Leto LXVL, št. 61 Ljubljana, sreda 1$. marca 1933 Cena Din 1«— SLOVENSKI imtiaja k Dto *k đBĐ popoKine, ix>remft nedelje m prasuite. — laeeraa ao dO peut do 100 vrat Din 2JJ0. od 100 do 300 vrst a Din a.—, vefijj tnsera« petlt vrsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, inaeratm davek posebej. — »Slovenski Narod« vtlj* mesečno v Jugoslaviji Din 13.—. za teoeemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR. GrajsAti trg st. a — NOVO AL&STO, i ^» cc^u, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru HM- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.361 Mobilizacija avstrijske diktature Dollfuss je osebno prevzel vrhovno poveljstvo armade in pozval na Dunaj Heimvvehr — Silno razburjenje v vsej Avstriji Dunaj, 15. marca. Vsa poilhiana javnost z največjo napetostjo pričakuje, kako se bodo razvili današnji dogod'ki na Dunaju. Danes popoldne ob 4. se sestane parlament na poziv tretjega predsednika dr. Strefmerja k seji, da izvoli novo predsedstvo. Dostfnssova vlada ne priznava legalnosti tega sestanka in je še sinoči znova poizkušala preprečiti ponovni sestanek. Opozicija pa odločno vztraja na tem. ker hoče na ta način dokazati delazmož-nost parlamenta. V zvezd s tem so se širile sinočri na Dunaju najrazličnejše vesti, kn pa jih m mogoče kontrolirati. Klerikalni tisk o namerah vlade molči, za opozicijski tisk pa je uvedla vlada najstrož\io cenzuro, kakršne v Avstrija ni bilo niti za časa habsburšk-e diktature med vojno. Ker listi ne morejo ničesaT pisati, se šwijo med lju torbo nn tmravno cpd;'^če. Celonočna seja Narodne skupščine Generalna debata bo najbrže končana še danes, tako da se bo jutri vršilo načelno glasovanje — Oster obračun s punktaši Beograd, 15. marca. Seja narodne skupščine je s kratkim opol danskim in večernim odmorom trajala včeraj ves dan in vso noč do 5. zjutraj. V parlamentarnih krogih računajo da bo v teku današnjega dne končana generalna debata tar da. se bo že jutri dopoldne vršilo nacemo glasovanje o pro- računu Popoldanska seja Včerajšnja popoi-danaka seja je biLa zelo živahna Otvori] je razpravo z daljšim govorom narodni poslanec dr. Metikoš, ki je zelo ostro napadel politiko punktasev in zahteval od vlade, naj x energičnimi koraki nastopi proti vsem. ki napadajo m rušijo državo. Zavzemal se je za čim širšo dekon centracijo, reorganizacijo celokupne admi ilustracije ter znižanje izdatkov. Za njim so govorili še narodni poslanci Stevan Ci rić, Vasilij Grđjić, dalje dr. Slavko Seće-rov, ki je podvrgel proračun obširni kritiki in trdil, da se ne bo dal ustvariti ter predlagal razna znižanja m črtanja. Med drugimi je povzel besedo tudi narodni poslanec g. Kari Gajšek, Id se je bavil zlasti z gospodarskimi razmerami v dravski banovini. (Njegov govor je obširneje objavilo ie današnje »Jutro«). Nočna seja Narodna skupščina je ponoči nadaljevala debato o proračunu. Nočna seja je trajala od 10. zvečer do 5. zjutraj. Prvi je govoril narodni poslanec dir. Vladini r S t a n i š i ć. Kritiziral je delo vtade in ji očntal. da mi nič storila glede razdolžitve kmetov. Poziva vi ado. da omrfi tiskov n-i zakon. Najrlasal je, da je Jugroslavija enotna ki nedeH*va. potrebno je, da vsi manifestiramo za iugoslovensko enakost in bratstvo. Ker je budžet oVržav-na potreba, bo glasoval zanj, rezervira si pa pravico, da v soecijalni debati giasirje tako, kakor bo rajema ugajajo. Za ntjim je govorfl narodni poslanec Josip Stazić (JNtK). Zameri poslancem vladne večine, ki kritizirajo budžet, bodo pa glasovali zanj. Velriko število prijavHe-nih govornikov glede proračuna kaže. da je nekaj gnilega v državi Danski. Interesantno je, da posianci vladne večine mnogo ostreje kjritrziraio viado. nego mi iz opozicije. Zameri ziasti, da se v Narodnri skupščini še vedno vodi račun, kdo je Ra-dićevec, kdo radikal kdo demokrat kdo samostojni demokrat- Narod s tem ni zadovoljen, od Triglava do Vardarja zahteva samo eno: dobro Narodno skupščin/* in sposobno vtado- ~ ""r^r-r - ^''f-a v—: C^cfi Kritiziraj je politiko ministra financ glede zem^arme. Nato je napade. JRKD in razlagal, zakaj je izstopni iz strarake. Narodni poslanec Mnan Božić (JRKD) je navajal, da moramo bki v tem težkem času, ko grabežljivi sosed preži na na Še zapadne mene. bori enotni kakor kdaj in se okleniti i^goslovenske ideje. Naj ta gospoda ve. da bomo vedno znali braniti svojo čast. pravico in svobodo. Nato je prešel na kritiko dedovanja viade m za- meri al kralijevski vladi, da je dopustila, da so priSli do veKjave razni »Jugoslovani«, ki se navdušujejo za federacijo, konfederacijo itd. V kritik- proračuna se je zlasti dotaknil šumarske in rudarske politike ter Dovdarjal. da hi anketa v tem ministrstvu Odkrila mnoge nepravilnosti in manipulacije. Narodni poslanec Jovan M i s i r 1 i č (JNK) je razdelil svoj govor na dva dela, na politični in na kritiko bud-žeta. Zelo je zameri! kraljevski vladi, da ni dovolj energična pri izvajanju ju^oslovenskega programa. Ostro je taritteiraj delo v beograjski občinsk' upravi, zaključek svojega govora pa je posvet?! kritFki ministra javnih del. ker se on Vot inženjer razume na te zadeve. Narodni poslanec Isa Bogdanovič (JRirD) ne more razumeti, da KhidJie. ki so bili izvorjeni na isti Irsti in na istem programu, govore proti temu. Sodeloval so pri vsem. kar se je delalo in so za to odgovorni. Res je .da se je mnogo dobrega napravik). Nato navaja primer iz zgodovine, ko je Karadjordie osvobodil Šuma-dijo- Imel je povsem druge metode kakor danes, brezobzirno ie pometel z vsemi nasprotniki, ki so bili proti njenemu napredku. Samo zato je ostala Šumadoja sposobna m jaka, da je lahko rudi rzvojevala svobodo ter ustanovitev Jugoslavije. Če bi te metode uporabili ob prevrata L 191&, bi bila situacija v celi državi mnogo boljša kakor je danes. Ta pogreška, napravljena v začetku, se sedaj grdo maščtrie. za prfifke in razmere, v katerih Žrvimo, ni treba dolžiti viade, ker amo teta največ sami tartvi. Poslanec Božič se je nato dotaknil izseljen i ške ga vprašanja ■ pozdravil akcijo vlade, ker je mnogim izseljencem omogočala povratek domov. GtasovaJ bo za proračun. Nato je govoril poslanec Milrvoj Milic (J"RKD), ki je uvodoma povdarjai, da je treba obdržati ravnotežje proračuna za vsako ceno, kar ie prvi pogoj za dobre finance. Pohvail je finančnega rrrinistra dr. Djordjeviča, ki je prvi zmanjšaj proračun. Narodno gospodarstvo ne more prenašati taktih dajatev, zatto poziva vlado, naj izvaja še večjo štednjo m redukcijo. Narodni poslanec Mihajto J e f t i ć (JRKD) pravi, da je budžet najboljše sredstvo za upravljanje države, zato bo glasoval zanj kSKib vsem nedostartkom, ki jih ima. upa pa. da bo vlada popravka nekatere pogrešfke. DotaknU se je nato gospodarskih razmer v državi in povdarjai, da ie treba definitivno rešiti vprašanje kmetskih doigov. Nato je govoril poslanec Huseiin Kadi (JRKD). Kot musliman zameri, da še ni rešeno muslimansko versko vprašanje in zahteva več odločnosti pri reševanju tega vprašanja. Glasoval bo za proračun. Poslanec Dragotin Kostič (JRKD) je opozarjal na težkoče, ki so vladale v Nemčiji m Kaliji, ko sta se ustanavljali ti državi, končno je pa ideja narodnega eddn-stva triumfirala. Jugoslovenska ideja druži tako Srbe, Hrvate kakor Sloveoce. Delo velikega Karadnordie, ki je ustanovil Jugoslavijo, ne sme biti zaman. Govornik je. nato opozarjal na dejstvo, da je bHo med svetovno vojno mnogo prečanov, Hrvatov in Slovencev, ki so padfli za fcngo-slovensko idejo. Povdarja4 je. da je zad-noi čas. da se o teh stvareh ne debatira več, ker je enotna Jugoslavija gotova stvar. Nato je govoril o gospodarstvu v južnih krajah, zlasti o vprašanju našega izvoza na Grško. Na nočni sejii so govorili nato še narodni poslanci Živančevič, Babanovič, Po-povič. Arurunovič in Milko Petrovič ter g. Allbfli Koman, ki se je v svojem govoru dotaknil perečih gospodarskih problemov in najodločneje zavrnil punktacije dr. Korošca. Senzacijo je vzbudil nastop poslanca Širne Marijanca, ki pripada Nikićevemu fchrbn. Najodločneje je obsodil punktaerje in povdarjai. naj se punktaši doma in v inozemstvu zavedajo, da je mera polna. Svoj govor je zafcSnčfl z vzklikom: žive* kralj! Do4 z izdajalci! Nočna seja je bila nato ob 5. zdutraj zakil'jučena. Dopoldanska seja Dopoldanska seja se je pričete ob 10. Prvi je govoril narodmri poslanec inž. Ferdo Šega- Na dopoldanski seji Bo govorili še poslanci Ante Kovač, Miljutin Stanojević, dr. Mirko Došen in Nikola Nikić. Med njegovim govorom, t katerem je napadal posamezne ministre, je prišlo do veiiion nemirov. Ko mu je odg-ovoril minister Demetro. vič, je prišlo v dvorani do takega ogorče-nrja proti Niki ću da je moral predsednik aejo prekiniti. Ob 12. se je nato nadaljevala in Se traja. Tornado v Ameriki .Vew "For*, 15. marca. AA. Na me>i Tenne»seej«a in Kenruckvja je divjal strahovit tornado. Več oseb je bilo ubitih in ranjen m Pri žahijaau sledi na kozarec naravne >Franx Joeefove< grenčice, popite zjutraj na tešče. brez truda rsdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Macdonalđovi načrti Macdonalđ bi rad dosegel zbližanje med Italijo in F cijo, da bi na ta način izoliral Nemčijo Pariz, 15. aaarca. AA. Pod naslovom >Kako Macdonald skuša ločiti Italijo od Nemčije< priobčuje današnji >Journal< Ola. nok izpod perosa svoieara ženevskega poročevalca Saint Brica. Pisoc omenja, kako ima sedaj Macdonald v ženevi glavno besedo. To pa ne pomeni, da tudi zastopniki drugih držav ne pripravljajo svojih akcij. Izključeno zato ni. da bo Macdonald s svojim posredovanjem na koncu propadel Nato pa pisec nadaljuje: - Ifaedonald mora zdaj računati z Itali-io. ki pred^.