KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA RADIO/BREZICE »a «1,7 la H,* MHz ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO Nic se ne dogaja ... MENI?!., Posodi ml Idejo, vrnem ti jo z dobičkom. Številka 93 Leto 4 Cena 240 SIT 13. november 2003 Del hrvaške reprezentance na prvem treningu na brežiškem stadionu Oba selektorja sta vraževerna in sta za kraj priprav izbrala preverjene lokacije; slovenski Bojan Prašnikar Zreče, hrvaški Otto Barič Brežice. O pripravah, igri in pripravljenosti igralcev bosta javnosti spregovorila jutri, to je dan pred prvo tekmo v Zagrebu. Kljub negodovanju javnosti, da se Hrvati pripravljajo v državi, od koder prihaja nasprotna ekipa, je direktor hrvaške reprezentance Žorislav Srebrič poudaril, da se v Brežicah za pomembnejše tek-•be pripravljajo že zadnjih pet let in pohvalil stadion. Tokrat so jih na stadionu pričakali s policijskim varovanjem in varnostniki zasebne agencije. ...na strani 14 Torto razrezala Božena in Vlado Brežice - Praznovanje 40-letnice Radia Brežice je potekalo v duhu druženja starejše in mlajše generacije radijcev; v radijskem programu pa kot celodnevna zabava s poslušalci, nagradnimi igrami in glasbenimi željami. Obiskali so nas starejši kolegi, ki so opravili pionirsko delo in pomembno prispevali k današnji podobi radia in hkrati spoštujejo tudi opravljeno delo mlajše generacije. Od samooklicane brežiške “elite” pa se nihče ni zmotil in tega dne potrkal na vrata domače radijske postaje. Žal ali pa na srečo radio ne praznuje v volilnem letu. ...na strani 11 V torto sta zarezala prva radijska glasova Božena Zorko in Vlado Podgoršek. S ..... > Naslednja številka bo izšla 27. novembra 2003. Nagrajenci z županom Jancem in Rebeko Dremelj Kozjega, Bistrice ob Sotli in težave, kot je odlagališče radio- glavšek pa je Sevničanc opozo- Radeč. Vse te občine dobro aktivnih odpadkov, povezuje jih ril, naj bodo previdni pri gradnji sodelujejo, ker imajo skupne raz- cviček in nekatere tudi skupna HE, da ne bodo imeli takih težav, vojne cilje, kot je enotna regija, temna preteklost izgnanstva. Po- kot jih je Radečam prinesla HE skupne projekte, kot so izgradnja hvalili so prizadevanja in uspe- Vrhovo. HE na spodnji Savi, skupne he občine, radeški župan Lipo- ...na strani 3 Vlada o krški celulozi še v tem mesecu Krško - V Vipapu naj bi po programu ekološke sanacije z letošnjim 31. decembrom ustavili proizvodnjo celuloze, brez dela bi ostalo preko 400 zaposlenih. V okviru občine ustanovljena skupina Nova celuloza je med letom vodila aktivnosti, da bi vladi s podatki in primeri dokazala nesmiselnost zaprtja proizvodnje celuloze po klasičnem postopku, dokler se ne bi našli zainteresirani poslovneži, ki bi investirali v postavitev novega sodobnega obrata celuloze. Odgovore o upravičenosti proizvodnje celuloze v Sloveniji naj bi dala predštudija, ki jo je naročila vlada pri nekem finskem podjetju in 20. novembra naj bi bil ta dokument na mizah ljudi, ki bodo morali sprejeti odgovornost za usodo krških delavcev. Dušan Rebolj iz Konfederacije Pergam je zahteval, da to problematiko obravnava Ekonomsko socialni svet (ESS) na seji 26. novembra. Sindikat pričakuje jasne odgovore, tako glede možnosti podaljšanja obratovanja celuloze, kakor tudi o smiselnosti iskanja kapitala za novo tovarno in pripravljenosti vlade za finančno podporo projektu. Če vlada ne bo podprla.proizvodnje celuloze v Sloveniji, bo Rebolj na omenjeni seji ESS zahteval sklep o takšnem reševanju presežkov v celulozi, da ti ne bodo šli na Zavod za zaposlovanje, ampak na prekvalifikacijo in na druga delovna mesta. Če bo scenarij drugačen in bo prišlo do presežkov, bo sindikat terjal politično odgovornost resornih ministrov in tudi odgovornost lastnikov Vipapa'je za SavaGlas povedal Rebolj. B.D. trgovina in servis CKŽ 58,KRŠKO tel.: 490 5677 Sevnica - V spomin na 12. november 1941, ko je Dušan Kveder Tomaž iz sevniških zaporov rešil politične jetnike, praznuje sevniška občina svoj praznik. Ves november potekajo najrazličnejše prireditve, vrhunec pa dosežejo s slavnostno sejo, na kateri podelijo občinska priznanja. Medalje Dušana Kvedra Tomaža so letos prejeli Aktiv kmečkih žena Zabukovje, Klub posavskih študentov, Martin Marko z Blance, enolog Zdravko Mastnak, Ljubo Motore ter Franc Novšak. Priznanje Dušana Kvedra Tomaža so prejeli Plinovod Sevnica, Ivan Mirt in Ivan Šnuderl, najvišje občinsko priznanje, grb občine Sevnica pa OŠ Ana Gale. Zbrani so si na osrednji slovesnosti ogledali film, ki sta ga pripravila Vili Zupančič in snemalec Franci Pavkovič, in videli, kaj je občina postorila v enem letu. Slovesnosti so se udeležili tudi številni gostje; državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Miha Molan ter župani in predstavniki sosednjih občin - Krškega, Brežic, Šentjerneja, Hrvaški nogometaši na brežiškem stadionu Brežice - Slovenska in hrvaška javnost napeto pričakujeta odločilni kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo 2004, ki bosta 15. novembra v Zagrebu in 19. v Ljubljani. Ob odštevanju dnevov so se minuli ponedeljek pričele hkratne reprezentančne priprave. Občina slavila, zaslužne nagradila Kozmus in Kevo najboljša v Sloveniji Ljubljana - Brežiški atlet Primož Kozmus je zmagal v tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije za najboljše atlete leta. Primož, ki je bil peti na svetovnem prvenstvu v Parizu v metu kladiva, je s 316 glasovi slavil pred Boštjanom Bučem in Miranom Vodovnikom. Vladimir Kevo h: Primož Kozmus ' Pri članicah je bila najboljša Jolanda Čeplak. Podelili so tudi priznanja trenerjem najboljših atletov. To je prejel Vladimir Kevo, ki je bil razglašen tudi za najboljšega trenerja letošnje sezone. V kategoriji mlajših mladink je zmagala Lucija Križnik, v kategoriji pionirjev pa Rok Deržanič, Atletski klub FIT Brežice pa je bil razglašen za najuspešnejši kolektiv v Sloveniji. ...na strani 14 ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POSAVSKE nvSlCE Cviček je tu, bizeljčan prihaja Dnevi s priložnostmi za najrazličnejša praznovanja se kar vrstijo in še jim ni videti konca. Brežiške prireditve ob občinskem prazniku so mimo in župan Andrej Vizjak jih je sklenil na najlepši način; udeležil seje zaključnega rokometnega turnirja, zaigral v eni od veteranskih ekip, celo dosegel prvi zadetek in se sploh izkazal kot uren in čvrst igralec. Kakšen zadetek pa je občinski nakup prestižnega osebnega avta Audi A4, bo pokazal čas. V sevniški občini, ki je zdaj gospodarsko resnično na dnu in kjer medtem tudi praznujejo, si kaj takega ne morejo privoščiti. Anton Planinc Zato pa si marsikaj lahko privoščijo drugje. Za to je ob Martinovem času dovolj priložnosti. Tako je odvetniku Dragu Vidmarju v Kapelah spet uspelo zbrati mnogo pomembnih osebnosti; pod šotorom so se drenjali najpomembnejši ljudje slovenske policije s Pogorevcem na čelu, Joško Čuk, prvi mož gospodarske zbornice, mnogi poslanci z Maksimilijanom Lavrincem vred, številni direktorji in med drugim tudi smetana LDS. Podobne zasedbe seveda ni bilo na krstu cvička v Kostanjevici, kjer pa se je zato zbrala novinarska smetana, navdušena nad ekipo iz Podbočja z vsestranskim Ivanom Urbančem na čelu. Krst so povezali z du- Ivan Urbanč hovitostmi in novimi domislicami, denimo o tem, kako so mošt, ki je doslej bil le adolescent, v Leskovcu kot največji kleti cvička na svetu “kastrirali” z žveplom in ga obdelali v vrhunsko vino. Prebrali pa so še “telegram” ministra Kebra svetemu Martinu, naj poskrbi, v interesu jutranjih pivcev, tudi za različico “lahkega cvička”. Odlični letnik dolenjskega posebneža je navdušil vse zbrane, prav tako dobrote iz Žolnirjeve hiše, za kar sta se osebno trudila Fanika in Otto Sevšek. Posebej ponosen je bil na cviček Anton Planinc, ki mu je kot direktorju Fanika Sevšek KZ Krško pred upokojitvijo uspela še ena promocija tega vin-ca. Več martinovanj je bilo te dni seveda tudi na Bizeljskem, družili so se planinci, na Mal-kovcu pa so letošnji letnik pokušali posavski seniorji. Na svoj račun, seveda, brez sponzorjev. Žal pa je zaradi pomanjkanja sponzorjev izostala predstavitev rdečega in belega bizeljčana, ki naj bi kmalu, v novi preobleki ugledala luč sveta in se znova uveljavila na tržišču. Za ponovni ugled bizeljčana bosta poleg predsednikov vinogradniških društev najbolj zaslužna enolog Vlado Kovačič in predsednik zveze Lojze Kunej; končno jim je uspelo povezati vinogradnike z Bizeljskega ter pridelovalce iz krške in sevniške občine, ki so se vendarle ogreli za skupno blagovno znamko bizeljčana in niso več vztrajali pri sremičanu in podobnih lokalnih vinih. Doklej še SavaGlas? Zato pa se niti na lokalni ravni ne morejo poenotiti posavski sadjarji. Res zagotavljajo našemu trgu 40 odstotkov jabolk in predstavljajo pomembno dopolnilno kmetijsko dejavnost, ostajajo pa nepovezani, vsak na svojem bregu, kot da so stisnjeni za zaščitne mreže, ki jih ni, ali ob akumulacije, ki jih tudi ni, kaj šele, da bi dvignili glas za protitočno obrambo. V odsotnosti predstavnikov okoljevarstvenega ministrstva, ki drži roko nad vodo za namakanje, so spet govorili sami sebi. Po zgledu cvičkovega patenta bi za rešitev potrebovali Toneta Anderliča, vendar, je pripomnil nekdo, ta poslanec ne pije jabolčnika! Država se še naprej mačehovsko obnaša do sadjarstva in očitno tudi krški župan Franci Bogovič, ki je polnoletni sadjar, saj že 18 let skrbi za svoj nasad jablan, ne more zlomiti lobija, ki uvaža ceneno sadje. Niti Bogovič niti ostala dva posavska župana pa očitno ne storijo dovolj za boljšo obveščenost svojih občanov. Če je Janc podprl povezovanje radijskih postaj Brežice in Sevnica, pa bi kot predsednik sveta posavske pokrajine zdaj moral storiti še kaj za obstoj pokrajinskega časopisa SavaGlas. Ta štirinajstdnevnik namreč ob sedanji nakladi ne more izhajati brez denarne pomoči vseh treh lokalnih skupnosti, brez deleža, ki bi pogojeval neodvisno uredniško politiko. Če med župani oziroma v njihovih občinah naslednje tedne ne bo dosežen dogovor o sofinanciranju časopisa, bo po novem letu ugasnil. Ali drugače, regija bo ob mesečnem manjku poldrugega milijona ostala brez medija, ki pravzaprav še posebej povezuje posavsko območje. In to zdaj, ko so ljudje časopis sprejeli in ko se povečuje njegova naklada. Bodo bralci, občinski svetniki, poslanci in vsi odločujoči pristali na takšno odločitev? Ne bi se smela ponoviti zgodba z obletnice brežiškega radia, ki se ga s kakršnim koli dejanjem ni spomnil nihče, razen poslušalcev. Pa bi bilo lepo, ko bi vsaj občina Brežice, ob obilici asfaltnih cest, asfaltirala tudi potko do radijskih vrat in lastnega prosvetnega doma. Vsaj to, če že nima denarja za sramotno cvetoče stole v njegovi dvorani! V ta prostor bi v petek posavski seniorji le težko privabili ljudi, da bi prisluhnili priznanemu ekonomistu dr. Jožetu Mencingerju, zato bo srečanje z njim v Krškem. Zelo resne in malo manj resne cvetke Med kronisti lokalnega kulturnega življenja bi lahko izbrskali mnogo podobnih cvetk; v Sevnici jih beležita Ljubo Mo-tore in Franci Paukovič in v Krškem jih je ohranjal Indok Johan Božičnik center s svojim glasilom. V Brežicah jih je zbiral tudi neumorni fotokronist Jure Pestot-nik in prav bi bilo, če bi dobil priložnost, da bi dokumente časa ke ob hvalnicah dr. Kmecla. Ta je na bogati proslavi reformacije, ko sta v prvi vrsti spet sedela Silvo Gorenc in Lojze Štih, jasno povedal, da je Krško poleg Ljubljane največ prispevalo k ustvarjalnosti slovenskega protestantizma. In je spomnil na Bohoriča, Dalmatina in Valvasorja! Kot je bilo središče sveta zadnje dni Bizeljsko, kjer se je z ameriškimi oficirji družil tudi Vlado Deržič, potem ko je o njegovi dinastiji na šjroko pisaj' Jure Pestotnik rumeni Hopla. Le kdor je prebral brežiška Župnijska oznanila, je izvedel, da bo bodoči sedež župnišča v odkupljeni stavbi nekdanje osnovne šole, bolj redki posamezniki pa so obveščeni tudi o povezovanju Kmečke zadruge Brežice z novomeško KZ Krka, dveh ne najbolje stoječih firm. Kaj šele o stečaju celotnega Cominga od Brežic in Krškega do Novega mesta ter odhodu delavcev na borzo. Se kdo v Posavju ob visoki brezposelnosti vznemirja, da je brežiško-krški podjetnik Ivan Vogrinc s svojo firmo Gama - proizvodnjo koles namesto doma zastavil v BiH? Če spomin ne vara, je župan Bogovič že naznanjal montažo koles in 150 novih delovnih mest v Krškem? Pa kaj, pred nami je nogometni spektakel, h kateremu Otto Barič Pri debeluhu tudi predstavil javnosti. Tako, kot javnost zanima, komu bo Niko Zibret namenil denar, ki ga bo dobil od nekdanjega poslanca Hvalice, ali čemu se še ni nič razpletlo v primeru Johana Bo-žičnika na Križah okrog uničenega vinogradnika. V Brežicah se starejši ljudje, ki so doživljali narodnostne boje z nemškutarji, sprašujejo, čemu je treba gimnastični klub in avtomobilsko hišo poimenovati z nemškim imenom Rann! V Krškem seveda medtem doživljajo srečne trenut- prispevajo tudi naši kraji; hrvaški igralci bivajo v Termah Čatež in vadijo v Brežicah, saj je njihov selektor Otto Barič ljubitelj naših krajev. Zašel je tudi v oštarijo Pri debeluhu bir-ta Džoka in Jure. Obljubil je, da še pride na prebranac, ki ga znajo v tej gostilni pripraviti po njegovem okusu. Tudi bizeljčana je preizkusil, četudi še ni bil pripravljen po novi recepturi. Vlado Podgoršek Vlada verjame v Jutranjko Radna pri Sevnici - Vlada RS je odobrila državno pomoč za prestrukturiranje Konfekcije Jutranjka z 200 zaposlenimi. Na podlagi predloženega programa podjetja, ki namerava povečati letno realizacijo za najmanj 20 odstotkov, je odobrenih 35, 5 milijonov nepovratnih sredstev in 150 milijonov SIT dolgoročnega posojila. Mineva slabo leto, odkar je Miha Rabič iz Velenja prevzel vodenje Jutranjke, kije imela 554 milijonov SIT izgube in je bila v postopku prisilne poravnave. Danes je podjetje kratkoročno plačilno nesposobno, ima obveznosti z naslova prisilne poravnave in s takšno boniteto v komercialni banki ne more dobiti kredita. Direktor Rabič pa je bil ob svojem prihodu prepričan, da s prestrukturiranjem delovnega procesa in ponovnim razvojem blagovne znamke lahko uspejo. Očitno se njegovemu optimizmu pridružuje tudi vlada, kar po Rabičevem mnenju potijuje kredibilnost programa reorganizacije. Jutranjka vsak mesec ustvari poslovni minus, zato morajo povečati prodajo za dobrih 30 odstotkov. Cilj podjetjaje skozi okrepljeno blagovno znamko zaslužiti dovolj, da bodo pokrivali stroške, ne pa zniževati stroške na račun najema dela drugje, zagotavlja direktor. Letna realizacija na zaposlenega bo morala doseči 5 milijonov SIT. Ker nekateri projekti rehabilitacije podjetja že tečejo in je za končni uspeh izredno pomembna tudi časovna realizacija napovedanih ukrepov, se v Jutranjki nadejajo, da bo obljubljeni denar iz države na njihov račun prišel še pred iztekom leta. Branku Dernovšek Direktor Rabič; V Jutranjko sem prišel z jasno vizijo in se držal dogovorov, ki sem jih sklenil z delavci, lokalno skupnostjo in državo. Za enega od dokazov navajam podpis predpogodbe s sindikatom in upravo, po kateri bodo odpuščene delavke v svojih zahtevkih po odpravnini in neizkoriščenem dopustu stoodstotno poplačane. Sicer pa je bilo dovolj krčenja podjetja. Moj cilj je, da se v naslednjih letih Jutranjka razširi s proizvodnjo na Radni in ne na cenenih trgih delovne sile. Sevniški podžupan za gospodarstvo Rudi Bec deli veselje z direktorjem Jutranjke Miho Rabičem, ki se je dan po vladni odločihd za pomoč udeležil proslave ob občinskem prazniku. “Bodimo realni in strpni...” 1 Sevnica - Tako je dejal sevniški župan, ko je svetnikom predstavil osnutek proračuna za prihodnje leto. Ti so osnutek sprejeli in če bo šlo vse po sreči, bo proračun še letos tudi sprejet. Glavnina dogovarjanj in usklajevanj pa bo -tako kaže - potekala na ravni strank in odborov. Sevniški občinski proračun za leto 2004bo težak dve milijardi in 200 milijonov SIT. Vsekakor premalo, da bi izpolnil vse želje, pričakovanja ali potrebe. Denarja za investicije je vsako leto manj, saj zakon o financiranju občin ni več primeren. Edini dodatni vir v občinskem proračunu bo v prihodnjem letu renta na račun manjvrednega okolja zaradi začasnega odlagališča radioaktivnih odpadkov pri Nuklearni elektrarni Krško (NEK). Posavje bo letno prejemalo še 550 milijonov SIT, od tega Sevnica 140 milijonov. Prav zaradi oskubljenega proračuna bodo imeli v prihodnjem letu prednost tisti projekti, ki se nadaljujejo iz letošnjega leta, in tisti, ki bodo sofinancirani iz državnih sredstev ter iz evropskih skladov. Tako naj bi se v letu 2004 nadaljevala izgradnja vodovodnih sistemov Nova Gora, Krmelj, Blanca in Primož, čeprav na problematiko vodooskr-be intenzivno opozarjajo tudi iz Šentjanža. V petih mesecih letošnjega leta so gasilci razvozili po šentjanških hribih 412 cistern ali preko 4 milijone litrov vode, kar kaže na zelo slabo vodooskrbo v občini. V prihodnjem letu bo potrebno dokončati oziroma odplačevati še OŠ Blanca, nekaj sredstev bodo namenili za ureditev obrtne cone v Boštanju, ob bazenu naj bi se začela gradnja doma Partizan, Sevnica naj bi po dolgoletnem premoru spet dobila kino, 150 mili- jonov SIT bo namenjenih za dokončno ureditev sevniškega zdravstvenega doma, začela se bo gradnja centralne čistilne naprave, vredne milijardo in osemsto milijonov SIT, ki bo financirana z občinskimi in državnimi sredstvi ter sredstvi ISPA. Občina Sevnica bo tudi v prihodnjem letu precej pozornosti namenjala gospodarstvu. 15 milijonov SIT je rezervirala za odpiranje novih delovnih mest. S tako j prakso je začela že letos in v ta namen dala 12 milijonov SIT. Kar 50 j novih delovnih mest je odprlo 23 j delodajalcev s pomočjo teh sred- ! štev, ko občina pokrije 50 odstot- j kov bruto osebnega dohodka. Tildi sicer sevniški župan Janc prvo leto svojega ponovnega mandata in enoletno obdobje delovanja občinskega sveta v novi sestavi ocenjuje kot uspešno. Gradili so se vodovodi, posodobljene so bile nekatere ceste, kot so Zavratec -Bučka, ki pomeni najkrajšo povezavo z Dolenjsko, zgrajeni so bili pločniki na Logu ter javna razsvetljava, posodobljenje bil odsek ceste Blanca - Brestanica in cesta skozi staro mestno jedro, v prihodnjem letu pa naj bi prišla v prvi plan še cesta od Šmaija do Glavnega trga. Končno je bila zgrajena tudi OŠ Blanca, katere uradno odprtje bo 19. novembra. Šolo bo slovesno odprl minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. Nada Černič Cvetanovski Praznik občine Sevnica Vsi občinski lavreati Sevnica - Na osrednji slovesnosti ob sevniškem občinskem prazniku, ki so ga duhovito popestrili učenci sevniške šole ter mladi virtuozi glasbene šole, je župan Kristijan Janc ob pomoči Rebeke Dremelj podelil priznanja občine Sevnica posameznikom in organizacijam za njihov prispevek pri razvoju in ugledu občine na gospodarskem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem in drugih področjih. Medalje Dušana Kvedra Tomaža” so prejeli Aktiv kmečkih žena Zabukovje, Klub posavskih študentov, Martin Marko, Zdravko Mastnak, Ljubo Motore in Franc Novšak; priznanja Dušana Kvedra Tomaža so dobili javno podjetje Plinovod Sevnica, Ivan Mirt, direktor Tanina, in Ivan Šnuderl, nekdanji boštanjski ravnatelj, najvišje priznanje pa je prejela OŠ Ana Gale Sevnica. OŠ Ana Gale, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, izvaja program osnovnošolskega izobraževanja in vzgoje otrok z motnjami v duševnem razvoju za območje celome občine. Najprej je delovala pod okriljem OS Savo Kladnik, leta 1973 pa se je osamosvo-jila.Učitelji in vzgojitelji OŠ Ana Gale pod vodstvom ravnatelja Franca Novšaka pomagajo, da se tudi otroci z motnjami v razvoju zmorejo vključevati v vsakdanje življenje. Z znanjem, idejami, kreativnostjo in nesebičnim delom se trudijo spremeniti odnos družbe do drugačnosti. In prav zaradi teh prizadevanj in rezultatov je OŠ Ana Gale dobila naj višje občinsko priznanje, Grb občine Sevnica. Priznanja Dušana Kvedra Tomaža je prejelo javno podjetje Plinovod Sevnica, ki letos obeležuje 10-letnico uspešnega delovanja in pod vodstvom direktorja Toneta Krajnca skrbi za ekološko osveščenost krajanov. Ivan Mirt si je priznanje prislužil kot dolgoletni direktor podjetja Tanin iz Sevnice, kije v zadnjih desetih letih za trikrat povečal proizvodnjo in ki kljub go- spodarski krizi uvaja novo proizvodnjo in na novo zaposluje; neopazen tudi ni ostal Ivan Šnu-derl, ki je v času, ko je bil ravnatelj OŠ Boštanj, veliko truda vložil v izgradnjo nove osnovne šole in jo povezal s krajem. Medalje Dušana Kvedra Tomaža so ob občinskem prazniku prejeli Aktiv kmečkih žena Zabukovje, ki pod vodstvom Fanike Arnšek organizira številne aktivnosti in sodeluje na prireditvah v občini in zunaj nje; Klub posavskih študentov, ki letos obeležuje 50-letnico delo- vanja in pod taktirko Maje Molan združuje tisoč posavskih študentov, ki v njem najdejo svoje interese; Martin Marko z Blance, glasbenik, ustanovitelj in vodja godbe Blanški vinogradniki, enolog Zdravko Mastnak z Orehovega, zaslužen za promocijo in uveljavitev cvička, Ljubo Motore iz Sevnice, fotograf in kronist dogodkov v občini, ter Franc Novšak iz Drožanjske ulice, aktiven in angažiran krajan, ki se zavzema za napredek kraja in pri tem tvorno sodeluje. Nada Černič Cvetanovski 'i 0 o r. Priznanja sem zelo vesela, saj smo s tem ob naši 50-letnici nekako zaokrožili celotno Posavje in dobili priznanja v vseh treh občinah, kar nam dejansko daje novo motivacijo za delo naprej, da bomo še naprej delali za študente in dijake ter ostale mlade v vseh treh občinah, tako na področju študijskih kot. obštudijskih zadev. Franc Novšak, ravnatelj OŠ Ana Gale: Prijetno sem presenečen nad tem najvišjim priznanjem. Tudi zato, ker kaže, da lahko nekdo, ki ni medijsko vsakodnevno pokrit, postane opazen, se predstavi. To dokazuje, da tudi drugi cenijo to naše delo, ki je nekje bolj v ozadju in ki ga v vsakodnevnem življenju čuti le peščica otrok te šole in njihovi starši. Ivan Šnuderl: Priznanja sem zelo vesel. Pri svojem delu nisem nikoli pričakoval ne pohval ne nagrad.Osnovno vodilo mi je bilo vedno - dobro delati. Več kot četrt stoletja sem bil ravnatelj v Boštanju, delal pa sem tudi v širši skupnosti. Veliko dobrih sodelavcev je bilo z mano in priznanje, ki sem ga dobil, bi rad delil z njimi. Če je bilo-moje delo kaj vredno in je pustilo sledove, me še toliko bolj veseli. Ljubo Motore: Zame je bilo to, da sem bil na odru in ne na drugi strani, kot fotograf, nekaj nenavadnega. Toda že naslednjič bom spet na svojem položaju in bom spet kronis-tično beležil dogodke. Po toliko letih iz tega ne morem več “ven” in upam, da bom še dolgo to počel, saj vidim, da so ljudje s tem zadovoljni. In če ti enkrat dajo tako priznanje, kot je občinska nagrada, potem veš, da moraš vztrajati in delati, saj kot vidim - tudi na raznih razstavah - se vse zelo obrestuje. Maja Molan, predsednica