Izhajajo 1. iu 1&. Tsacega meseca. Cena jim je za celo leto 2 K., za pol leta I K. — Karočnino in dopise sprejťnia J. KrajflC v Novem mestu. Novice. Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra. Vanjše kakor 10 Ocm obsegajoče se ne sprejme. Srečno novo leto in srečni začetek norega stoletja vtiem častitim naročnikom in bralcem „Dolenjskih Novic". Đauainji Ust smo poslali vsem dosedanjim naročnikom. Uljudno prosimo, da blagovolé kmalu naročnino ponoviti. Posebno pa prosimo Tse one, ki so se s staro naročnino zaostali, da se potrudijo, isto kmalu vposlati. Cena listu s posiljatvijo vred je kakor dosedaj, tudi nadalje I gld. ali 2 kroni za vse leto. Lastnik In vredulk. Gospodarske stvari. Polenj^ku Tlnarska zadruga t Noto m mestn. Dolenjsko vino je zelo prijetna in zdrava pijača, ki ne diši samo nam Dolenjcem, ampak ki je priljubljeno tudi po drugih krajili, kakor v Ljubljani, na Notranjskem, po Gorenjskem, Ločeni. Kilo je zimskega dneva. Veliki sneženi kosmiči so padali na strehe in ulice amerikan-ekega mesta N. Mraz je bil tak, da je škripalo pod nogami ljudij, ki so v veliki nmoŽini hodili po širokih œstah. Bili so to večinoma delavci, ki so šli iz tovarn, slabo oblečeni, črni od dima ali pa bledi, kakor je ravno služba nanesla. Hodili so liitro, večinoma molče in povsod se je brala skrb in tuga z upadlili obrazov. Skoraj vsi 80 bili taki nesrečniki, ki so vsicd slabega gmotnega položaja, ali pa prevaram po brezvestnih agentih »li Čez morje sreče in bogastva iskat. Marsikatero oko se je oziralo nevosljivo po velikili oknih bogatinov, kjer je po njihovi misli vladala ereča in brezskrbno Življenje. Va, kaj je bila po misli trpinov sreča? To, kar sami niso imeli — denar, lišp in ugodno življenje. ISpodnjem Koroškem itd. Kakor pri nas ravno tako radi pijejo tudi po teh krajjli dobrega dolenjca. Kako priljubljeno je to vino, povzamemo lahko najbolj iz njegove sedanje cene, ki je višja kakor pri vseb drugih vinih, ki se pridelujejo po sosednih vinskih krajih. Prav ta okolnost nam bodi migljaj, da moramo biti na naše vino ponosni, kakor je ponosen Primorec na svoj refosk, Kraševc na svoj teran itd, JFudi naše vino ima posebnosti na sebi, ki so vele-cenjene pri vseh poznavalcih našega vina, Žalibog, da se je začelo v zadnjih letih naše dragoceno dolenjskč vino ponarejati in da se po prej naštetih krajih poproda pod imenom dolenjskega cvička tudi veliko vina, ki je vse kaj druzega kakor dolenjec, in ki nas le v tem oziru spominja na njega, da je rudeče barve in kislega okusa. S takimi ponarejenimi vitii, ki so česče prav slaba in zdravju malo prikladna, se spodkopuje dobro ime našeniti dolenjskemu vinu, ob Jednem pa pospešuje konkurenco, katero delajo našemu cvičku istri- Med drugimi se je motal na ulici mlad človek, kacih trideset let star. Bil je dobro, čeprav ne posebno bogato oblečen, a kazal je na prvi pogled, da se mu slabo ne godi. Videlo se mu je, da ga ne zanima okolica prav nič; šel je zatopljen v svoje misli, ki niso bile nič manj kakor prijetne. Ko se je ozrl okoli sebe je zdibnil : ,,Ne trpiš sam. Taki delavci kakor so ti, 80 tvoji stariši, brat in sestra, a liog vedi kje? Bil je to sin dolenjskega kmeta. Oče ga je dal v latinske sole, da bi postal duhoven, a v četrti šoli je opešal. Obesil je šolo na kol ic sel k trgovini. Kler je bil priden in pošten, pospel se je hitro do dobre stalne službe. Kmalu mu je njegov gospodar vse zaupal in ga poslal v Ameriko, da je tam zadeve njegove obširne trgovine vodil. Ko je razvidel, da ima stalno V Ameriki ostati, pisal je domov, naj pride kdo domačih k njemu, da mu bode preskrbel dobro službo. Pisal je pogostonia že prej, tudi ni nikoli pozabil priložiti par dolarjev. Ker je tudi od doma pisma dobival, je vedel, da domaČi niso janska in tirolska vina m katera konkarenca je toliko nevarnejša, ker je cena teh via