^a. naj se razoroži t ven a konferenca odloži, da se tako zastopniki štirih ali petih velesil lahko med sabo poraz-govore o Tistih živi jen :skih vprašan Mh. od katerih je odvisen mir v Evropi. To je poudarja! tudi italijanski delegat baron Aloisi v svojem včerajšnjem razgovoru s francoskim zunan;im ministrom Paulom Boncourjem Zato skuša zdaj Macdonali pridobiti Italijo, da ostane v okvirju ra7-orožitveno konference in da podpiše pakr o vza:emni pomoči proti temu. da Anglija pridobi Francijo za pomorsko nariteto z Italijo Tak pakt o medsebojni vzajemni pomoči bi v Franciji ustvaril iluzijo o varnosti Jasno je, da bi v tem primeru Nem čija ostala izolirana Vprašanje pa je. ali bo na to Macdonaldovo misel pristala Francija Kajti Italija bi tudi v tem pri- meru ostala na črti svoje dosedanje rerisi-jonistične politike in bi nove koncesije le še izkoristila za te svoje daljnje načrte V Parizu so skeptični Pariz, 15. marca. AA. Listi sprejemajo raz-ne vesti o Macdonaldovih posredovalnih predlogih na razorožitveni konferenci z rezervo. Pristavljajo pa. da Francija ne bi mogla pristati na nobeno nadaljnjo koncesijo brez Jamstev za njeno varnos* Vsako popuščanje napram nasilnemu »tališču držav, ki skušajo izpodkopati raz orožitveno konferenco, bi po mnenju francoskih listov ogražalo evpooski mir Listi so mnenja, da bo Macdonald pooblastil dr. Beneša, ki je znan specijalist v sestavljanju prehodnih besedil, naj sestavi necrt konvencije, ki bo pomenila v bistvu, d« bp razorožit vena konferenca odloii, ne da bi bila s tem končno pokopana Sestanek med Mussolinijem in Maedonaldom ženeva, 15. marca. A A. V dobro poučenih krogih se trdi, da se bosta Macdonald in Simon vendarle sestala z Mussolinijem v gornji Italiji, nemara ob kakem gomje-italijanskem jezeru. Govorilo se je celo o kraju tega sestanka, o Stresi, kjer naj bi se ta sestanek vršil že koncem tega tedna. Konec prohibicije v Ameriki Včeraj je poslanska zbornica z veliko večino sprejela zakon, ki uvaja svobodno prodajo piva Jugoslavija in Rnmnnija Bukarešta, 15. marca. AA. »Uoivcrsul« in »K ventul« priobčil je ta obširne članke o podpisu najnovejše konvencije med Jugoslavijo in Rum unijo in za katero so se vodila pogajanja med delegati obeh držav v Beogradu. Lista ugotavljata, da odpadejo s tem sporazumom zadnja nesoglasja, ki so še obstajala med Rumunijo in Jug>slavijr) in da pomeni konvencija še točnejšo okrepitev dosedanjega prijateljstva med obema zavezniškima državama. VVashington, 15. marca. Poslanska zbornica je včeraj razpravljala o svobodni prodaji prva. Predložena sta bila dva zakonska predloga. Eden je predlagal popolno ukimitev sedande pro-hi-bicide, drugi pa predvideva samo svobodno prodajo piva. ki sme imeti največ 22 odsto-tka alkohola. Po daljši razpravi je bil ta zakon s 316 proti 97 glasovom sprejet. V nemali meri je pri tej ukinitvti prohibicije igrala vlogo tudi sedanja finančna kriza Amerike. Ta zakon namreč določa tudi po- seben davek na pivo. ki bo znašal 5 dolarjev od so-dčka. Razen tega bo vnašala raksa za vsako koncesijo ^a točilnice piva 1000 dolarjev. Računajo, da bodo imeli od tega samo v letošnjem letu 100 milijonov dolarjev dohodkov. Zakonski predlog je bil že danes predložen senatu :n upajo, da bo še v 8 dneh stopil v veljavo. NeiceUdrc češkoslovaške in nemške pivovarn^ so že pripravile velike zaloge piva za izvoz v Ameriko, kier so tudi že tiredfle srvoje zaloge. Občni zbor SPD v Trbovljah Trbovlje. 14. marca. V ponedeljek zvečer se je vrši v goUflnJ Forte na Vodah občni zbor trboveljske podružnice Sir'D. Predsednik učitelj g. Ar.te Bes je uvodoma povdarjai. rla proslavlja W-tos podružnica S letnico 3 reflektanti oddano domačinu g. Rinaldu, ki sa ^odi v najveće zadovoljstvo. Blagajniško stanje je razmeroma zadovoljivo, kar je bik) razvidno iz poročila g. Draga Radeja. Dohodki so znašali 75.070.30 Din, izdatki pa 78.991.92 Din. Dolg podružnice znaša 31.921.62, premoženje je pa naraslo na 32.000 Din. Skupna vrednost inventarja znaša 49.721.50 Din. Lani je dom obiskalo 3068 turistov. O smučarskem odseku je poročal inž. Fran Malovrh, ki je z zadoščenjem povdarjai, da je smučarstvu naklonjena vsa javnost V trboveljski dolini se je srn u čarstvo silno razvilo, pri SPD je včlanjenih 100 smučarjev. V tem odseku je predaval dr. Baumgarten q higijeni suručaretva, pred 14 dnevi se je pa vršila smučarska tekma za prvenstvo Zasavja, ki sd ga je pribori! g. Zmrzlak. član SPD Zagorje. Odsek bo skrbel, da vzgoji smučarski naraščaj, kar bo zlasti v radarskih Trbovljah za mladino velikega pomena. Zato bo prihodnje leto ustanovljen podmladek smučarskega odseka SPD. Tudi fotoodsek je uspešno deloval. G. Vizjak je poročal, da se je vršilo več predavanj, odsek se je udeležil tudi razstave ljubljanskega Fotokluba. okrasil je planinski dom na Mrzlici z 'ep mi slikami itd. Po poročilu izo^podarskeca odseka, ki je o njem poročal načelnik a Franc Sftinc. je bil odboru podan absolutorij. _ V odbor je bil izvoljen en odbornik iz Hrastnika- Sprejet je bil tud predlog, da se osnuje v tiras-tmkj nekak pododbor trboveljske podružnie* žrtev prometne nesreče Ljubljana. 15. marca Nepreračunljiva uaoda je voeraj ugasnila življenje lll«3ni >k>Larki Tončki Krop«-čar, hčerki mizarja v Vižmarjih nad Ljubljano. Tončka se j« z drugimi otroki vračala včeraj popoldne po 17. iz šole proti domu v St. Vidu. Za njiimi je pripeljal avtotaksi št. 456, ki yc dajal znamenje s hupo. Otroci, ki so na Celovški cesti vajeni prometa, .^o se umaknili pravimo na desno, le Tončka in še neka druga šolarka sta ostali na levi strani ceste. Avto je imel dovolj prostora, da bi lahko vozaI mimo otrok po sredi ceste. Ko pa je privozU taksi do otrok, je Tonoka nenadoma skočila proti sredini ceste in je priiHa pod avto. Šofer je takoj z vso silo zavrl, bilo pa je že prepozno. Uboga deklica je prišla pod kolev:. slišal se je samo obupen krik in že sta obe kolesi za vozite Tončki čez telesce. Otroci ao btli seveda silno preplašeni, šofer pa, ki ga ne zadene nobene krivda, je otroka takoj naložil na avto in od d it j al v bolnico. Kropečarjevi so zdravniki takoj nudili prvo pomoč in dognah, da ima smrtno nevarne težke notranje pođkodoe. Ob 17.30 so jo sprejeli v bomioo. ponoči je pa Tonoka podlegla poškodbam. Posestniku Ivan« ArJcu v Sodražici je včeraj popoMne pade! na nogo hlod in mu jo poškodoval. Anton Krirman, »in posestnika v Grosupljem, star 20 let, je živel v sovraštva z Josipom J. 7. marca se je med njima vnel prepir in je Jože krcani! Toneta s kolom po glava io po hrbta. Toneta so šele danes pr peljaM v bomioo. Borzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2305.40—2916.76. Berlin 1360.14—1370-94, Bruselj 800.34 de 804.18, Curih 1106.36—1113.85, London 196.30—197.90, New7ork cok 5680.47 do 5708.73, Pariz 224.93—226.06, Praga 169.90 do 170.76, Trat 292.40—294^0, Avrtrijrid šiling v privatnem kUringu 9.20. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 30.296, London 17.J4, Hew Yotk 514.S0, Bruselj 72.20, Milan K.496 Madrid 43.50. Amsterdam 206__, Berlm 122.90, Dunaj 72.70—58.60, Sofija Pra-ga 15.33, Varšava 68,—, Bokaraftta 148 J&T, OVBrTS rTl 1TARO T>c, Obe IS. nami Zborovanje okoliških trgovcev Krffi in težave malega da se bo položaj Ljubljana, 15. marca. Dem ob 9. se je t Trgovskem domu pri. cd prav dobro obiskan občni zbor Združenja trgovcev aa arez Ljubljana — okolica, ki ga je otvoril predsednik g. S p o r n ter pozdravil zastopnika ZTOI g. Žagarja, nato se je pa zahvalil g. dr. Plessu za dosedanje urejevanje >Trgovskega lista< ter pozdravil novega urednika g. ZeJeamikarja, prav posebno zahvalo je pa predsednik izrekel bivšemu ministru trgovine in industrije g. Ivanu Mohoriču, ki se je vedno zavzemal za koristi trgovskega stanu. V svojem poročim je predsednik predvsem poudarjal veliko stisko malega trgovca v ljubljanski okolici, ki jo je predvsem povzročila kriza v lesni stroki, da so dohodki trgovin padli od 40—50%. Zaradi pomanjkanja denarja in obubožanja delavstva ter kmečkega in uradniškega stanu je padel konzum in vse kupuje celo najpotrebnejše na kredit Posebno tarejo trgovca državne in občinske doklade, zato naj se pa odpravi maksimiranje trošarine. Tr-govstvo se bori tudi za decentralizacijo delavskega