Kluba posavskih študentov: Tone Krajnc: Občinsko priznanje je spodbudami zahvala za nazaj; a ne samo meni, temveč je to priznanje vsem tistim, ki so bili že pred desetimi leti razvojno in ekološko osveščeni in ki so z idejo, delom, denarjem in lastnimi prizadevanji omogočili izgradnjo potrebnih objektov in omrežja. Sem sodijo tudi vsi tisti, ki danes v Sevnici uporabljajo zemeljski plin. Ivan Mirt: Vsako priznanje pomeni, da okolje, v katerem delaš, opazi tvoje napore, da bi pripomogel podjetju. S tem pa pomagaš tudi kraju, v katerem živiš. Danes je sicer težko biti uspešen, saj gospodarska kriza ne gre mimo nas. Toda z novimi programi nekako uspevamo povečevati realizacijo, zaposlovati nove ljudi, vlagati v nove programe, ki so okolju prijazni. Z jasno vizijo smo na dobri poti, da uspemo. Zdravko Mastnak: Prav gotovo je lepo, da sta dve sosednji občini v treh letih storili isto dejanje; ponosen sem na tako priznanje v občini Krško, v kateri delam že 18 let, sedaj pa se mu je pridružilo še podobno priznanje občine Sevnica, v kateri živim. To je gotovo spodbuda in lepa gesta za vino, za katerega danes pravijo, daje popularno. V tem času smo seveda postorili še veliko stvari; tudi v sosednjih republikah, za kar si tudi pripisujem precej zaslug. To, da mi je lastna občina dala tako visoko priznanje, pa si štejem v največjo čast. Fanika Arnšek, predsedni- ca Aktiva kmečkih žena Zabukovje: To priznanje mi veliko pomeni, saj tega prav zares nisem pričakovala. Deset aktivov je v občini, pa smo ravno me prišle na vrsto. Ko smo imeli v Zabukovju občinski praznik, so bili res vsi zelo zadovoljni in mislim, da smo zato prejele tako priznanje. Sicer pa veliko sodelujemo na veselicah in drugih prireditvah. Kjer je treba, tam smo me zraven. Imamo pridne ženske, ki res znajo veliko lepega in dobrega narediti. Franc Novšak. Priznanje mi pomeni to, da bom moral še bolj skrbeti za ureditev tega kraja. Dela imamo dosti in problemov tudi; glavni je klavnica pa razširitev ceste, odstranitev škarpe v nevarnem ovinku, kjer pogosto prihaja do nesreč. Vesel sem, da so mladi še pripravljeni prostovoljno delati v kraju in to me še bolj žene naprej. Martin Marko: To priznanje mi zelo veliko pomeni. Še posebej zato, ker sem ga dobil v družbi s tako eminentnimi ljudmi. Predstavljal sem si, da bo to ena pohvala ali nekaj podobnega, a sem videl, da je to nekaj posebnega in mi res ogromno, ogromno pomeni. Doslej sem že dobil nekaj priznanj, toda takega še ne in tudi v Sevnici še ne. ANKETA Koliko smo strpni? V temeljnih vrednotah hi morali imeti privzgojeno tudi strpnost in človekoljubje. Nestrpnost do drugačnega in drugačnih, zlasti pa do tujcev, je temna stran sodobne civilizacije. Se zlasti, ker izhaja v veliki meri iz nepoznavanja, neobveščenosti in neosveščenosti. Vendar smo nestrpni tudi do sosedov, do tistih, ki jih vidimo skozi domače okno. Ali pa v športih, kjer zlasti Slovensko -Hrvaška srečanja povzročajo izgrede navijaških skupin. Bomo tudi pred kvalifikacijskima tekmama za Evro 2004 enaki? Zdravko Šinkovec, rezkalec z Obredja: Slovenci smo nasploh preveč strpni do drugih, v mislih imam predvsem narode, ki k nam prihajajo z juga. Mi se moramo pri njih obnašati čisto drugače, kot se oni pri nas. Navijaške strasti pa so dovoljene v mejah civiliziranih norm, brez etičnih in nacionalističnih izpadov. V košarkaški ligi je to najbolj vidno. Se veliko časa bo potrebno, da bodo navijaške skupine prišle na raven navijaške kulture v Angliji. # David Tušar, dipl. inž. arhitekture iz Sevnice: Zdi se mi, da smo pri nas kar dovolj strpni in pri vsakdanjem življenju ne opažam neke pretirane nestrpnosti. Res pa je, da bi bili lahko še bolj, saj strpnosti ni nikoli dovolj. Sicer pa menim, daje pogovor edini oziroma najboljši način za odpravo nesoglasij, pa naj gre za odnos do drugače mislečih, do drugače verujočih ali do drugačnosti nasploh. ^ Dejan Žajber, tehnik iz Krškega: Nisem nestrpen človek, nimam predsodkov do drugačnosti in drugače mislečih. Človeka ocen-H | jujem po odnosu, ki ga lahko vzpostavim z njim, in ne vnaprej po tem, od kod prihaja, kaj je po ’ > narodnosti. Tudi pri športnem navijanju me ne J® J odnese v nacionalistične vode. kar bi v športu moralo veljati /a vse. Na primer spremljanje I nogometne tekme med Slovenijo in I Irvaško I bo že samo po sebi dovolj razburljivo in ni treba, da je za gledalce še nevarno. Sinjo Jezernik, svobodnjak iz Tržišča: Mislim, da je pri nas strpnost postala velik problem, ki se vedno bolj stopnjuje. Verujoči so nestrpni do neverujočih in obratno, nestrpni smo do mladih, mladi pa do nas, netolerantni smo tudi do drugačnih. Žalostno je, da se nestrpnost začenja že v družini in se skozi njo projicira na celotno družbo, kar je zelo slabo. Mladen Zidarič, obrtnik iz Krške vasi: Kot Hrvat, ki leta živim in delujem v Sloveniji, imam izredno dobre izkušnje. Strpnost Slovencev je za zgled drugim. Na splošno pa mislim, da ne obstajajo slabe nacije, temveč dobri in slabi ljudje, to velja kjerkoli v svetu. Glede razlike med Hrvati in Slovenci pa se mi zdi, da so Slovenci bolj mirni, zadržani, Hrvati pa so bolj “južnjaške” krvi, bolj temperamenti, kar se manifestira tudi na nogometnih tekmah. Kdo “kuha” v pišečki šoli? SavaGlas, št. 92, stran 3 V zvezi s člankom vaše novinarke S. Vahtarič “Kdo kuha v pišečki šoli?" prizadeti osebi izjavljava naslednje: Kot kuharica sem zaposlena na OŠ Pišece 10 let. V vseh letih mojega dela sem se trudila ustreči vsem željam zaposlenih, otrok, staršev in krajanov. Na delo ni bilo nikoli nobenih pripomb, tudi obiski sanitarnih inšpektorjev in ugotovitve pregledov so bili ocenjeni zelo dobro. V času izgradnje nove šole in ob vselitvi vanjo sem vse svoje dneve posvetila delu v šoli. Tudi ob drugih obšolskih dejavnostih (Unescova šola, Pleteršnikovidnevi, različni tabori) sem ves svoj trud in čas vložila v dobro počutje udeležencev. V zadnjem letu dni šolska kuhinja sodeluje s prehrambenim podjetjem, ki ima zelo razširjeno svojo ponudbo. Zato na šolo prihaja komercialist omenjenega podjetja, kar vključuje tudi predstavitve in degustacije novih prehrambenih izdelkov. V obojestranskem interesu je omenjeni komercialist v popoldanskem času pomagal tudi pri izvedbi obšolskih dejavnosti, s katero so bili zadovoljni zaposleni na šoli in krajani. Vse Markovo in moje delo je bilo usmerjeno v dobro učencev, zaposlenih, staršev in krajanov, v kar sva vložila tudi veliko najinega prostega časa in to brez kakršnegakoli plačila. Zato se ob članku v SavaGlasu počutiva zelo prizadeta in užaljena ob zapisanih neresnicah. Najino zasebno druženje je samo najina stvar in ne pustiva, da se kdorkoli vmešava vanj! Kljub nevoščljivosti ali zavisti nekaterih posameznikov v kraju bova tudi v prihodnje najin trud in znanje vložila v dobro šole in krajanov Pišec. Če se bodo članki s podobno vsebino še nadaljevali, bova poiskala tudi druge poti v odgovor napisanih neresnic! Bernarda Cizi, gost. tehnik Mn rim Slnnn Okrogla miza o romski problematiki Romom je potrebno privzgojiti soodgovornost Krško - Društvo zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) Krško je v hotelu Sremič organiziralo okroglo mizo z namenom hitrejšega reševanja problematike izobraževanja, zaposlovanja in ureditve bivanjskih razmer romske etnične manjšine. Medtem ko je v občini že vrsto let poskrbljeno za njihovo osnovnošolsko izobraževanje, se postopki za ureditev normalnih življenjskih razmer z vodo in elektriko v naselju Kerinov grm intenzivneje vodijo zadnja leta. Za tamkajšnje Rome prepočasi, pravi njihov občinski svetnik Zdravko Kovačič. Okrogla miza, na kateri so bile razgrnjene trenutne razmere iz življenja Romov v občini Krško do pogledov, kako naj se zadeve odvijajo v prihodnje, je del projekta “Dva koraka naprej”, ki ga podpira Urad vlade za informiranje. Koordinatorka v občini Olivera Mirkovič je v Krško povabila poleg pristojnih iz občinskih služb in predstavnikov romske skupnosti še vladne in nevladne organizacije, kijih zadeva vključitev Romov v okolje. Toleranca do drugačnosti neke kulture in z njo povezanih vrednot je v demokraciji zapoved, s pravimi koraki pa mora država doseči, da se bo pri Romih močneje razvila zavest o lastni odgovornosti pri ustvarjanju življenjskih pogojev, je prepričan ravnatelj Osnovne šole Leskovec Franc Bizjak. Ta šola je bila med prvimi v Sloveniji, kije skorajda na lastno pest organizirala poučevanje romskih otrok, se v 25 letih mnogo naučila o sobivanju v drugačnosti in je danes ena od treh v državi, kjer se skozi projekt Pedagoškega instituta Ljubljana uvaja integrirani pouk za romske šolarje. Prizadevnost kolektiva te šole je javno pohvalila Tatjana Vonta s Pedagoškega instituta, ki se strinja, da bi moralo šolsko ministrstvo odpreti delovno mesto romskega asistenta za šole in vrtce z integra- cijo. Za asistente je sedaj predvideno mesto skozi program javnih del, a je primerne zelo težko dobiti in ko se dobro usposobijo, tega dela po 12 mesecih ne morejo več opravljati. Na leskovški šoli dva meseca zaman iščejo asistenta in pogrešajo več odgovornosti do tega vprašanja v sami Olivera Mirkovič romski skupnosti, ki bi bila po Bizjakovih izkušnjah lahko bolj organizirana. Romski starši morajo verjeti, da bo samo skozi izobrazbo prihodnost njihovih otrok boljša, in jih redno pošiljati v šolo. V času “nabiralništva” so namreč njihove klopi več tednov prazne. Starševska odgovornost se privzgoji otroku in to je potreben proces, da bo imel odrasel Rom odgovornost do službe, ne pa dajo bo razumel kot odvzem svobode. Dokler ne bo tako, se bodo de- lodajalci še naprej izogibali zaposlovanju Romov. Karmen Starc iz sevniške območne službe Zavoda za zaposlovanje je dodala, da si pri posavskih delodajalcih prizadevajo za njihovo zaposlovanje in doslej so imeli posluh le v Kostaku, Gradisu in Evrosadu. Aleksandra Liebenšek je v večletnem spremljanju te etnične skupnosti v Kerinovem grmu spoznala, daje edini in najhitrejši način omogočiti Romom pot do poklica s “produktnim izobraževanjem”, saj imajo smisel za določene ročne spretnosti, za rejo drobnice in nabiranje zelišč. Certifikatno izobraževanje ima država v smernicah že dlje časa in naj bi se menda začelo izvajati v naslednjem letu, je omenila Starčeva, ko je povedala, da bodo na posebnih delavnicah 12. in 13. novembra od Romov v Posavju skušali izvedeti, ali si želijo preko Ljudske univerze dokončati osnovno šolo in nadaljevati z usposabljanjem za poklic. Za uspešno in nenasilno pri-vzgajanje Romov v soodgovornost za lastne razmere in tiste v širši skupnosti je pomemben pogoj osnovni standard v njihovem bivalnem okolju. Za infrastrukturno ureditev naselja Kerinov grm bi Občina Krško potrebovala 400 milijonov SIT, ki jih sama seveda ne more zagotoviti. Čeprav z zamudo bodo glede na ob- ljubo še pred novim letom dobili v naselje vodo, ampak ne do vsake hiše. Sprva se bodo morali zadovoljiti z eno pipo sredi naselja, hišni priključki bodo prišli na vrsto, ko bo za vsako stavbo urejena gradbena dokumentacija, kot predpisuje zakon, je pojasnila podžupanja Nuša Somrak na očitke romskega svetnika Zdravka Kovačiča, da Občinarji ne uresničujejo danih obljub. Občina Krško je med dvajsetimi v Sloveniji, ki so po zakonu morale zagotoviti romsko svetniško mesto in vlada se je zavezala, da bodo te občine za reševanje romske problematike v svojih okoljih dobile državna sredstva. V Krško do danes s tega naslova še ni prišel niti tolar. Finančno ministrstvo je komaj konec septembra dobilo zadolžitev, da pripravi predlog državne pomoči za teh 20 občin. Pripravlja se tudi predlog, da bi Ministrstvo za okolje rezerviralo določena sredstva za urejanje infrastrukture v romskih naseljih. Od razmišljanj na vladi in realnega denarja, ki bo enkrat pritekel v tako imenovane romske občine, pa bo najbrž še dolga pot, prav tako tudi do priprave celovitega zakona o romski etnični skupnosti, za katerega je pred kratkim državni zbor zadolžil vlado. Branka Dernovšek mnenja, odgovori, popravki. Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridriuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Al’ prav se reče krščanski krožek ali verouk? SavaGlas, št. 91, stran 4 Najprej, spoštovani, jaz sem Branko Kelemina in ne “Branka Kelemine ”, kot ste (morda ne namenoma) zapisali pod mojo fotografijo. Na pisanje pa želim odgovoriti zato, ker je bilo na to “afero", kot jo nekateri že poimenujejo, izrečenih preveč neresnic in še kaj več. Moti me predvsem, da se daleč naokrog zlagano razpravlja. Mene, avtorja "Pobude ”, pa nihče ničesar ne vpraša, (tudi avtorica članka v vašem časopisu ne). Resnica pa je naslednja. Otroci, ki obiskujejo šolo Blanca, imajo (oziroma so imeli) vsa leta najslabše pogoje za izvajanje verouka v občini Sevnica. Zaradi dvoizmenskega pouka so imeli verouk ob sobotah v približno tri km oddaljeni podružnični cerkvi. In to v dveh skupinah. Starši, ki so otroke vozili Z avtomobili (če so imeli v različnih skupinah več otrok), so tudi trikrat opravili prevoz do Sv. Kancijana. Tisti otroci, ki so hodili peš ali s kolesi, pa so bili še posej izpostavljeni nevarnostim na zelo prometni cesti. Da mraza in slabega vremena ne omenjam. Z dograditvijo nove šole in enoizmenskim poukom so bili podani idealni pogoji, da se našim otrokom omogoči najboljše. Tudi to, da bi naši otroci (če hočete) imeli verouk v šoli. Pobudo za uvedbo ker bi o uvedbi krščanskega krožka (verouka) lahko odločila ravnateljica samostojno. Zakon, ki ureja to vprašanje, je bil sprejet leta 1996. Takrat mene v državnem zboru še ni bilo. To naša ravnateljica verjetno ve (ali pa ne, ker me obsoja, češ, zakaj tega ne uredim v državnem zboru). Do danes je zakon doživel že sedem sprememb. Večkrat so bili podani predlogi za ureditev tega vprašanja. Vladajoča večina predlog, da bi verouk približali osnovni šoli, ostro zavrača. Zakon pa kljub svoji liberalni ortodoksnosti dqpušča izjeme. Četrti odstavek 72. člena določa: “Izjemoma lahko minister na predlog ravnateljice v prostorih javnega vrtca oziroma šole zunaj časa delovanja vrtca oziroma šole dovoli verouk ali konfesionalni pouk, če v lokalni skupnosti za tako dejavnost ni drugih primernih prostorov. ” Naša ravnateljica pa bo (kot sama izjavlja - po članku) še naprej ortodoksno spoštovala zakon. Dopuščene izjeme v zakonu je ne zanimajo. Komentar in sodbe prepuščam bralcem. Vsi, ki obsojate mene, pa se raje ozrite vase. Moja vest je čista (pred vami in pred Bogom). Zato pa ne sodim v politiko. Očitanje o moji poceni reklami za prihodnje volitve pa protagonisti pripišite sebi. Nobenega novinarja nisem prosil za objavo in komentiranje moje “Pobude". Pobudo sem v vednost poslal Radiu Sevnica in Dolenjskemu listu. Po časopisu Delo in drugje me vlačite drugi. Tisti, ki bi me radi na vsak li in likvidirali. Ne bo vam uspelo. Zagotavljam. ' S spoštovanjem, Branko Kelemina, poslanec DZ RS Kaj nam je storiti (Prepotreben razmislek) Menda res že kar nekako zamira naša narodnostna zavest in s tem občutek pripadnosti maloštevilnemu a trdoživemu narodu ob prepričanju, da nam Evropska skupnost nudi zadostno poroštvo, da ohranimo vse tisto, kar smo končno pridobili v zadnjem stoletju z veliko muko. Jezik, našo nacionalno identiteto in končno popolno samostojnost. Pri tem nimam v mislih občasna nacionalistična zaletavanja, ki smo jim priča, marveč tisto nepopustljivo, preprosto človekovo samozavest in pripadnost, ki se mu je skozi stoletja predajal naš kmečki živelj in iz katerega nederij so izšli prvi reformatorji in nato genialni Prešeren, Levstik, Cankar, ki so dokončno zakoličili našo jezikovno, splošno kulturno in s tem narodovo samobitnost današnjih dni. Kdor se zazre v vse te preživele čase vse do danes, in prav je, da to občasno storimo, bo uvidel in spoznal nelahkotno bivanje in mukotrpno rast naših prednikov. Od boja za krščansko vero, protitlačanskih spopadov s tujo gosposko za staro pravdo do rastoče in končno ob pomladi narodov prevladujoče zavesti o pripadnosti narodu, ki mu je Trubar prvi dal pravo ime. Čeprav zamudniki - smo v minulem stoletju po dveh velikih vojnah in spopadu za osamosvojitev - končno prišli do svoje države Slovenije. Večkrat se je vredno vprašati ali današnje in nove generacije, predvsem srednješolska mladina, pa tudi drugi, poznajo pomembne mejnike narodove zgodovinske poti. Historični lok, ki ga je čvrstila vse močnejša zavesti mladih res živo prisotna pripadnost narodu in slovenski državi. Če je tako, si želim poznavalski odgovor na vprašanje, kaj pomeni tuja beseda Rann (an der Savve), Kultur-bund, kje so končale prve krške žrtve, kateri bratje so tvorili jedro brežiške čete, ki so v mladostni domoljubni zagnanosti hoteli preprečiti množično izselitev slovenskega življenja iz Spodnjega Posavja v letu 1941-42? Kako je prišlo končno do osamosvojitve v letu 1991. Morda ta uvod, ki je kar nekoliko dolg, niti ne bi bil potreben, če ne bi zaslutil počasnega rahljanja tiste notranje moči, ki je prejšnje generacije oplajala z Živo domovinsko pripadnostjo in ljubeznijo do svojega naroda, do njegove svobode, to je do slovenstva in njegove svobode. Kdor med mladimi pozna nemško krajevno besedo RANN, ki je v cesar-sko-kraljevi Avstriji in nato v času tretjega rajha poimenovala spodnje-savsko mesto Brežice? Bojim se, da danes še malokdo. Sicer se ne bi beseda pojavljala v naslovu vidnega brežiškega podjetja, ne da bi se kdo obregnil ob njeno rabo. Na avstrijskem Koroškem si naši vse manj številni slovenski rojaki prizadevajo, da bi ohranili prvotna slovenska imena krajev in vasi poleg sedanjih nemških, mi pa naj bi v končno svobodni in samostojni državi Sloveniji vnašali v naslove društev in podjetij nemško ime za danes popolnoma slovenske Brežice. To, kar sem zapisal, ni nikakršno kapriciozno nacionalistično dejanje, marveč izraz domoljubnega opozorila vsem tistim, ki jim je zbledela občutljivost za naše, slovensko in ki jim domovinska zavest očitno močno slabi. V času, ko vstopamo v Evropsko skupnost, to je v združbo številnih različnih evropskih narodov, različnih jezikov in kultur, je še kako pomembno, da ohranimo vse tisto, kar nas je skozi stoletja izpričalo kot ljudstvo, narod in končno kot samostojno nacijo v državi Sloveniji. Angela iz Sevnice je izpostavila problem označitve avtobusnega postajališča na cesti Sevnica - Planina na 4,5 km. Septembra lani je CGP d.d. opravilo ogled bankin in potrebne signalizacije za postajališče, bankine so nato uredili, signalizacije pa ne. Sprašuje, kdaj bodo primerno uredili tudi označitev postajališča. Iz službe za odnose z javnostmi so odgovorili, da je podjetje CGP d.d. izvajalec rednega vzdrževanja ceste Sevnica - Planina in med ta dela sodi tudi urejanje bankin. Postajališče na km 4,5 nima ustreznih dovoljenj in za to ni označeno. Ureditev oziroma označitev lahko naroči le upravljavec ceste, to je Direkcija Republike Slovenije za ceste na predlog občine ob upoštevanju vseh z zakonom predpisanih dimenzij in lege postajališča. Predlagajo, da krajani oziroma krajevna skupnost sproži postopek na Občini Sevnica za legalizacijo in ure- ditev omenjenega postajališča. Martin iz Krškega je izpostavil kolesarske steze v mestu. Poudaril je, da jih je obljubljal že župan Sitar, pa jih še sedaj nimajo. Urejeni so le posamezni koščki kolesarskih stez na krožiščih. Meni, da tudi pločniki niso primerno urejeni, saj ne omogočajo prehoda na cesto in predstavljajo oviro tako za kolesarje kot invalide. Vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo na Občini Krško Rafael Jurečič je pojasnil, da ima Občina Krško naročeno študijo kolesarskih poti. Dokler nimajo izvedbenega programa, pa tudi nimajo rezerviranih proračunskih sredstev. Tako ne more povedati, kdaj bodo kolesarske steze po mestu urejene, že sedaj pa, kot je poslušalec sam ugotovil, ob večjih rekonstrukcijah cest ali objektov uredijo tudi kolesarske steze in dostope na pločnike. Kmalu izgradnja železniškega prehoda v Dobovi Ljubljana, Dobova - Servis skupnih služb slovenske vlade in Javna agencija za železniški promet RS sta s skupino podjetij, združenih v skupno partnersko podjetje, podpisala pogodbo za izgradnjo mednarodnega železniškega mejnega prehoda Dobova. Ob mednarodnem mejnem cestnem prehodu Obrežje bo to največja mejna kontrolna točka za ves promet in tovor na schengenski meji. Obe bosta močno zarezali v prostor brežiške občine. Izgradnja mednarodnega železniškega mejnega prehoda Dobova sodi v okvir vzpostavitve schengenske meje na bodoči zunanji meji Evropske unije. Investitor gradnje je servis skupnih služb, javna agencija za železniški promet pa soinvestitor. Naložba je vredna 2,6 milijarde SIT, glavnino del bodo zaključili do maja 2004, rok za dokončanje vseh del pa je druga polovica prihodnjega leta. Kot so sporočili iz servisa skupnih služb vlade, bodo dela izvajali SCT kot vodilni partner ter ajdovsko Primorje, ljubljansko SŽ - Železniško gradbeno podjetje in družba SITEEP Te-grad PAP iz Ljubljane. Dokumentacijo je izdelalo podjetje SŽ - Projektivno podjetje iz Ljubljane, nadzor nad gradnjo pa bosta izvajala družba Projekt iz Nove Gorice in Holding Slovenske železnice, združena v skupno podjetje. S podpisom so oddali dela, ki zajemajo nizkogradni del železniškega mednarodnega mejnega prehoda Dobova. Zgradili bodo tirne naprave, perone, podhod, ceste in parkirišča ter vso komunalno infrastrukturo. S sredstvi PHARE bodo sofinancirali izgradnjo klančine in objekta inšpekcijskih služb ter postajni objekt, v katerem bodo imele ustrezne prostore strokovne službe železnice, policije in carine. V izvedbo jih bodo, po navedbah v servisu skupnih služb, oddali v prihodnjih mesecih. Bodoča ureditev naj bi ostala v mejah sedanje železniške postaje. Poslopje postaje bo rekonstruirano in v vzhodnem delu dograjeno za železniško osebje, policijo in carino. Prestavljena bo Selška cesta, ob njej bo pločnik, na področju postaje ob njem pa nova parkirna mesta, urejena s protihrupnim zidom in zelenjem Sedanji peron se bo podaljšal v obe smeri, del bo nadkrit, na perone bo vodil podhod. Na drugi strani postaje, kjer je zdaj zeleni ca, bodo objekti inšpekcijskih služb, ki bodo namenjeni le dostopu zaposlenih in vzdrževanju objektov. Sicer bo celotno področje ograjeno, ker je to mejna točka. Suzana Vahtarič Kruh zdravstveno neoporečen Ljubljana - Potem ko je Zdravstveni inšpektorat RS v začetku oktobra ugotovil zdravstveno neustreznost ajdove moke, ki je bila zato umaknjena iz prodaje, je zdravstveni inšpektorat poslal v analizo tudi vzorce kruha iz pekam v okolici Ljubljane in Maribora. Kot so sporočili z Ministrstva za zdravje, so inšpektorji najprej pregledali vzorce ajdovega kruha, glede na obvestilo ene od potrošnic o težavah, ki sta jih z možem imela po uživanju črnega kruha, pa so pregledali tudi vzorce črnega kruha. Vendar pa v nobenem vzorcu ni bila ugotovljena prisotnost atropina ali skopolamina, ki so ga odkrili v oporečni ajdovi moki. Torej ni razlogov za omejevanje porabe kruha, zagotavljajo na inšpektoratu, razen tistih vrst, ki vsebujejo oporečno ajdovo moko, ki je bila pred mesecem dni umak n<' I IZ S cepivom proti gripi Slovenija - Bliža se zima, z njo pa čas tipičnih obolenj. Eno najbolj razširjenih je gripa, proti kateri se najučinkoviteje zavarujemo s cepljenjem. Zdravniki in strokovnjaki na splošno svetujejo cepljenje proti gripi vsem, še posebej pa starejšim in tistim s kroničnimi obolenji. Pri slednjih lahko gripa povzroči hude zaplete, tudi smrt. Tudi cena cepiva je za kronične bolnike do 18 let in tiste nad 65 let starosti drugačna, nižja. Za te kategorije občanov stroški cepljenja znašajo 1.000, za vse ostale pa 2.000 SIT. V Zdravstvenem domu Brežice cepljenje poteka pri osebnem zdravniku, v Sevnici v posebni ambulanti, v krškem zdravstvenem domu pa v urgentni ambulanti. N.