamo v slanem kropu. V kožice denemo sladkor, ga zarumenimo, pridenemo maslo, moko in vse zalijemo z mlekom. Omako prevremo, pridenemo repo, jo še
8
Kredarica