zavarovanja. Zaradi strogega iz. terjavanja davkov je bilo v zadnjem četrtletju minulega leta razposlanih nad 20.000 opozoritvenih položnic ter bilo preko 1000 rubeže v in tudi nekaj dražb premičnin. Gospodarska moč trgovcev v ljubljanski okolici je skrajno neugodna, zato naj se pa dovoljujejo odplačila davkov v dolgoročnih obrokih. Prodaja vina na 4 in 5 litrov naj se popolnoma ukine, za prodajo vina in žganja v zaprtih steklenicah po trgovinah naj se pa ukine pavšalna taksa. Uspelo je preprečiti prepoved prodaje kruha po trgovinah, saj so ceh' okraji brez pekarn. Poročilo se z vso silo zavzema za čim prej« šnje sklicanje gospodarskega sveta ter razpravlja o združitvi malih občin v velike. Trgovci naj se udejstvujejo tudi v komunalni politiki v korist stanu, V zadevi priključitve nekaterih občin k mestu Ljubljani ni zavzel govornik stališča, ker se trgovci še niso izjavili. Ko se je govornik prav posebno zahvalil s reškemu načelniku g. Josipu Znidarčiču za naklonjenost, je priporočal za bodoče delo največji optimizem ter dal besedo tajniku. Obširno poročilo tajnika g. š m u c a je bilo v prvi vrsti utemeljevanje vseh točk resolucije in opisovanje težkega boja malega trgovca za obstanek. Branjarije naj bodo v bodoče samo stojnice, na katerih se sme v nadrobni prodaji prodajati kruh, klobase, slaščice in zelenjava vendar je pa za postavitev stojnic treba zasiišati trgovske organizacije. Poverjeništvo je bilo ustanovljeno samo v St. Vidu nad Ljubljano, ki je zelo agilno, v ostalih krajih, n. pr. na Vrhniki, D. M. v Polju, Medvo_ /^ah na Grosupljem L dr. pa bodo v kratkem sklicani sestanki za ustanovitev poverjen ištev. Kar se tiče bolniškega zavarovanja trgovstva, večina članov ni sprejela sklepa lanskega občnega zbora o obliga. tornem zavarovanju, zato bo združenje skušalo to vprašanje rešiti na ta način, da se člani prostovoljno priključijo ljubljanski organizaciji socijalnega zavarovanja. V prvi vrsti bo izvedeno bolniško zavarovanje, prav tako aktualno je pa tudi zavarovanje proti nesrečam in starostno zavarovanje. Udruženje šteje 705 članov in če bi vsakdo plačeval letno 200 Din, bi imeli v 10. letih kapital poldrugega milijona, iz katerega zneska bi lahko dobivali naši trgovci na stara leta prav čedno preskrb-nino. Poročilo tajnika g. šmuca so zborovalci sprejeli z aplavzom, nato je pa blagajnik g. Jeločnik poročal, da ima združenje nad 80.000 Don premoženja. Za nadzorni odbor je pa g. P e t r i č, župan z Borovnice, predlagal zahvalo tajniku in blagajni, ku ter absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Blagajnik g. Jeločnik je predložil Še proračun, ki predvideva 21.000 Din dohodkov in nad 61.000 Din stroškov ter 40.450 Din primanjkljaja ter predlagal, naj se pobirajo doklade v isti višini kot sedajB nakar je bH proračun soglasno sprejet. Pri slučajnosti je tajnik g. Srauc razpravljal o zahtevah trgovke g. Josi p ine Novak od D. M. v Polju, ki jih bo upra. va upoštevala, v kolikor se strinjajo z zakonom. Član g. Fran M a r k ič z Iga je zahteval znižanje cene solnih vreč, a tajnik g. Smuč je preči tal resolucijo, nakar je predsednik g. S p o r n zaključil zborovanje. Resolucija ugotavlja, da so razlogi neugodnega gospodarskega stanja mednarodne nravi, v dokajsnji meri pa posledica nerazumevanja gospodarskih teženj in malouva-ževanja načel emotrene gospodarske politike, zlasti pa podčrtava, da je vsa naša gospodarska politika usmerjena v pravcu zaščite posameznih stanov, zlasti kmeta, ter da so interesi narodnega gospodarstva kot celote ob enostraoo usmerjeni zakonodaji zapostavljeni. Trgovetvo ugotavlja nadalje, da na me-rodajnih mestih, pri odločujočih faktorjih m v upravi ne najde opore niti v onih svojih upravičenih težnjah, ki bi morale v javni upravi, z ozirom na dobrobit celokupnega gospodarstva in blagostanja naroda, stati v ospredju vsega državnega, narodno gospodarskega, kulturnega in socialnega udej-ervovanja. Trgovina je v našem narodnem gospodarstvu ob ugodnih pogojih za svoj razvoj eden najvainejšihh faktorjev, ki more imeti vpliv na 'je peš en razvoj kmetijstva, obrti, ki more biti odporna hrbtenica solidni domači industrijski delavnosti; — njeno delo, podprto po vaeh ustvarjajoč* sflah, je cd- — Ka] |e treba ukreniti, trgovcev zboljžal ločilno aa nado trgovinsko i« ptaGBoo bilanco. Trgovstvo opozarja na to važno misijo trgovine m boreč ae za na zdravih gospodarskih temeljih sloneoo domovino apelira *** kraljevsko vlado, narodne po?tance in senatorje, da nsmerijo vse nase gospodarsko delo v pravcu točno opredeljenega, aa dobo let vnaprej določenega gospodarskega načrta. Ta načrt, ki naj usmeri našo notranjo gospodarsko in zunanjo politiko, naj bo posvečen objektivni zašcUi in pospeševanju interesov vseh narodnih delovnih slojev, brez priznavanja prednosti posameznemu stanu na škodo drugih stanov. Skladno s to težnjo izraža trgovstvo svojo želje v pogledu na ta osnovna načela: Naša gospodarska zakonodaja naj sloni na sporazuma med merodajnimi oblastmi in zainteresiranimi skupinami. Vsa gospodarska zakonodaja mora temeljiti v upoštevanju vsakokratnih prilik in biti prilogadena potrebam gospodarskih krogov. Zato je predvsem potrebno, da se čimprej skliče gospodarski svet. ki naj našo gospodarsko zakonodajo spravi v sklad z gospodarskimi potrebami celega naroda. Kot naša zakonodaja dostikrat ni uvaže-ževala upravičenih teženj trgovstva, kar je izzvalo padec njegove gospodarske moči, apelira na kraljevsko vlado, narodne zastopnike in senatorje, da se zavzamejo takoj: 1. da se skliče takoj gospodarski svet; 2. da se revidira zakon o neposrednih davkih v tem zmislu. da se določi davčni minimum, da se davčni odbori sestavljajo po stanovskih organizacijah in ne po občinah. 3. da se izpopolni čl. 76 zakona o neposrednih davkih tako, da so zadruge, ki poslujejo z nečlani podvržene v vsakem primeru plačilu družbenega davka; 4. da se kon-zumno zadružništvo v obče izvzame iz zadružnega zakona; 5. da se čimprej izda pravilnik o krošnjarstvu k zakonj o obrtih, ki naj popolnoma ukine krošnjarjenje z manufakturnim blagom; 6. da se izvede revizija zakona o delavskem zavarovanju in zavarovanje decentralizira ter u posta vi jo avtonomne banovinske socialne ustanove; 7. da se zakon o zaščiti kmetov ukine in uredi raz-dolzitev kmeta na način, ki ne bo upropa-ščal ostalih strok gospodarstva; 8. da se nujno urede denarne prilike. Protitttberkulozna liga v Domžalah Domžale, 14. marca. Včeraj se je vršil v šoli občni zbor Proti, tuberkulozne lige ob zelo pičli udeležbi. Iz poročila tajnice gdč, učiteljice Tavčerjeve posnemamo, da je bila ta važna zdravstvena ustanova ustanovljena lani 18. februarja na predlog tukajšnjega okrožnega zdravnika g. dr. Hočevarja in je dosegla že v začetku svojega obstoja lepe uspehe. Da je odbor agilen, dokazuje to, da je že v prvem letu pridobil 100 članov ter poslal dva revna otroka na letno okrevališče v Rakitno. Iz blagajniškega poročila g. učitelja Jeretina je razvidno, da je bilo v letu 1932 981 Din dohodkov in 117 Din izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Skokom Anto_ nom. Za tako važno zdravstveno ustanovo kot je proti tuberkulozna liga bi bilo želeti vsekakor malo več zanimanje od strani naših tržanov. B. Odlikovano delo za trpeče Kranj, 14. marca Ma loka t eri naš kraj ima tako ugodne klimatske razmere za zdravilišče kakor Golnik. Golnik je bil sprva sanatorij vojaških invalidov, šele pozneje so začeli sprejemati tudi privatne bolnike. Zdravilišče si je v kratki dobi pridobilo velik sloves. Zdaj obsega šest poslopij, ki tvorijo kompleks v obliki nepravilnega četve-rokotnika. Celotni obseg posestva znaša nad 30 ha. V zdravilišču je prostora za 210 bolnikov. Prvi šef-zdravnik g. dr. O. Hau-s je v poldrugoletni dobi svojega delovanja položil temelj dobremu slovesu zavoda. Od 7. oktobra 1923. naprej pa je stopil na njegovo mesto sedanji upravnik zdravilišča g. dr. Robert Neubauer. Zdravniško-tehnična oprema je tako popolna, da je golniški laboratorij danes kos vsem številnim nalogam moderne laboratorijske diagnostike. Ob priliki desetletnice zavoda lanskega leta je dobil zavod prepotreb-no opremo operacijske sobe. Dtanes razpolaga sanatorij z vsem, kar je za nemoteno in uspešno zdravniško delo potrebno. Golnik je tudi središče borbe proti tuberkulozi po vsej Gorenjski. Razen tega se vrše tu letno enotedenski zdravniški tečaji za praktične zdravnike iz vse dravske banovine. Zdravilišče je obiskalo mnogo odličnih zdravnikov iz tu- in inozemstva. Danes je Golnik pravo ljudsko zdravilišče, čeprav je v zadnjih letih navezano samo na lastne dohodke Velika naloga zdravilišča v bodočnosti bo ustanovitev oddelka za bolne otroke. Sanatorij je rastel organsko, iz potreb in s px>trebami. Pri vsej tej rasti ima idejno gotovo največ zaslug sedanji upravnik zdravilišča g. dr. Robert Neubauer. Njegovo ime slovi danes po vsej državi. Pretekli petek dopoldne je bil za velike