Č.C. Sevniški vrtec je predrag! Sevnica - Na sedmi seji so sevniški občinski svetniki obravnavali nove, višje cene programov predšolske vzgoje v vrtcih sevniške občine. Svetnica Berta Logar je takrat očitala oddelku za družbene dejavnosti, da s podatki zavaja. Oddelek očitke zavrača, Logarjeva pa še naprej trdi, da je sevniški vrtec predrag. To potrjuje s primerjavami z ostalimi slovenskimi vrtci. Svetnica Logarjeva trdi, da ima sevniški vrtec za en oddelek rezerve, kar pomeni, da bi lahko, upoštevajoč normative, en oddelek ukinili, s tem prihranili veliko denarja in razbremenili starše, ki morajo plačevati visoko ceno za vrtec, kar danes številnim povzroča nemalo težav. Oddelek za družbene dejavnosti na občini je pripravil obširno pojasnilo, v katerem je skušal pojasniti, kako so bili oblikovani oddelki in cene, a Logarjeva še naprej vztraja, da je cena sev-niškega vrtca previsoka. Nesprejemljivo namreč je, meni Berta Logar, pri čemer jo podpirajo tudi številni drugi občinski svetniki, da je sevniška občina ena najrevnejših, starši pa plačujejo eno naj višjih cen vrtca. Logarjeva se pri oblikovanju cen vrtca sklicuje na metodologijo za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki sojo pripravili na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Cene vrtcev v Sloveniji se bodo končno poenotile in tako bo tudi konec nesoglasij med vrtci in občinami. Po tej metodologiji znaša cena za prvo starostno obdobje 89 tisoč SIT, za drugo pa 62 tisoč SIT, s tem daje v Sevnici ta cena višja in znaša 68 tisoč SIT, v Mariboru - denimo - pa le 61 tisoč. Realno izhodiščno ceno po tej metodologiji imajo ta čas vrtci v 30 odstotkih slovenskih občin, v 40 odstotkih občin bodo morali cene zvišati za 10 odstotkov,v preostalih, kamor -kot kaže - sodi tudi sevniška, pa bodo morali cene postopno izenačiti. Lokalne skupnosti so dolžne cene programov po metodologiji določiti najkasneje do 1. januarja 2004. Na podlagi razprave svetnice Berte Logar, ki pravi, da ima v Sevnici nekdo prevelik apetit, in Pot pod noge in v tujino Krško - Društvo zaveznikov mehkega pristanka ( DZMP) Krško je mladim predstavilo možnosti izvajanja mladinskih projektov v okviru različnih evropskih programov. Mnogi mladi ne vedo, da imajo možnost enoletnega bivanja v tujini kot prostovoljci v različnih programih s področja kulture, medijev, humanitarnih dejavnosti in podobno. S priključevanjem EU dobivajo mladi nove možnosti za razširjanje svojega znanja in izkušenj. Ponujajo se novi programi, skozi katere lahko pridobijo možnosti potovanja, izmenjave izkušenj, učenja, spoznavanja sorodnih organizacij in podobno. Kljub vsemu v DZMP ugotavljajo, da tega mladi ne izkoriščajo v zadostni meri zaradi neinformiranosti in tudi zaradi neizkušenosti pri vzpostavitvi potrebnih stikov s tujimi partnerji ter pomanjkljivega znanja, potrebnega za pripravo projekta. Predstavitev programov je bila namenjena pridobitvi osnovnih informacij, potrebnih za pripravo projekta in prijavo na obstoječe razpise, vire. Predvajali so tudi filma Luksuz produkcije DZMP, v katerih so predstavljeni različni projekti v okviru programa “Mladina”. Predstavljena sta bila filma o gostujočem in pošiljajočem projektu mladinskih izmenjav ter kratki film o projektu Evropske prostovoljne službe. O programih “Mladina” smo pisali ob Evropskem mladinskem tednu, ki je potekal od 29. septembra do 5. oktobra, takrat sta DZMP in Mladinski center Brežice predstavila programe, v katerih eni in drugi sodelujejo že približno tri leta. DZMP je leta 1995 ustanovila skupina mladih ljudi, ki jim presedata mrtvilo kulturnega dogajanja za mlade in splošna neobčutljivost za stisko drugih. Aktivni so na področjih mladinske kulture, sodobnih umetnosti, neformalnega izobraževanja, ekologije, sociale in humanitarnih dejavnosti. S.V Z roko v roki Sevnica - Sevniška enota Varstveno delovnega centra Leskovec, ki jo vodi Bojana Štrasner, je organizirala teden odprtih vrat, v katerem je 23 varovancev ustvarjalo pod vodstvom mentorjev. Razstavili so izdelke odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju, risali pod vodstvom specialne pedagoginje Nade Račič in z usmerjanjem Betke Knez ustvarjali z glino. Strasnerjeva je povedala, da tolikšnega obiska javnosti kot v minulem tednu odprtih vrat doslej v Sevnici še niso imeli. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali, kaj znajo narediti varovanci VDC. Varovanci so obiskovalce sprejemali z veseljem, ob vsem, kar so počeli v minulih dneh, pa so se pripravljali še na nastop ob 40-letni-ci društva Sožitje Sevnica, ki so jo proslavili s prireditvijo v kulturnem domu s simboličnim naslovom “Z roko v roki”. B.D. Prva izplačila štipendij Posavje - Na slovesnosti, kije bila tudi letos na Čatežu, so podelili certifikate za Zoisove štipendije novi generaciji dijakov. Za Zoisovo štipendijo, ki pripada nadarjenim učencem, so na zavodu za zaposlovanje dobili 133 predlogov osnovnih šol, srednje šole so predlagale 9 dijakov, med študenti pa so bili štirje predlogi. Pozitivno je bilo rešenih 66 vlog, od tega je Krško dobilo na novo 31 Zoisovih štipendistov, Brežice 16 in Sevnica 19. Tako v šolskem letu v Posavju prejemata Zoisovo štipendijo skupaj 202 dijaka, v lanskem letu pa jih je bilo 189. Med študenti je bilo letos v obravnavi 276 vlog za Zoisove štipendije, odobrenih je 230. Za republiško štipendijo pa je v letošnjem letu zaprosilo 2000 dijakov; pozitivno je bilo rešenih 1347 vlog. Zaradi nepopolne dokumentacije pa je nerešenih še skoraj 180 vlog. V postopku reševanja pa je tudi še 694 vlog študentov. Prvo izplačilo za dijake je bilo 24. oktobra, vsa nadaljnja izplačila pa se izvajajo 10. v mesecu. N.Č.C. menijo, da ima vrtec notranje rezerve tako pri zaposlitvi peric in pomočniku ravnatelja, je občinski svet sklenil, naj oddelek za družbene dejavnosti ponovno preveri cene oziroma naj se naredijo izračuni po novi metodologiji, kije nastajala v posebni delovni skupini in v soglasju s Skupnostjo slovenskih vrtcev, Združenjem občin Slovenije ter v sodelovanju s predstavniki Skupnosti občin Slovenije, kamor se je s sklepom občinskega sveta včlanila tudi občina Sevnica. Odprta vrata IVIC Brežice - Mladinski center (MC) Brežice deluje štiri leta. Poudarjajo so, da so v tem času izgradili najboljši primer mladinskega centra v državi, ki je letos na povabilo Sveta Evrope postal član Federacije evropskih mladinskih centrov. V tem tednu imajo dneve odprtih vrat, ko se vsak dan odvijajo različne delavnice iz siceršnje ponudbe. Danes, 13. novembra, pa ob 14. uri vabijo na druženje z uradno predstavitvijo Sava Glas, 13.11.2003 Avtocesto do 2007 in tudi “necestninsko” cesto! Slovenija, Posavje - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) je pred dnevi sklenila pogodbo za glavna dela na odseku avtoceste Smednik - Krška vas. Sočasno so se predstavniki Dolenjske, Bele Krajine in Posavja v skupni izjavi zavzeli za dokončanje dolenjskega kraka avtoceste do leta 2007, poleg tega pa zahtevajo izgradnjo ustrezne vzporedne ceste brez plačila cestnine. DARS je sklenila izvajalske pogodbe v skupni vrednosti 11,8 milijarde SIT, in sicer za prva gradbena dela na avtocestnem odseku Šentvid - Koseze in za glavna gradbena dela na avtocestnem odseku Smednik - Krška vas. Pogodbeni rok za izvedbo na odseku do Krške vasi v vrednosti 8,9 milijarde SIT naj bi končali decembra 2004. Traso avtoceste, priključek Drnovo, deviacije, komunalne vode ter objekte na avtocestnem odseku Smednik - Krška vas bodo izvajala podjetja SCT, Primorje ter CGP Novo mesto. Predstavniki gospodarskih in obrtnih zbornic, župani občin Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, državni svetniki s tega območja ter predstavniki podjetij Revoz in Krka so se v skupni izjavi zavzeli za dokončanje dolenjskega kraka avtoceste do leta 2007, poleg tega pa zahtevajo izgradnjo ustrezne vzporedne ceste brez cestnine. Zavedajo se, da te zahteve dejansko ni možno uresničiti istočasno z izgradnjo avtoceste, zato želijo, da se tem prebivalcem za obdobje do izgradnje take ceste omogoči uporaba avtoceste brez plačila cestnine. Kot so sporočili iz skupine za realizacijo zaključkov seje 14. oktobra v Novem mestu, so izjavo s podpisi posredovali državnemu zboru, poslancem z omenjenega območja, vladi, pristojnim ministrstvom in Družbi RS za avtoceste. STA/S.V. Na tržišče se vrača bizeljčan Krško - Odkar so enotni dolenjski vinogradniki pod imenom cviček PTP pričeli tržiti svoje rdeče vino, so pridelovalci z levega brega Save ostali brez vina lastne blagovne znamke. Za nekdaj uveljavljenega rdečega in belega bizeljčana so premalo storili v vinogradniških zadrugah in pri podjetju Vino Brežice, prav cviček pa je spodbudil domače strokovnjake, da so se lotili priprav za ponovni ugled bizeljsko-sremiških vin. Po dve leti trajajočih pripravah so zdaj tako daleč, da bo lahko že z letošnjo odlično letino nastopiti na trgu z “novim” bizeljčanom. Lojze Kunej, predsednik Zveze društev vinogradnikov ob bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti s sedežem v Krškem, je vesel, da so ob pomoči priznanih strokovnjakov od dr. Slavice Šikovec in Dušana Brejca do dr. Julija Nemaniča skupno poenotili ime bizeljčan. Rdeče in belo vino, pridelano na levem savskem bregu od Zajčje Gore preko Sremiča do Pišec in Bizeljskega, bo poslej potrošnikom na voljo pod skupno oznako bizeljčan in posavska vinorodna dežela se bo lahko ob cvičku ponašala še z enim vinom. Za to je pravzaprav že vse nared; steklenice bodo imele navojne zamaške, na etiketi bo poleg blagovne znamke bizeljčan opredeljeno še ožje geografsko poreklo oziroma ločeno podokoliš Bizeljsko za bizeljčana v brežiški občini ter Sremič za bizeljčana v krški in sev- Lojze Kunej niški občini. Ustanovljen bo konzorcij tržnih pridelovalcev bizeljsko-sremiških vin, padla je odločitev o potujoči polnilnici in organih, ki bodo spremljali kakovost vin. Enolog Vlado Kovačič je medtem s sodelovanjem najvidnejših slovenskih strokovnjakov pripravil več vzorcev rdečega in belega bizeljčana, ki bo prav tako kot cviček nosil oznako PTP za priznano tradicionalno poreklo, za oba pa je zbral ustrezne podatke o obstoječem sortnem sestavu. Zato bodo osnova rdečemu bizeljčanu žametna črnina, modra frankinja in modri pinot, od belih pa beli pinot in laški rizling. Nosilni sorti za belega bizeljčana bosta laški rizling in rumeni plaveč, poleg tega pa še sauvignon, chardonay in zeleni silvanec. V kratkem bo treba dogovoriti še alkoholne stopnje za posamezni vini in ko bo bizeljčan na trgu, bo od njegove kakovosti odvisno, kako bodo po njem segali potrošniki. Poslej bodo morali predvsem osveščeni pridelovalci od rezi do trgatve skrbeti za kakovost in dobro ime svojega pridelka. Vlado Podgoršek Obnova Valvasorjeve hiše Krško - Znameniti topograf Valvasor, avtor dela Slava Vojvodine Kranjske, ki ima še danes v marsičem znanstveno vrednost, je zadnji del svojega ustvarjalnega življenja preživel v Krškem. Občina njegovo spomeniško zaščiteno domovanje zadnja tri leta intenzivneje obnavlja in te dni se zaključujejo dela na prenovi strehe. Janez Vajkard Valvasorje ustvarjal v 17.stoletju, umrl je leta 1693 v svoji hiši, ki sojo ob Savi gradili po njegovem naročilu, ko je prodal grad Bogenšperk. Krško je bilo takrat razgibano trgovsko mesto, saj je bila Sava pomembna brodarska pot vse do postavitve južne železnice. V Valvasorjevem času so v Krškem gradili ladje in izdelovali vlečne vrvi. Ko je znanstvenik prišel v mesto, si je to že opomoglo od treh zaporednih potresov, ki so se zgodili po letu 1630, pred tem je bila tudi velika povodenj, ko pa se je umirilo drhtenje tal, je svoj velik davek terjala še kuga. Dobrih 300 let stara Valvasorjeva hiša torej ni nemi pomnik največjih grozot, ki so v 17.stoletju prizadele Krško, saj je bila zgrajena nekoliko kasneje, ampak spomin na človeka, ki je grajsko posestvo prodal zato, da je Slava vojvodine Kranjske ugledala luč sveta. Občina Krško je imela izdelan načrt obnove za stavbo v letu 1993. Ker od države ni pridobila ustreznih sredstev za sofinanciranje, do predlani ni bilo večjih segov, nato so utrdili temelje, trdnost sten in stropov. Letošnje leto je za dela na Valvasorjevi hiši namenjenih 66 milijonov SIT, od tega je država primaknila le 20 milijonov. Lani se je namreč spremenil ustaljeni način sofinanciranja, po katerem je občinskemu znesku za obnovo kulturnih spomenikov takšnega ranga v enakem deležu pomagala država. Po novem se država vključuje v sofinanciranje na podlagi ugotovljene ekonomske moči občine in za Krško je v povprečju ta delež 30 do največ 40 odstotkov sredstev kulturnega ministrstva. Ko bo Valvasorjeva hiša dokončno obnovljena, bodo v njej na razpolago poslovni prostori, v enem delu pa je rezervirana za muzejsko dejavnost. Svoj prostor bodo dobila dela kiparja in me-daljerja Vladimirja Štovička, ki jih je poklonil občini, postavili naj bi muzej papirništva in se spomnili mnogih slavnih ljudi, ki so živeli in ustvarjali V Krškem, med njimi sta bila Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. .......m .. . ....A. Plan dela so prenesli v prihodnje leto Pišece - V Krajevni skupnosti (KS) Pišece letos niso izvajali začrtanega plana dela. So pa slavnostno predali namenu vodovodno omrežje Pišece - Pavlova vas - Sv. Jedert - Suhadol, ki je bil kot triletna investicija na bremenih občinskega proračuna. Z izgradnjo vodovodnega omrežja bodo v KS nadaljevali tudi v prihodnjem letu, saj vsa gospodinjstva še niso priključena na osrednjo vrtino. Predsednik KS Uroš Škof je poudaril, da letos zaključujejo s projektom sofinanciranja OŠ Pišece, ki je kot največji projekt zadnjih desetletij od KS zahteval okoli 125 milijonov SIT. Letošnji plan KS po Škofovih besedah ni zajet v občinskem proračunu, zato ga letos niso izvajali, temveč ga bodo prenesli v prihodnje leto. Tako načrtujejo asfaltiranje cestnih odsekov, ki so dolgi kilometer in več, vendar slabo naseljeni; to so Spodnje Blatno, Podgorje, Pavlova vas in še nekateri drugi. Po besedah Škofa so se letos posvetili pridobivanju dokumentacije za kamnolom, ki so ga lani inšpekcijske službe zaprle. Pridobili so vso potrebno dokumentacijo za sanacijo in delno gospodarsko izkoriščanje, zdaj pričakujejo le še odločilen odgovor ministrstva za okolje in prostor. Tako bi prišli do lastnega gramoza za potrebe urejanja cest, od Uroš Škof prodaje pa bi pridobili tudi nekaj sredstev, kar bi omogočalo hitrejše uresničevanje začrtanih nalog. KS Pišece toži 18 interesentov zaradi zapletov okrog izvedbe telefonije pred skoraj desetimi leti. Dosedanje sodbe so bile izrečene v korist interesentov. Predsednik KS se boji, da bo v primeru, če bodo morali poravnati iztožene zneske, to omajalo delovanje KS v naslednjih dveh letih. Zahtevki tožečih znašajo skupaj okrog 4 milijone SIT kar je letni proračun KS. Škof poudarja, da bodo ti krajani vložili tudi zahtevke z naslova povračila za vlaganje v telekomunikacije. Zdaj rešujejo zaplete z zdravstveno oskrbo, opozarjajo na slabo vzdrževan večnamenski dom, ki je v lasti občine in v najemu šole. Škofje še poudaril: “Za KS bi bilo zelo dobro, da bi se lahko prijavili in dobili enega od evropskih razvojnih projektov, ki bi predstavljali nadaljevanje osnovnega načrta, ki se je začel že s projektom CRPOV (celostnega razvoja podeželja in obnove vasi), ohraniti poseljenost podeželja in odpirati možnosti za nova delovna mesta”. Tako bi tudi na gradu Pišece, kjer se letos zaključuje sanacija strehe, z Akademijo za varstvo okolja odprli nekaj delovnih mest. Suzana Vahtarič Vahtanje mošta kot kulturna dediščina Leskovec pri Krškem -Martinovanje 2002 v Leskovcu je bil poskus obeležiti praznik sv. Martina na način, ki v kraju še ni bil izveden. Letos so uprizoritev po etnoloških študijah “vahtanja mošta”, kot je potekalo stoletje nazaj, še dodelali in vpletli zgodbo. Kulturno društvo Leskovec je združilo etnološki, kulturni, enološki pa tudi zabavni pomen tega dne in tako želijo ohraniti slovensko dediščino, saj je varovanje mošta in krst veljal za dogodek premožnejših gospodarjev, ko so pogostili vse, ki so jim čez leto pomagali pri delu v vinogradu. Primemo scenografijo je nudil prostor pod kozolcem gostišča Jožeta Arha. Člani etno in dramske sekcije društva so pri prireditvi sodelovali z ljudskimi pevci Roženkravt, tudi letos so pomagali Fantje z Brezovske Gore, Folklorna skupina Senovo in Trebeški drotarji, z blagoslovom vina pa domači župnik Ludvik Žagar. Prihodnje leto bodo okrog Martinovega najverjetneje pripravili etnološko prireditev točenja in prodajanja vina kupcem od drugod, na tako imenovane “fumge” pa bodo privabili tudi obiskovalce z drugih krajev Slovenije. S.V. Pot Slovenije v Evropo Krško - Območno združenje seniorjev-managerjev Posavja pripravlja za svoje člane in širšo javnost predavanje na temo “Pot Slovenije v Evropo”, ki bo v petek, 14. novembra, v Kulturnem domu Krško s pričetkom ob 16.30. Predaval bo znan slovenski ekonomist prof. dr. Jože Mencinger, rektor Ljubljanske univerze in svetnik v državnem Letos cviček in pol Kostanjevica na Krki - V cvičkovem muzeju, ki so ga letos ob krškem občinskem prazniku odprli v kostanjeviškem gradu, je Kmečka zadruga Krško v dnevih pred Marinovim predstavila letošnji letnik cvička, skupina iz Podbočja pa je opravila krst mošta v vino. Cvičkova formula 1 Vinska klet v Leskovcu, ki je z enim milijonov litrov tega dolenjskega posebneža letno pri nas sploh največja, se bo lahko letos pohvalila z nadpovprečno kakovostjo cvička. Kot sta na druženju s poznavalci in ljubitelji cvička, prevladovali so novinarji, povedala Katarina Merlin, vodja enološkega laboratorija v Novem mestu, in priznani slovenski enolog Zdravko Mastnak, je letošnji letnik odličen. Pravzaprav še več, kajti vse sestavine so v grozdni jagodi dosegle svoje najboljše vrednosti in prava razmerja. Tokrat sta posebej navdušili žametna črnina in modra frankinja. Pogojevali sta vinski letnik, kakršnega cviček ni imel v minulih treh desetletjih. Zadosti je v njem tudi kislin, le količinsko je bil pridelek nekoliko nižji kot ob rekordnih letih. Nenavadno zgodnja trgatev je resnično prispevala k nadpovprečnem letniku cvička. Strokovnjaki in pokuševalci so se o tem že lahko prepričali. V.P. Oj, mladost ti moja... Sevnica - Letošnji občinski nagrajenec, planinec, fotograf in kronist dogodkov v občini Sevnica Ljubo Motore, je v lanskem - za planince jubilejnem - letu, pripravil razstavo planinskih razglednic in fotografij. Ob tem je naletel na zanimive fotografske posnetke iz leta 1972, ko so na Lisci potekali zaključni izpiti planinske šole. Na ogled jih je postavil v galeriji Ana, v njih pa so zaživele mladostne podobe Sevničanov. Ljubo je bil daljnega leta 1972 poleg svojega očeta Lojzeta Motoreta, že pokojnega Lojzeta Drstvenška, Nevenke Vilčnik, takrat Zajc, in Marjana Jazbinška na Lisci navzoč kot član izpitne komisije. Takrat je imel v rokah svoj prvi fotoaparat, ki ga je imel šele kakšna dva meseca in kot član komisije si je čas krajšal tako, da je fotografiral nadebudni planinski naraščaj. 