vsleđ nesrečne vinske klavzule mnogo nižja kakor je cena našega dolenjca. Da se prodaja ponarejenega cvička po zgoraj imenovanih krajih kolikor mogoče omeji in s tem ohrani dobro ime našega dolenjca, iz tega vzroka misH kmetijska podrtižnica novo-meaka osnovati vinarsko zadrugo za Dolenjsko, kateri bo namen, da bo zalagala odjemalce našega vina a pristnim in dobrim dolenjskim vinom in na ta način izpodrivala kupčijos ponarejenimi cvički. Poleg tega najvažnejšega namena imela bode zadruga pa tudi to nalogo, da bo pospeševala trgovino z dolenjskim vinom, deloma na ta način, da bo zalagala dosedanje odjemalce lahko z večjimi množinami vina in da jih bo zalagala redno in kolikor mogoče z enako dobrim dolenjcera, deloma pa na ta naČin, da bo lajšala dobavo in nakup pristnega dolenjca, tako, da ne bo treba iskati večjim nalim_ odjemalcem vina več po raznih malih zidanicali, kakor je bilo do sedaj potrebno, ampak da bo šla zadrnžna trgovina vinskim kupcem ravno tako na roko, kakor gre po drugih vinskih deželah. To bi bil v kratkem namen in pomen bodoče naiae zadruge in je sedaj na naših vinogradnikih ležeče, da pomagajo uresničiti to namero in ustanoviti podjetje, ki bo n a j u g o d -nejie uplivalo na razvoj in napredek dolenjskega vinstva. V prihodnji številki „Dol. Novic" hočemo natančneje napisati, kako bi delovala taka vinarska zadruga. R. v prav dobrih denarnih razmerali. Ni se čudil torej, ko je zvedel, da pridejo vsi k njemu. V štirih mesecih so bili Že v Hamburgu, od koder je dobil zadnje pismo. Imel je že vse pripravljeno za prihod, kar nenadoma zve, da je ravno tista ladija, s katero so imeli njegovi dragi priti, hutila z drugo skupaj in se potopila. V zapisniku potopljenih so bila imena vseh štirih, namreč očeta, matere, brata in sestre. Leto pozneje mu je slučajno star časopis v roke prišel, kjer je čital, da je bila v prej imenovanem zapisniku pomota, in da so z drugo ladijo prišli areČno v novi svet. Teh dogodb se je spominjal mladi gospod ko je hodil po ulicah. Imel je vsega zadosti, le miru ne. Vedel je, da se njegovim dragim slabo godi, da so najbrže delavci v kaki tovarni, a pomagati jim ni mogel, ker ni vedel kje da so. Nemirno se je oziral okrog, ko je Bel čez križpotje in zavil v drugo ulico. Slednjič je stopil v gostilno, kjer je navadno večerjal in 86 vsedel za mizo naročivši si večerjo. Mirno O gnojltri vinogradov. (Konec.) Drugi delavec (trebač) se vstopi za prvem, to je za kopačem, kakor hitro se ta toliko odmakne, da zamore za njem (kopačem) z lopato prekopano zemljo na desno stran desne prve vrste zmetati, to je iztrebiti. Pri tem delu obrnjen je trebač ravno tako, kakor kopač z obrazom proti bregu. Mej tem ko kopač mej prvimi dvemi vrstami trt koplje in trebaČ za njim trebi, donašata delavca Št. 3. in 4. (nosača) v nosilnem košu, (kateri je na dveh nosilnih drogih z vrbja spleten) gnoj ali kompost med drugo in tretjo vrsto trt. Pri tem stresajo ga tako, da ga pride po priliki na vsakih pet trt en koš ; rajši več kakor manj. Kakor hitro se delavec št. 2. (trebaČ), za št. 1. to je za kopačam toliko umakne, da zamore za njim v iztrebljeni jark še en delavec št. 5. (gnojilec) vstopiti, stopi ta v jarek, se obrne proti gnoju oziroma kompostu, katerega s kopalnico v jarek potegne, v tem raztegne ter z nogami potlači. Ko je gnoj ali kompost potlačen, obreže ravno ta delavec št. 5. drugo vrsto trt oh gnoju ali kompostu, jo nakoli ter poveže. Poveže pa trte le začasno, to je, napncnce (šparone) poveže naravnost kvisko ob kolu v zrak, ne pa v pravo vodoravno lego, katero morajo ÉHcer imeti. Ko je ta delavec trte obreza! je sedel in čakal. Časopisi ga niso zanimali, kakor navadno, prijateljev pa še ni hilo, vsaj veliko jih tako ni imel. To mu je bilo deloma tudi prav, ga vsaj niso motili pri razmišljevanji. Prižge si lepo dišečo smodko, nasloni se nazaj