svoje zasluge odlikovan z redom jugoslovenske krone V. stopnje. Odlikovanje mu je slovesno izročil ob navzočnosti celotne uprave in vseh zdravnikov zavoda srcski naflf&nflr iz Kra- tit g. dr. Bi. O&m* V je poudaril cdHborvaocevo zaaktžuo delo z* razvoj sanatorija, ki ima v Srednji Evropi malo enakih. Rasen tega sta prejeli odlikovanje, ztato kolajno aa državljanske zasluge sestre kskarnarica Cirila Borac ič m gospodam ja, šefinj* kuhanje sestra Davorina Kosoderc. G. svedri nacctoak je poudaril dno deio sest«, ki so cesto, kadar odpove vsaka zdravniška pomoč, sadnja opora bohrikom. Novi podporočniki in vojni uradniki V čin rezervnega poročnika so pomaknjeni tile naredniki,dijaki, pehotni: Franc Laninšek; artiljerijski: Vinko Glanz, Josip Staveij, Ivan Markulin, Miroslav Jerkov, Benjamin Kanpos, Ernest černjač Rudolf Deržič, Zdrav ko Zor, Franc Kastelic, Anton iAvrenčič, Karel Skala, Jožef Zaje Anton Jitner, Zdenko Badovine, Edvard Lah, Josef Berkovič Mirko Siska, Milan Žikič, Leopold Pavlin, Radomir Lasič, Dimitrije Sedlar in Fedor Frank; konjeniški: Danilo Gregorič, Jelko Rant, Viktor Rup, Franjo Tišin, Bo rivo j Gutes, Hinko Funk, Evgen Govelič in Martin Posavec; inženjerski: Vinko Lenarčič, Josip Soč, Ivan Rihtman, Alojz Terček. Alfonz Vales, Vladimir šega, Viktor Plaveč, Stanko VVefbel, Ivan Zdravkovič, Rafael Zalar, Ferdinand Sardoc, Josef Dinagel, Dušan Avsec, Oto Sorg, Mijo Jelen Gojmir P eha ni, Franjo Pavlic, Vladimir Karba, Karel Emanuel Pirhan, Anton Lovrenčič, Leon Jerovec, Štefan Pfeifer, Karel Toman, Albreht Ko. drič, Matija Kodel, Egon Zaje, Stanislav čretnik, Josko Beloti, Viljem Petek, Ivan Kovač, Rudolf Vari, Pavle Anić, Oskar Kovačič, Alojz Perko, Rudolf Hled, Milan Rebič, Anton Vener. Mirko Arnuš, Milan župčič, Vladimir Močan, David Vakanjec, Vicko Fabris, Mile Prigmis, Vladko Hali-janc, Anton P ah ulj, Dušan Gorup, Erih Sterbenc, Janez Ebenh, Emil Josip Grečel, Ervin Pern, Ljudevit Kišiček, Evgen Cvi-kel, Anton Kostelec, Matija Brajer, Stanko Pavletič. Joža Bukovec, Milenko Pesalj, Mihael Kurnik, Dragotin Capek, Milan Strinek, Pius žužek in Josip Vuk; zrakoplovni: Boris Valenčič, Ivan Kefer, Julij Fried in Dušan Breznik; v inženjersko tehnični stroki: Artur MUhleisen, Ivan Podboj, Lorenc Sebastijan in Stanko Sta_ rec; v sanitetni stroki: dr. Rudolf Lovrec, dr. Rudolf Erceg, dr. Josip Struharik. dr. Leo Kac, dr. Viktor Pleha ti, dr. Josip Ba bogredec , dr. Arthur Maver, dr. Stanko černelc, dr. Vito Lavrič, dr. Dragotin Brajer, dr. Ivan First, dr. Rudolf Sprung, dr. Janez Lovšin in dr. Boris Krištof; v pravosodni stroki: Janez Ažman. Ivan Odič, Bo. ris Prem rov, Ivan Barlovič. Baltazar škle_ bar, Miroslav Trtnja, Anton Zupančič in Ivo Gracič; v mornarici: v Čin r*z. poročnika korvete naredniki vodniki 3. klase dijaki navtiki: Pavel Urban, Oskar Fineti, Vlado Le peš, Franjo Bačič, Andrej Juvan-čič in Stanko Gazetič, v čin rez. inženjer-skega podporočnika naredniki vodniki 3. klase dijaki tehniki: Ivo Medved, Teodor švigelj, Dragotin Ašer, Arnold Zupančič, Julij Kimer, Josip Jezersek, Dušan Metlaš, Anton Jagodnik, Zvezdoslav Buiat, Josip Rekveni in Bruno M ožina; v čin rez. sanitetnega poročnika mornarice narednika vodnika 3. klase dijaka absolvirana med L cinca: dr. Ivo Martine in dr. Vladimir Vola všek; za rezervnega nižjega vojno-tehničnega uradnika 4. klase inženjersko tehnične stroke naredniki dijaki Branko Vlah, Oto Kralj, Josip Voršič, Ladislav Komei, Slavko Srejič, Josip Manester, Fer-dinad živec, Franc Rak, Andrej Stok in Dragotin Fatori; za rez. nižjega vojnega uradnika 4. klase sodne stroke naredniki dijaki Emerik Vaje, Bogomir GrU, Vojko Mišic, Ivan Stajeer in Anton Kaštelan. Izlet Jadranske straže Ljubljana, 15. marca. Za potovanje po Jadranskem in Sredozemskem morju, ki ga priredi Jadranska Straža z našim največjim in najbolj luksuznim pa mikom »-Kraljico Marijo« od 15. junija do 4. julija, se je tudi ljubljanskemu oblastnemu odboru prijavilo že 60 udeležencev. Ker za prekrasno potovanje, ki z vso oskrbo stane v različnih kabinah L razreda 3800 do 7000 Din, vlada po vsej državi nenavadno zanimanje, sprejema odbor JS v Gledališki ulici št. 8 prijave še nadalje. Čeprav so težki časi, vendar se je oglasilo že toliko izletnikov, ki jih je večina tudi takoj plačala razen zahtevanega naplačHa tudi vso ostalo vsoto, da je le še nekaj prostorov. Da je toliko prijavljenih, tudi ni čudno spričo izredno nizke cene, saj je na ladji pri najbogatejši prehrani tudi vsa najmodernejša oprema kot na velikih izletniških parnikih, omenjamo pa samo bazen za plavanje, JS ne računa niti na najmanjši dobiček, temveč je izkoristila ves svoj vpliv, da je dosegla tako ugodne cene, da omogoča najveličastnejšo propagandno akcijo za Jadran in morje sploh, saj bodo izletniki občudovali prekrasno našo obalo od Splita, Dubrovnika in Kotora do skrajne nase toč. ke na jugu, pomen morja bodo pa občutili na Krfu ob grobovih naših junakov, pod 3300 m visokim vulkanom Etno na Siciliji, med starodavno Scilo in Karibdo, ob vedno nemirnem vulkanu Stromboli, s trpkimi c&čutkl bodo pa gledali na Lipar-ske otoke in v dutau pozdravljali tja izgnane borce za nase morje. Na Korziki se bodo v Ajacciu, rojstnem mestu Napoleona, spominjali moža, ki je morje izročil svoji Iliriji, nato bodo pa v Monte Carin, Nizzi, MentonI in Cannesu spoznah, kaj morje pomeni aa tujski promet. V Toulonu bodo videli pomorsko moč nase zaveznice Fran. rije, a v največji francoski hiki. Marsefi-leu, se nasa JS pobrati s svojo francosko tov ariš i co >Ligue Mari tirne & Coloniale Francaise*. Španija izletnikom odkrije plodove morja v bogastvu Barcelone, a tudi Afrika pokaže izletnikom svoja obmorska čudesa v Alžiru s starodavno mavrijsko Kasbo s 50.000 domačini in modernim mestom, nadalje vso slikovito obal z mesti Bougie, Pmlippeville, Bona ter se Tunis z arabskim bazarjem Suks in ruševinami Kleopatrine Kartage. V Tunisu se bodo izletniki poklonili našim junakom ki so v svetovni vojni tu pustiti svoje izmučene kosti in spet bo pot šla nazaj, da si ogle. dajo angleško središče Sredozemskega morja Malto z angleškimi velikani v Inki La Vale t ta. Na poti proti domu se bodo ob zori vozili po Boki v Kotor, odtod pa z avtomobili obiskali Lovčen z navdušujočim razgledom na ves Jadran, sto in stoletnega svobodnega mornarskega duha se pa na_ srkajo v Častitljivem Dubrovniku, ko si ogledajo tudi Reko Dubrovniško in kopališče Kupari, nato se pa vrnejo v Split, kjer takoj lahko sedejo na vlak, ki jih pripelje spet domov. Zvočni kino IDEAL Predstave ob 4M 7. in 9. uri $21 lil O tO HOČ.•. Film o senzacionalnem begu dekleta pred zaročencem, o tatici, ki ni kradla, o ogrlici, ki je na ta-jinstven način izginila. Komični in veseli doživljaji, katerim se boste nasmejali do solz. Jenny Jugo Hermanu Thimig Smeh in zabava! šlager ji! Kot dopolnilo »Foxov« zvočni tednik! Vlom v Dobu pri Domžalah Domžale, 15. marca. Danes ponoči je bilo vlomljeno v trgovino gostilničarja in posestnika Ivana De-teie v Dobu, Vlomilic so odnesli 30 kg kave, 30 kg sladkorja v kockah, 30 kg sipe in razno drugo blago v skupni vrednosti 3000 Din, V trgovino so prišli s ponarejenimi ključi, s katerimi so odprli glavna vrata, notranja vrata pa šiloma. Prebrskali so vse predale, ker so oči vidno iskali denar. Vse kaže, da je pri vlomu sodelovalo več vlomilcev, ker en sam ni mogel vsega odnesti. Govori se, da se je okrog pol 1. ponoči pred trgovino ustavil avtomobil in ni izključeno, da so se vlomilci z njim pripeljali. Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri Sreda, 15. marca: Slava in njeni mešetar- jL Red Sreda Četrtek, 16 marca: ob 15. uri Voda Dijaška predstava. Globoko znižane cene Izven. Petek, 17. marca: Zaprto. Sobota, 18. marca: Gospa ministrica Globoko znižane cene, od 5 do 15 Din. Izven. Nedelja, 19. marca: ob 20. uri >Dam« z ae-lenimi klobukio Izven, Znižane cene, * Drevi ob 20. uri se vprizori komedija, >Slava in njeni mesetarji« za red Sreda, Tudi to delo nam slika življenje, ki je nastalo po dogodkih v svetovni vojni, kako se rodbina okoristi s slavo padlega sina junaka >Voda< kot dijaška predstava. V četrtek dne 16. L m. ob 15. uri popoldne je poslednja vpri zorite v Vombergarjeve komedije >Voda< v letošnji sezoni. Ta vprizo-ritev velja kot dijaška predstava po gk> boko znižanih cenah, na kar še prav posebno opozarjamo. OPERA. Začetek ob 20. uri Sreda, 16. marca: Pri belem konjičku Red B. četrtek, 16. marca: Pri treh mladenkah Red A. m Abonenti reda B in tudi vsi nori abonenti, ki ao se priglasili za red B, fcnajo drevi predstavo v operi. Vprizori se znana, priljubljena opereta >Pri belem konjič«u<. >Pri treh mladenkah«, opereta ki je napisana na prekrasne Schubertove melo dije ter nam slika življenje nesmrtnega skladatelja, se je deloma na novo naštu-di-rala ter pride v četrtek dne 16. t. m. v nas repertoar letošnjo režijo vodi g. Zupan, ki igra eno glavnih vlog dvornega steklarja Tscholla. Schuberta poje zopet g. Bana vec, hčerko Hannerl ga Ribičeva Znamenit tip policista Novotnyja bo postavil g. Peček, v vlogi starega grofa nastopi zopet g. Danilo. Opereto dirigira g. SlmončiČ, ki se je kaj spretno uveljavil v >Eriki« in tudi >Pri belem konjičku«. Četrtkova vprlzo-ritev bo za red A. (8 e Koledar. Danes: Sreda, 15, marca katoličani: Lomim, Velislav, Klemen t, pravoslavni 2. marca. Današnje prireditve. Kino Matica: Črni huzar. Kino Ideal: Samo to noč.