37 članov planinske šole je (sicer ne vse) ovekovečil v glavnem v trenutku, ko so preplašeni sedli pred izpitno komisijo. Tem fotografijam je dodal še fotografijo mladih planincev, ki je nastala leto za tem. Kot je dejal avtor razstave, teh fotografij do danes nihče ni videl, saj so daiapozi-tivi obležali v njegovem predalu, po tridesetih letih pa je z njih spihal prah (pravzaprav gaje spihovalkar nekaj mesecev) in s tem -vsaj za kratek trenutek - vrnil tako opevano mladost nekaterim Sevničanom. Navdušenje nad razstavo, ki sojo popestrili učenci sevniške glasbene šole, je ob odprtju razstave izrazil tudi predsednik sevniških r)l,nin^,.n InTO IV Č P ___________ J jubileji “Nisem si mislila, da bom dočakala 90 let!” 1. oktobra letos si je Štefka Cvetko naložila devet križev, rojena je bila v brežiški bolnišnici, mama pa je poleg nje zaradi očetove zgodnje smrti sama na noge in h kruhu spravila še brata Jožeta in sestro Pepco, ki ji je mladi, komaj 18-letni, življenje vzela tuberkuloza. Pa tudi sama se je na nek način otepala s to potuhnjeno boleznijo, zato je med pogovorom pogosto ponovila: ”Res si nisem mislila, da bom dočakala toliko let!” Od vseh ima najraje vnuka Duška in Bojana. Štefka Cvetko se v spominih vrne v svojo mladost: “Oče Jože je padel v 1. svetovni vojni, mama Marija pa je ostala sama s tremi otroki, poleg tega smo imeli doma še gostilno. Ampak je doživela 84 let. Jaz sem do šole živela pri stari mami v Ivanji Reki, tam so moji upravljali s škofovim posestvom, potem pa sem šla nazaj k mami. Tako sem rasla, hodila v šolo in rodila hčerko Sonjo, sebe in njo pa sem preživljala z delom hišne pomočnice v Zagrebu. Potem je vso družino doletelo štiriletno izgnanstvo v Nemčijo, kjer smo bili več lačni kot siti in če sem dobila kakšen košček kruha, je bil za Sonjo.” Njenega 90-letnega jubileja so se spomnili tudi člani Društva izgnancev Slovenije, Krajevne organizacije Dobova, jo obiskali, ji čestitali in ji zaželeli mirno jesen življenja. To sicer tudi ima v Rigoncah pri hčerkini družini Furlan, kjer zanjo lepo skrbijo, saj je po nedavnem zlomu kolka priklenjena na posteljo. Spet poveže spomine: ” Po vojni sem delala v dobovski Ple-tilnici, kjer smo pletli vse od nogavic, otroških hlačk do jopic in puloverjev. Ko sem zbolela, nisem šla več na delo. Sonja se je poročila, leta 1961 sva tako prišli v Rigonce, dobila sem dva vnuka, Duška in Bojana, pazila sem nanje in gospodinjila. Vnuka mi največ pomenita.” Temu pritrdi tudi hčerka in njuna mama Sonja. Vendar pa je tu tudi sedaj še skrb za pravnučke - 2-letnega Tadeja, 7-letno Manco in 11-letno Veroniko in pove:” Tudi z družino smo proslavili moj praznik. Bilo je lepo, vsi smo bili skupaj za mizo. Vse življenje sem delala in vse postorila, sedaj pa sem že dve leti na postelji. Večkrat sem padla, nazadnje se mi je spet zvrtelo v glavi, padla sem in si zlomila kolk. Tako je to z mojimi starimi leti in z mojim kolkom. Veste, ni lahko bolniku, pa tudi tistemu, ki ga streže ni lahko”, je modra devetdesetletnica. Domači jo imajo radi, Tadej je z razigranostjo napolnil sobo, nad vzglavjem pa ji čas lepšajo Mancine in Veronikine risbice. Zvem, da je izredno lepo pletla in kvačkala svojim in drugim otrokom, prav tako je šivala domačim in drugim, veliko brala in ko so ji oči in sluh še dopuščali, je z zanimanjem spremljala televizijski program. Mizo ob meni krasi njen lepo kvačkan prtiček, mnoge rožice na njej in po sobici pa puščajo sled praznovanja. Z zanimanjem spremlja pogovor in pristavi: "Dajala meje tudi angina pektoris, sedaj, ko počivam, seje umirila. Na postelji me najbolj jezijo datumi in dnevi. Ce grem zgodaj spat, ko se zbudim, se mi vse obrne. Bolj slabo slišim, zato moram dvakrat vprašati. S svojim kolkom ne morem nikamor, dokler ne bo shodil sam. Ko boste drugič prišli, pa mi prinesite novo nogo. To rečem tudi negovalki”, mi hudomušno naroči in pristavi, ”no, sedaj pa bom tako mlada še v časopisu!” Ob odhodu me, pospremi njena nezadržna volja: ”Da bi le še kdaj hodila!” Natja Jenko Sunčič Ana in Franc skupaj že 50 let Dečno selo - V družbi svojih najdražjih sta 24. oktobra zlato poroko praznovala Ana in Franc Butkovič. Franc seje rodil leta 1928 v vasici Volčje pri Sromljah v kmečki družini ob še dveh bratih. Njegova žena Ana pa se je v Dečnem selu kot edinka rodila leta 1926, prav tako v kmečki družini Slovenčevih. Zlatoporočenca Ana in Franc Butkovič Ana in Franc sta se pred petdesetimi leti poročila v cerkvi sv. Duha v Artičah. Pripravili so kar dvojno poroko, saj se je istega dne poročil tudi Francov brat Martin. Poročil jih Je takratni artiški župnik Jože Šketa. Prešerno nasmejana se Butkovičeva spominjata poroke kot dogodka, ki je trajal kar cel teden. Veselja, dobre volje in vriskanja ni primanjkovalo, saj so pripravili pravo kmečko ohcet po starih običajih. Ana jn Franc sta si družino ustvarila na Aninem domu, kjer živita še danes. Rodila sta se jima hčerka in sin. Žal jima je kruta usoda vzela hčerko, staro komaj dva dni. Kasneje se jima je rodil sin Jože. Kljub težkemu in trdemu kmečkemu življenju, ki je za njima, in ob tem, da je Franc sedaj invalid, živita Butkovičeva na jesen življenja zadovoljno in lepo s svojim si- nom Jožetom in snaho Renato ter vnukoma. Ana je kot vedno polna energije, opravlja še skoraj vsa kmečka opravila, posebej rada pa je v vinogradu med svojimi trtami. Krono vsega, kot pra- vita, jima predstavljata vnuka Jožica in Janez. "Živiva srečno in polno življenje, naj bo tako še vsaj nekaj let,” sta ob koncu našega obiska skromno zaključila Butkovičeva. L.K. Marija kuha najboljše žgance Na Gostinsko turističnem zboru Slovenije, ki je v sredini oktobra potekal na Bledu, je Karolina Roštohar iz Selc nad Blanco (na fotografiji) v demonstracijskem tekmovanju gospodinj s turističnih kmetij S lovenije v kuhanju žgancev in izvedbi pogrinjkov osvojila prvo mesto (zlata kolajna), druga pa je hilst F notu tpscacca w Moramo uresničiti svoje sanje!” Mirna in skromna odda ja okoli sebe spokoj za dušo in telo, kot ga oddaja pjej tako neskončno ljuba narava. Njene prostrane motive upo-dablja s čopiči in barvami na slikarska platna, ki prav tako nudijo ali počivališče utrujenemu ali vesele razigranemu. “Moja večna želja je bila slikanje in kiparjenje. To so bile moje srčne sai\je!” pravi Marjja. “Slikarstvo me privlači že od zgodnjega otroštva, ko me je v času maminega (Sonja Po-štrak)) študija v Mariboru v Domžalah čuvala stara mama Frančiška Tehovnik. Spomnim se njene lesene spalnice in njenih skvačkanih zaves in pregrinjal za postelji ter dveh lepih slik z versko podobo. Ena je predstavljala svetnico in druga angela, ki čuva otroka. Ob zahajajočem soncu me je stara mama dajala k počitku in to je bil tudi trenutek občudovanja teh dveh slik. Moje prve risbice pa so bile povezane z ljubeznijo. JCo sva s staro mamo pisali mamici v Maribor, mi je dejala, naj ji še kaj narišem. Jaz sem tako pisala in risala in to je bil moj prvi stik z likovno umetnostjo.” Že takrat je imela rada naravo in je hodila na sprehod v Prod med rože ob Kamniški Bistrici. Tam je nabirala rožice, šopek pa je stara mama vedno dala h kipcu Marije. “Vsaj enkrat bi še rada stopila v takratni Prod in se sprehodila ob tisti živi vodi, ki sojo danes tako kruto omejili,” izpove svoje skrite želje. Z ogledi slikarskih del si človek že zelo mlad izostri okus in svoje videnje, medtem se iščeš in tudi nekaj naučiš. V osnovni šoli ter v Srednji vzgojiteljski šoli v Mariboru je imela rada likovni pouk. Slikala je in oblikovala iz gline. Tudi doma, ko je predse postavila šopek in ga upodabljala. Kot srednješolka v Mariboru je hodila na odprtje razstav, s prijateljico pa sta odkrivali, kje je kakšna otvoritev. Spominja se figurativne razstave Jožeta Ciuhe in razstave čudovitih tapiserij Cvetke Miloš, oba umetnika sta nanjo naredila globok vtis in ju zelo ceni. ”Z ogledi slikarskih del si človek že zelo mlad izostri okus in svoje videnje, medtem se iščeš in tudi nekaj naučiš. Imela sem to izredno srečo, da mi je mami za praznike podarjala knjige. Za neko priložnost mi je podarila tudi trilogijo Zgodovine umetnosti in ob knjigi sem se napajala do neskončnosti. Občudujem van Gogha, Cezanna, Klimta in tudi druge. S tem pa sem prišla do uresničitev svojih sanj.” Ko so bili njeni trije otroci majhni (Urška je študentka na Pedagoški fakulteti v mariboru, likovna smer, Špela je medicinska sestra v brežiški bolnišnici, ki tudi kdaj kaj nariše, in Tomaž v Ljubljani na SŠ za oblikovanje, oddelek za industrijsko oblikovanje), so bile na mizi vsak dan barvice in so risali, risali. Nudila jim je to, kar je želela zase, 27 let pa nudi to ustvarjalno razkošje tudi svojim “vrtičkarjem” v kostan-jeviškem vrtcu, kajti, kot pravi: “Če te že samega privlači ta lepota, jo želiš v vsej mogoči meri ponuditi tudi drugim. Mlajša sem si govorila da, ko bom v pokoju, bom risala. Ko pa sem dopolnila 40 let, sem začutila, da sem nekako že kar na polovici življenja in da nimam več časa čakati. Vključila sem se v LD Krško “Oko” in se udeležila tečajev, ki so jih vodili Vlado Cedilnik, Jože Marinč, Apolonija Simon, Tone Rački kompozicijo, Vladka Sto-viček oblikovanje gline in Jožica Medle začetni in nadaljevalni tečaj akvarela. Tako sem si uspela rezervirati čas, kije samo moj in samo za slikanje. Rada se sprehajam v naravi, jo občudujem in iščem motive. Najlepše da narava, zato si jih ohranim, jih fotografiram. V č(asu, ko smo tako zaposleni in samo hitimo, je ukvarjanje s tem, kar nas veseli, ne glede na to, do česa imamo nagnjenje, stik sam s seboj, s svojo dušo ali duhom, kakor kdor želi. Si v stiku z nečim višjim. Slika, njen motiv z oblikami in barvami, deluje na opazovalca. To so slikarjevi občutki, njegove misli, ki sliki dajo življenje in moč. To je slikarjeva govorica, njegov nagovor gledalcu.” Tako je Meta s svojo ljubeznijo prehodila ustvarjalno pot od svinčnika preko barvic do tempere, akvarela in olja. Danes se ji predaja ob petkih zvečer ali v soboto, včasih ji ta urnik uspe, a najbolj v zimskem času. Na svoj način ji z razumevanjem ob strani stoji mož. Ko je iskala službo, čeprav ji je bil Maribor zelo ljub, si je rekla: “Kar v naravo. V Kostanjevico, ki je tak kraj, ki mi ves ta čas nudi ljube sprehode in je veliko likovnih motivov in kjer je veliko dogodkov. Saj je Kostanjevica mesto umetnosti, tam so galerije in kraj neštetih ustvarjalnih možnosti.” Natja Jenko Sunčič Krušno pleteno srce kot spominek Brežice, Globočice - Občinska turistična zveza Brežice izvaja projekt “Krušno pleteno srce”. Tradicionalni izdelek je slovenski javnosti predstavila domačinka Marjanca Os-trelič - Dobnikar po rodu iz Artič. Želela je in kot kaže tudi uspela znanje in umetnost izdelave srca prenesti na mlajši rod. Srce, prepleteno s kitkami in bogato okrušeno, so nekdaj podarjali ob krstu ali porokah, danes pa je primemo darilo tudi ob življenjskih jubilejih in kot spominek. Marjanca Ostrelič - Dobnikar je doslej izdelala okoli 500 krušnih pletenih src. V Brežicah ga ob volitvah in menjavi oblasti že tradicionalno preda župan svojemu nasledniku. Temu smo bili priča tudi decembra lani, ko | je Vlado Deržič predal krušno ple- j| teno srce mag. Andreju Vizjaku. ^ Nadaljeval je tradicijo, saj gaje tudi £ sam prejel od predhodnika Jožeta Avšiča. Ob tem je Marjanca Ostrelič - Dobnikar izrazila željo, da bi svoje znanje in umetnost prenesla na mlajše rodove. Njena želja se je uresničila na pobudo Milene Jesenko, vodja projekta “Krušno pleteno srce” pa je Milena Vranetič z Občinske turistične zveze Brežice. Pridobila je se- Udeleženke projekta z izdelki ob Marjanci Ostrelič -Dobnikar (sedi desno). znati proces izdelave in se zapletene izdelave tudi priučiti. Tako so v okviru Občiaske turistične zveze Brežice v oktobru izvedle delavnice, v katerih so udeleženke spoznavale pripravo testa, minule dni pa so se na turistični kmetiji Martinovih v Globočicah učile same izdelave in sedah Vranetičeve želi krušno srce, ki je že leta na ogled v Posavskem muzeju Brežice in ga Društvo kmetic Brežice uporablja kot odtis žiga, zaščititi. Prav tako pa želijo voditi udeleženke projekta, da bi ohranjale tradicijo in krušno pleteno srce izdelovale in tržile kot avtentičen kultur- 4^«. i.-----XI.:L x—«—:------tr Pustite mi, da žalujem Prazna zibka, strto srce Krško, Maribor - V naši sodobni družbi, ki je zaznamovana s proizvajanjem in pridobivanjem in ob tem skorajda s samovšečno večnostjo, je iz zavesti izrinila minevanje in prenehanje. Torej smrt, o kateri neradi govorimo in je v naši kulturi vedno bolj tabu. Ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu, zareže brezno brez dna, v gosti megli ranjene duše pa postaneta vprašljiva lastni obstoj in samospoštovanje. Izgubo sanj, upanja, vere v prihodnost, vira ljubezni in veselja ter novih moči in navdihov najverjetneje razume le tisti, ki je sam doživel kruto resnico ob umrlemu otroku. Kajti otroci naj ne bi umirali, saj v krogotoku življenja starši pričakujejo, da bodo umrli pred svojim otrokom. In strahotno zaboli spoznanje, da je najlažje zanikati smrt tistega čisto majhnega, tistega, kije šele pričel živeti. Otroci, umrli med nosečnostjo in novorojenčki, ki umrejo kmalu po porodu, so po mišljenju naše okolice tako majhni in tako kratek čas v naši sredini, da bi jih bilo najbolje čim-prej pozabiti. Nebogljeno telesce z dušico čimprej izbrisati iz spomina. A ta smrt najbolj boli in je od vseh tragedij največja. Gotovo vsak od nas pozna par, ki je v nosečnosti izgubil otroka ali je ta umrl kmalu po po- rodu. Ob tem najverjetneje bore malo vemo o tem, kaj takšna smrt pomeni in kako ravnati, ko se to zgodi. Nemočno je zdravstveno osebje, ne znajdejo se sorodniki in prijatelji, ki z besedami: . .Saj sploh nisi poznala tega otroka. . .Saj sta še mlada.. .Njej, ki ji je umrl sin, star dvajset let, je veliko težje... Čimprej prebrodi krizo. .bolj ranijo, kot tolažijo. V Sloveniji je leta 2001 po statističnih podatkih med nosečnostjo in kmalu po porodu umrlo 2638 otrok( pri čemer niso upoštevane zunaj maternične nosečnosti in umetne prekinitve nosečnosti). Ži vo rojenih otrok je bilo 17.417, kar pomeni, da se približno vsaka sedma nosečnost konča z izgubo. Petra Ure k Bolečina pa je uporna spremljevalka in še bolj razjeda, če jo poskušajo zatreti, starši ostajajo v neizmerni bolečini. Toda smrt prizadene vse v družini - stare starše, sestrice in bratce. Zvečine družine delijo svojo žalost in je skupna moč vsem v oporo. Kdaj kdo tudi odpove. Za tako neizprosno zaznamovane starše doslej v Sloveniji ni bilo praktično nikakršne pomoči. Ni bilo literature, ne skupin za samopomoč ter zelo malo stro-kovnjakov-psihologov, ki bi se ukvarjali s to problematiko. Uidi mediji o tem problemu niso pisali in ne govorili. Po lastni kruti izkušnji sta se po internetnih straneh našli Po-savka Petra in Gornještajerka Bernarda, ki se jima je v začetku poletja porodila zamisel za knjigo “Prazna zibka, strto srce” in bo te dni doživela svoje rojstvo. Orala bo ledino na tem polju, izšla pa bo pri ustanovljenem društvu Solzice, kjer jo bo zaenkrat mogoče tudi kupiti. Likovno opremo v knjigi je prispeval Janez Klavžar. Vsebina je bogata s poljudno napisanimi strokovnimi razlagami, dobrodošlimi praktičnimi napotki, zrcalo pa so zapisana pričevanja mamic in očkov, ki so doživeli to težko izkušnjo. Ber- V Krškem se ustanavlja društvo s predvidenim nazivom Spominčica, kjer bodo organizirana strokovna predavanja in kjer bo staršem ponujena možnost navezave stikov s starši, ki jih je doletela enaka usoda. V Sloveniji je možen individualen pokop otroka v družinskem grobu s pogrebno slovesnostjo ali individualna upepelitev in raztros pepela. Pogrebno podjetje lahko opravi tudi skupinsko upepelitev in anonimen pokop. ZZZS povrne stroške za živorojene in mrtve otroke v vrednosti 121.527 SIT in sicer ne glede na to, za katero obliko pokopa se odločijo starši. narda in Petra iskreno upata in želita, da bo poleg prizadetih staršev zainteresirala tudi strokovne delavce, predvsem zdravnike in drugo zdravstveno osebje. Knjiga “Prazna zibka, strto srce” je korak k detabuizaciji smrti otrok in žalovanja staršev, saj vsebina kronološko sledi procesu, ki ga prehodijo žalujoči starši; od izgube otroka, kratkega obdobja v porodnišnici, pokopa, daljšega obdobja žalovanja doma, vse do ponovnega - sicer zelq drugačnega - odpiranja navzven, v svet k drugim ljudem. Petra in Bernarda ob tem poudarjata, da ni njun namen izpostavljati se, temveč da ju je k nastajanju knjige ob pomoči drugih prizadetih staršev vodila želja, kako prebroditi stiske in občutja ob izgubi svojih malčkov. Kajti, kot pravita, nobena še tako dobra knjiga ne more nadomestiti procesa žalovanja, ki je dolgotrajno in ga mora prehoditi vsak sam, lahko pa mu dobra knjiga marsikaj olajša. N at ja Jenko Sunčič Čebele prinašajo zdravje Sevnica - Ob prvih prehladih, ki jih prinaša ta letni čas, se bolj kot kdajkoli prej spomnimo na med in druga domača zdravila. Mednje sodi tudi sirup APIDAR, ki je preparat iz medu, cvetnega prahu in jabolčnika in katerega oče je Franc Zagorc iz Sevnice. Pred leti je znani švicarski zdravnik dr. Louis Ducarre predstavil svojo knjigo, v kateri opisuje zdravilno moč medu in jabolčnika v različnih kombinacijah. Med in jabolčnik sta že sama po sebi zdravju koristna, skupaj s cvetnim prahom pa dodatno obogatena z vitamini in pomagata skoraj pri vseh zdravstvenih težavah, trdi oče sirupa Apidar Franc Zagorc, čebelar in API terapevt iz Sevnice in se pri tem Franc Zagorc sklicuje tudi na prej omenjenega zdravnika, ki je dejal, da mešanica medu, jabolčnika in cvetnega prahu pomaga pri raznih vnetjih, rakavih obolenjih, težavah zaradi holesterola, pri boleznih srca, pri visokem krvnem tlaku, utrujenosti, impqtenci in podobno. Poleg tega Zagorčevi pripravljajo tudi dietni kokteil, ki pomaga pri hujšanju. Za vse omenjene težave pripravijo sirup, ki ga je potrebno redno uži- pravka? Jabolčnik, pripravljen iz domačih neškropljenih jabolk, vsebuje sestavine, ki jih najdemo v jabolkih, le da se sadni sladkor s fermentacijo in staranjem spremeni v kisline, ki imajo pomembno vlogo pri presnovi hrane v človeškem organizmu. Za med pa je že tako dolgo znano, da krepi telo, varuje jetra in ledvice, pospešuje izločanje vode, osvobaja pljuča in bronhije, saj razkraja odvečno sluz. Temnejše vrste medu vsebujejo veliko rudninskih snovi, ki so še posebej potrebne za pravilno rast kosti. V medu so tudi snovi, ki zavirajo razvoj bakterij ali jih celo uničujejo. Za cvetni prah so raziskave pokazale, da dviga življenjsko moč, blagodejno vpliva na obolenje krvotoka, pomaga pri nepravilni presnovi, obolenju sečevoda, pri težavah s prostato, krepi vid in spodbuja delovanje možganov. Kot pravi avtor sirupa Zagorc, je Apidar prava bomba vitaminov in mineralov, ki odpravljajo ali blažijo težave. Sirup izdelujejo po predhodnem naročilu, upoštevajoč zdravstvene težave naročnikov, priporočajo pa ga tudi kot preventivo. Izkušnje kažejo, da je uživanje sirupa Apidar najbolj primerno v jesenskem in spomladanskem času. Zagorčevi pripravljajo tudi druge API preparate, kot so zelo iskani APIKOMPLET, ki ima že več kot desetletno tradicijo.To je mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa. Kot pravi Franc Zagorc, pa preparat ni nadomestilo za zdra- Gremo gibat Radna pri Sevnici - Na fotografiji niso pripadniki slovenske vojske ali kakšne gverile, temveč ekipa skavtov, pripravljena, da se pomeri v igri paint-ball. Njihove puške ne izstrelijo metkov, temveč kroglice, ki se v dotiku s ciljem razpočijo in “nasprotnika” obarvajo. Označeni oziroma “zadeti” izpadejo iz igre, torej je zmagovalno tisto moštvo, kijih čim več obdrži v igri. Znamenje pri cerkvi na Vidmu Na strelišču Radna se je zbralo 150 skavtov iz Slovenije. Njihov $hod je potekal v okviru projekta “Gremo gibat”, ki ga usmerja Matija Milanič. Gostitelji tokratnega srečanja, sevniški skavti, so pod vodstvom stegovodje Marjana Teraža in s pomočjo Andreja Hafnerja pripravili program različnih delavnic za tiste udeležence, ki se niso pomerili v paint-ballu, ki je bil sicer rdeča nit celodnevnega druženja skavtov. B.D. prejeli smo... Kužna znamenja v Vidmu ob Savi Slovenija nima katedral in če se človek vsaj malo spozna na Zgodovino svoje domovine, bo vedel, zakaj jih nimamo. Imamo pa veliko cerkva, kapelic in znamenj, o katerih človek razmišlja, zakaj stojijo na naših tleh že več sto let in iz kakšnega razloga so jih postavili naši predniki. Vse in takšne stavbe dajejo pokrajini svoj poseben čar in so tudi po izraznosti resnično naše. Na novo zgrajenih cerkva je pri nas malo in te so zgrajene po principih sodobne arhi-terkture in morda tudi težje razumljive. Pred več stoletji je v naših krajih vladala kuga, ki je terjala veliko žrtev. Cele vasi so skoraj popolnoma izumrle. V znak zahvale so preživeti postavljali znamenja, kapele in cerkve. Vsa ta obeležja nas na nekaj spominjajo, ohranjajo spomin na razne dogodke, ali pa nas opozarjajo, zaznamujejo pota, meje in prehode. Na področju videmske fare sta nekoč stali dve znamenji. Eno znamenje iz leta 1635 je bilo v kapelici, ki je stala med Gregorčičevo hišo in stavbo Elektro na Cesti 4. julija. Zaradi rekonstrukcije ceste se je ta kapelica podrla, znamenje pa se je prestavilo na prostor ob farni cerkvi, na desni strani vhoda v cerkev. To znamenje ima tri pol-krogla polja, prizmatičen nastavek, okrašen z reliefi križanja, sv. Valentina in farnega patrona sv. Ruperta. Drugo znamenje pa je stalo na Poljšci nad Vidmom, pri ovinku poti proti Sremiču. Ob rekonstrukciji ceste na Sremič se je to znamenje prestavilo k farni cerkvi v Krškem, ki je na severni strani cerkve nasproti galerije. Na tem znamenju je vklesana letnica 1635 in na sprednji strani trupa je napis MATTEVS GUALLE HAT DAS CREUZ LASEN MACHEN GOTT ZVE EHREN (v prevodu: Matevž Gale je naročil ta križ v božjo čast). Na plitvih poglobljenih poljih ožjega nastavka so na treh straneh reliefi križanja sv. Jerneja in donatorjevega patrona sv. Mateja, pod katerim je sedaj nečitljiv napis. Znamenje je nedvomno narejeno v isti delavnici kot prvo omenjeno znamenje. Želja prebivalcev Poljšce in ostalih prebivalcev Vidma je, da se to drugo znamenje zopet postavi vsaj v bližino kraja, kjer je stalo stoletja. Mimoidočega popotnika bo ob pogledu na to znamenje misel privedla v stare čase, o katerih smo otroci tako radi poslušali pripovedovanja naših dedkov in babic in si v naših majhnih možganih ustvarjali bujno fantazijo o takratnih časih. Mladi rod pa bo vsaj malo obogaten z zgodovino svojega kraja, če bo na to opozorjen. Z malimi stroški se bosta obe znamenji morali zaščititi pred razpadanjem, saj je material iz apnenca. Kraj bo obogaten z dvema kulturnima spomenikoma. Krški fari pa naj velja zahvala, da so sprejeli in ohranili del videmske zgodovine, saj je to znamenje omenjeno v raznih predvojnih publikacijah, ki govore o naših krajih. Povzeto po knjigi Marjana Zadnikarja ZNAMENJA NA SLOVENSKEM, 2. izdaja, izdala in založila Slovenska matica, Ljubljana 1970. Zbral Olaf Lovrenčič Znamenje pri cerkvi v Krškem, ki je bilo pred časom prestavljeno v Krško. Nič več kolovozov Gračka Gora - Cesta Čanje - Poklek - Gračka gora v Krajevni skupnosti (KS) Blanca je povezava med sevniško in krško občino, predvsem pa za prebivalce z blanških hribov bližnjica do Sevnice. Po nekaterih odsekih je bila še pred štirimi meseci to kolovozna pot, pred dnevi pa so sevniški župan Kristijan Janc, predsednica KS Blanca Meri Kelemina in predsednik gradbenega odbora Alojz Požun prerezali vrvico za odprtje 1500 metrov asfaltne prevleke. Samo asfaltna prevleka je stala 11 milijonov SIT, celotna in- # "*' beni odbor je v sodelovanju s KS dela nekoliko pocenil, saj so domačini sami s traktorji ravnali tampon in ga utrjevali z namakanjem. Cesta, v katero je vgrajenih preko 3000 kubičnih metrov tamponov, ima zdrave temelje, pod asfaltno prevleko pa so cevi za nov vodovod, ki bo prihodnje leto z vodo oskrbel Čanje. Krajani so v delu in denarju prispevali 60 odstotkov vrednosti investicije. V dveh letih je to edina cesta, ki so jo naredili krajevni skupnosti, saj je denar prvenstveno usmerjen v gradnjo 40 milijonov SIT vredni vodovod, ki se izvaja etapno. Obiskal nas je tudi državni sekretar na MORS-u dr. Milan Jazbec, ki je na radiu Brežice nekoč vodil mladinske oddaje. ***#» Ob praznovanju so nas obdarili in presenetili tudi poslovni partnerji; na fotografiji skupaj z. radijci (od leve) Borut Pečenko, Stefa-ničeva, nekdanji novinar radia Renato Zorko in sedanji radijki Simona Gerjevič in Smilja Niessner. Upokojeni novinar radia Franci Babič je na zabavi skrbel za odpiranje šampanjca. Božena Zorko, Ivan Galič, Natja Jenko - Sunčič in Franci Babič Za najmlajše je nekoč s pravljicami prisrčno skrbela Jana Videnič -na fotografiji v družbi direktorja radia v devetdesetih Srečka Zoreta. Nekdanji direkto. niilci&li lzrtloni 'piler je nazdravil s sev- stran 11 „ ----q........................