na stol in misli, misli, da že sam neve kaj. Še opazil bi menda ne bil, da mu jc prinesel sluga večerjo, Če ga nebi zbudil iz sanj človek, ki je stoprav v sobo stopil. „Kaj ti je danes zopet, da si tak kakor bi pipce upal?" „Pusti me s tvojimi šalami pri miru, da ti povem, kaj me teži" odgovori ta ter mu pove kaj ga skrbi. Bil je to njegov najboljši prijatelj, ki je poleg svojih šal tudi tolažiti razumil. Ravno tedaj je iel nekdo po ulici mimo gostilne. Obleka je bila slaba, precej raztrgana in zamazana, lica so bila upadla in bleda, oči motne in globoko ugrezle. Stopal je počasi sključeno in zrl pred se v tla. Brez namena in povezal, jih tudi okoplje ter rosnili korenin za stalno poveže, to je, njih napnence (sparone) oprosti. Prav za prav postopa ta delavec tako, se spravi v vodoravno ali pa še celo pod voda potem, ko je gnoj v jarku potlaftil, najprej doravno Črto, in sicer ako je le mogoče veže trte obřeže, potem jili koj okoplje, rosnih ko- se jih navzdol, ne pa v breg. Tako se jih veže renin oprosti, ter nakoli in provizorično (začasno) pa zato, da imajo očesa na puseenein palcu (čepu) poveže. Tako gre namreč delo ročnejSe izpod tem večjo, tem močnejšo moč rasče, da zadobimo rok. Ko dospe delavec (kopač) št. 1 med prvo na njih močan les za režnjo prihodnjega leta. in drugo vrsto trt do vrha, vrne se v znoŽje Najlepša režnja je pač ta, da se pusti vsaki in kopati se loti ravno tako med drugo in tretjo trti na k večem meter visokem deblu samo jeden vrsto nov drugi jarek. Za njim poda se tudi, palec (čep) treh oČes, in samo jeden napnenc kadar prvi jarek potrebi, delavec št. 2 (trebač) (sparon) 6 do 8 očes, katerega se vsako sledečo v znožje, kjer prične za kopačem drugi jarek spomlad gladko odreže. Iz ene mladike na palcu trebiti, ter zemljo iz tega, na gnoj ali kompost se pa napravi nov paie, iz druge pa nov napnenc. prvega jarka metati. To dela tako, da zemljo Tako leto za letom, dokler trte z nova ne opešajo, vedno nad se meče, da na vrhu vrst narašča. Kakor že rečeno, drag je ta način gnojitve Nazaj v znožje poda se tudi delavec št. 5 (gno- vinogradov, ker zahteva dosti gnoja, dosti dela, jilec) kadar svoje delo v drugi vrsti trt zvrai zato je pa tudi izdaten. Enkrat izvršen, in mir in prične ga nadaljevati v tretji vrsti. Delavca je potem z gnojitvijo 10, 12 let. Bt. 3 in 4, to je nosača, donašata pa vedno - naprej gnoj ali kompost med sledeče vrste trt. »t i ^ » t In tako se popolnoma redno do konea, to ^^ Dolenjskem nI vrtOT. je do zadnje vrste oddelka, katerega se misli Kdor iz druzih dežel, ali pa tudi le iz zagnojiti, delo nadaljuje. Za zadnji jarek pa drugih delov naše kranjske dežele k nam na zmanjka seveda zemlje, s katero bi se gnoj ali Dolenjsko pride, ter naše kmetiske razmere na kompost zasulo, med tem, ko leži na nasprotnem deželi pazljivo opazuje, kmalu zapazi, da nimajo koncu dela se vsa zemlja prvega jarka na kupu. naša dolenjska kmečka gospodarstva skoraj nič Kaj torej zdaj početi? I kaj nek dnizega kakor kuliinjskih vrtov. Vrt imenuje se sicer pri marsi- to, da vzame vsak delavec motiko v roke, z kateri kmetiji kako zemljišče, toda to ni skoraj njo zemljo grebena med zadnjo in predzadnjo nikjer pravi kuhinjski vrt, ampak navadno ime- vrsto trt v prazni ostali zadnji jark potegne, nuje se tako, blizo stanovanja ležeč dober travnik, KoneČno vso zemljo po celem zagnojenem delu zasajen eè sadnim drevjem. Mi bi imenovali tako poravnajo, dokler ne pridejo do kupa zemlje tako zemljišče sadni vrt, ali pa še najprimernejše prvega jarka, katerega tudi med prvo, drugo in sadovnjak, deloma tretjo vrsto trt zategnejo. Ko se je po To, da se po Dolenjskem pri kmetiških prvem dežju zemlja polegla, potem se Sele trte gospodarstvih skoraj nič kuhinjskih vrtov ne taval je po ulicah sem ter tje, ni opazil da se val in našel ondi osneženega človeka. Nameraval