^, Kine dvor: Ob zori. Kino Šiška: >Nepozaboi goM< ob tS. in 20. VL delavski prosvetni večer >Svobode< in >Zarje< ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Obrni zbor moške in ienske ientpetrske Ciril Metodove podruiniee ob 19.30 v gostilni g. Zupančiča, Jegličeva ceeta. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva: predavanje ravnatelja Lapa ob 19. v risalndci realke. Dežurne lekarne. Danes: Dr. Piccoli, Tvrseva cesta 6 m BakarčiČ, Sv. Jakoba trg 9. RADIO Živilski trg Ljubljana, 16. marca. Na živilskem trgu danes ni bilo takšnega navala kot je zadnje čase vedno ob sobotah, vendar je pa bil trg zeko dobro založen. Sadja je že nekoliko manj, vendar je še vedno dovolj velika izbira Pri cenah se ne pozna posebno, da se Že bliža pomlad in da menda že čez mesec ne bo več domačega sadja naprodaj na trgu Najdražja jabolka so po 5 Din kg. Prodajajo tudi obrezke nagnitih jabolk, ki jih gospodinje skoraj bolj kupujejo kot lepa Jabolka. Obrezki so pač poceni, po 2 Din kg ali še ceneje. Posebno pomladno obeležje nudi kmečki semenski trg Kmečki prodajalci semen so začeli prodajati vrtna in poljska semena že pretekli teden, toda tedaj jih ni bilo toliko kot danes, ko so zavzeli veo Dolničarjevo (Semeniško) nlico, kjer Je bil poleti prostor za kmečki sadni trg. Tudi v tem pogledu se pozna, kaico letos kmetje potrebujejo denar in kako skrbe, da bi kaj prodali. Ker imamo stalne prodajalce semen na trgu. ki imajo zadnje čase zopet prostor na nabrežju ob Kresiji, in ker Je toliko kmečkih prodajalcev, ne cvete kupčija posebno ne tu in ne tam. Vrtnarji zadnje dni niso mogli voziti na trg občutljivejših cvetlic v Jutranjih urah zaradi mraza Danes so pripeljali precej lončnic. Acaleje so letos precej drage, po 30 do 65 Din, vendar jih ljudje radi kupujejo zaradi krasnega cvetja. Na zelenjadnem trgu zdaj že skoraj povsem prevladuje zgodnja zelenjava. Prekupčevalci so najbolj založen! z italijansko cvetačo, *i je res lepa in jo prodajajo po 5 do 5.50 Din kg. Okoličani in Trnovčan-ke pa zalagajo zdaj trg najbolj z motovil-cem, radičem in regratom Cena Je zmerna, merica teh salat Je po dinarju do 1.50 Din. špinača, ki Je je nekoliko manj, Je po 1.50 Din, po isti ceni prodajajo tudi zimsko salato Na perutninskem trgu Je položaj nespremenjen, najlepša jajca prodajajo po 75 par komad, precej lepa pa dobift tudi po 50 par. Gospodinje še niso zadovoljne, če kupijo več jajc, zahtevajo Še poseben popust In kmetice se pritožujejo, da bi ae gospodinjam ne zdela jajoa niti po 25 par dovolj poceni. Z Jesenic _ Proračun mestne občine. Te dni ae je vržila na magistratu seja mestne uprave, ki je v glavnem razpravljala o proračunu za bodoče leto. Po daljši debati Je bil »prejet proračun v višini 1,616.000 Din izdat-kov in dohodkov. Za nravnovešenje proračuna se bo pobirala 100% doklada na vse občinske doklade in državne neposredne davke. Za presveto je določeno v proraću-nn 584.000, za javne naprave 18S.50O, nerodno zdravje 86.000, ter Bocialno skrbatvo 183.400 Din. Med izrednimi podporami je določeno za zgradbo Gasilskega doma 100 tisoč dinarjev, sa zgradbo nove smulke skakalnice na Jesenicah 15.000 Din. _ Prazni poslovni lokali in stanovanja, Nikjer v Sloveniji pred 8 ali 10 leti stanovanjska kriza ni bila tako občutna kakor pri nas. V 10 letih pa je bik) zgrajenih na Jesenicah in na Javorniku otrog 300 novih hiš, tako da Je zdaj na razpolago mnogo praznih stanovanj in lokalov. Nekateri dražji lokali in stanovanja so Že delj časa prazni. Poslano Radi očitkov, katere je iznesel g. d*. Viktor Vovk, odvetnik v Ljubljani ln bivSl tajnik Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva ln ki so bili povod za očitke, izrečene od strani g. dr. Senjorja, bivšega predsednika podružnice SPD v Mariboru, na občnem zboru Savinjske podružnice SPD v Celju in Mariborske podružnice SPD v Mariboru, češ. da ne more nositi pred narodom odgovornosti za po_ litiko Osrednjega društva SPD Itd., je Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani po brezusoeteih dosedanjih dvomesečnih poravnalnih poizkusih izročil stvar pravnemu zastopniku, da vloži proti g\ dr. Viktorju Vovku tožbo pri rednemu sodišoi Dokler ne pade odločitev, se Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva ne bo spuSčal v nikakršno polemiko v tej stvari. 0*rednfl odbor Slovenskega pianm*k«*ira đroifeva 175>tevana Xemaaje< dosedanji poveljnik 3 bataljona 41. pešpolka podpolKovnik Josip \alzl; za poveljnika 2. bataljona 15 pešpolka >Stevana Sindjelica« major Franjo Užar. doslej na službi v poveljstvu travniškega vojnega okrožja; za poveljnika 3 bataljona 16. pešpolka >Cara Nikole II« major Anton Rigi, doslej v službi na poveljstvu vranjakega vojnega okrožja; za poveljnika 2. bataljona 40. pešpolka >Tri-glavskega< dosedanji poveljnik 4. bataljona istega polka podpolkovnik Vaclav Ditz; za poveljniaa 3. batoljona 40. pešpolka >Tri^lavskega< dosedanji poveljnik 3 planinskega bataljona podpolkovnik Mihajlo Bakić; za vršilca dolžnosti 3. bataljona 41 pešpolka kapetan I. stopnje Josip šoic, doslej na razpoloženju vojnega ministra; za poveljnika 1. planinskega bataljona dosedanji poveljnik 1. bataljona 56 pešpolka podpolkovnik Janko Ahačič; za poveljnika 3. planinskega bataljona poveljnik 3 bataljona 39 pešpolka podpolkovnik Ivan Sarabek; za vršilca dolžnosti načelnika štaba 2. konjeniške divizije dosedanji vršilec dolžnosti načelnika štaba konjeniške šole major Rade Avšič; za poveljnika 2. divizijona 32. artiljerijskega polka podpolkovnik Peter Kiler, dosedaj na razpoloženju vojnega ministra; za vršilca dolžnosti referenta sanitetnega poveljstva bregalni-š£e divizijske oblasti dosedanji upravnik slavonsko-brodske začasne vojne bolnice sanitetni major dr. Miroslav Puher; za vršilca dolžnosti poveljnika broda >L,abu(U dosedanji vršilec dolžnosti poveljnika broda >Dragor< kapetan korvete Hijacint Muodorfer; dosedanjih dolžnosti so razrešeni pehotni podpolkovnik za generalštab-ne posle Vladimir Keler, inženjerski podpolkovnik za generalštabne posle Anton Parte in sanitetni kapetan I. stopnje dr. Jakob Mandil. _ Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr banske uprave dravske banovine« št. 21 z dne 15. t. m. objavlja pravila okrožnih odborov obrtniških združb, objavo o državnem strokovnem izpitu uradniških pripravnikov v ministrstvu za zgradbe, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v tekočem letu, odločbo obče seje državnega sveta glede prijavljanja carini zavezanih predmetov ob prihodu iz inozemstva in razne objave iz »Službenih Novine — Ceneni 10-dnevni izleti vzdolž naše obale v Grčijo. V letošnjem letu prireja Jadranska plovidba 10-dnevne izlete vzdolž obale našega Jadranskega morja v Grčijo s luksuznim parnikom »Karadjordje«. Prvi izlet bo na velikonočne praznike, t j. 17. aprila, z odhodom s Sušaka ob 14. uri. Nadaljnji odhodi s Sušaka ob isti uri bodo: 29. maja, 12. junija, 26. junija, 10. julija, 24. julija. 7. avgusta in 4. septembra Cena potovanja, v kateri je razen vožnje in kabine všteta vsa prvovrstna oskrba na par-niku je samo Din 1900 do 3000, po izbiri Kabine Izleti po kopnem v tej ceni niso za-popadeni Na tem potovanju je izletnikom omogočeno ogledati si: Crikvenice Rab. Šibenik. Slapove Krke, Split, Trogir, Solin, Hvar. Korčulo, Dubrovnik, Kotor (Boko Kotorsko), Lokrum, Cetinje, Hercegnovi, Krf. Achilleion. Iteo, Delphi. Pireje in Atene. Spored in točnejše podatke za te 10-dnevne izlete po našem morju se dobe pri Putniku v Ljubljani, kjer se sprejemajo tudi prijave, ki so zaključujejo 15 dni pred vsakim izletom. — Na Jadran v filmu. Včeraj je prispel v Split ravnatvlj Ufe dr. Ludvik Sultz. režiser TJfinib kulturnih filmov, ki namerava izdelati velik kulturni film z našega Jadrana. Film bo prvenstveno tujsko prometnega značaja. Poleg tega filma namerava Ufa izdelati še en film, ki bo kazal plodove našega morja ter izkoriščanje bogate morske flore in favne, pa tudi vse vrste ribolova. Film bodo izdelovali s pomočjo posebnih podvodnih kamer. Akcijo podpira jugoslovenska akademija znanosti — Ne kuritčikov<, nakar je junaško puhal dim, da se je kar meglilo okrog njega. Stražnik je posvaril frkolina, češ, ta je pa lepa, da že kadiš kot Turek, tako m leč no zob! Tudi mati je posvarila nadebudnega sinčka, naj ne kadi tako očitno. Raje bi mu kupili kruha! je pripomnil stražnik. Ženski se je mudilo s fantom, ko je pa bila od stražnika v spoštljivi razdalji, je postala bojevita. Pa sta, neka puši! I ja pušim! To ae vas ništa ne tiče! I hleba imamo dosta, ne poznajemo oskudice! Ajde, sinko, bog te dao, samo puši! Sinko je pa stroko v njaško pljunil skozi mlečne zobe; ciganska mati je bila kaj ponosna nanj. —Ij Rožna dolina je bila predlanskim skoraj vsa kanalizirana, le nekaj krajših odcepov se ni bilo priključenih na zbiralne kanale in zbiralni kanal ni bil položen na Cesti V Lil do mestne meje. Te dni do vršujejo ta dela. Menda bodo zdaj Rožno dolčani, ko imajo že kanalizacijo in druge javne pridobitve kot mesto, začeli misliti tudi na ureditev cest Dokler jim niso prekopali cest zaradi kanalizacije, so bile še za sik) dobre, zdaj so pa bolj v žalostnem stanju Morda so nekoliko odlašali s tem zaradi morebitne priključitve Rožne doline k mestni občini. Seveda jim pa tudi manjka sredstev aa popravilo številnih razrvanih cest. „OB ZORI" F. w. Murnau-a nemi filmski umotvor, ki je gotovo vsakomur ostal v spominu, se od danes dalje na splošno željo cenjenih ljubiteljev nemih filmov predvaja v kinu »Ljubljanski dvor«. V glavnih vlogah ljubimca Janette Gavnor in George O' Brien, Id bosta s svojo igro na mah osvojila vsa srca. Kot dopolnilo dvodejanska šaloigra m Para-mountov tednik Cene najnižje Din 2.