_____------------------------------------------ Starejši in mlajši skupaj ob 40-letnici Radia Brežice Brežice - Radijci smo 28. oktobra, točno na dan rojstva radia, v prostorih uredništva pripravili druženje starejše in mlajše generacije. Na naše veselje se je odzvala večina radijcev starejše generacije, ki so orali radijsko ledino v tem prostoru. Ob sproščenem klepetu, obujanju spominov, takšnih in drugačnih, je 40-letnica radia izzvenela preprosto, a prijetno in prisrčno. Tistih, predvsem političnih veljakov, ki so hote ali nehote pozabili na visok jubilej domače radijske postaje in jim ta medij očitno služi zgolj za volilno trobilo, pa še zdaleč nismo pogrešali. Družili smo se s tistimi, ki spoštujejo in imajo radi Radio Brežice - s kolegi in poslušalci. L.K. Alenka Bogolin S pianinom od tretjega leta do Nashvilla V Nashvillu, v državi Tennessee, je bila oktobra 8. svetovna konferenca pianistov. Izvršni direktor te je bil priznani slovenski pianist Benjamin Šaver, ki živi v ZDA že 14 let. Konference se je udeležilo več pianistov iz celega sveta, edina iz Slovenije se je je kot pianistka udeležila Brežičanka Alenka Bogolin, ki glasbeni pouk poučuje v Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu. Konference se je udeležila kot slušatelj na izobraževanju, udeležili pa so se je še snemalca Janez in Gregor Meglič in tonski mojster Boris Kutin, ki so posneli lekcije. Alenka poučuje v novomeški glasbeni šoli zelo pisano populacijo. Doslej je pripravila že kar nekaj učencev za srednjo glasbeno šolo, za sprejemne izpite na Pedagoško fakulteto in vzgojiteljice za izpit glasbenih osnov za glasbeno delo v vrtcu. Z enim od svojih učencev se je udeležila mednarodnega pianističnega tekmovanja v Zagrebu, aktivna je kot korepetitor otroških in mladinskih pevskih zborov, kjer sodelujejo na različnih koncertih, se udeležujejo pevskih revij, tekmujejo in se lahko pohvalijo tudi kot dobitniki nagrad. Alenko smo povprašali o vtisih s konference in kaj se je je posebej dotaknilo. “Konference so se udeležili različni profesorji predavatelji različnih starosti, ki so predstav- na in zelo dobra izkušnja, tako da se nameravam leta 2004 udeležiti 9. konference, ki bo v Las Vegasu. Za Nashville pa sem se odločila na podlagi letošnjega seminarja v Portorožu, ki ga je imel Benjamin Šaver letos drugič in je bil zelo odziven, predvideva pa ga organizirati tudi naslednje leto. Žal pa mi je, da se takega seminarja, kjer doživiš svetovno elito pianistov, udeleži tako malo slovenskih pianistov. “Špica” takega seminarja pa je, da ti vrhunski pianisti izvedejo tudi svoje koncerte.” Alenka, ki ji je s svojimi kompozicijami najbližji vzornik nežen in romantičen Chopen, povzame še eno konferenčno posebnost: ”V Nashvillu smo imeli priložnost videti poleg množice zgoščenk še zelo veli- Alenka Bogolin v salonu klavirjev Kawai v Nashvillu, kjer jih je možno preizkusiti in jih tudi kupiti. ljali ali nekega skladatelja, ali neko določeno delo, ali določeno obdobje, vezano na glasbeno ustvarjanje. Kot zanimivost bi izpostavila, da so bile učne ure profesorjev tako zastavljene, da so učenci zaigrali določeno delo, ti pa sojih usmerjali z nasveti, kako izboljšati ali zaigrati delo. Zelo pomembno je, da povem tudi, da so se konference udeležili tudi zdravniki specialisti, ki se ukvarjajo z raznimi poškodbami, ki jih pianisti doživljamo ob prisiljeni drži za klavirjem. V Sloveniji dajemo premalo poudarka temu delu, kije poleg glasbenega znanja tudi fizično pogojeno, v tujini pa imajo v zvezi s tem problemom ustanovljene inštitute, ki se s to problematiko uspešno ukvarjajo. Sicer pa je bil kongres že v osnovi profesorskega dela pouč- ko notnega gradiva, ki ga je pri nas resnično premalo, sama strokovna literatura pa je pisana kot učne knjige z napisanimi različnimi metodami učenja. Tit je bila možnost srečati in doživeti vrhunske profesorje, ki so pokazali različne pristope k podajanju snovi. Več jih je, več vidiš, več spoznaš in več doživiš.” Ko pri Alenki poizveduješ od kod in od kdaj izvira njena naklonjenost k pianinu in k temu h glasbi kot načinu življenja, pove:” Pianino sem dobila že s tremi leti in pol. Pa še preden sem ga dobila, me je fasciniralo delo sosede v trgovini, kjer so prodajali pianine. Že takrat sem udarjala po tipkah in kar sama zvabila prve tone narodne Na planin-cah.” Natja Jenko Sunčič adio/brezice na 88,7 In 95,9 MHz Franjo Gregl, nekoč tehnik na Radiu Brežice, in Vinko Stanič, dolgoletni bralec čestitk in reklamnih oglasov, sta se zapletla v zanimiv, seveda, radijski pogovor. Mladi rod brežiških radijcev - voditeljica Klavdija Kerin in tonski tehnik Matija Kosec. V dopoldanskem času se je v prostorih uredništva raaia srečata starejša in mlajša generacija radijcev in družno “pozirala” za SavaGlas. Prvi glas radia Božena Zorko, dolgoletni novinar Franci Babič, zdajšnji radijec Borut Pečenko ter nekoč urednik radia in sedaj avtor časopisne rubrike “Posavske mušice" Vlado Podgoršek. KULTURA 80 let amaterskega odra Senovo - Gledališka skupina Senovo, ki zadnja desetletja deluje v okviru DKD Svoboda, je s svojim delovanjem pričela 1923. Takrat sta bila za njeno rast pomembna brata Jože in Franc Golob, v zadnjem obdobju pa veter v jadra amaterskemu odru, ki letos proslavlja 80-letnico, daje Boža Ojstršek. Učiteljica slovenščine in knjižničarka na OŠ Senovo živi za amaterski oder, ki seje po pestrem repertoarju v zadnjih letih specializiral za Partljičeve komedije. Na svidenje nad zvezdami, Stajerc v Ljubljani, Gospa poslančeva, Politika - bolezen moja, Čaj za dve in letos premierno ob odprtju prenovljene šole uprizorjena predstava Tolmun in kamen so po vsebini trajno aktualne, zato si jih občinstvo rado ponovno ogleda. Ob svojem jubileju je gledališka skupina Senovo, namesto da bi slavila, še bolj delala in domačinom pripravila vikend paket; v soboto so zaigrali Tolmun in kamen, v nedeljo pa Čaj za dve. Za amaterski oder, kjer skoraj isti igralci “pokrivajo” obe igri, je to velika preizkušnja, ki pa so ji bili Senovčani zlahka kos. Njihov “Čaj..” je tako dober, da je lani prišel v izbor za Linhartovo srečanje v Ljubljani, 15.novembra pa se bodo s to predstavo potegovali še za katero od nagrad na Čufarjevih dnevih na Jesenicah. To je za amaterske odre srečanje tekmovalnega značaja in s komedijo Politika - bolezen moja so na njem pred leti že dobili prvo nagrado občinstva. Njihova Aleksandra Matur je bila takrat nominirana za igralko leta. Čeprav je odšla nagrada v druge roke, je Gleda- Prizor iz Partljičeve komedije “Čaj za dve", s katero so leta 2002 nastopili na sklepni prireditvi Linhartovih dnevov. liški skupini DKD Svoboda tudi nominacija pomenila svojevrstno priznanje in gojijo tiho upanje, da bodo letos spet opaženi, čeprav se bodo pomerili v ostri konkurenci, med katerimi sta tudi dve profesionalni gledališči. Vikend bo zanje naporen, saj naslednji dan z Jesenic s predstavo potujejo v Novo Gorico, kjer bodo zaigrali na velikem odru Primorskega dramskega gleda- lišča. Režiserka Ojstrškova v Partljičevih delih dojame srž na način, kot gaje imel v mislih avtor pri pisanju. V komediji Na svidenje nad zvezdami je režija Aleša Jana v Mestnem gledališču ljubljanskem razočarala tako Toneta Partljiča kot kritike, ki so potem “streljali” po avtorju. Partljič si je kasneje ogledal to komedijo v izvedbi senovškega odra in bil prijetno presenečen, daje bil amaterski oder boljši od profesionalnega, za kar je “okrivil” Božo Ojstršek, ki je dajala predstavi potreben tempo in odličnega Ernesta Breznikarja, ki je za svoje življenjsko delo v amaterskem gledališču leta 1996 prejel nagrado iz Sklada Staneta Severja. Partljič “svoje” Senovčane ocenjuje kot skupino, ki ima načrt, koncept, željo po napredovanju in spoznavanju in ne samo željo po “nastopanju in nastopaštvu”. Poudarja pa, da takšna gledališča stojijo in padejo z vodilno osebnostjo in v primeru Gledališke skupine DKD Senovo je to Boža Ojsteršek. Branka Dernc/všek napovedi >■ .■ i ■ V.' ,fv • 'čl' 13. november Blanca - “Stoji učilna zidana”, razvedrilna prireditev OŠ, ob 17. uri, kulturna dvorana Krško, jedro slovenskega protestantizma Krško - V Kulturnem domu Krško je bila ob dnevu reformacije, 31. oktobru, praznična prireditev s slavnostnim koncertom, ki ga je izvedel Pihalni orkester Videm. Govor je imel dr. Matjaž Kmecl, ki je izpostavil pomen protestantizma in mož, ki so prispevali k najširši opis-menosti in samozavesti naroda. In za čas protestantizma še posebej velja, je poudaril, daje bilo prav Krško ob Ljubljani s prispevkom Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina poglavitno ustvarjalno jedro slovenskega protestantizma. “Zdi se, da tu že'skozi stoletja deluje nenavadna sredotežna energija - od tod sta v 16. stoletju prišla dva najodličnejša slovenska reformatorja, ki sta utemeljila skupni in enotni slovenski jezikovni standard; eden, Bohorič, slovniško in črkovno, drugi, Dalmatin, dejavno s prevodom celotnega Svetega pisma. Vmes se je v Krško zatekel Valvasor, ki ni tajil svojih simpatij do reformatorjev,” je med drugim dejal dr. Kmecl. Nadvse bogat in kakovosten praznični program je prispeval 80-članski Pihalni orkester Videm pod taktirko Draga Gradiška, ki je vse skladbe hkrati snemal za novi dve zgoščenki, ter moški pevski zbor Svoboda Brestanica pod vodstvom Janka Avsenaka. V.P. 14. november Krško - komedija “Zgodnja leta slovenske državnosti” Matjaža Kmecla v izvedbi MGL, za modri abonma in za izven, ob 20. uri, Kulturni dom 15. november Pišece - Medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi, ob 18. uri, večnamenska dvorana Telče - Večer ljudskih pesmi na Telčah, ob 17. uri, gasilski dom Sevnica - koncert Vokalne skupine Zefir, Akademskega zbora Tolmin in Okteta Mislinja, ob 19. uri, kulturna dvorana 16. november Blanca - predstavitev knjige Franca Bogolina “Svod časa” in nastop skupine Njih pet, ob 16. uri, OŠ 19. november Krško - igrana pravljica “Princeska na zrnu graha”, za rumeni abonma in za izven, ob 17. uri, Kulturni dom Sevnica - komedija "Državni lopov”, Moje gledališče Ljubljana, ob 20. uri, kulturna dvorana 20. november Sevnica - literarni večer z Marjanom Tomšičem in predstavitev knjige “Grenko morje”, ob 18. uri, knjižnica; Sevnica - odprtje razstave “Sevnica skozi čas”, diapozitivi Rudija Stoparja, ob 20.uri, Lekosova galerija Ana 21. november Krško - komedija “Na kmetih” Vinka Moderndorferja in Dušana Mlakarja, gostuje SLG Celje, za modri abonma in za izven, ob 20. uri, Kulturni dom Sevnica - “Kak luštno je na svet”, koncert pevcev in godcev, Društvo Preska, ob 18. uri, grad 22. november Blanca - komedija “Zbeži od žene”, Prosvetno društvo F. Prešeren Blanca, ob 19. uri, kulturna dvorana 28. november Krško - koncert Marjana Zgonca z gosti, ob 20. uri, Kulturni dom I— m 1AJ* UUa/točite gVieJon 07/49-91-250 t-i&n nntino.nibp. to fPlictfii! Na meniju najprej “Juhica” Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice je tudi za letošnjo abonmajsko sezono izbrala pet zanimivih gledaliških podstav, ki bodo brežiško in okoliško občinstvo zagotovo navdušile. Dokaz za to je prva predstava, ko je bila dvorana Prosvetnega doma polna do zadnjega kotička; če so želeli ustreči vsem obiskovalcem, so morali poiskati celo nekaj dodatnih sedežev. Gostoval je namreč Mojteater z odmevno komedijo Milana Grgiča “Juhica”, v kateri nastopajo sicer le trije igralci, vendar so to sama zveneča igralska imena - Nina Ivanič ter Maja in Roman Končar. Glede na to, da sta slednja dva tudi v resnici včasih bila par, zdaj pa sta si vsak zase ustvarila novo družino, bi bilo zanimivo izvedeti, koliko je bila “Juhica” tudi avtobiografska. V predstavi se namreč ob številnih komičnih zapletih in zadregah plete zgodba med arhitektom srednjih let, ločenim in pravkar poročenim z mlado, lepo in življenja željno študentko, ki pa seji sanjska predstava o moškem “v najlepših letih” kaj kmalu začne razblinjati. Na srečo obema, Sašu in njegovi mladi ženkici, stoji ob strani Saševa nekdanja žena -gospa Kristina. Na meniju brežiškega gledališkega abonmaja bodo še štiri predstave; Šentjakobsko gledališče se bo predvidoma januarja predstavilo z Nunami 2, Špas teater bo februarja gostoval z Rifletovim Šuštarjem, Mestno gledališče Ljubljansko bo marca prikazalo dramo “Na čigavi strani”, aprila pa bodo abonenti in drugi ljubitelji gledališča lahko videli še satirični kabaret v režiji Borisa Kobala “Dragi Kučan ti pišem...”. Območna izpostava prijave za abonma, s katerim nudijo posebne ugodnosti študentom ali če se prijavita dve osebi (prvo predstavo bodo odračunali), še vedno sprejema. J.K. Jesen prinesla Zlato listje Sevnica - V Lekosovi galeriji Ana so se na prireditvi Zlato listje zbrali številni oskrbovanci Doma upokojencev in oskrbovancev Im-poljca. Prebirali so literarna dela, ki so jih ustvarili v trenutkih bolečine ali veselja, predstavili so se kot glasbeniki, na ogled pa so postavili tudi svoja slikarska in ročna dela. Znano je, da kultura v domu odigrava veliko vlogo; oskrbovanci se skozi svoje izdelke mnogokrat lažje izražajo kot z besedo; glasba lajša bolečino in zdravi številne bolezni; k njej se zatekamo v veselju in žalosti. Oskrbovanci doma pa so se predstavili tudi s posebnimi glasbili, prilagojenimi na Konrnt notni ci_ Slikarka in fotograf Sevnica - V galeriji sevniškega gradu bo do konca novembra odprta slikarsko fotografska razstava Jerce Šantej in svetovno uveljavljenega mojstra fotografije Zoran Hoch-statterja. Domačinka Jerca Šantej se je ali obratno, doslej domači in tuji javnosti pred- Umetniška pot Jerce Šantej stavljala s klasično obdelavo plat- je domačinom znana. Po prvi sa-na s čopičem, tokratna koproduk- mostojni razstavi leta 1991 je cija dveh avtorjev v fotografiji in sledilo v enajstih letih ustvarjanja sliki obenem pa je značilni pop art na področju slikarstva več dru-ali pop kultura. Profesor Alojz Ko- gih, tudi skupinskih v domovini nec, ki je na odprtju razstave obis- in na tujem. Zoran Hochstatter, Alojz Konec, Jerca Šantej in Zoran Hochstatter kovalcem strokovno razložil njun slog, je omenil, da pop art v slovenskem umetniškem prostoru ni pogosto izpričan avtorski pristop. Zoran je posnel koreografira-no telo Jerce, ki je s slikarskimi posegi zakrivala ali razkrivala svojo intimo. Kot je dejal Konec, sta avtorja s prepletom fotografije, grafike, slikanja in dizajna naredila neponovljiv dogodek ponovljiv sicer rojen Mariborčan, pa je skozi študij fotografije in svoje poklicno ustvarjanje državljan sveta, veliko je delal v Združenih državah Amerike in se ves čas vračal delat v Slovenijo. Predlani seje z družino vrnil v Ljubljano, kjer nadaljuje fotografsko raziskovanje, s katerim so pričeli njegovi predniki, mojstri Hochstatter. B.D. Pižama za šest Krško - V november so v Kulturnem domu Krško vstopili s komedijo s pomenljivim naslovom Pižama za šest, ki jo je izvedel Mojteater iz Ljubljane. V komediji Marca Camolettija so zaigrali Roman Končar, Kondi Pižorn, Nina Ivanič, Nevenka Sedlar, Tina Uršič in Goro Osojnik. Briljantna komedija je gledalcem ponudila številne nepričakovane zaplete, komične situacije in neponovljive dialoge. Samo v Parizu je v različnih zasedbah doživela več kot 2000 ponovitev. S.V. “Mladost mi je dala kruh” Blanca - V okviru prireditev ob sevniškem občinskem prazniku je preteklo soboto v kulturni dvorani na Blanci izzvenel koncert ljudskih pevcev in godbenikov - Blanških vinogradnikov. Po prireditvi, W tn ii H-ili naslov “Mladost mi ip Hala kruh” na so nazdravili tudi , ^ Risarski dnevniki tudi v ustvarjalnicah Kostanjevica na Krki - Galerija Božidar Jakac je do konca novembra podaljšala razstavo Risarski dnevniki Božidaija Jakca (november 1919 - september 1925). Jakac sam je imel do teh risb prav poseben odnos, zaradi svoje izrazne intenzitete pa so, kot piše dr. Milček Kome)j v katalogu, ki spremlja razstavo, zbudile pozornost tudi že med njegovimi akademijskimi sošolci. Ob predstavljeni razstavi so v oktobru izvedli dve delavnici, ki ju je vodila akademska slikarka Nataša Mirtič. Udeleženci, zvrstilo se jih je 38, so se seznanili z različnimi risali in slikarskimi materiali in z njimi ustvarjati dela, ki so se tematsko navezovala tudi na razstavljene risbe. Naslednji ustvaijalnici bosta 19. novembra in 3. decembra. Tematsko se bosta navezovali na bližajoči se advent in praznike v decembru. Z delavnico, ki bo potekala 3. decembra, pa se bodo vključili tudi v projekt ‘Ta veseli dan kulture”, ki ga koordinira Ministrstvo za kulturo RS. S.V. REPORTAŽE, NASVETI stran 13 Sava Glas, 13-11.2003 avtomobilizem Volkswagen Multivan 2.5 TDI Izbira enoprostorskih vozil je iz dneva v dan večja. Mnoga so izpeljanke znanih in manj znanih znamk. Daljša, krajša, bolje opremljena ali cenena, pet, šest, Multivanom. Tri velikosti, ki smo jih že preizkusili. Nazadnje prav naj večjega - Multivana. Nastal je kot preobrazba prenovljenega Transporterja. Zanj pravijo, to odmerjena. Električno upravljanje stekel in ključavnice, odlična klimatska naprava, zračne blazine in ostali pripomočki poskrbijo za ustrezno kombinacijo varnosti in udobja, ki v sodelovanju z dobrimi sedeži (te je možno, premikati in obračati), priročno mizico in ostalimi podrobnostmi poskrbijo za pravo potovalno vzdušje. Po kratkem druženju si Multivana najprej predstavljam kot službeno vozilo, ki se zlahka prilagaja potrebam srednjega kolektiva. Daljše poti, obisk sejmov, “tovornjaček” ali običajno limuzino. Njegove prednosti se ponujajo skoraj same, medtem ko je slabosti manj. Največja med njimi je prav velikost, ki zna ovirati nevešče voznike predvsem pri vzvratni vožnji in parkiranju. Takim bi v vsakem primeru svetoval doplačilo parkirnih senzorjev, ki zelo olajšajo oceno razdalje in s tem samo parkiranje. Kaj pa motor? Možnosti je več, testna pa je gotovo najpreu-darnejša. Gre za srednjo turbo-dieselsko možnost, ki ponuja 130 konjev in kar 340 Nm navora. Ne sedem ali več sedežev in tako naprej do skorajda individualnih želja kupcev. Skupno vsem je, da so vsestranski. Sosedje “čez lužo” taka vozila že dolgo poznajo, medtem ko v Evropi ni čisto tako. Ne glede na to, je izbor enoprostorcev tudi pri znamkah, ki se z njimi ukvarjajo le v zadnjih letih, že pošteno razvejan. Lep primer je Volkswagen, kije svojo “enopro-storskost” začel šele s Sharanom in jo nadaljeval s Touranom in Motor: - 5-valjni turbodieselski motor - prostornina: 2460 cm' - največja moč: 130 KM (96 kW) - navor: 340 Nm pri 2000/min. da ni tovorno, pač pa osebno vozilo. Niso daleč od resnice. Porekla tovornega vozila seveda ni mogoče skriti. Multivan je zato velik, oglat in podoben Transporterju. Je pa tudi prostoren, uporaben in vsestranski. Njegova zunanja podoba je skladna s potezami ostalih Volks-wagnov. V notranjosti so elementi in njihovi deli lepo razporejeni, kakovostnih materialov in večinoma že videni v ostalih Volkswagnih. Oblika armaturne plošče je popolnoma sveža, menjalna ročica je priročno blizu volanskega obroča. Vsa stikala in instrumenti so na pričakovanih mestih. Okrog voznika in potnikov pa je veliko prostora in odlagalnih površin. Oprema je že v osnovi boga- terensko delo in podobne potrebe so kot nalašč. Seveda se Multivan zlahka znajde in prelevi še v družinsko vozilo, priložnostni Zmogljivosti: - najvišja hitrost 168 km/h - pospešek 0-80 km/h: 9,6 s - poraba po podatkih proizvajalca: 10,5/6,7/8,01/1 OOkm - testno povprečje: 8,21/100 km glede na težo in velikost Multivana je to v kombinaciji s šest stopenjskim menjalnikom dovolj za udobno ali celo poskočno vožnjo. Poraba je ob tem skoraj limuzinska in tudi v najtežjih pogojih ne presega 10, medtem ko med običajno uporabo oblikuje povprečje 8 litrov za 100 prevoženih kilometrov. Aleksander Krehelj Derma Art ... j LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Akne - zakaj nastanejo? • Povečana aktivnost lojnic Žleze lojnice, ki so ob vsakem lasnem mešičku in na koži, po celem telesu proizvajajo loj, ki masti kožo. Če se loj (sebum) iz lojnice ne izloči, postane gojišče za bakterije, koža pa se vname. Mnogo takih vnetišč - aken - nastaja in izgineva v času življenja. Pri preveč aktivnih maščobnih žlezah pa je nastanek zaprtih in zamaščenih lojnic pogostejši. Med razlogi za izrazito mastno kožo je lahko tudi faktor dednosti. • Hormoni Androgeni - moški spolni hormoni - stimulirajo produkcijo krea-tina in loja, kar povzroči mašenje kožnih por. Moški so zato bolj podvrženi nastanku aken. Med puberteto se pri obeh spolih zveča količina androgenov (testosterona), zato deklice v tem obdobju trpijo zaradi aken enako kot dečki. Hormoni pa tudi po puberteti ne mirujejo. Veliko žensk doživljapredmenstrualne izbruhe aken na koži, ki jih stimulira zvečan progesteron v telesu po ovulaciji. • Bakterije Ena izmed nalog kože je izločanje strupenih stranskih produktov, kijih telo proizvede. Pri tem izločanju je moteno zdravo delovanje kože. Zamašene pore koži preprečujejo, da bi dihala. Bakterije, ki naselijo zamašene pore, pa so zaščitene pred bakteriostatičnim učinkom kisika. Temni pokrovčki aken ščitijo bakterije pred sončnimi Žarki in kisikom, ki bi jih uničili. • Alergije, stres, nekatera zdravila Vse to so tudi dejavniki, ki lahko povzročijo nastanek aken. • Nepravilna prehrana Nepravilno oziroma nezadostno prehranjevanje stanje aknaste kože poslabša, ni pa razlog za nastanek aken. Zdrava hrana stanje aknaste kože lahko le omili, nikakor pa ne odpravi vzroka, ki povzroča nastanek aken. • Novost v našem laserskem kabinetu je aparatura z intenzivno pulzno svetlobo IPL, ki učinkovito rešuje probleme aknaste kože. Daniela Truden, vevvvv.dermaart.si SONČEVE SOLZE / Tears Of The Sun Zvesti veteran med marinci poročnik Wa-ters (Bruce Willis) dobi precej zapleteno nalogo v srcu Afrike, ki jo trpinčijo številni vojaški spopadi. Rešiti mora dr. Leno Hend-ricks, državljanko ZDA, ki tam vodi misijon za pomoč lokalnim prebivalcem. Ko lepa zdravnica noče zapustiti beguncev, za katere skrbi, mora poročnik Waters izbirati med izvršitvijo naloge in svojo vestjo. Skupaj se spustijo v nevarno dirko skozi negostoljubno džunglo, ves čas pa jih spremlja uporniška milica, ki ima en in edini cilj - uničiti enoto poročnika Watersa ter vse begunce, ki jih varuje. OSTROSTRELEC / Liberty Stands Stili Wesley Snipes in Linda Fiorentino igrata v filmu, v katerem odločitev o življenju in smrti ni vedno enostavna. Liber-ty se znajde v življenjski nevarnosti, ko jo neznani ostrostrelec prisili, da se sama z lisicami priklene na stojnico sredi parka. Zelo hitro postane jasno, da gre za maščevanje povezano z njenim poslom mednarodne trgovine z orožjem. Razplet bo znan že v devetdesetih minutah, ko naj bi eksplodirala bomba, skrita v bližnjem gledališču. IViiHlt. v ii lM|*tiJ«i u> wnMI ul VVtlitii mmm SKRITA KAMERA / My Little Eye Pet fantov in deklet je dobilo zanimivo priložnost; lahko osvojijo nagrado v tekmovanju na internetu, kjer jih bo spremljalo milijon ljudi. NAGRADA - milijon dolarjev za vsakega od njih. MOTIV denar, slava, novi prijatelji. IZZIV - ostati morajo v hiši sredi divjine. Pol leta. Ne glede, kaj se zgodi. Ali pa bodo vsi izgubili. PROBLEM - ne glede, kaj se zgodi Rubriko je pripravila: vin t,'f \Tu y A ctn run e. \1x211 — za lepši videz Pravilno hranjenje V prejšnji številki SavaGlasa sem pričela s pisanjem o pomenu prehranjevanja. “Kdor se nezdravo prehranjuje, se vse življenje pripravlja na raka.” PRAVILNO HRANJENJE je pogoj za telesno zdravje in pomaga pri duhovnem napredovanju. Kakovost prehrane vpliva na kakovost življenja. Ker se ljudje na žalost pri izbiri hrane ozirajo le na ceno in na željo svojih čutov, je danes v svetu mnogo nepotrebnega trpljenja. Namen uživanja hrane pa ni le podaljšati življenja in povečati življenjsko moč, temveč tudi očistiti um in zavest. Zato je tudi zelo pomembna zavest, s katero kuhamo, ker se ta zavest prenaša v skuhano hrano. Zato moramo biti v procesu kuhanja sproščeni, mirni in moramo kuhati z ljubeznijo. ČISTOČA je izredno pomembna pri pripravi in uživanju hrane. Kupljena živila naj bodo čim bolj sveža in kakovostna. Strogi vegetarijanci bi morali paziti, da predhodno v njihovih loncih ne pripravljajo mesa ali jedi iz njih. Omenimo lahko tudi pomembnost čistih misli v kuhinji. JEJMO VEDNO OB ISTEM ČASU! Po lažjem obroku vsaj tri ure ne zaužijemo ničesar, po težjem pet ur! Zajtrk uživajmo med sedmo in deveto uro zjutraj, ko je delovanje želodca optimalno. Glavni obrok imejmo, ko je sonce naj višje, kajti takrat je prebava najboljša. JEJMO V PRIJETNEM VZDUŠJU! Veselo razpoloženje pospešuje prebavo. Prijetno vzdušje in dobro razpoloženje sta za prebavo enako pomembna kakor kakovost hrane. Hrana je božji dar, zato jo kuhajmo ter uživajmo z radostjo in spoštovanjem. Hrana je zelo gosta oblika energije, kako jo uživamo in sprejemamo, tako jo lahko tudi uporabimo. Vir: Zdravo prehranjevanje in pravilno hranjenje, Petra Globočnik Papuga. Lep pozdrav do prihodnjič, Alenka Dirnbek tel.