je popolnoma stemnilo in že cestne svetilke je iti po voz v bolnišnico, pa premislil si je. Kot gore, ni slišal ropotajočih vozov, ki bo drdrali veren kristjan je upal, da se bode dobro delo, ki mimo njega. V neki ulici mu zadnje moČi ope- ga nad tem tujcem stori, na stariših bratu ali šajo, vsede se na prag, zavije dobro v svoje sestri povrnilo. Spravil ga je v svoje stanovanje, cunje in se stisne v kot. Ni ga motil sneg ki Da bi ga morebiti v zadrego ne spravil, ko bi je naletaval, sanjal je lepe sauje, bilje doma. on ne hotel pravega imena povedati, ga ni Okolijaslicje klečal z drugimi in rožui venec molil vprašal, kdo in odkod da je. Nekega dne za očetom, Tu se odpro vrata in v sobo stopi pride nenadoma prijatelj k njemu in ga vpričo brat France. Pri gorki peči je sedel poleg njega, bolnika slovensko ogovori. Težko bi bilo popi- poslušal ga, kako je po svetu. Toda lepa podoba sati začudenje bolnikovo, ko zasliši nenadoma je zginila v meglo. Zopet je doma, France se tu v tujem kraji med tujci domači jezik, poslavlja, podasta si roke, brat skoči na sani, „Kaj znate vi slovenski" zakliče čudeč se. oče poči z bičem in hajdi. Dolgo in razločno „Jaz sem rojen Slovence z Dolenjskega, še sliši veseli ein-cin. Kar se močno strese, odkod ste pa vi, morebiti celo Kranjec?" vidi se na ladiji ki se potoplja. Z eno roko „Tudi! Iz vasi B. uro daleč od V." zgrabi sestro . . . vidi mater v valovih. Mati! „Kdo pa ste! Jaz sem v isti vasi doma, Mati ! zakriči . . . izgine mu strašni prizor in France Brdar." se zbudi na postelji ; zraven je stal zdravnik in „France pojdi sem, jaz sem tvoj brat Jože." naš znanec mladi gospod. Ta je namreč prišel „Jože !" vsklikne ta, sklone se čez postelj kako poldrugo uro pozneje k hiši, kjer je stano- in brata vroče poljubi. „Govori brat, kje so nahaja, v katerih bi bilo kolikor toliko tadi All kaže T Novem Hestu osnovati klc- cvetlicam odločenega prostora, to dela Èudni tarsko zadrugo, da se poTzdi^no vinska utis na človeka, kateremu je oko na kuhinjske trgovina na Dolenjskem? vrte vajeno in to tudi na deželi pri najnavad- (Govora g. B. Sk»Ucky pri obćnem «bora kmetyake podrnžnic« nejših kmetijah. Predvsem dela pomanjkanje nowmeĚfce.) kuhinjskih vrtov na človeka, kateri jim je na Ko je trtna na na Dolenjskem većino vino- deželi vajen ta utis, da so dotični kmetovalci, gradov napadla in uničila, poskočila je cena kateri jih nimajo, tako nekoliko se na nizki dolenjskemu vinu, — katero je vsled svojega lah- Btopinji glede njih hrane, da namreč razun naj- kega in kislaatega značaja ne samo na Dolenjskem, navadnejlega, na njivah pridelanega soČivja, ampak tudi po drugih nevinorodnih krajih kranj- toraj krompirja, repe, zelja, fižola, boljšega ne ske dežele zelo priljubljeno —, ker se je komaj poznajo in valed tega tudi ne potrebujejo. toliko vina pridelalo, kolikor ga je bilo treba Pomanjkanje kuhinjskih vrtov, v katerih je za domačo rabo. pa tudi cvetlicam kolikor toliko prostora od- Sedaj pa, ko se novi vinogradi zopet pridno ločenega, dela pa na vrtu vajenega človeka zasajajo, se je nadejati, da bode kmalo toliko tudi ta utis, da niso dotieni kmetovalci v obče vina na Dolenjskem, da bode nas vinogradnik toliko omikani, da bi zamogli lep kuhinjski zopet navezan na odjemalce iz oddaljenih krajev tndi s cvetlicami ozaljáani vrt sploh ceniti ali n. pr. Ljubljane, Gorenjske, Notranjske, Ko~ obrajtati, roške i. t. d. Osobito velja v tem oziru tu izražena misel Dobro in pristno dolenjsko vino je v teh o ženstvu brez vrtnih krajev. Drugod so ženske, krajih, zlasti pa v Ljubljani, prav težko dobiti, navadne kmečke ženske in posebno pa se dekleta V Ljubljani in drugod pije se večkrat vse, ter mlade gospodinje na lep kuhinjski ali hišni kar ima umazano rudečo barvo in je kislo, za vrt kar prav ponosne, pri nas na Dolenjskem pristno dolenjsko vino. pa