—, 4.—, 6.—. Predstave ob 4., %8. in 9. uri zvečer. _IJ Električni kabel so položili včeraj is Pred škofije, kjer leži glavni elektro-vod, po ozki Medarski ulici ob škofiji. Postopno bodo zamenjali s kabli vse zunanje elektrovode, doslej so Jih v središču me« t a že skoraj vse. _ij Predavanja Zveze društev privatnih nameščencev snoci ni bilo. ZDPN je sklicala predavanje o bolniškem zavarovanju zasebnih nameščencev, ki bi se Daj vršilo v dvorani OUZJD. Zbralo se je pa le nekaj desetin nameščencev, zato ni kazalo začeti predavanja tudi no običajnem »akademskem četrta«. Predsednik ZDPN g. J. Žemljic je z obžalovanjem ugotovi^ da se zasebni nameščenci izredno slabo zanimajo za svoja stanovska vprašanja; predavanje bo napovedano še enkrat Sklicatelji upajo, da bo prihodnjič lepea udeležba. —ij zatiranje tubad&rja. v gozdovih je iglasto drevje zaradi mraza m suee preteklih let zek> trpelo. Mnogo drevja se je posušilo, se več ga pa hira. Na takem drevju se najraje ugnesdi hibadar, ki se je tudi že v poletju in jeseni 1932 pojavil v izvanrednom številu. Glede na veliko nevarnost, ki preti gozdom zaradi razširjenja tega škodljivca, naročam vsem gozdnim posestnikom na podlagi § 29 zakona o gozdih, da nemudoma pregledajo svoje gozdove in odstranijo vse po lubadarju napa. d eno drevja Napadeno drevje se spozna na leseni moki pod loknjk^mi ki jih hrošč izvrta m po smoli, ki izstopa iz teh luknjic, Odtranitl je trudi iglasto drevje, ki se je začelo te suditi, ki ima polomljene vrhove in katerega zunanjost kate, da hira. Debla teh dreves se morajo ohrbiti ter ljubje, vršiče m debelejše veje pod nad- * zoretvom odraslih na varnem kraju previdno sežgati. Tistim posestnikom, ki se ne bi odzvali temu zakonu do 31. marca 1933, se bo na podlagi § 144 imenovanega zakona izvršilo potrebna dela uradnim potom in na njih stroške Razen tega se bo uvedlo proti njim kazensko postopanje. — Mestno načelstvo. —Ij Občinstvo opozarjamo na javno produkcijo gojencev drž. konservatorija, ki bo v petek ob 18.15 v Filharmonični dvorani Vstop Je prost proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din. —IJ >Socanic. Prof. BaČič Jože predava v soboto 18. t m. v salonu pri >Levu< o >Evgeniju Kumičiču, hrvatskem romanopiscu iz vzhodne Istre«. Vabimo vas, kakor tudi naše prijatelje, da pridite mnogoštevilno k temu kulturno-poučnemu predavanju. Po tem sledi na čast vsem Jože-tom in Pepcam družabni večer, pri katerem sodeluje oktet pevskega zbora Hugolina Sattnerja iz Most pod vodstvom pevovodje g. Vinka Rupnika. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost. 169-n —Ij Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi svoje člane ln prijatelje na letni redni občni zbor. ki bo dne 23. t m. ob 20 uri v prostorih gostilne g. Vrhovca »Pod lipo< na Borštnikovem trgu. z običajnim dnevnim redom 168-n —Ij Društvo »Tabor« vabi na svojo mladinsko prireditev, «i se bo vršila v nedeljo 19 t m ob 145 v dvorani »Delavske zbornice< Podmladek društvenega dram skega odseka bo izvajal enodejanke, prizore s petjem in deklamacije Sodeloval bo tudi društveni mandolinistični zbor. 167-n —Ij Revija »Jadranske straže« je na razpolago gostom kavarn »Zvezda«, »Nebotičnike, »Evropa«. »MetropoU in >Union«, a tudi lastniKi teh kavarn so člani JS. na kar opozarjamo zlasti vse člane JS Zvočni kino .Sokolski dom4 V SISKI (za mitnico). Tel. 33-87. SZOKE SZAKADL, LUC1E ENGL1SCH v izborni šaloigri »Nepoznani gost" Predstave: danes ob 18. in 20. uri, jutri ob 20. uri. PRIDE! ,? ORLOV44 PRIDE! Liane Haid in Svetislav Petrovič Iz Kranja — Občni zbor SPD. Drevi ob 20. bo v restavracijskih prostorih Narodnega doma redni občni zbor SPD. Za člane društva je ndeležba obvezna, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji turistike in planin. To pot so na dnevnem redu poleg drugih važnih in zanimivih vprašanj tudi volitve novega odbora — Prva vprizoritev »Drznega plavača«. Jutri ob pol 21 bo prva vprizoritev veseloigre »Drzni plavač<, ki jo vsi že nestrpno pričakujemo Gledališki oder Narodne čitalnice nam bo s to duhovito trode-janko, ki sta ji avtorja znana Fr. Amold in Er Bach. nudil zopet zabavno presenečenje. Režira Kern, v glavni vlogi Ruda Hlebš. ostale vloge v najboljših rokah Nedavno je vprizarjal ljubljanski šentjakobski oder »Drznega plavača« s sijajnim uspehom, ki ga bo veseloigra imela gotovo tudi v Kranju Predprodaja vstopnic v trgovini pri g. Hlebšu. Iz Novega mesta — Ptički se ženijo. Lep dolenjski običaj na Gregorjevo je obdarovanje otrok. *i stikajo po grmovju in drevju za ostanki ptičje svatbe Letos je priredil tako veselje v bližnjem smihelu 841etni posestnik Franc Kn&felc, pomagal pa mu je upokojeni šol. uprav. Alojzij Lilija. Otrok se je zbralo na tucate in še več pa odraslih gledalcev — Nabiralno akcijo pobiranja slovenskih knjig je prevzelo tukajšnje dijaštvo, ki se bo ta teden oglašalo pri strankah. Naj vsakdo prebrska svoje omare in podstrešne skrinje! Iz Črnomlja _ Stanje cest v našem srezu, ki so vee banovinske in občinske, dočim državnih sploh nimamo, je jako slabo, pa bi bik) nujno potrebno popraviti jih se posebno glede na to, da večina belokranjskih naselbin ieži do 20 km daleč od železnice. Nešteto prošenj so ze posamezne občine vložile za popravilo, vendar pa vse zaman. Banovinski pravilnik o subvencioniranih cestah pa črnomeljskemu srezu že zato ne more nuditi nobene pomoči, ker se te ceste subvencijonirajo samo iz sredstev Bre-skega cestnega proračuna, poglavje «IV., torej brez materijalnega sodelovanja banovine. Reven srez, kakor je Črnomeljski, pa seveda nima zadostno sredstev. Banovina bi morala ustanoviti poseben fond za subvencijoniranje občinskih cest v še širši definiciji, kakor jo opredeljuje sedanji pravilnik _ živinoreja v Bell Krajini je v zadnjih letih zelo nazadovala, kakor smo nedavno poročali v obširnejšem Članku. Potrebno bi bilo organizirati kmetijsko nadaljevalne šole pri vseh ljudskih šolah, da bi kmet z umnim gospodarstvom mogel zopet povzdigniti to važno gospodarsko panogo. Enako nujno potrebno bi bilo nabaviti plemensko živino in zgraditi vsaj najbolj potrebna napajališča _ Sokolski dom v našem Črnomlju je v zelo težkih razmerah. Ne manjka mu le znnanji omet, nego je tudi notranja oprava s« zelo pomanjkljiva. Društvo koma; zmaguje obresti od dolga Potrebna je nujna in izdatna pomoč, da ne bo prepozno, ker jo nai Sokol »aslnii. Doslej J« pokazal toliko življenjske aile in toliko volje aa to idealno delo, da bi bilo res čudno, če bi mu poklicani ne priskočili na pomoč. Iz Celja —c V nedeljo 19. t m. bo Obrtno društvo v Celju proslavilo običajni obrtniški praznik Ob 8 zjutraj bo maša v župni cerkvi; pel bo pevski zbor »Oljne« Ob 10. dopoldne bo zanimivo obrtniško predavanje v Obrtnom domu —c V celjski bolnici sta umrla v ponedeljek 13 t. m 241etni kleparski pomočnik Jože Mlakar iz Gab^rja pri Celju in 271et-ni zidar Franc Žvižaj iz Trnovelj pri Celju. _c Statistika brezposelnih. Pri celjski ekspozituri javne borze dela je bilo 28 februarja v evidenci 1338 brezposelnih (1166 moških in 172 žensk). 10 marca pa 1306 brezposelnih (1138 moških in 168 žensk). Delo dobe: 3 hlapci za konje. 1 hlapec za govejo živino, 3 služKinje. 3 kmečke dekle, 2 hotelski kuharici. 2 privatni kuharici, 1 hotelska sobarica. 