št.: 07 49 66 333, www.alenkinstudio.com moda Vrnimo se v modni svet osebnosti. Omenila bi osebo, ki jo je potrebno omeniti, saj je iz vsakega oblačila ali modnega dodatka naredila “legendo”, ni vztrajala na ekstremih, ampak je svojo modo naredila brezčasno. Žal je ta neverjetna dama zapustila Pariz 10. januarja 1971, ko je umrla in je zapustila tudi svet mode. Najbrž jo vsi poznate - najbolj vztrajno damo v modnem svetu -COCO CHANEL. Coco seje rodila 19. avgusta 1883 v LoireTal kot Gabrielle Chanel, živela je v revščini. Ko je bila stara 18 let, se je naučila šivati, hkrati pa si je želela postati pevka. To ji je deloma tudi uspelo, nastopala je kot zabaviščna pevka, kjer je tudi dobila svoje ime Coco. Sicer pa je bila prodajalka tekstila. Glede na njen neverjetno glamurozen izgled je pri 25 letih spoznala bogataša in velikega tekstilca Balsana. Postala je njegova muza. Kupil ji je stanovanje v Parizu ter ji pomagal ustanoviti lastno podjetje, kjer je izdelovala klobuke. Hkrati je ugotovila, da lahko proda tudi svoj slog. Ni se oblačila kot druge dame, oblekla je hlače, bluzo in kravato, kar je bilo drugim zelo všeč. Balsanov naslednik ji je omogočil selitev v Rue Cambon, kjer je Še danes Chanelova modna hiša. Coco je bila uspešna v vsem, česar seje dotaknila; naj bodo to oblačila ali nakit, zaslovela je celo s parfumom Chanel No 5, ki se je prvič pojavil za njen 40. rojstni dan. Uspelo ji je iz vsake zadeve narediti “bum”, kakor da jo je izumila prav ona in kakor da sojo ljudje videli prvič, vse je znala prodati. Leta 1913 je odprla prvo trgovino z oblačili in dve leti kasneje drugo. Ustvarila je vrsto slogov, ljudje sojo z leti vzljubili kot modno oblikovalko in roko na srce, bila je res dobra, njeni slogi se nosijo še danes in niso pozabljeni. Z začetkom druge svetovne vojne leta 1939 pa je njena slava usahnila. Živela je od denarja, ker se je prodajal njen parfum, pa tudi to ni trajalo dolgo. Leta 1954 se je odločila, da se vrne v modni svet, saj soji drugi oblikovalci začeli jemati tisto, kar je ustvarila, preden seje umaknila. Morda ji ni uspelo takoj prepričati ljudi, pa vendar ni trajalo dolgo, da je spet postala uspešna in da je bila njena moda spet neverjetno iskana. Omenimo le nekaj njenih tako imenovanih izumov; krilca iz rut, chanelovi kostimi, jer-sey, mornarski look, palerina-plašči, veliko zamisli je jemala tudi iz moške mode in jim vdahnila ženskost. Coco je bila zelo veliko časa v modnem svetu, bila je zelo uspešna, zato zasluži pozornost in da o njej vemo kaj več kot samo nekaj skopih podatkov. Lea Šinko Štraus ŠPORT nogomet Hrvaška reprezentanca na brežiškem stadionu Slovenija, Hrvaška - Slovenska in hrvaška nogometna reprezentanca sta v ponedeljek začeli sklepne priprave na dodatni kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo. Kaže, da sta oba selektorja vraževerna, saj še oba za treninge reprezentanc držita preverjenih lokacij, slovenski Bojan Prašnikar Zreč, hrvaški Otto Barič Brežic. Reprezentanci sta vedno po pripravah na teh lokacijah dobivali pomembnejše tekme. Obe upata, da bo tudi tokrat tako. Vendar bo na Portugalsko prihodnje leto potovala le ena reprezentanca. Hrvaška reprezentanca uporablja objekte v Brežicah in namestitev v Termah Čatež že pet let, pravi direktor reprezentance Zorislav Srebrič, ker so ljudje srčni in gostoljubni, pogoji pa so objektivno zelo dobri. Pohvalil je m Tonči Držič, predsednik Nogometnega kluba Brežice in trener iz Brežic: Hrvaška reprezentanca se pripravlja pri nas, saj veijamejo v zmago, kajti po pripravah pri nas niso izgubili nobene tekme; ali so zmagali ali igrali neodločeno. Moja želja je, da bi se ta njihova tradicija na tekmi z našimi prekinila in da bi naši zmagali. Upam, da se bo Slovenija uvrstila naprej, idealni nasprotniki pa bi bili Portugalska, Grčija in Bolgarija. Navijaške skupine so zadnje čase problematične, upam, da se bodo orga-nizatoiji glede na slabe izkušnje pripravili, da bi bila v ospredju res igra ne pa izgredi. teren, ki je izredno kakovosten, Ciril Kolešnik s svojo ekipo na Zavodu za šport pa se po njegovih besedah zelo trudi. Izpostavil je, da so skoraj vsi igralci bili prvi dan treninga že v Brežicah, zdravstveno stanje igralcev je dobro, pa tudi to je dobro, da je večina igralcev v zadnjem času redno igrala. Med tem se slovenski selektor Prašnikar otepa s poškodbami igralcev. Poškodovani so bili najboljši strelec slovenske izbrane vrste Zlatko Zahovič, vratar Marko Simeunovič, napadalec Sebastjan Cimerotič, kaže tudi, da bo zaradi poškodbe prepone na klopi ostal Nastja Čeh. “Program je seveda že izdelan in to zelo podrobno. Veliko stvari je povsem jasnih in če se bo program skozi proces treninga potrjeval, potem je vsa stvar že precej blizu. Kakšnih novosti si zagotovo ne bom izmišljal. Na nekatere stvari je sicer zelo težko vplivati; še posebej na prvih treningih bomo videli, kako bodo nekateri zaradi poškodb sploh lahko igrali,” je prvi dan priprav označil Prašnikar. Prva dva dni sta selektorja pustila treninge odprte za javnost, vsi ostali pa potekajo “za zaprtimi vrati”. Obe reprezentanci v petek pripravljata tudi skupno novinarsko konferenco v Zagrebu. Suzana Vahtarič Tanja Lekič, profesorica športne vzgoje iz Bušeče vasi: Tekma bo napeta, Slovenci smo polni pričakovanj. Upamo, da nam bo uspelo premagati sosede, ki so velik favorit in se tega zavedajo. Mislim, da bo v Zagrebu neodločeno, v Sloveniji pa sem prepričana, da bodo naši zmagali in da se bodo uvrstili na evropsko prvenstvo. Navijači so večen problem povsod po svetu in me je resnično strah, kajti v Zagrebu nas bodo pričakali v polni bojni opremi, naši pa jim ne bodo ostali dolžni. Upam, da ne bo politika tudi tokrat prerasla v konflikt. Navijači naj bi pomagali igralcem, ne pa da jih z izgredi ovirajo. Zorislav Srebrič, direktor hrvaške reprezentance: Slovenska reprezentanca je izredno močna in za Hrvaško neprijetna. Kljub temu, da doslej naše reprezentance ni zmagala, jo doživljamo kot reprezentanco “al pari” hrvaški reprezentanci. Slovenska reprezentanca je bila na evropskem prvenstvu 2000 in svetovnem na Japonskem in Koreji lani, kar dokazuje in potijuje dobro uigrane in usposobljene slovenske igralce. Vemo, da naši nasprotniki ter športni tovariši želijo kvalifikacije za evropsko prvenstvo, kar je logično in naravno. Naloga obeh pa je, da naši reprezentanci prikažeta na obeh tekmah visoko kakovostno igro, zvezi kot organizatorici pa se morata maksimalno potruditi, da bosta tekmi kratko rečeno dobro organizirani”. ju-jitsu V Nemčiji uspešni tudi Posavci Hannau, Nemčija - Pretekli vikend so se mednarodnega turnirja “German Open” uspešno udeležili tudi posavski tekmovalci in zabeležili naslednje rezultate; Rezultati prvega dne: Dejvid Šimunič. DBV Ippon Sevnica, mladinci do 57 kg, 1. mesto Andrej Cešek, DBV Ippon Sevnica, mladinci do 57 kg, 9. mesto Dejan Harapin, DBV Katana Globoko, mladinci do 68 kg, 13. mesto Sandi Hotko, DBV Katana Globoko, mladinci do 74 kg, 13. mesto Rezultati drugega dne: Matic Derenda/Matjaz Sušin, mladinci, duo sistem, 1. mesto Jure Barbič, mladinci do 66 kg, borbe, 1. mesto Andrejka Ferenčak/Tjaša Gorišek, mladinke, duo sistem, 2. mesto - vsi DBV Katana Globoko rokomet Remi Atoma Radovljica - Pretekli vikend se je v drugi DRL v gosteh RK Atom pomeril z RK Radovljica in zabeležil remi (24:24). Trenutno je ekipa RK Atom na 4. mestu s šestimi točkami.Tekma prihodnjega kroga bo to soboto, 15. novembra, ob 20. uri v športni dvorani Leskovec pri Krškem. RK Atom se bo pomeril z RK Ajdovščina. Brežiške rokometašice odlične Velenje, Brežice - V preteklem tednu so dekleta Ženskega rokometnega kluba Brežice odigrale prvenstvene tekme v treh različnih kategorijah in zabeležile odlične rezultate. Prve so že pred štirinajstimi dnevi v Velenju igrale kadetinje indosegle zma- petek so doma igrale članice in z veliko bolj izkušeno ekipo RK Škocjan sicer izgubile z rezultatom 40:43, vendar hkrati prikazale zelo dobro in borbeno igro. V soboto so tekmovalni teden zaključile še starejše deklice, ki so doma gostile ekipo RK Novo mesto in jih premagale s krepkimi desetimi goli razlike - rezultat je bil 24:14. ples Uspešen pionirski par Šenčur - Preteklo soboto je potekal državni rating plesni turnir v standardnih in latinsko ameriških plesih. Tekmovanja se je udeležilo tudi šest parov Plesnega kluba Lukec Krško. Najbolje sta se odrezala pionirski par David in Valentina Romih, ki sta se dvakrat uvrstila na 3. mesto. Rezultat obeta vrhunsko uvrstitev tudi na državnem prvenstvu v kombinaciji, ki bo čez štiri- po pričakovanju in bodo poskušali na državnem prvenstvu osvojiti čim boljše mesto. Mladinski par Luka Vodlan in Amadcja Plevel je nastopal le v standardnih plesih, saj se je plesalec počutil slabo in je imel povišano temperaturo. Pred odhodom na Dunaj in pred državnim prvenstvom je bilo bolje izpustiti latinsko ameriške plese. nogomet Zmaga in remi Krško, Črnomelj - 14. krog druge SNL je Krčanom prinesel nove tri točke. Na stadionu Matije Gubca v Krškem je gostovala ekipa NK Zagorje. Krčani so zopet prikazali zelo dobro in borbeno igro ter na koncu zmagali z rezultatom 2:0. V 15. krogu pa so se v Črnomlju pomerili z NK Bela Krajina in zabeležili remi (2:2). Trenutno so na 6. mestu na lestvici. Prihodnjo nedeljo ob 14.uri pa se bodo doma pomerili z NK Livar, ki je peti na lestvici. šah Novice iz ŠK Triglav Krško Krško-Velemojster Dražen Sermek je zelo uspešno nastopil za slovensko A-reprezentan-co na evropskem prvenstvu v Bolgariji. S svojim odličnimi igrami je pripomogel k naj večjemu uspehu slovenskega ekipnega šaha v zgodovini. Osvojili so od- Mirela Ahmatovič in Nataša Bučar, članici ŠK Triglav Krško, sta zastopili Slovenijo na evropskem prvenstvu mladih v posameznem šahu. Mirela je igrala do 18 let in zbrala 3,5 točke iz devetih krogov, Nataša pa je zbrala 3 točke. Mirela in Razija Ahamtovič, sicer članici ŠK Triglav Krško, okrepljeni s Tino Bukovec iz Maribora in trenerjem Hilmija Ahmatovičem so nastopile na odprtih 40. sandžačkih športnih igrah v Srbiji in Črni gori. Ekipno so osvojile 1. mesto. Druga postava Triglava je zelo uspešno začela nastope v 2. slovenski ligi-vzhod in se je po treh zmagah zavihtela na čelo tabele s 14,5 točke od 18 možnih. Zaradi prostorske stiske edinega posavskega super ligaša -ŠK Triglav Krško je s posebnim igralnim prostorom začasno na pomoč priskočila Okrepčevalnica Sara iz Leskovca pri Kr-škem.Tako bo vsak ponedeljek ob 18.uri potekal hitropotezni turnir v tehnični izvedbi ŠK Triglav, na voljo pa so tudi druge šahovske aktivnosti. Ob prazniku šahirali Sevnica - Ob prazniku občine Sevnica je šahovski klub Milana Majcna Sevnica organiziral posamezno in ekipno šahovsko tekmovanje. Med posamezniki je zmagal Marjan Črepan (ŠK ZM Branik Maribor), drugi je bil Dušan Čeponi (ŠK dr. Milan Vidmar Ljubljana), tretji pa je bil Igor Šit-nik (ŠK Triglav Krško). Ekipno je slavil ŠK Triglav Krško, dragi je bil klub Milana Majcna Sevnica —I—toc/atLLnacn Ktli Mmrntno^ooni atletika Kozmus najboljši atlet, Kevo najboljši trener Ljubljana - Primož Kozmus (FIT Brežice) in Jolanda Čeplak (Velenje) sta zmagala v tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije za najboljše atlete in atletinje leta. Pri članih je s 316 glasovi slavil Primož, ki je bil peti na svetovnem prvenstvu v Parizu v metu kladiva, pri članicah pa je bila s 314 glasovi najboljša Jolanda Čeplak (Velenje). V atriju Pošte Slovenije so podelili priznanja tudi trenerjem najboljših atletov. Pri članih sta bila najvišje Brežičan Vladimir Kevo in Aleš Škoberne, trenerja najboljših športnikov, Kevo pa je prejel tudi nagrado in najdaljši aplavz za najboljšega trenerja letošnje sezone. Rok Deržanič “Prva testiranja so bila izjemno dobra, boljša kot pred vsemi mojimi atletskimi sezonami doslej. Zato sem izjemno optimističen pred olimpijsko sezono. Lahko potrdim, da bo moj glavni cilj olimpijska medalja. Zavedam se, da jo lahko dobim, če ne bom imel poškodb,” je pojasnil Kozmus. Da za podmladek brežiških atletov ne gre skrbeti, dokazuje- Lucija Križnik jo razultati ankete med mladinkami in pionirji. V kategoriji mlajših mladink je zmagala Lucija Križnik (FIT Brežice), tretja pa je bila Maja Petan (FIT Brežice). V kategoriji pionirjev pa so si prva tri mesta razdelili kar brežiški atleti, prvi je bil Rok Deržanič, drugi Denis Butara, tretji pa Tomaž Bogovič. Jure Rovan Henrik Omerzu Nagrajen je bil tudi Jure Rovan, ki je dobil plaketo za dvajset nastopov v državni članski reprezentanci, Henrik Omerzu je prejel bronasto trenersko značko za uspešno desetletno delo, Atletski klub FIT Brežice pa je bil po anketi AZS razglašen za najuspešnejši atletski kolektiv v Sloveniji. L.K./STA Najboljša domačina Rok Črepinšek in Marko Stopar Sevnica - Pretekli vikend sta Karate unija Slovenije in Karate klub Sevnica v sklopu WKC lige Alpe-Adria ter občinskega praznika občine Sevnica organizirala 5. odprto karate prvenstvo za HYPO POKAL 2003. V športni dvorani je tako nastopilo 318 tekmovalcev iz 32 klubov iz 6 evropskih držav, s Hrvaške, iz Italije, Republike Srpske, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore ter Slovenije. V katah so po številu odličij v dopoldanskem času prednjačili karateisti KK Krka Šentjernej. Reprezentanca Srpske karate unije je po koncu turnirja zasluženo osvojila HYPO POKAL za leto 2003, saj je zbrala rekordnih 67 točk. Drugouvršena ekipa KK Hypo iz Sevnice je zbrala 41 točk, ekipa KK Lukavac Reweus je z 32 točkami osvojila 3., KK Krka Šentjernej pa s 30 točkami 4. mesto. Najboljša tekmovalca turnirja sta bila nedvomno domačina Rok Črepinšek in Marko Stopar, ki sta osvojila vsak po tri zlata odličja. Marko Stoparje osvojil zlate medalje v katah ekipno med člani, pa tudi v katah posamezno in v športnih borbah posamezno med člani do 68 kg. Rok Črepinšek je osvojil tudi zlate medalje v katah ekipno, v športnih borbah do 78 kg ter v športnih borbah ekipno za člane. Ob zaključku tekmovanja pa se je pomerila še izbrana članska reprezentanca Srbije in Črne gore, domačini KK Hypo Sevnica ter Bushido Brežice. Velik uspeh so dosegli tekmovalci KK Hypo iz Sevnice. Ekipo so sestavljali Miha Kovačič (Trbovlje), Jernej Simerl (Trbovlje) in Rok Črepinšek (Sevnica). Omenjeni so v finalu premagali izbrano vrsto reprezentance Srbije in Črne gore z rezultatom 3:2 in •/ocln*pnn ncvniili fininrl Prix lnvnrikn HYPO POKAL 2003. KRONIKA ; Je bil Rom ogrožen ali ne -to je zdaj vprašanje Krško - S soočenjem prič, kriminalista in upokojenega pomočnika komandirja Policijske postaje Krško, seje na Okrožnem sodišču v Krškem končno zaključila nekajletna obravnava v pravdnem postopku - Romi proti slovenski državi. S civilno tožbo so skušali Romi iz Gazic od države oziroma od Ministrstva za notranje zadeve iztržiti 15 milijonov SIT odškodnine, saj menijo, da so policisti krivi za smrt njihovega rojaka Rajka Hudoroviča. Zgodba sega v leto 1998, ko se je na policijsko postajo v Krško zatekel Rom Rajko Hu-dorovič z informacijami o Romih iz novomeškega območja, ki imajo orožje. Tam ga je sprejel pomočnik komandirja in ga predal naprej kriminalistu za zatiranje organiziranega kriminala. Naslednji dan je v Gazicah stekla organizirana policijska akcija, da bi Rome z orožjem prijeli, v tej akciji pa so šentjernejski Romi ubili Rajka Hudoroviča. Romi iz Gazic menijo, da je policija kriva za smrt njihovega rojaka, saj ga v akciji ni zaščitila. Že leta se na sodišču .vleče pravda, v kateri je bila zaslišana obilica prič; Romov in policistov. Ključni za razplet zgodbe pa sta bili pričevanji kriminalista in upokojenega pomočnika komandirja. Slednji je namreč trdil, da je Rom prijavil, da mu grozijo, zatorej bi ga* morali zaščititi, kriminalist pa je ves čas trdil, da je Hudorovič zgolj prijavil, da Romi prevažajo orožje in naj bi jih policisti zasačili na delu. Po večkratnih zaslišanjih v tem dolgotrajnem postopku seje sodnica Franja Novak odločila, da sooči priči. Toda soočenje tudi po več urah ni dalo želenega učinka, saj je upokojeni policist, vidno vznejevoljen, govoril enkrat tako, drugič pa drugače in se na koncu odločil, da ne bo več govoril. Po njegovem bi bilo vse razjasnjeno, če bi sodišče pridobilo posebno policijsko poročilo, v katerem so rezultati preiskave, ki je bila uvedena zaradi domnevnih napak v sporni policijski akciji in v kateri je umrl Hudorovič. Po mukotrpni obravnavi, kije dvigala pritisk tako zagovornici Boženi Vučajnk kot družbeni pravobranilki Mileni Osolnik Senica, pa tudi sodnici in prisotnim Romom, ki jih je sodnica opomnila, da jih bo poslala iz sodne dvorane, je bila zadeva končno privedena h koncu. Sodišče bo skušalo v roku 30 dni pridobiti poročilo generalne policijske uprave o tem, ali je bil pokojni Rom tajni policijski sodelavec, kot je navajala obramba. Sicer pa bodo stranke sklep sodišča dobile po pošti. N.Č.C. Zima na cesti Slovenija, Posavje - V Odredbi o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji je določeno, da je zima v cestnem prometu čas med 15. novembrom in 15. marcem. Zimske razmere trajajo od takrat, ko se začne ob sneženju sneg oprijemati vozišča ali ob poledici, do takrat, ko pristojna služba za vzdrževanje cest sporoči, da so ceste primerne za promet vozil. S Policijske uprave (PU) Krško sporočajo, da bodo prvi dan “zime”, torej 16. novembra, poostrili svoje aktivnosti za vitmo zimsko vožnjo. Poudarek bo na pnevmatikah oziroma predpisani zimski opremi. Neupoštevanje zakonskih določil glede opremljenosti vozil z zimsko opremo se, kot opozarjajo, sankcionira z denarno kaznijo v znesku 20.000 SIT. S.V. Orožarna v potovalnem kovčku Obrežje - Na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje je carinik 28. oktobra pri pregledu prtljage na avtobusu hrvaškega prevoznika v potovalnem kovčku odkril večjo količino orožja. Kriminalisti Policijske uprave (PU) Krško so v kovčku našli več opreme in orožja; skupaj 12 pištol, 4 avtomatske pištole, ročno bombo, 2 dušilca, 7 nabojnikov in 234 nabojev. V postopku ni bilo mogoče ugotoviti lastnika potovalnega kovčka. Ker gre za večjo količino orožja, so zadevo in orožje prevzeli kriminalisti PU Krško, ki vodijo nadaljnji postopek v zvezi s kazenskim pregonom skupaj z Okrožnim državnim tožilstvom v Krškem. S.V. Izsiljevanje podjetnika dobilo epilog Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem se je zaključila januarja letos začeta obravnava v primeru štirih obdolženih, ki naj bi izsiljevali podjetnika Darka Krošlja iz Brežic. Za krive sta po še nepravnomočni sodbi spoznana le dva, Ivan Balon in Franc Grilc, druga dva sta oproščena. Obtožnica je domačine, brata Franca in Daniela Grilc ter Ma-tejko Peklaj iz Ljubljane bremenila izsiljevanja, Ivana Balona pa napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. Leta 1997 so izsiljevali brežiškega podjetnika Darka Krošlja za glavnico 170 tisoč takratnih nemških mark, z obrestmi vred pa za 231 tisoč mark oziroma 22 milijonov SIT. Balon je bil tisti, ki je naročil izterjavo glavnice dolga za svojega prijatelja Milana Petroviča, katerega obstoj niso dokazali. Ker so mu grozili, seje Krošenj pred šestimi leti v dogovoru s policijo ob odobritvi posebnih metod odločil za izplačilo domnevnega Kuhinja bi težko zagorela! Pišece - Pod okriljem Občinske gasilske zveze Brežice je potekala še zadnja sektorska vaja v okviru programa meseca požarne varnosti. V Pišecah so v vaji na šolskem objektu preverili pripravljenost okoliških gasilskih društev, ki sodijo v 4. sektor. Prostovoljna gasilska društva (PGD) Pišece, Globoko, Dečno selo, Sromlje, Spodnja Pohanca in Križe so izvedla skupno gasilsko vajo, ki je temeljila na predpostavki, daje zagorelo v kuhinji OŠ Pišece, ogenj naj bi se razširil, dim pa preprečil evakuacijo učencev iz zgornjih prostorov. Ko so se oglasile sirene, so na kraj prihiteli domači gasilci in za njimi tudi iz Globokega, nato pa Še vsa ostala društva za pomoč v intervenciji, ki so bila na kraju dogodka v največ 25 minutah. Gasili so požar ter skozi zasilni izhod reševali skupino otrok, ki je ostala ujeta v dimu v nadstropju šole. Zato so gasilci morali pomoč nuditi pod dihalnimi aparati. Drugi so hladili plinske cisterne za šolo, da ne bi prišlo do eksplozije, ter varovali poslopja tik ob objektu. Vse seje končalo srečno, saj je šlo le za gasilsko vajo. Vodja intervencije je bil poveljnik 4. sektoija Milan Gorišek, ki je v kratki analizi vsem udeleženim ponovil potek vaje in opozoril na prve opažene pomanjkljivosti. Če bi šlo zares, gasilske cisterne ne bi mogle priti tako Gasilska vaja v Pišecah blizu šole, saj bi bilo to nevarno zanje. Za šolo, kjer je podporni zid, tudi ni veliko prostora in vozila ne bi bila na vami razdalji od požarišča. Pri zasilnem izhodu bi ob paniki lahko prišlo do zamaška, saj je zasilni izhod na vogalu, prehod pa ni pretirano širok. Vendar naj bi bila šola varna, saj je novogradnja, prav tako je okoli nje razvejano hidrantno omrežje. Poveljujoči je tudi poudaril, da bi se v kuhinji požar zaradi nerjaveče pločevinske izvedbe opreme težko razširil. Na vaji je sodelovalo vseh šest PGD v sektorju z okoli 58 gasilci. Ogledali so si jo tudi poveljnik Gasilske zveze Brežice Franc Urek, podpoveljnik Jože Krulc in pomočnik poveljnika za strojništvo Jože Štraser. Potek vaje bodo še podrobneje analizirali in se tako še bolj pripravili na morebitno resno intervencijo. Suzana Vahtarič dolga. Ko je