tega ni, ker takih vrtov skoraj nič nimamo. Kako se iz istrijanskega vina ali slovečega Kako žalosten utis naredi na ptujca po- tirolskega petijota v mnogih gostilnah dolenjski manjkanje lepih ograjenih kuhinjskih vrtov po- „cviček" ponareja, o tem raje molčim, sebno tam, kjer si zvedrila, kratkočasja ali pa Kar se tiče istrijanskih vin in posebno še clo zdravja isc, toraj v letoviščih, zdravisčih, tirolskega petijota, je pred vsem imeniten ko- topUcah itd. Med tem ko je drugod pred vsem čevski okraj. Kaj se tam čestokrat za vino v ávici, na Tirolskem, Štajerskem itd. v vsaki pije, je neverjetno. najrevnejši vasici pri vsaki hisi lep vrt, ga pri Da taka pijača kvari dobro ime dolenjskega nas se v velikih skora najdcti ni. Da bi v tem vina, ki se da v mnogih krajih primerjati s obziru že skoraj drugače postalo, objavljati ho- priljubljenim nižjeavstrijskim hribovskim vinom čemo po novem letu članke o vrtnarstvu. (Gebirgswein), je očividno, in je dolžnost do- oČe, mati in sestra? Kje so, da jih brzo dobim. France, ki je bil še bolj nestrpen nego njegov Kaj čakaš?" brat. „Mati BO umrli," de počasi Jože, „pri tisti „Ves kaj," reče ta, „mene pa ta vožnja morski nesreči, o kateri ai gotovo slišal so se niČ kaj ne veseli. Bog vedi v kakem položaja prehladili. Mi trije smo delali v P. ker nam najdeva očeta in sestro." ni druzega preostalo. Pred desetimi dnevi sera „Pojdi, pojdi! V dveb tednih menda vendar zgubil ob jednem s sestro službo, in ker oČe nista sla iz kraja, posebno se, ker tebe priča- nebi mogel obeh preživeti, šel sem semkaj službe kujeta. Da bi le kmalu priala na mesto." iskat. Sreča mi ni bila mila, porabil sem pri- In res ao se kmalu pokazali mnogobrojni braujeni denar, in zmrznil bi bil, da me nisi dimniki,^ ki ao temnili nebo s svojim črnim di- ti rešil. mom. Čez nekaj časa zabrlizga stroj, zavore France ni vedel ali bi naj bil vesel ali zaskripljejo in vlak se vstavi, žalosten. Hudo ga je zadela vest o materini „Zdaj pa le brzo," sili Jože. „Očetovo smrti; a nič manj ni bil vesel da je našel druge, stanovanje je pol ure od tu, rudnik četrt ure delj. Pojdiva toraj najprej na stanovanje. „Ce * * je v rudniku, ga pred večerom tako ne dobiva/' Tri dni pozneje sta sedela France in Jože TJrno sta gla kolikor je dopuščala blatna Brdar v želežničnem vozu in drdrala proti stano- cesta. V začetku je bilo na vsaki strani par vališču očeta in sestre. Veliko prepočasi je vozil lepih hiš obdanih z razkošnimi vrtovi. Na to danes hitri vlak, na vsaki postaji jima je pre- so se vrstile večje pa ne tako ukusno zidane dolgo stal. „Še četrt ure, pa sva tam," stel je hiše za uradnike, slednjič prideta do nizkih dol- lenjakih vinogradnikov samih in Bploh vseh drugih poklicanih moŽ, da to preprečijo. Poleg tega, da ae spravlja dolenjsko vino na ta naèîn ob renome ali veljavo, navesti je se to, da so mnogi gostilničarji prisiljeni, točiti istrijanako vino ali pa manj zanesljivi, celo sladki tirolski petijot. S tem se občinstvo sčasoma privadi tako na okus teh vin, da mu ne bode več dosti ležeče na našem prijetno kislastem in lalikem vinu. Sveta dolžnost je toraj, skrbeti za to in delati na to, da ostane pri odjemalcih naše dotro dolenjsko vino tako priljubljeno kakor je bilo dosedaj. Kako naj pa na to delamo? V prvi vrsti je treba zboljsati nase trgovinske razmere. Kdor sedanjih ne pozna, sc ne ve, kako težko je dobro in pristno dolenjsko vino kupiti. Dosedaj je bila navada, da bo gostilničarji iz daljnih krajev prišli sami na Dolenjsko, kjer so bili prisiljeni romati od zidanice do zidanice, vino pokušati in po malih množinah skupovati. To je ne le drago ampak tudi težavno in sitno delo. Mi moramo zanaprej našim vinskim kupcem bolj na roke iti in jim nakup dobrega in pristnega dolenskega vina tako olajšati, kakor delajo po drugih vinskih deželah. Poleg tega moram pa tudi