1 perica in 1 uharica. —c Poeftniške kolonije v Bakarcu. Kolo jugoslo\enskih sester v Celju bo poslalo letos svojo prvo kolon jo o. junija zvečer v svoj »Celjski dom« ob morju v Bakarcu, kjer je rudi moderno urejeno kopališče in zdrava pitna voda V celjskih kolonijah je poskrbljeno za dobro m zadostno hrano ter za primerno nastanjtev dece Ko o jugoslo-venskah sester v Celju spreje-me tudi ps-mene prijave, ustmene pa ob torkih ob 15. v fizikalnem kabinetu dekliške meščanske šole. Pn vpisu je treba plačat 100 Din kot vpsntno. ka se pozne ie všteje v oskrbo. Prva kolonija bo od 8 do 30 junija /a mladino in odrasle (matere z doco) druga kolonija od 29 juni?H do 21 luhja (za dečke), tretja kolon j ja od 20. julija do 11 avgusta (ze deklice), četrta kolonija pa od 10 avgusta do 1. septembra če bc za *o kolonijo dovolj pr glasencev Kdor hoče svobodno zbirati med kolonijami, naj se javi Čim prej. Sreda, 15. marca. 17.30: Otroški kotiček: Jezerska pripovedka (g- Zupane). — 18.00: Otroške pesmi, poje gojenka Zupančič. — 1S.30: Glasba na angleških ploščah. - 19.00: Ruščina (dr. Preobraženskij) — 19.35: Prenos z Dunaja (snfonionj koncert) — 20.40. Prenos glasbenega večera iz Delavske zboru, — 22.15: Čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 16. marca. 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13.00: Čas, poročila, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Italijanščina (dr. St. Leben). — 19.00: Korist rastlinstva (prof-Pengov). — 19.30: Pogovor 6 posljšalci. — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. — 22.00: Cas, poročila (v odmoru). Petek. 17. marca, 11.15: Šolska ura: Davorn Jenko (Josipa Lapajne). _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13.00: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Literarna ura: Zadnje književne novosti (prof. Vodnik). — 19.00: Kino, časopis ln otrok (Štele Andro). — 19.30: Osnovni pOjmi geologije (g. Peterlin). — 20.99: Pernoe ia Varšave. — 22.00: Čas, poročila, plošče. — 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Poslano Z začudenjem čitam v današnjom »Jutru« »Poslano«, podpisano od »Osrednjega odbora SPD v Ljubljani«. V njem me imenujejo »bivšega tajnika Osned. odbora« tn navajajo, da sem »iznesel očitke«, m da je Osrednji odbor po brezuspešnih dvomesečnih poravnalnih poizkusih izročil stvar pravnemu zastopniku za tožbo, m da se odbor ne bo spuščal v polemiko do sodbe. Oči vi dno se je bo »Poslano« objavilo baš danes radi današnjih sej širšega Osrednjega odbora m raznih odsekov. — da se razgovor o neljubi zadevi odloži »do sodbe« Kot tajnik Osrednjega odbora SPD sem dne 27. decembra 1932 predložil odboru spomenico proti slovenoborstvu. Očitki so bili tehtni in stvarni Te očitke bi bil moral odbor vzeti v resen pretres in spraviti predmet na razgovor, kakor sera v spomenici m tudi kasneje zahteval. Tega ni storil. Podpredsednik g. dr. Vrtačnik je na to posredoval in mi je dne 2. januarja izjavil, da je član odbora predlagal tožbo proti meni, kar sem sam želel, predsednik pa da je odgovoril, da tožba nima smisla, ker bi biR v takem primeru mi obtoženi (t. j. odbor). Jaz sem od kraja predlagal razsodišče za izrek o tem, ali se je v odboru pojavilo neutemeljeno slovenoborstvo in ali je moja. spomenica upravičena Sele dne 10. marca, oči vidno radi kritike na raznih zborovanjih, je prišel g. dr. Vrtačnik k mena s Donudbo, da se je sedaj tudi odbor odločil za razsodišče iu da naj imenujem svoje razsodnike. Dne 14. marca sva se razgovarjala racH razsodnikov in sem mu predlagal predmet, o čem naj bi se razsodišče sploh izreklo. E)t. Vrtačnik si je mojo formulacijo zabeležil dne 14. marca popoldne in sva se dogovorila, ker je imel odbor 14. marca zvečer sejo, da mi bo dr. Vrtačnik naslednjega jutra, t. j. 15. marca, naznanil odločitev odbora. Mesto tega je izšlo od borovo »Poslano« Jemljem na znan ie. da se bo o vsebini moje spomenice vršilo sodno postopanje. Sodišče bo moglo soditi le o tem. ali sem izrekel kleveto ali uvredo Ne bo pa sodišče moglo rešiti vprašanja, ali je slovenoborstvo bilo umestno. To vprašanje tudi s »Poslanim« Odbora SPD ni rešeno marveč šele otvorjono. LjuWj*ne, doe 16. marca 193X min Z>. Vfrtor r©**. « Jtren 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 15. marca 193S. **ev (j I (D 22 Eotn*« — Ah, tako!... *o ste zopet vi, 6a- rorvoaca? — Hm. saj m4 rrrste še ničesar dala, dobri gospod. Frocha/rdfki je kar sapo zaprlo, ko $o je Lafreirr nahrulil s čarovnico. Poslala je za ntiim zaničtjfv, sovraštva pob pogled. Potem je pa zopet zlezla skupai m se oopnnla k Martrmi s tistim hinavskim obrazom m h Mn j enim smehljajem, ki tako zelo vprrva na rahločutne, dobrosrčne ljudi. Martin je daJ starki vrjogajme, kofr-kor je pač mogel. Lafetir je pa samo skomignil z ramerri. — No. no. — je dejal in prfjel Martina znova za ramo. — kaj še na konec vaše dobrodelnosti? Ce vas mika par-Wa piqueta. rrrrnava več dosti časa. Vstopiva! — Pa vstopiva, — se ie ud al Martin. Za vsak sručafi je pustil Lafleur svojega novega znanca naprej, sam se je pa obrni'1 še k Frochardki. rekoč: — No. glej da se izgubiš, baibnica! — Babrnca. — Je godrnjala beračlca, — ko se človek postara, zbogom poklic ... zbogom življenje!... Potem ie malo porrrisHJa in nadaljevala: — Da. če bi frnela pri rokah lepo mlado dekle, ki bi mi pomagalo prosjačiti, bi bili moji dohodki zelo lepi, katfti v krčmo »Pri krilatem srcu« hodi petič-na gospoda.. Toda hčere nimam, — tre vzdihnila stara furija. — Ah. godilo bi se mi mnogo bolje, če bi imela hčerko namestu tega tepca Petra... 01 e j no, kako poštenega se dela!... Poštenjak! ... ali vidite tega gospoda?? Skomignila je z rameni, se ozrla izpod čela po trgu in krenila proti domu. — Nrti psa ni več tu! ... Vrnem se, ko prispe normalni postni voz. Trg je bil res prazen. V bližini je bilo videti edino žensko, oblečeno kot delavka. Toda Frochardika nri upala, da bi ji dala tako skromno oblečena ženska kaj vbogajme. /. -uska je bila videti zelo razburjena. Bližala se je Novemu mostu in njeno vedenje je bilo tako čudino. da bi človek mislil, da se boji nekoga, ki ji sledi; neprestano se je ozirala in njeni koraki so bili nekam plahi. Približala se je ograji in pogledala v vodo. ki se je izgubljala med za- šmmtatom v vrtečih pod oboki mostu. Znova je oklevala. čez nekaj minut je pa naglo skočila od ograje. Po valovrh Seme se je zibal čoki, čolnarji so pa nakladati nanj blago iz trgovske ladje. Neznanka se je račela znova az-prehajati po mostu, potem je pa krenila razaj na nabrež e Bila je č^dno dek e visoke postave, "p Parižani iz predmestja ki njih k^eofre Dostave n* izključujejo mikavnost .n čarov. Na prvi pogled se ji je poznakv, da ji je legla na dušo silna bolest. Oč: so se ji divje svetile, v njih se je mešala groza s srdom, na obrazu ji ie pa ležala senca obupa in očnkov vesti. Kaj je iskaJa ta ženska na Novem mostu ob 'iri, ko je že legal na mesto mrak? Ce hočemo prav odgovoriti na to vprašanje, moramo poznati življerije te ženske čudnega vedenja. Zvemo, da je prišla ta nesrečnica pod težo sramote in pekoče vesti na most z namenom skočiti v vodo in najti smrt v valovih Seiine; svojo strasno namero je pa opustila zato, ker je bik> še svetlo in bi jo mogli ljudje videti, ko bi se pognala z mostu v reko; ta ali oni bi skočil za njo m jo rešfl. Ne, tega pa ni hotela, da bi jo rešfti. In vsa obupana je u božica omah-nfiia na klop, kjer je hotela počakati noči. Nesrečna mlada žena se je pisala Marjana Vanthier. Vzgojena pr svoji teti se je učila na njeno željo od svojega dvajsetega leta pri znani šivilji šivati. Postala je bila dobra šivilja, ki je temeljito obvladala svoje delo. Zato tuda nikoh ni bila brez dela, nasprotno, često je šivala še pozno v noč, da bi čim več zaslužila. Cenila so jo povsod, ker so vedeli, da je poštena, zelo vestna in zanesljiva. Marjana je biia pa tudi zelo dobrega srca. To je dokazala, ko je nenadoma umrla delavka iz iste delavnice in zapustila siroto otročička. Čeprav ni bila z umrlo posebno dobro znana, se je Marjana takoj pri-družiia tovarišicam, ki so predlagaJe, naj bi z združenimi močmi poskrbela za ubogega otročička. bi dedavke so navdušeno sprejele misel da bi se zavzele za ubogo siroto in jo vzgojite kot otroka delavnice. Posvetovale so se o tem. In ko je bilo vse dogovorjeno, vse sklenjeno, so šle skupaj obvestit o svojem skle- pu lastnico delavnice gospo Poide vinovo. Tudi ona je hotete prispevati svoje k dobremu delu. In tako je prevzela skrb za vzgojo sirote z združenimi močmi. Bito je določeno, da bodo pobirale delavke vsak teden v naprej prostovoljne prispevke od svoje mezde, denar pa spravljale v brandlniček. Najstarejša izmed delavk — nečakinja lastnice modnega salona — je bila soglasno izvoljena za blagajničar-ko in vodila je račune. Od vsega, kar so plemenite delavke nabrale, je bil potreben samo de! za vzdrževanje ubogega otročička. Drago naj bi se pa nabiralo kot skromna rezerva za kritje stroškov, ki bi nastati z otrokovo vzgojo. Marjana je bila navdušena, ko so njene družice sklenile sprejeti Made-leininega dečka za svojega. Ni bilo tedna, da bi pozabila spustiti svoj prispevek v nabiralnik. To je bil gamrjiv dokaz, da bije v njenih prsih dobro srce. Drugače je bilo z njeno prevdar-nostjo. Že kot dvajsetletno dekle je zavrnila mnogo vzdinujočin zaljubljencev. Čeprav je bila velika