Francu Grilcu na parkirišču Term Čatež predal prvih 77 tisoč nemških mark, je izsiljevalcem na prste stopila policija. Državni tožilec je v obtožnici poudaril, da največjo odgovornost in vlogo nosita Franc Grilc kot duša organizacije izsiljevanja in Ivan Balon, ki je napeljeval so-obdolžene k dejanju. Za Franca Grilca in Ivana Balona je zahteval zaporno kazen dveh let, kar je po njegovem prepričanju mila kazen, saj je za izsiljevanje zagrožena zaporna kazen do 8 let. Za drugo dvojico, pa je zahteval pogojne obsodbe, za Daniela Grilca 10 mesecev zapora in Matejko Peklaj leto in dva meseca zapora, ki pa se ne bodo izvršile, če v triletni preizkusni dobi ne bosta storila novega kaznivega dejanja. Zagovornik oškodovanega Darka Krošlja se je pridružil državnemu tožilcu, zagovorniki četverice obdolženih pa so mu močno oporekali, češ, da ni dokazano temeljno kaznivo dejanje izsiljevanja, tudi Krošelj se na zaslišanju aprila letos ni spomnil groženj. Ivan Balon je spoznan za krivega, vendar ne napeljevanja h kaznivemu dejanju, temveč, kot je predlagal okrožni državni tožilec, izvršitve tega kaznivega dejanja, zato mu je sodišče izreklo dve leti zaporne kazni. Franc Grilc je spoznan za krivega samovoljnosti, češ, da seje sam odločil za dejanje, izrečena zaporna kazen je eno leto, vendar s preizkusno dobo treh let. Peklajeva in Daniel Grilc sta bila oproščena. Sodba še ni pravnomočna, zagovornika obsojenih in državni tožilec so napovedali pritožbe. S. V. Odkrili 20,5 kg konoplje Obrežje, 7.11. - Pri 54-let-nem državljanu BiH je policist pri mejni kontroli ob vstopu v državo v prtljažnem delu Opel Omege odkril prirejen prostor. V njem je bilo 20 zavitkov konoplje v skupni teži okoli 20,5 kg. Osumljencu so odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo odvedli k preiskovalnemu sodniku Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Poplačilo dolga, zavarovanega s hipoteko na nepremičnini Vprašanje: Zaradi poplačila dolga, zavarovanega z zastavno pravico, je upnik v izvršilnem postopku dosegel, da so vam prodali hišo za manj kot polovico vrednosti in še to v vaši odsotnosti, ker so od vašega zakonskega partnerja zahtevali, da namesto vas, ki ste bili tedaj bolni, opravi vsa potrebna pravna opravila, da je lahko postopek prodaje nepremičnine nemoteno stekel. Zanima vas, kako je to mogoče, zlasti pa, ali je sodni cenilec, ki je ovrednotil vašo nepremičnino lahko to objektivno ocenil če si jo je ogledoval le dobri dve uri ? Odgovor: Stranka v izvršilnem postopku ste bili vi, če prav razumem, ne vaš zakonski partner. Res pa je, da v fazi oprave izvršbe ne gre več za sojenje oziroma za odločanje o pravicah strank, ampak le še za poplačilo upnikove terjatve z dejanskimi posegi v dolžnikove stvari in pravice. V tem primeru torej ni obojestranskega zaslišanja strank, kot se to dogaja v pravdnem postopku, vseeno pa se vsaj kar zadeva cene nepremičnine ta ne more postaviti brez vašega sodelovanja. Pravilo je tako; na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti prodana pod ugotovljeno vrednostjo. Če nepremičnino na prvem prodajnem naroku ni bilo mogoče prodati, razpiše sodišče drugi narok, na katerem se sme nepremičnina prodati pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne za manj kot polovico njene vrednosti. Od prvega do drugega naroka mora preteči najmanj trideset dni. Lahko pa se upnik in dolžnik ter drugi zastavni upniki, če obstajajo, pred sodiščem, pred katerim se vodi izvršilni postopek, s posebno izjavo sporazumejo, da sme biti nepremičnina prodana na dražbi tudi za ceno, nižjo od ugotovljene vrednosti oziroma nižjo od polovice te vrednosti. Narok se opravi tudi, če je navzoč en sam ponudnik. V tem primeru lahko sodišče na predlog stranke ali zastavnega upnika glede na okoliščine primera preloži prodajni narok. Pravite, daje cenilec opravil oceno nepremičnine lepodveurnem ogledu. Seveda mora biti izvršena objektivna cenitev nepremičnine po tržni ceni na dan cenitve. Pri ugotavljanju vrednosti pa se upošteva tudi morebitno zmanjšanje vrednosti zaradi tega, ker ostanejo morda na njej tudi po prodaji določene pravice (služnosti in druga bremena). Na predlog, ki mora biti vložen najpozneje osem dni pred prodajnim narokom, sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če je stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine kot verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine precej povečala oziroma spremenila od zadnje ugotovljene vrednosti. Če pa se pri cenitvi izkaže, daje s prodajo nepremičnine po delih ali skupnih delov možno doseči višjo ceno ali hitrejše poplačilo, se za določitev načina in pogojev prodaje upošteva najugodnejša tako ugotovljena vrednost. Dogaja pa se, da imajo cenilci na terenu, ko hočejo oceniti vrednost nepremičnine dolžnika, velike probleme. Dolžniki jih ne spustijo v stavbo, on pa je seveda po nalogu sodišča dolžan zadano nalogo opraviti. Prav zaradi tega je sodna praksa zavzela stališče, da je cenitev nepremičnine, ki jo je izvedenec opravil brez notranjih izmer in ogleda notranjosti objekta, ker mu je to dolžnik onemogočil, primerna podlaga za ugotovitev vrednosti nepremičnine, če izvedenec v svojem mnenju oceni, da so lahko odstopanja od prave vrednosti le neznatna. Na podlagi izvedenskega mnenja ugotovi vrednost nepremičnine sodišče s sklepom. Zoper ta sklep se lahko pritoži poleg dolžnika tudi vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo. Mislim, da sem vam naštela kar nekaj okoliščin in podatkov za razmišljanje. Če sem bila nerazumljiva ali da imate v zvezi z vašo zadevo še kakšno vprašanje, ponovno pišite. Najdeni sakralni predmeti Slovenija - V oktobru so kriminalisti Urada kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Krško v sodelovanju s kriminalisti Urada kriminalistične policije PU Novo mesto in Ljubljana v eni izmed ljubljanskih starinarnic našli več sakralnih predmetov. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da izvirajo iz različnih kaznivih dejanj tatvin na širšem območju Posavja in Novega mesta. Lastnik starinarnice je sakralne predmete odkupil po zelo nizki ceni od osebe, za katero se je izkazalo, da je povratnik premoženjskih deliktov in je predmete odtujil iz kapelic na omenjenem območju. Večino predmetov so kriminalisti že vrnili oškodovanim lastnikom, največ župnijskim uradom, vendar so pri tem zasegli še nekatere, za katere do sedaj še niso ugotovili lastništva oziroma oškodovanca. Vse, ki bi o sakralnih predmetih karkoli vedeli, prosijo, da to sporočijo na tele- fnnskn <5fpvillfn 1 1 ^ ali anonimni falofnn flQf\ 1 riC\C\ C \7 RAZVEDRILO HOROSKOP OVEP1 Divja naglica vas bo pustila čisto zadihane, zato bi vam dobro del kak brezdelen dam V tem času premislite o svoji novi zvezi; uporabite srce. Če pri priložnostih, ki se vam ponujajo, menite, daje pametno reči ne, storite to takoj. Bik Oddahnili si boste, ko boste uredili nekaj bistvenih stvari. Nikar ne tvegajte samo zato, da bi drugim pokazali, kaj zmorete. Ob nekem lepem spominu boste v dvoje čisto zasanjani. DVO JCKA Vročična aktivnost ne bo pregnala neprijetne nelagodnosti. Sedaj še lahko popravite, kar ste storili napačno. Če ne boste spremenili svojega odnosa do drugih, tudi drugi ne bodo svojega do vas. RA k Tako ambiciozni ste, da se sploh ne utegnete več sprostiti. Osredotočite se na eno stvar, če hočete, da se vam posreči. V ljubezni bo znova zagorel ogenj, za katerega ste mislili, da je že zdavnaj ugasnil. LEV Obupano si boste prizadevali, da bi spet našli harmonijo minulih dni. Delo, ki vam ga ponujajo, je sicer neprijetno, vendar lahko bistveno izboljša proračun. Star prijatelj se vam bo zjokal na rami, potolažite ga. DEVICA Nikar ne bodite tako zagrenjeni. Vaše prepričanje, da pred vami ni ničesar več, se utegne že kmalu docela porušiti. Ne bi škodilo, če v stara jadra pihnete malo svežega vetra. TEHTHICA Nekaj nepredvidenih neprijetnosti vas bo spravilo v slabo voljo. Če boste pri tem še zaletavi, iz vsega skupaj ne bo nastalo nič dobrega. Preden se odločite narediti korak naprej, poslušajte srce in se hkrati držite dogovora. škORPI JOČI Dolgo obdobje melanholije se bo te dni končalo. Zavihajte si rokave, da ne zamudite sreče, ki vas čaka. Ne postavljajte se pred prijateljem, ki pozna vašo pravo vrednost. STRELEC Dolgo boste krotili bes, potem pa na lepem eksplodirali. Ne trpite v nedogled, ampak razčistite stvari v treznem pogovoru. Morda še pred koncem tedna. Končno se bo izkazalo, kaj vse zmore nežno čustvo. KOZOROG Nikar ne dovolite, da vas vsaka malenkost popolnoma potre. Če boste preveč dolgo omahovali, boste ostali brez vsega. Preveč popustljivi ste, pa vas zato vsi izkoriščajo. To je zlata priložnost. VODINAR Zaradi nekaj nizkih udarcev se vam bo kmalu oglasila slaba vest. Pokesajte se, pa se bodo stvari odvile tako, kot boste želeli. Presenetljivo ponudbo na vidiku zagrabite z obema rokama. RIBI Toliko časa ste se preveč naprezali, da se boste le s težavo spet popolnoma pobrali. Nikar ne poskušajte s silo - pustite času čas. Ne sprašujte drugih, temveč se sami odločite. >šta: uredniki@tv-nm.si J'et www.tv-nm.si > - * n C. ■>-- - , ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Matjaž Zidarič, Kozjanska ul.8, 8290 Sevnica 2. nagrada -zgoščenka Dražen Semenič, Kregarjeva 1, 8250 Brežice 3. nagrada -kaseta Ana Kozole, Likarjeva 16, 8280 Brestanica Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ENAČBA, MAREES, BRAJDA, RANER, II, NEN, BARBADOS, INO, ARUAKI, TP, EV, RESSEL, ALIČA, INA, RAPTUS, KALK, LUGANO, ARKANSAS, ROT, DIALEKT, OCET, AJ, OPAT, KOLO. Geslo: NOČ ČAROVNIC Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 21.11.2003, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! 1 2 3 4 5 6 1 7 8 4 8 3 7 II6 9 4 1 0 6 D glasba Brežiški flosarji Brežice - Ansambel deluje dve leti in pol in šteje štiri člane. Sestavljajo ga Vesna Umek (vokal), Boštjan Umek (harmonika, klaviature), Franci Lepšina (bas kitara, vokal) in Janko Kršljin (ritem kitara, vokal). V tem času so obiskali že nekaj festivalov. Leta 2002 so bili na Prevaljah, kjer so dobili priznanje “srebrni nasmeh”. Tudi na Vurberg se jim je uspelo uvrstiti, kar si štejejo za velik uspeh, saj je tam konkurenca res zelo velika. Predstavili so se v oddaji “Zapojmo in zaigrajmo”. Letos so prav tako nastopili na Prevaljah in spet osvojili “srebrni nasmeh”, prijavili pa se bodo tudi na festival “Slovenska polka in valček 2004”. V letošnjem letu bodo izdali prvo kaseto in zgoščenko (CD), ki bosta izšli v decembru. Ljubitelji dobre glasbe jih lahko slišijo in vidijo na raznih prireditvah in zabavah, kjer zabavajo tako starejšo kot tudi mlajšo publiko, saj je njihov repertoar zelo širok, obsega namreč zabavno in narodno zabavno glasbo. Ker se bliža veseli december, ko bodo mnogi iskali takšno in drugačno zabavo pred vstopom v novo leto, bo povpraševanje po dobrih glasbenih skupinah naraslo; tudi “Flosarji” so že precej zasedeni, sicer pa sta za vse dogovore na voljo Boštjan (041-827-433) ali Franci (041-508-252). J.K. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Kino servis Brežice Četrtek, 13.11., ob 18. uri Butec in butec 2, komedija, ob 20. uri Peterka - leto odločitve, slovenski dokumentarni; petek, 14.11., sobota, 15.11. in nedelja, 16.11. ob 18. uri Butec in butec 2, ob 20. uri Mambo italiano, komedija; od četrtka, 20.11. do nedelje, 23.11., ob 18. in 20. uri Ameriška pita: Poroka, komedija; četrtek, 27.11., ob 17.30 in 20. uri Matrica: Revolucija, ZF akcija. Kulturni dom Krško Četrtek, 13.11., ob 19. uri Vsemogočni Bruce, romantična komedija; sobota, 15.11., ob 18. uri Sleparja, komedija; nedelja, 16.11., ob 18. uri Vsemogočni Bruce; četrtek, 20.11., ob 19. uri Podli fantje 2, akcijska triler komedija; petek, 21.11., ob 18. uri Peterka - leto odločitve, slovenski dokumentarni; sobota, 22.11., ob 18. uri Podli fantje 2, ob 20. uri Strogo zaupno, kriminalna drama; nedelja, 23.11., ob 18. uri Peterka - leto odločitve; četrtek, 27.11., ob 19. uri Gin in čokolada, romantična komedija. Radio Sevnica MA RADIU BlREŽOCi OIN flŠMSSM SlVNlDCA J" _cu ~aj 1ivi \ pr o TOM pil ZPMS •RE2PLA&N KUC - VSAK DAN OD 13*0010* SavaGlas, 13.11.2003 RECEPT ZR VSAK DAM Juha s kislim zeljem Sestavine: 1 skodela narezanega kislega zelja 1 liter vode 1 manjša sesekljana čebula 1 žlica narezane masti od slanine 1 žlica paprike 20 dag mesa iz klobase 1 žlica moke 2 žlici kisle smetane Postopek: Kislo zelje naj vre v vodi 45 minut, potem ga odcedite in shranite tekočino. Na masti popražite čebulo. Dodaj papriko; oblikujte meso od klobase v majhne kroglice in jih opražite. Nato jih vložite v vrelo juho, k čebuli pa vmešajte moko in skodelo vode od zelja. Dodajte kuhano zelje. Kuhajte in mešajte, da se zgosti. Dodajte še preostalo tekočino. Prilijte juhi s kislim zeljem. Zavrite. Ko postrežete, dajte na vsak krožnik žlico smetane. Palačinke z mesom Sestavine: moka mleko jajca mleto mešano meso (svinjsko+goveje 50/50) čebula česen trši sir za ribanje mesa in ga zdušite. Dodajte sol, poper in česen ter vse skupaj dobro zdušite. Po potrebi zalijte z malo juhe, da ne bo masa presuha. Ko je meso pripravljeno, ga namažite po palačinki (kot bi mazali marmelado) in palačinko zvijte v “rolado”. Ko tako pripravite več zvitih palačink, jih zložite v pekač in po njih naribajte sir (več gaje, bolje je) in vse skupaj dajte v pečico za toliko časa, da se sir razpusti in dobi malo barve. Servirajte takoj. Palačinke so zelo nasitne. Jaffa pecivo Postopek: Specite palačinke po klasičnem receptu in jih odložite za kasneje. Na olju prepražite drobno sesekljano čebulo, da \ j lepo porjavi. Dodajte približno 0,5 kg mletega Sestavine: 6 jajc j 8 žlic vode : 30 dag sladkorja ! 4 žlice olja ; 30 dag moke j 1/2 pecilnega praška 3 pomaranče 5 žlic marelične marmelade J 10 dag čokolade 10 dag margarine Postopek: Postopoma zmešate vse sestavine in spečete biskvit. Odrežete 1/3 pečenega biskvita (zgornji del) ter ga zdrobite. Zdrobljenemu biskvitu primešate sok 3 pomaranč, naribano skorjo pomaranče in 5 žlic marelične marmelade. Zmes namažete na biskvit ter ga prelijete s čokoladnim prelivom. Pečene banane z medom Sestavine: banana maslo med Postopek: Banano olupite in prerežete po dolžini, da dobite dve enako debeli bananini polovički. V teflonski ponvi stopite maslo in dodate nekaj čajnih žličk poljubnega medu. Banane popečete z obeh strani in ponudite še vroče s stepeno sladko smetano ali sladoledom. Afomm Za konformista je sklenitev konsenza mačji kašelj. Pri zategovanju pasov je pomembna dolžina presledkov med luknjicami. CZ> Samo s pomočjo oslov se pride na konja. Sreče ni imel, krompir pa. <=> V nasilju največ izgubljajo tisti, ki imajo najmanj. CZ> Nič mu niso dali, a so mu kljub temu vse pobrali. CZ> Prijetno je tipkati po "mobilcu", ki je priključen na očetov "trajnik". <=> Neznanje je bolje priznati, kot dokazovati. Namesto nevestine roke je dobil očetovo nogo. Z visokega položaja ni težko deliti nizkih udarcev. CZ> Šport zbližuje ljudi, dokler si ne skočijo v lase. f ANEKDOTEJ Tako pametni, pa tako... Francoska varietejska igralka in pevka Yvette Guilhert je bila zelo suha. O svoji fotografi ji s psičkom je duhovito dejala: “To je pes, ki pazi na kost.” Najslavnejši kitajski filozof Konfucij je dejal skupini lenuhov: “Lenoba hodi tako počasi, da jo siromaštvo zlahka dohiti.” Filmski igralki Silvi Koščini je pisal oboževalec in jo prosil, naj mu pošlje sliko v Evini obleki. Silva mu je izpolnila željo in mu poslala fotografijo, na kateri je bila stara šest mesecev. Abraham Lincoln je čistil čevlje in popolnoma pozabil na napovedani sprejem. Tuj diplomat je vstopil in sc na glas začudil: “Kaj, svoje čevlje čistite?” “Da,“ je odvrnil Lincoln, “čigave pa vi?” Grški filozof Piron, ustanovitelj skeptične šole, je trdil, da med življenjem in smrtjo ni nobene razlike. “Zakaj se pa potem ne usmrtiš?” je hotel vedeti prijatelj. “Ravno zato, ker ni razlike!” Grški filozof Diogen, eden prvih oznanjevalcev “vrnitve k naravi”, je bil precej bojevito razpoložen proti idealistu Platonu. Nekoč ga je slišal razlagati, da je človek dvonožno bitje brez perja. Ročno je ujel petelina, ga oskubil in vrgel pred Platona in poslušalce z besedami: “To je Platonov človek.” La Fontaine je bil zelo pozabljiv in raztresen. Osem dni po pogrebu svojega prijatelja se je - kot ponavadi - pojavil na njegovem domu, točno ob uri kosila. “Toda,“ je začel služabnik v zadregi, “gospod je že osem dni na pokopališču. Ali niste vedeli tega?” “Oh, nisem mislil, da se bo tam tako dolgo zadržal,” se je opravičil La Fontaine. za mlade. Dan odprtih vrat Zbiranje starega papiija Srebrni Mitja kuha otrokom V petek, 24. oktobra, smo organizirali DAN ODPRTIH VRAT za starše, sorodnike in tiste, kijih delo v naši šoli zanima. Ustvarjali so v delavnicah z naslednjo vsebino: pomen branja in poustvarjanje za najmlajše, izdelava lutk na palčki, izdelava glasbil, izdelovanje iz jesenskih plodov, oblikovanje slike iz jesenskih listov in zdrava prehrana. V delavnici Zdrava prehrana so naredili tunin namaz, sirovo-zelenjavni namaz, mesno-zelenjavni namaz, makaronovo solato, bananine torte brez peke in naravni juic. Vse izdelke so tudi razstavili in izvedli ocenjevanje pripravljenih jedi. Najbolj uspešni so dobili priznanje. Za starše in učence druge in tretje triade smo pripravili tudi predavanje na temo zdrave prehrane. Predavanje je imela zdravnica iz Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Učenci 7.razreda so odšli na brezplačno potovanje z vlakom do Maribora in nazaj. Prislužili so si ga v likovnem natečaju Slovenskih železnic. Odpotovali so skupaj s starši. Ogledali so si znamenitosti in posebnosti mesta. Svoje vtise so starši strnili takole: “Starši pozdravljamo takšno obliko dela. Opažamo, da so naši otroci motivirani in pripravljeni sodelovati. Prav tako je tudi nam staršem prijetno z njimi.” “Zelo pohvalno! Na ta način spoznaš delo v šoli, otroci so na drug način motivirani. Hkrati je to prijetno druženje.” “Dan odprtih vrat vam je zelo dobro uspel. Uživali smo ob ust-varjanju.” “Ob srečanju smo se zabavali in nam je bilo lepo preživeti Popoldne z našimi otroki.” I Člani šnhkeaa rasli n OŠ.Cllnhnlra V Osnovni šoli Tržišče že vrsto let v tednu otroka organiziramo zbiranje starega papirja. Naša zbiranja so vedno uspešna, letošnje pa je rekordno. Učenci in ostali krajani so se na zbiranje že tako navadili, da skozi celo leto pripravljajo papir, ki v kleteh počaka na jesensko akcijo. Takrat so na delu predvsem otroci in njihovi starši, ki jim nudijo nepogrešljivo pomoč. Papir prinašajo od blizu in daleč in dodobra počistijo kleti, podstrešja in seveda tudi pisalne mize ter police. Kupi časopisov, revij, reklamnih letakov, starih zvezkov in odsluženih knjig se znajdejo v kartonskih škatlah ali lepo povezanih kupčkih. Otroci sedaj spet zaposlijo svoje starše, ki jim papir odpeljejo v šolo v prtljažnikih svojih avtomobilov ali celo na prikolicah. V šoli ga stehtamo in najuspešnejše zbiralce nagradimo. Učenci 8. in 4. razreda pa si z zbiranjem lahko nekoliko olajšajo plačilo zaključnega izleta oziroma šole v naravi. Papir odkupijo in predelajo v laški tovarni VIPAR Letos bodo imeli z njim kar nekaj dela, saj smo ga zbrali kar 11.260 kg. To pa je za šolo s 157 učenci kar lep zalogaj. In kar je še bolj pomembno - na ta način smo ohranili približno 40 srednje debelih dreves. Majda Flajs, mentorica ekološkega krožka, OŠ Tržišče Ob dnevu spomina Učenci OŠ Velika Dolina so pred 1. novembrom položili venček in sveče v spomin umrlim izgnancem na Veliki Dolini in padlim parti- Mitja Vidmar je kuhar, ki z veseljem opravlja svoj poklic. Učence naše šole razveseljuje z okusnimi malicami in kosili. Kuhal je tudi golaž z župani v Brežicah in 13. oktobra tekmoval na Bledu. Kuhalnico je vrtel zelo spretno, saj je osvojil srebrno medaljo. Kdo vas je navdušil za poklic kuharja? Ko sem bil majhen, sem pri kuhanju opazoval staro mamo in mamico. Njuno delo mi je bilo všeč. Prvo kosilo, ki sem ga pripravil mami, je bila jajčna solata. Bila je navdušena V osmem razredu ni bilo težav z odločitvijo za poklic, saj sem vedel, da bom kuhar. Vam je ostala v spominu zanimiva dogodivščina s prakse v srednji šoli? V začetku so bile boleče vreznine z nožem, ker še nismo bili dovolj spretni. Vznemirljiva je bila izkušnja na tekmovanju, ko sem se prvič pomeril z drugimi kuhaiji. Pripravil sem nadevana jajčka v gnezdu iz krompiija in dobil zlato diplomo. Kuhale z veseljem. Opišite svoj delovni dan. Na pripravo jedi mislim že prejšnji dan, sicer začnem ob šesti uri. Pristavim vodo za čaj ali skuham mleko, narežem kruh, pripravim namaz ... Nato kuham kosilo. Na koncu še pospravim kuhinjo. Tudi tekmujete radi Kaj ste skuhali na Bledu? Planšarsko obaro. Komisija je določila to jed in že prej smo morali poslati recepturo. S seboj smo imeli vse sestavine razen mesa in kotličkov. Ko je bila obara kuhana, smo morali dvajset porcij prodati. Na kaj je bila pozorna ttcenjeval-na komisija? Koliko vas je tekmovalo? Prijavljenih je bilo trideset kuhar- Mitja Vidmar lo. Komisija je bila pozorna na mizo, aranžma, izvirnost jedi. Poudarek sem dal na sveže začimbe, prav vse so bile sveže. Bistvo obare pa so bili smetanovi žličniki. Vaša najljuhša jed? Špageti in njoki po bolonjsko. Kakšni jedci smo bizeljski otroci? Kaj priporočate, da bi se bolj zdravo prehranjevali? Vsi poznate dunajski zrezek, pomiri, kečap, kokakolo. Vsi ste navajeni na hitro prehrano. Več bi morali jesti prikuh in zelenjave ter sadja. Želel bi vam ponuditi bolj pestre jedilnike, torej raznovrstno hrano, vendar je ne pojeste. Zahvaljujem se vam za odgovore in upam, da nas boste vzgojili v poznavalce in jedce zdravih jedi Marko Kržan, 7. razred, X/innm tt ^ln\uuuuti n/iri OGLASI «sifi v mesecu novembru odprodaja razstavnih eksponatov do 60% popusta «•» mmšmmmmmmiVBč I VELIKA IZBIRA SEDEŽNIH GARNITUR NA ZALOGI KUHINJE ZE ZA NEVERJETNIH 39.990 SIT MLADINSKE SOBE ŽE OD 49.990 SIT Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)749 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)7 48 80 390 Kaj pa medtem delajo vaši prihranki? ■ ije '(stotai v AuljBhjato mama *a«i#ar poeminijskeg* sklada * IKiHmaairro utkUcoti dtmmorrc in z jaSSUeno glmmco. To je :ln*™5ntKZ«vare«/*ln8ke storitev, ki stroj donos «jte ra poznuna gibanja tatah® na|po(r«riibpiei4lh.e«ropsklh. setremoarrariJkih m japorakitiltioranlti rttoto. T*o totta ragsiSenoa tKegartja ipo'»egi)ah'mw!ttoi!jlh:gospadanni»^ .donosedb ni*i stopnji kreganje tsaložliieraipolitika ujmakljara sklada jt- obraniti neto vplačano premijo izaSčitpne glavniu) »ia'datum'doživetja tpo IDitetitij, tudi'ta? pride do negativnih .ftotznihgtoonj Simulacije naložbe: ■Hkrati z investiranjem ste z NLB Naložbo Vrta 2 sklenili Uidi življenjsko zavorouanje! To zagotavlja dodatno finančno varnost za vaira družino ali druge upravičence V primeru smrti zavarovanca se upravičencu Izplača najmanj vplačana premija (ali več - v primeru nezgodne smrti), tudi če je vrednost pdlloe takrat morebiti nižja. NLB Naložba Vita 2 je zavarovalni produkt zavarovalnice MB VtU. iavfjljnjllti.i oerarovabvca djd. Ljubem«. Trg republike im* vptUmru Jr V.pHmv rt» im rtonm* oh mi T n" 1. Ljubljana, ran* v sodelovanju s skujmo OC. ki je na tem podiratju med »rodilnimi vtvrapi. Sklepanp zavarovalnih pogodb po pogojih NLB Naložba Vrta 2 je na voljo te kol bančno* zavarovalna štor itev v poslovalnicah Nove ljubljanske taahke d.d., Ljubljana, to pri tem nastopa 'tol zavarovalni posrednik Minimalno vplačilo v enkratnem znesku. IBM EUR. Naložbeno obdobje, do M. decembra MU (10 led Obdobje vpisa od 3. novembra do 5. decembra 2003 z atoSčne neiie svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke O ljubljanska banka Podružnica Posavje - Krško | s £ s ml A / TPV AVTO, BREŽICE t*V AVTO B.O.O., Rortdljab« 90. »OOO Novo MoMo ■/pv Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice '?&Li LT/ £>J i)U3j 4SJ 9-J Z)U-i Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju priznanj za dosežke na področju inovativne dejavnosti (5.11.1998) in 30. člena Statuta Občine Brežice (Ur.l. RS, št.: 49/99, 86/99 in 79/02) razpisuje Ml JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ ZA DOSEŽKE NA PODROČJU INOVATIVNE IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI OBČINA Brežice Občina Brežice razpisuje zbiranje predlogov za podelitev priznanj za dosežke na področju inovativne in raziskovalne dejavnosti v letu 2003. V skladu s pravilnikom z naslova bosta podeljeni največ do dve priznanji za obe področji. Priznanja se podeljujejo za: - izume, tehnične izboljšave in predloge, ki so preizkušeni v praksi, prinašajo tehnične in ekonomske učinke ter prispevajo k produktivnosti dela; - raziskovalna dela, predloge, ki prinašajo nove ideje, pomembne za spodbujanje poglabljanja in razširjanja znanja; - izvirna dela, ki še niso preizkušena v praksi in ni mogoče ugotavljati ekonomskih učinkov. Kandidate za priznanja lahko predlagajo poslovodni in drugi organi gospodarskih družb, organizacij in zavodov, strokovna društva, zveze društev in združenja ter posamezniki. 4. Predlogom za priznanja je potrebno priložiti: 1. Osnovne podatke kandidata: ime in priimek, naslov, zaposlitev, davčna in matična številka, številka TRR, zaposlitev in izobrazba ter kratek opis predlaganega dela. 2. Za inovacije s tehničnega področja: dokazilo o registraciji patenta, če gre za izboljšavo lastnega izdelka, potrdilo neke druge neodvisne institucije iz te panoge o izvirnosti oz. uporabnosti; za predloge z ostalih področij: mnenje in ocena recenzenta, ki ne izhaja iz iste sredine kot predlagatelj in kandidat (mentor ne more biti recenzent); dokazilo oz. recenzija morata dokazovati, da gre resnično za inovacijo, ki je na trgu ne ponuja noben drug proizvajalec. 3. Strokovno utemeljitev predlagatelja o pomembnosti predlaganega dela. 4. Razlogi za začetek in kratek opis poteka nastanka predloženega dela. Utemeljitev predloga naj ne bo le informacija o inovaciji ali raziskovalnem dosežku, pač pa utemeljitev kandidatovega dela oziroma njegove zasluge za inovacijo ali raziskovalni dosežek. Pričakujemo podatke o uporabnosti in trženju izdelkov, ki so rezultat inovacij oziroma raziskovalnega dela. Predloge za priznanja za dosežke na področju inovativne in raziskovalne dejavnosti za leto 2003 pošljite na naslov: OBČINA BREŽICE, Oddelek za družbene dejavnosti, p.p. 132, 8250 Brežice, z oznako "Predlogi za invocije - ne odpiraj", ali jih oddajte v sprejemni pisarni občine Brežice najkasneje do 1.12. 2003 do 12.ure. KOMISIJA BO OBRAVNAVALA LE TISTE PREDLOGE, KI BODO VSEBOVALI VSO ZAHTEVANO DOKUMENTACIJO IN PODATKE. Datum podelitve priznanj bo določen naknadno. Vse dodatne informacije so na voljo na oddelku za družbene dejavnosti Občine Brežice (tel.: 07/49-91-546). mag.Andrej Vizjak, župan občine Brežice SavaGlas, 13.11.2003 knjižnica brežice Otroci, ali prašiči letijo? Pravite, da ne? Potem ne poznate prašička Vilija. Ta je namreč že letel. Brez hujših težav. Od hrasta na bližnjo streho. A kako, sprašujete? Leti leti leti Vili! je zabavna pripovedka o tem, kako lahko uresničite svoje sanje. V otroški knjigi Božična delavnica boste našli preproste zamisli in navodila za izdelavo daril in voščilnic, okraskov, ki bodo popestrili vaš dom, barvitih zavijalnih papitjev, zabavnih prazničnih oblek, za nameček ponuja še igrice in uganke za krajši čas. Volkovi, kamele, ptiči, maček, miš, pujs, krt in opice, ki nastopajo v šestih zgodbah v knjigi Utišajmo nasilje, dokazujejo, da je pogovor boljši od pretepa, da je sogovorniku bolje prisluhniti, kot mu obrniti hrbet, daje pomoč v stiski neprecenljiva in da se moramo pogovaijat i o tem, kar bi nas lahko prizadelo. Tomaž Korelc, avtor knjige Filozofija zmagovalcev, sporoča: ‘“Motite se, če mislite, da mora človek najprej uspeti in imeti, da bi postal zmagovalec. Zmagoviti nas učijo, da je v življenju ravno obratno. Človek mora najprej biti, čutiti, misliti in živeti kot zmagovalec. Kasneje pridejo tudi znanja izkušnje, situacije in sredstva da se v svoji zmagovitosti tudi uresniči.” Avtor uspešnic in veterinar Bruce Fogle ponuja rešilni pas lastnikom, ki si želijo kar najbolje poskrbeti za svojega hišnega ljubljenčka. Ne glede na to, ali imata vaš pes ali mačka resne bolezenske znake, potrebujeta prvo pomoč ali pa se samo nenavadno vedeta vas bo nasvet, ki ga boste našli v priročnikih Kiy se dogaja z mojim psom? in Kry se dogaja z mojo mačko? pomiril in vam pomagal pri odločitvi, kako najbolje ravnati. Knjiga Razveza je kot balzam za prizadeto srce tistih, ki se razhajajo. Pokaže, kako lahko razdiralno čustveno doživetje spremenite v blagoslov. Predstavlja izjemen prispevek k spreminjanju stresa, ki ga prinese razveza, v duhovno zorenje in preobrazbo. Z uporabo sedmih duhovnih zakonov se lahko osvobodite iz oklepa stresa, prerežete karmične vezi, ki vas vežejo na partneija, in vidite globlji pomen dogodkov v svojem življenju. Telebanov vodnik po reinkarnaciji vas bo preko vaj naučil ločevati med pravimi spomini na pretekla življenja od domišljije. Pojasnil bo, kako lahko vsakdo neposredno doživi reinkarnacijo, bodisi z “obujanjem” spominov, v sanjah o preteklem življenju, v “že videnih” izkustvih in v hipnotski regresiji. Roman V mojih nebesih spominja na še eno vest iz črne kronike. Toda perspektiva romana je drugačna sveža in celo lahkotna saj pripovedovalka Susie, 14-Ietna žrtev spolnega napada opazuje dogajanje iz nebes. Pripoveduje o svoji družini, ki se sooča s tesnobo ob njenem izginotju, o tem, kako se ljudje odzivajo na bolečino, jo sčasoma prebolijo. Se morda spremenijo in vsekakor spet zaživijo. Ob Dnevu slovenskih splošnih knjižnic, ki nosi letos naslov ‘ ‘Partnerstvo in sodelovanje”, bomo v četrtek, 20. novembra, ob 13. uri organizirali predstavitev projekta in knjige Humano razredništvo. Razrednikom bo spregovorila Antonjja Marinček. Ob 17. uri bo Slavka Kristan, vodja oddelka za mladino Knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta, razveselila prvošolčke devetletke OŠ Brežic s pravljico, kasneje bo njihovim staršem spregovorila o pomenu pravljic za otroke. Ob 19. uri vas vabimo rut potopisno predavanje Ljubezen v Egiptu. Andreja Jernejčič vas bo s številnimi predmeti, z oblekami, s tradicional-. no glasbo, s posnetki jezika, uličnega utripa in plesov poskušala navdušiti za Egipt. Obljublja degustacijo karkadeja ali basbuse, brezplačne recepte slaščic in še marsikaj. V tednu od 17. do 21. novembra nudimo na novo vpisanim članom brezplačno članarino za obdobje enega leta. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/t. v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 14. novembra, ter na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Stanič, univ.dip.bibl. NAROČILNICA SAMAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek_______________________________ Podjetje(naziv in naslov)____________________ Davčna številka podjetja_____________________ Zavezanec za DDV_____________________________ Kraj___________________ Poštna št.___________ Ulica _______ Telefon \ Datum Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. mali oglasi Prodam Fiat Uno 1,0IE, letnik 94, s katalizatoijem. Avto je sive kovinske barve, ima 5 vrat ter prevoženih 118.000 km, registriran je do junija 2004 in zelo dobro ohranjen. Cena po dogovora. Pokličite 07/49-63409 ali 040-552-824. Prodam Škodo Felicio LXi, letnik ’95. Avto je sive kovinske barve in zelo lepo ohranjen. Prodam tudi več ovnov za nadaljnjo rejo ali za zakol. Pokličite 07/49-51-105. Prodam bikca simentalca starega dva meseca. Pokličite 07/49-51-246. Prodam prašiča, težkega okoli 200 kg, hranjenega z domačo hrano, kravo simentalko ter puhalnik Tajfun. Pokličite 07/49-77435 ali 041-652-281. Prodam jabolka za ozimnico jon-agold 2. kakovosti ter melrosse 1. in 2. kakovosti. Obstaja možnost dostave na dom. Prodam tudi jabolčne krhlje. Pokličite 07/45-22-093 ali se oglasite pri Jožetu Zorku, Sela pri Dobovi 95. Podarim starejši šivalni stroj znamke Bagat, tip Slavica, v dobrem stanju. Pokličite 07/49-56-791. Kupim stare omare, mize, stole, komode ter razne drobne predmete, stare okoli 100 let. Pokličite 07/34-66-320 ali 041-610-917. Ugodno prodam hrastov lamelni parket “ekstra” kakovosti. Pokličite 031-504-889. Iščem mlajšo upokojenko, ki bi hotela živeti s starejšo žensko, ji delati družbo in ji pomagati v gospodinjstvu. Pokličite 49-78-337. Nudim pomoč pri učenju angleškega jezika za osnovne in srednje šole. Pokličite 040-817-254. Avfc/ias KpšAc Pooblaščeni prodijjaiec in serviser vozil Škoda Akcija: ugodno financiranje nakupa nove Škode Tel: 07 49 02 120 servisiranje ml 07 49 OZ 113 prodaja mil in remnih delov 07 40 OZ 116 tehnični pregledi 07 49 OZ 115 registracije mil 07 49 OZ IIZ AVTOUNE KRško rt o o., Bohoričeva 10. 83(0 Kliko rešitev za vaše težave ■ lateks ležišča, vzmetnice, vzglavniki ■ 20 odstotni popust za program Odeje Škofja Loka - pestra izbira pohištva slovenskih in tujih proizvajalcev možnost plačila na 24 obrokov l agea d.o.o., Brežina 19a, Brežice ijasfe med. m• sedežnega. flasičnf tmture Delovni čas: med 9. in 19. uro ter v soboto med 9. in 13. RADANOVIČ Brežice d.o.o. Černelčeva 5, 8250 Brežice Tel.: 07/49-92-150 VOZILO BARVA KM OPREMA CENA RENAULT LAGUNA KOV. SREBRNA 2001 55.000 1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA,... 3.500 000,00 SIT AUDI A6 2.5 TDI AVANT BELA 2000 152.000 1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA, NAVIGACIJA,... 5.200.000,00 SIT VW PASSAT 1.8T TRENDLINE KOV. ZELENA 2000 78.000 1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA, l.REG. 2001 3.600,000,00 SIT ROVER 416 KOV. MODRA 1998 90 000 1. LASTNIK, KLIMA, ABS, RADIO, ... 1 499 000,00 SIT RENAULT MEGANE 1.6 COUPE RDEČA 1999 60.000 2. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, 1. REG. 4/2000 1799.000,00 SIT ŠKODA FELICIJA KOV ZELENA 1996 130.000 1. LASTNIK 599.000,00 SIT FIAT PUNTO KOV. SIVA 1999 63.000 5 VRAT, ... 1.150.000,00 SIT OPEL ZAPIRA 1.8 KOV. ZELENA 1999 88.000 1. LASTNIK, KLIMA,SERVISNA KNJIGA, RADIO 2.499.000,00 SIT MARUTI 800 CITY STAR ZELENA 1996 62.000 5 VRAT, LEPO OHRANJEN 350.000,00 SIT nova novi format prir stud n 11 r o -izdelava fotografij iz vseh digitalnih medijev •LAMUTOVA 16, BREŽICE tel..07/49 90 260 •C.P.B.20,BREŽICE 1 Agencija Utrinek je agencija za ženitveno posredovanje moških in žensk iz cele Slovenije za resno zvezo aK prijateljevanje. Če ste osamljeni, pokličite, da skupaj poiščemo partnerja za vašo življenjsko pot. Tel. štev.: 01/750-31-59 ali 040-791-515. ■studio profesionalne in amaterske digitalni stuaio ■digitalni laboratorij ■foto trgovina Ojt™ ■fotografski muzej 1 > ■uokvirjanje slik v mesecu NOVEMBRU AMATERSKE FOTOGRAFIJE 13 m K 18 Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. DVAJSETA špranje in okenca posavcev Marija Jenko: “ Dušo svojih vzgojiteljev nosim s sabo!” Marija Jenko, rojena Starič 4. avgusta 1961 v Ljubljani mami Mari (medicinski sestri) in očetu Janezu (vozniku reševalnega avtomobila), je Sevničanka, kjer je, kot pravi, preživela svoje lepo otroštvo v prelepem kraju. To je bilo v Dobrovi, kjer se spominja pogostega zahajanja s staro mamo k kozolcu na hribčku in hoje s sestro Ivano v vrtec. Spominja se zelenih travnikov in teka po hribu v sevniško osnovno šolo. ”V šoli ni bilo težav. Tam sem živela polno življenje s svojim prvim vzornikom prof. Alešem Fenosom, ki je poučeval likovni pouk. Bil je odličen pedagog, vzgojiteljski, z neverjetno prijateljskim odnosom, ki nas je vodil po likovnih kolonijah po Sloveniji in v Smederevsko Palan-ko. Risal ni nikoli namesto nas, ampak nam je pustil skrajno domišljijo. Z njim sem doživela prvi stik z arhitekturo, ki jo je vpeljal vame in sicer z ustvarjanjem makete šole. Drugi vzornik je bil Sine Balog, pisec pesmi in rezbar, zame eden redkih, ki je Sevnico umetniško oživljal. To vlogo je potem prevzel še en moj vzornik, prof. Alojz Konec.” Marija je bila tildi uspešna rokometašica Kluba Lisca, igrala je za republiško mladinsko selekcijo in je bila kasneje izbrana za slovenski klub Olimpija. Sledila je Gimnazija Brežice z mentorjem prof. Miroslavom Kuglerjem, ki ji je dejal, da slikarstvo pač ni za ženske, ker mo- rajo temu biti docela predane. ”Te besede so me še bolj podžgale k moji ljubezni. Takrat se je v gimnaziji dalo več poudarka na umetnostni zgodovini. Ne morem mimo čudovite prof. Cvetke Hladnik, saj je iz njenega dela izšlo veliko prijateljev, ki so končali kemijo, pa prof. Ane Mamilovič, ki nas je poučevala filozofijo, profesorice slovenskega jezika in prof. Klepca, ki me je navdušil za petje in glasbo in zavzeto sodelovanje v gimnazijskem pevskem zboru.” Ker je bila v družini doma medicina, je po gimnaziji oklevala med medicino in umetnostjo, a je prevlada umetniška žilica. S štipendijo Stillesa je leta 1985 končala študij arhitekture z diplomsko nalogo “Hiša, ki prisluškuje zemlji” pri prof. Janezu Koželju in je leta ’86 diplomirala na likovni akademiji. Študij in celotno njeno delo sta v tem času za večno zaznamovala že omenjeni prof. Koželj in prof. Janez Suhadolc, znani slovenski grafični oblikovalec ter kasneje prof. Janez Bernik, pri katerem je leta ’90 končala podiplomski študij umetniške grafike. Od leta 1986 je zaposlena na Naravoslovni tehniški fakulteti, oddelku za tekstilstvo, kjer je več kateder in je ena med njimi katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil. ”Tu sem Se zaposlila na povabilo prof. Alenke Khampi-čmanove zato, ker je dejala, da mora biti oblikovalec malo arhitekt in malo slikar. V nekdanji skupni državi in v Sloveniji sem se ukvarjala s tekstilom in ko je v Jugoslaviji ZAMTES objavil razpis, sem se prijavila na razpis za Finsko. To je bila pametna odločitev. Dobila sem štipendijo za študij pri prof. Kaarini Kello-maki, ki je vame vsadila tekstil. Ob tem sem ugotovila, da je to samostojna umetniška zvrst. Tekstil sem zelo vzljubila in ugotovila, da je moje poslanstvo in ljubezen, ki jo prenašam svojim študentom. Povedati moram, da je tekstil sinonim Finske in nasploh skandinavskega designa pa tudi, da je bilo slovensko tkanje na visoki ravni. Sedaj to tradicijo nadaljujejo naši študenti na univerzitetni ravni, saj je naših pet študentk nadaljevalo podiplomski študij na Royal College of Art and Design v Londonu. Naša šola je lepo vpeta v mednarodno mrežo umetniških šol Cumulus in Ceepus, kar je pomemben dejavnik za obstoj tega študija v prihodnje.” Znana je po oblikovanju tekstilij, kot umetnica pa kot grafičarka, prijazno pa seje dala ujeti v ljubljanskem mesecu oblikovanja, kjer je s svojimi študenti sodelovala na Ljubljanskem pohištvenem sejmu in je v sodelovanju z Almiro Sadar pripravila skupno odprtje razstave. "Moje delo je moj prosti čas, z njim rešim tudi vse težave, saj umetnik nikoli ne počiva. Moj način delaje tak, kot so moji vzgojitelji delali z menoj, njihovo dušo nosim s sabo in samo to lahko obrodi sad. To vidim pri svojih študentih in mojih sinovih, 13-letne-mu Jerneju, ki je predan računalništvu, in 11-letnemu Vidu, ki igra glasbilo fagot in so mi ju pomagali vzgajati njuni oboji stari starši. Sem pedagog, saj se mi študenti vračajo, kar menim, da je dokaz mojega dela.” Študij ji je omogočil, da je spoznala krasne ljudi in je stkala z njimi prijateljske vezi, saj pripelje v svoje Posavje tudi profesorje iz Skandinavije, kjer jim s srcem pokaže tukajšnje lepote. In lepote Gorenjske in Jesenic, od koder izhaja mož Marjan, dr. elektronike. Spomni se, da jo je nekdaj privlačeval balet, da je začela nekoč z orodno telovadbo in pove: "Šport je pomemben, da vzdržiš, in gibati se moraš.” N tuja Jenko Sunčič Božični kaktus obdan s cvetovi Brežice - Stanovanje Ane Kožar je polno rož. Kot pravi, v njih uživa in je rada obdana z njimi. Res je, da jim posveča tudi veliko pozornosti in kot pravi: “Rože in dobri ljudje mi veliko pomenijo v življenju”. Okensko polico pa krasi čudovit božični kaktus, ki je bogato obdan z roza cvetovi (na fotografiji). Ana pravi, da gaje dobila od prijateljice za rojstni dan, imel je le nekaj lističev in malo cvetov. Zdaj ga ima že tretje leto in tudi letos, tako kot lani, je prečudovit. Lani je na njem naštela 250 cvetov, letos jih še ni štela, saj je kaktus v obdobju cvetenja izredno občutljiv in ga ne premika. Ko pa se bodo cvetovi posušili, bo preštela tudi te. Sredi oktobra so se cvetovi v nekaj dneh odprli, pričakuje pa, da ji bodo še lep čas ostali. In skrivnost, da ji rože uspevajo, saj je imela tudi balkon ves obdan s cvetjem. Ana pravi, da ni skrivnosti, redno jih zaliva in dvakrat mesečno gnoji, rože ima preprosto rada in one ji to vračajo. Uživa tudi v literaturi in se o cvetlicah izobražuje, sama pa pravi, da to ni nič posebnega, saj so urejali stanovanje. Ko bodo dela končana, lahko pričakujemo, da bo njen vsakdan krasilo še več rož. S.V. “Moja soseska” pri najboljšem gostilničarju Bizeljsko - Med zmagovalci akcije “Moja soseska” je bil poleti v Križankah med natakarji izbran Franci Šekoran ja - Sinek z Bizeljskega V izboru najboljših predstavnikov poklicev v organizaciji podjetja Emines ter v sodelovanju Nedeljskega dnevnika in Vala 202 je med več kot tisoč predstavniki po- klicev bilo izbranih 35 najboljših. Šekoranja je na zaključni prireditvi ostal v spominu vsem, ko je prisrčen kot je, v naročje dvignil drobceno, a “glasno” sosedo Nušo De-renda, vse pa je za Martinovo povabil na Bizeljsko. Prepričali naj bi se, da v soseski ni samo on “naj”, temveč da se kraj trudi in velja za dolgoročna kratkoročna POSOJI Realizacija TAKOJ po izpolnitvi vseh pogojev In odobritvi^! omcmu So>M.ssk.<>p loiirnt: z W wrr 12 ietnotkamcuo Za zidano voljo Nuša, Frenk, Luka in Sašo prisrčnega le daje on vsem bolj na očeh in je zato prejel toliko več glasovnic, daje zmagal. Povabilu so se odzvali na dan reformacije. Okoli 50 ljudi, zmagovalcev akcije Moja soseska organizatorjev in novinarjev, seje zbralo v njegovi gostilni na Bizeljskem. Spoznali so krajevne značilnosti, si ogledali vinsko klet Pinterič in znamenite repnice na Brezovici, kjer so občudovali njihovo slikovitost pri družini Na jger. Dan so seveda preživeli pri Šekoranji, kjer so poskrbeli za jedačo, pijačo in zabaVo. Saj ob Sašu Hribarju, ki velja za očeta akcije in je še enkrat dokazal, da tudi poje in je humorist po duši, nista manjkala Nuša in njen Frenk. Presenečenje je bil tudi 11-letni Luka Kostrevc iz Artič, ki Našo obožuje, tokrat pa je z njo tudi zaigral. Šekoranja po 36 letih v gostinstvu zmage ne doživlja kot da je zdaj najboljši. Pokazal pa je, da ga s pridom “izrablja”, da širi sloves gostoljubnega in zanimivega Bizeljskega no vsei Slovenili. S.V. Dunajska 129 1000 Ljubjana tel.: 01 5634 840 fax: 01 5634 850 poročili so se... 25. oktobra sta se na gradu Sevnica poročila 30-letni Branko Gačnik iz Škovca v Tržišču in 26-letna Mateja Jezernik iz Sevnice. Cerkveno zaobljubo sta ponovila v cerkvi v Tržišču, kjer je hkrati poteka! tudi krst njunega 4-mesečnega sinka Alena. Poročno slavje so nadaljevali v tamkajšnjem gostišču, mlada družina pa tudi živi v Tržišču na moževi domačiji. Obnavljata namreč staro domačijo in kot pravi vesela mamica, so najprej poskrbeli za “štalico”, potem pa na hitro še za vse ostalo. Sicer šta bila mladoporočenca najprej nekajletna prijatelja in tako spoznala, da sta si usojena. Sevnica 4. oktobra sta se poročila Tomaž Rantah in Milanka Jazbec, oba iz Sevnice. 18 oktobra so se poročili Matjaž Krevelj iz Stržišča in Irena Blaznik iz Orešja nad Sevnico ter Miran Strniša in Franja Simončič, oba iz Čelovnika. 25. oktobra sta zakonsko zvezo sklenila še Branko Gačnik iz Škovca v Tržišču in Mateja Jezernik iz Sevnice. Krško 4.oktobra sta se v Krškem poročila Sanel Bajrektarevič in Alma Kadič, oba s Senovega, v Kostanjevici na Krki pa sta se istega dne poročila Aleš Muhič in Petra Dular, oba iz Novega mesta. lO.oktobra sta v Kostanjevici na Krki sklenila zakonsko zvezo Marko Roner iz Maribora in Urška Gane iz Ivandola. Brežice Na gradu Mokrice sta se 4. oktobra poročila Igor Lovše z Malega Obreža in Brigita Povhe s Planine pri Raki. Na gradu Brežice so usodni “da” 11. oktobra izrekli Robert Trunk iz Ime-nega in Darija Štraus iz Virštanja ter Mio Jakovina iz Mihalov-ca in Ivana Ivanec iz Sv. Nedelje, Hrvaška. 18. oktobra so se v brežiškem gradu poročili Marjan Kržičnik iz Kalce Nakla in Brigita Lapuh iz Brežic ter Roman Pavuna iz Sel pri Dobovi in Tatjana Devetak s Senovega. Pri zadnji objavi porok v SavaGlasu št. 91 je Upravna enota Brežice spregledala poroke, sklenjene 6. septembra. Takrat so se na gradu Mokrice poročili Slavko Zorko iz Brežic in Brigita Šepetave iz Dobove, Matjaž Resnik iz Stolovnika in Vanja Šepetave s Pleterij, Robert Reberšak iz Curnovca in Martina Jurman iz Brežic, Blaž Florjančič in Staša Krstič, oba iz Ljubljane, ter Robert Pongrac iz Stare vasi na Bizeljskem in Bernardka Albert iz Dednje vasi. Po Zakonu o varstvu osebnih podatkov objavljamo samo pare, ki so soglašali z javno objavo. Občinski svetnik Banko Kelemina je na zadnji seji pri sprejemanju strategije vodooskrbe v občini na mizo pred svetnike položil par izvodov dodatnih predlogov in pričakoval, da bodo svetniki to na hitro sprejeli. Pa se je uštel. Še celo njegov strankarski kolega Bojan Rugelj, ki je kot predsednik odbora za vodooskrbo in kanalizacijo postal pravi ekspert na tem področju, ga je javno okrcal. Sicer ga je prijateljsko objel preko ramen in ga glasno okaral rekoč: “Dragi Branko, si svetnik in poslanec in veš, da se tako ne dela! ” Sledilo je krajše polglasno in nekoliko tišje prerekanje med svetnikoma, fotografija pa kaže, da sta kljub vsemu sklenila ostati -prijatelja za vedno!