poudarjati, da je v interesu našega vinstva, ako se vino zlahka proda, kajti naše zidanice niso za to, da bi se vino v njih dolgo časa shranjevalo, ker so po zimi premrzle, po leti pa pregorke, Vse tc razmere bi ee najlažje izboljšale, ako bi se ustanovile kletarskeali vinarske zadruge. Pred vsem bi bilo treba ustanoviti gib hiš za delavce. V eno teh stopita. Po ozkih stopnicah prideta na zaduhel, temen hodnik, potrkata na vrata očetovega stanovanja, a bila so zaprta, nikoga doma. „Videti je, da ima tudi sestra kak opravek, sicer bi bila doma/' omeni France. KŠla sta zopet ven in se obrnila proti rudnikom. Nista še hodila deset minut, ko zašli-šita zamolkel pok. „Kaj je to?" vsklikne France in se vstavi. „Gotovo streljajo skale," meni Jože. „Ne ne, to nc more biti, ta pok je preveč zamolkel, saj so se kar tla potresla." „Da bi le niČ hudega ne bilo. Kaj pa je to!" Kjer so bili izhodi v rudnike se je dvigal bel dim v zrak. „Ljudje so zaceli vpiti, letali 80 sem in tje. Nesreča !" slii5alo se je od vseh stranij. Naša znanca sta hitela kar sta mogla. Par korakov še, zavila sta okolu vogla velicega poslopja, in videla množico ljudi, ki se jc gne- tako zadrugo pri nas v Novem mestu, v središču Dolenjske, kjer imamo ne le napredne vinogradnike, toraj producente, ampak tudi strokovnjake na razpolago in kjer so tudi prometne zveze najbolj ugodne. Take kletarske zadruge, kakorŠnih imajo posebno veliko v Nemčiji, obstoje v tem, da se združijo vinogradniki, in da skupaj prodajajo svoja vina, da ga pa, če treba, tudi od drugih kupujejo, da ga dobé zadostno množino skupaj. Taka zadrnga bi pri nas poslovala na tale način. Vsak zadružnik bi moral najprvo po velikosti svojega vinograda prispeti s kakim določenim denarnim zneskom ali tako imenovanem opravilnem deleŽom. Poleg tega bi se izposlovala državna in deželna podpora, oziroma tudi brezobrestno posojilo. S tako pridobljenim kapitalom bi se dobila vinska klet, nakupila potrebna posoda in kle-tarsko orodje in kupovalo od zadružnikov vino ali pa grozdje. Na Nemškem oddajajo zadružniki večidel že grozdje, kar je radi tega dobro, ker si prihranijo po eni strani zadružniki na ta način vso skrb za napravo vina, za potrebno posodo io orodje, po drugi strani dobi pa zadruga grozdje, s katerega lahko napravi več vredno vino, ker skrbi za pravilno kipenje, čisto posodo itd. Vino je tudi veliko boljše, ako kipi v veliki posodi in ako se grozdje èiiakih vrst ali enake kakovosti skupaj mesa. Razun tega je pa sploh za trgovino, osobito za gostilničarje veliko boljše, ako dobijo vina tila okoli poslopij. Kadar je njih vpitje pone-hovalo, slišal se je stok ponesrečencev, jok njihovih sorodnikov, znancev in prijateljev. Ko sta nasa dva znanca na pozorišče prišla, začeli so se ljudje sem pa tje suvati. Vsakdo je hotel ponesrečence videti, notranji so jih pa odrivali. Skala v rudokopu je bila napačno razstreljena in je poškodovala ali pa celo ubila nekoliko delavcev. Ker je bila pomoč hitra, prinesli so jih že ven in jih hoteli nesti v bolnico. S težo 80 se prerili nosilci skozi gnečo in šli mimo prišlecev. Pazljivo jc opazoval Jože nesrečnike. Na zadnjih nosilih je ležal — oČe, bled, krvav, opraskan z obvezano roko. Za nosili je šla jokajoča sestra. Pol leta pozneje vidimo vse štiri v N. France je v zadovoljnost svojega gospodarja trgovino vodil, Jože mu je pomagal, sestra je pa gospodinila. Oče je počival po prestanih težavah brez levice, katero so mu v bolnišnici odrezali. V rudniku mu je skala zdrobila kost. ene kvalitete, ker zahtevajo to njih odjemalci oziroma gostje. Radi tega ae v vaeh drugih deželah, osobito na Francoskem, meaa že grozdje ali pa mlado vino takih vrat akupaj, katere svoje lastnosti vzajemno dopolnujejo. Tako mešanje raznih vrst vina skupaj (nemško Versehnitt, francosko coapage, beri : kupaž) amatra ac pri nas žalibog ae za „pan-čarijo", dasi je v umnem kletarstvu ne le neobhodno potrebno ampak tudi zelo koristno. In tako mešanje je le v veliki kleti mogoče, ako imamo veliko vina razne kakovosti in veliko posodo na razpolaganje, kakor bi bilo to mogoče tudi v zadružni kleti. Ako bi zadruga potem oferirala 100 in več hektolitrov vina ene kakovosti, bi dobila ne samo hitreje odjemalca, ampak bi ga tudi veliko bolje prodala nego ga je mogofie posameznim. Da se obdrži pri občinstvu okna za pristno dolenjsko kapljico, bilo bi treba v Ljubljani vstanoviti ali pridobiti kako gostilno, kjer bi se pristno dolenjsko vino razne kakovosti točilo. Potem ne bi bilo mogoče, da bi se to, kar se danes v mnogih gostilnah v Ljubljani za pristno dolenjsko vino prodaja, se ■ za naprej prodajalo, kajti vsak goat in bodisi ae tako alab poznavalec, imel bi priliko, primerjati pristno dolenjsko kapljico a ponarejenim dolenjcem. Iz vsega tega je razvidno, kako velikega pomena bi bila klctarska zadruga v Novem meatu za celo Dolenjsko. Zadruga morala bi se pač, vaaj za prvi Čas, našim razmeram primerno prikrojiti, in 80 to, kar sem danes razložil, le naaveti le načrt, kako take zadruge v obče poslujejo. Pri nas, kjer se ustanovlja v zadnjem času mnogo potrebnih in nepotrebnih zadrug, ne sme se pozabiti na zadrugo, ki naj bi na Dolenjskem povzdigovala vinsko kupčijo in stem vred tudi naše vinstvo. Obćul zbor kmetijske podružnice T Novem mestu. (Konec,.) O podružničnih računih je poročal blagajnik g. trgovec J. Perko. Iz tega poročila smo povzeli, da je denarni promet pri podružnici zelo narastel, kar je pripisati deloma skladišču za umetna gnojila, deloma pa subvencijonirani trtnici. L. 1899 so znašali dohodki 11062-42 K stroški pa 10521-97 K, tako da je bilo preostanka 540-97 K. Pregledovalcem računov sta bila soglasno izvoljena g. nadučitelj J. Bar U iz Šmibela in g. trgovec J. Medved iz Novega mesta. Na to 80 prišli na vrsto predlogi in nasveti posameznih Članov. Pri tej točki se je oglasil g. vodja R. Dolenc in predlagal, da se prirejajo po večkrat v letu podružnični shodi, pri katerih bi se razpravljalo o važnih strokovnih vprašanjih. Ta predlog je bil soglasno ^sprejet z dodatkom, da se prvi shod priredi v Št. Petru. Zanimiva so bila potem poročila naših ves-čakov o stavljenih strokovnih vprašanjih. Najprej je govoril g. vodja Dolenc in razpravljal vprašanje, kako je izgojevati in obrezovati trte po Dolenjskera. Opisal je pred vsem, kako so naši vinogradniki zaaajali do zadnjega časa svoje vinograde ia kako so ravnali s trtjem pri rcžnji. Pojasnil je potem napake dosedanjega ravnanja tako visoke in tako neenakomerne izgoje, kakršno nahajamo po naših vinogradih. Za tem je opisal vrednosti nizke izgoje nasproti visoki in prišel do zaključka, da kaže po dosedanjih izkušnjah imeti po Dolenjskem srednje visoko izgojo in da je tako imenovana Guignot-ova francoska izgoja in režnja se najprikladnejša in najboljša za nase kraje. (Ta izgoja je bila že pojasnena s podobami v tem listu. Ured.) Pri tej izgoji naj bi se puščalo trti po 80 cm visoko deblo. Poudarjal je govornik nazadnje, da ni zadoati, ako obrezujemo trte le spomladi, ampak da se moramo poprijeti tudi poletne režnje tj. obiranja (mandanja) in skrajševanja mladja. Zanimivemu govoru g. vodje se je soglasno pritrdilo. Drugo vprašanje: Ali kaže v Novem mestu osnovati kletarsko zadrugo, da se povzdigne vinska trgovina na Dole n j s k e m, je razpravljal g. teh. vodja B. Skalický. Najprej je govornik pojasnil položaj današnje vinske trgovine na Dolenjskem, povedal, kako ae po drugih krajih deluje, da se pospešuje prodaja vina, in izboljša s tem vinska trgovina in priporočal, da se tudi na Dolenjskem v tem pogledu kaj stori. S primerno organizacijo bi se dala izpodriniti škodljiva konkurenca, ki se dela s ponarejenimi cvički pristnemu dolenjskemu vinu. Nazadnje je