šaidivka med družicami, je postala takoj zek> resna in nedostopna, če se ji je hotel približati iant. Ce jo je moški preveč poželjivo pogledal, je znala vsakega zavrniti s pogledom, ki je vzel še tako podjetnim ves pogum. Ce si je pa kljub temu ta ali oni preveč dovoMl. je imela Marjana dovolj spretno in krepko roko, da mu je pregnala veselje do vsiljivosti in nesramnosti. Nekega dne, ko je b41a dokaj odločno zavrnila novega kava&nja, ji je le-ta dejal: — Le počasi, lepotica L-Saj ne boste vedno tako nedostopni Pride čas, ko podleže pravemu tudi vaše srce. In to se je žal kmalu zgodilo. Marjana je bila že dolgo predmet zalezovanja lahkoživcev, ki jm je pa dokaj spretno odbijala. Pa so se domenili ti fakrti, da se ji bodo pošteno osveti! za njeno nedostopnost. Nekega večera, videč da jo zalezujejo, je baš pospešila korak, ko jo je na ovinku naenkrat obkolila tolpa po-stopačev, ne da bi prav vedela, kdaj in kako se ie to zgodilo. Na beg ni bilo več rrrisJffti, bSo je že prepozno. Krog okrog nje se je strnil; da bi ne podlegla nasirjn, je imela samo še eno orožje: kticata na pomoč. živi mrtvec osleparil zavarovalnico V Ameriki so spravili pod ključ tri sleparje, ki so osle* parili zavarovalnico za 100.000 dolarjev ta. Tako so aretirali tudi dr. Morrisa. Vsi trije sleparji se svoje grehe odkrito priznali. Hiša. kupljena s prisleparje-nim denarjem, je pripadla zavarovalnici, ki ima pa še vedno znatno izgubo, ker ostalega denarja pri sleparjih niso našli. Pepel sežganih mrličev Od San Francisca do Newyorka so priredili te dni lov na premetenega sleparja, ki se je izdajal za mrtvega. Gospodarska kriza in razne nezgode so spravile trgovca Jonesa Shepharta ob veliko premoženje, med drugim tudi ob lepo vilo. Mož se je zadolžil in razmišljal je. kako bi prišel, zopet do denarja, če treba tudi s sleparijami. Zavarovan je bil za 100.000 dolarjev, če bi doživel 65 let. Če bi pa umrl prej, bi dobil denar njegov sorodnik inženjer Zacher, kajti Shephart je bil samec. Štiri mesece po podpisu zavarovalne pogodbe je Sežiganje omogoči izpolniti željo umr-pa mož nenadoma umrl. Njegov domači le^a» naJ se položi njegov pepel v prosto zdravnik dr. Morris je izjavil, da ga je naravo ali pa raztrosi na poljubnem zadela srčna kap. Po uradnem mrliškem j kraju. Na Češkoslovaškem zakon o seži-ogledu je bilo truplo pokopano na poko- I šanJu mrličev tega ne dovoljuje, v dru-pališču v San Franciscu. državah je pa to že splošna navada. V Angliji imajo pri krematorijih ali pa kje drugje posebne parke, kjer lahko po tratah ah cvetličnih nasadih razsipljejo pepel sežganih mrličev. V obmorskih državah spuste žaro s pepelom tudi v morje. Tako so v Angliji na vojni ladji z vsemi vojaškimi častmi odpeljali na širno morje žaro s pepelom generala Percy Scotta in so jo med cerkvenimi obredi spustili v morje. V morje so spustili tudi žaro s pepelom poveljnika Eduarda Downa. Lani so v Nemčiji spustili z vojaškimi častmi v morje žaro s pepelom admirala Zenkerja, in sicer na kraju, kjer se je bila bitka pri Skage-raku. Često raztrosijo pepel umrlih tudi visoko v gorah, kjer kraljuje večni mir nemotene narave. Angleški major Percy Arnold, ki se je odlikoval leta 1916 v bitki na Sommi, je izrazil željo, naj bi veter raznesel njegov pepel v gozdu pri Longuevalu, kjer se je boril. 2ena mu je po smrti to željo tudi izpolnila. Žara ■ pepelom skladatelja E. Griega je spravljena v strmo skalo nad norveškim fjordom. Čudno željo je izrazil ameriški železniški inženjer Smtth v Pensilvaniji. Prosil je svoje prijatelje, naj raztresejo njegov pepel iz drvečega vlaka po progi. Ko je umrl in so njegovo truplo sežgali, mu je bila ta želja izpolnjena. Tudi na Češkoslovaškem si zdaj društvo »Krematorij« prizadeva, da bi se zakon v toliko izpremenil, da bi lahko izpolnili svojci svojim dragim želje tudi v tem pogledu. Tri dni po trgovčevi smrti se je zgla-sil inženjer Zacher v zavarovalnici in predložil vse potrebne listine, tako da so mu brez ugovora izplačali 100.000 dolarjev zavarovalnine. Čez dobra dva meseca je pa prejela zavarovalnica ovadbo, da trgovec Shephart ni mrtev, temveč da se je naselil živ in zdrav v manjšem kraju blizu Chicaga v hiši, ki jo je bil nedavno kupil tam. Rečeno je bilo, da živi tam s svojim nečakom in se veseli bogate zavarovalnine, ki jo je tako lahko dobil. Čeprav se je zdela anonimna ovadba na prvi pogled neverjetna, je izročila zavarovalnica pismo preiskovalnemu uradu s prošnjo, naj zadevo točno preišče. Lahko si mislimo presenečenje gospodov v zavarovalnici, ko jim je preiskovalni zavod čez nekaj dni sporočil, da je anonimna ovadba točna. Obvestilu sta bili priloženi Shephartova in Zacherjeva fotografija. Zavarovalnica je premetena sleparja takoj ovadila. Sleparja sta pa menda slutila, da so jima prišli na sled, kajti ko je vdrla policija v njuno zavetišče, ju že ni bilo doma. Dolgo so ju iskali, končno so ju pa le zasačili v Chi-cagu. Pri zaslišanju je prišlo na dan, da je sokriv tudi trgovčev domači zdravnik dr. Morris, ki se je dal podkupiti in je ugotovil smrt svojega pacijenta. Zdravnik je obvestil o trgovčevi smrti tudi vse pristojne oblasti. Da bi se sleparija ne izjalovila, so sleparji podtaknili truplo nekega siromaka, ki ga je bil pre-skrbel Zacher iz anatomičnega institu- Danes se je preselila v večnost k naši mamici naša ljuba sestra Malči Kuhelj starešina poštnega urada v Dol. Logatca. Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 16. marca t 1. ob 4. uri popoldne is hiše žalosti, Masarvkova cegta St. 44, na pokopališče k Sv. Krffiu. f. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 15. marca 1933. Žalujoči bratje in sestre. Zahvala Za izkazano nam sožalje m sočutje povodom smrti našega nepozabnega brata, strica m svaka, gospoda Josipa Mavra enter, lekarnarja in posestnika za poklonjene lepe vence f in cvetje ter za nadvse čaščeče spttanslvo na njegovi posteđrni poti se vsem prav iskreno zahvaljujejo fadu)oče rodbine: Mayr-Si t t. ^ i i I SLUŽBE MLAJŠE DEKIJE pošteno in zdravo, po mogočnosti z znanjem nemškega jezika, naj se ponudi na naslov: Grgurič, Skrad, Gorski kotar, Savska banovina. 1483 BRIVSKEGA POMOČNIKA mladega in dobrega delavca — sprejme takoj Krauskopf, Zagorje ob Savi. 1478 KUPIM MIZAR. SKOBELNI STROJ univerzami, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe posrtati na M. Sok, škof ja vas pri Celju. NtPMMIlKINt AROND POSESTVO 24 oralov, vila, gospodarateo poslopje, novoziuano, napro_ daj. Informacije daje Avguštin, Slov. Bistrica. 1452 TRGOVSKO HIŠO manjšo z nekaj zemljišča, kupim na deželi. Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Paral. Žužemberk. 1453 BBO V LIPIKU z velikim vrtom, s 3 orali zemlje, v centru Rogaške Slatine, prodamo. — Čredi t - Evidence, Zagreb, Jelačićev trg broj 7. POSOJIL? S En milijon Din kredita Veliko trgovsko podjetje potrebuje en milijon dinarjev kratkoročnega sezonskega kredita. Garancija prvovrstna. — Ponudbe na upravo >Sk*v. Naroda« pod šifro > Sigurno 999« p^zrso OBLEKE te SUKNJE Kupite najbolje pri A. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14. ČLANOM VZAJEMNE POMOČI! Vsi tisti, ki bi radi nadaljevali zavarovanje pri sigurnem zavodu, naj se s polico zgiase Čimprej pri meni. — Informa- j cije brezplačno. — LEO SITAR, : glavni poverjenik, Ljubljana, Goepoevetefca cesta št. 8/1 (poleg Slamiča). 1488 . FRANC FUJAN kritje in poprava vsakovrstnih streh, kakor lesocement-nih itd. LJUBLJANA, Galjevica St« 9 SADNA DREVESA! Zaradi izpraznitve drevesni ce na Poljanski cesti je naprodaj več tisoč visokodebetL nih in pritličnih jablan in hrušk , marelic in breskev po znižanih cenah. Zahtevajte cenik aH I asi te se osebno pn Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3 17/t 50 HEKTOLITROV VINA dobrega belega, ter sortiranega rdečega prodam. 10 minut od kolodvora, — Več pove: Ivan Vogrinc, Cernc št. 10, Brežice. DOMAČEGA ŽGANJA pristnega, večjo količino — prodam po najnižji dnevni ceni. Vprašanja na: Lombar, Trste-nik 6, poŠta Golnik pri Kranju. 1481 KROMPIRJA 2 vagona ima naprodaj Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva Orla vas pri Bra-riovčah. — Zahtevajte ponudbe. 1480 PREMOG. DRVA, KOKS najboljše Kakovosti najceneje: RUDOLF VELEPIC. Ljubljana vn, J eru e jeva cesta št. 25. Telefon 2708 ASrik modrece iz dobrega blagi* 3pame fotelje in otomane izdeluje po konkurenčnih cenah in po naročilu KAROL Ljubljana, Wolfova ulica št. 12 (dvorišče), telefon 28-10 Specijelni entel oblek ažuriranje, predtisk. najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — oajnižje cene. Zapustila nas je naša srčno tjnhfjerra dobra fn skrbna mama, gospa Pišek hišna posestnica. Pogreb se bo vršil v petek, dne 17. marca ob V? 3. uri pop, iz hiše žalosti, Zavrti št. 4, na pokopališče k Sv. Krfžn V IfriMfoni, dne 15. marca 1933. Žahrjoči hčeri Pranja ki Atojzifa PTšek. Josip 7]ii|winftr 0a »Narodno Fran — Za upravo in lnseratm de) usta: (jum Cnnatoi. — Vaa v Ljubljani.