priporočal oanovo vinarskih zadrug. Take zadruge vplivajo zelo ugodno ne le na izboljšanje vinske trgovine ampak tudi na izboljšanje kletarstva in sploh vinogradništva, kar nam najlepše spričujejo kraji, kjer so se take zadruge osnovale. Udeležniki so pazno sledili njegovim besedam in se načelno strinjali z njegovimi izvajanji. Zadnje vprašanje: Kake važnosti ao živinorejske zadruge za izboljšanje goveje živine na Dolenjskem, je obde-laval g. pristav Rohrmaa. Povedal je najprej, da je treba našo živino se v enem in dra- gem oziru zboljsati, (la se povzdigne njena vrednost in 8 tem vred tudi dohodki od živinoreje. Razložil je potem, kako pospešujeta dežela in država iiaio živinorejo in poudarjal nazadnje, da treba tudi od strani posameznih živinorejcev kakor tudi od vsih skupaj se nadalje doslednega dela v izboljsavanju živine. Pojasnil je, kaj se da doseÈi z združenimi moČrai v prid živinoreji in da bi imele živinorejske zadruge po Dolenjskem skrbeti pred vsem za dobavo potrebnih bikov, katerih ie močno primanjkuje in ki so aedaj tako razliSnih lastnosti in tako različne vrednosti, da ni mogoče pravega napredka, dokler se razmere v v tem oziru ne spremene. Tudi njegov govor je bil s priznanjem sprejet. Ker je reja bikov v rokah malega posestnika združena z mnogimi neprijetnostlml In stroški, predlagal je g. vodja Dolenc, da bi podružnica delovala na to, da bi se zopet vpeljale premije za bike, kateri predlog je bil brez ugovora sprejet. S tem je bil dnevni red občnega zbora končan. Načelnik se Jo zahvalil prisotnim članom, ki BO ustrajali do konca, za udeležbo in zaključil zborovanje ob polu 5. popoludne. Politični pregled. Vojne s/etinje, Oesar je odredil, da dobé vojne svetinje vsi oni pomorščaki avstrijske mornarice, ki so se prepeljali letos v Kino, kakor tndl moštvo drugih oddelkov, ki so se udeležili pomlrjenja na Kitajskem. Znaki obnove trozveze. Naš eesar je imenoval italijanskega kralja Viktorja Emanuela m. Imejiteljcm avstrijskega pespolka št. 28, Državni zbor se snlde baje že konec januarja ali začetek februarja. Volitev v kmetaklli občinah. Dne 18. d^. bila je volitev v kmetskih občinah, ter so bili izvoljeni vsi dosedanji poslanci, in sicer gospod Viljem Pfeifer s 3072 glasovi, gospod Josip Pogačnik s 5429 glasovi, gospod Fran Povše s 2198 glasovi, gosp. Ivan Vencajz s 5411 glasovi In gospod Ignacij Žitnik s 283ÍÍ glasovi. Volitev v mestih in trgih vršila se bo 3. jan. 1901. črna gora. V Cetinju, glavnem mestu Crne gore, proslavili so na slovesen način 401etnico vladanja Črnogorskega kneza Nikole. Ta svečanost bi se imela vršiti že pred časom, toda morala se je vsled žalovanja po pokojnem kralju Umbertu odložiti. Na prošnjo prebivalstva si prilasti knez Nikolaj naslov „kraljevska Visokost." Uazne velevlasti so baje temu že pritrdile. Božičnica slovanskim delavcem na Pruskem. Vrhovni predsednik na Saksonskem je prepovedal bivanje vsem češkim in polskim delavcem v celi provinciji ter so o Božiču iztirall na stotine slovanskih rodbin. Tako razumejo Nemci človekoljubje, kjer so v večini. DomaČe vesti (Odlikovanje.) Preavitli cesar je podelil pree. Ç(>3p. Peter Režek-n, župniku v Starem trgi pri PoljaDah zlati ki'iž s krono za zasluge. fPreá.^gosp. Feliks Zavodnik.) nunski spovednik v Skofji loki, bivši kapiteljski vikar v Novem mňsta, umešíea je mestnim župnikinn v Škofii loki. (Volitev.) Županom v Črnomlju voljen je dosedanji župan goap Puhek. (Obini zbor delniškega društva) „L Narodni dom" vršil se bo v Čitalnici 12. jan. 1901 ob 7, uri zvečer z naslednjim vsporedom: 1, Letno sporočilo z račuMm in bilanco. Sprememba pravil §1 3, 4, 5, 14, 24, 35. 3. Volitev računskih preglednikov. (Ljudsko štetje) se začne prihodnje dni Mej drugim ima to štetje tudi velik pomen, da se pokaže narodnost prebivalstva. S tem, da se bo popra-eevalo po občevalnem jeziku se ne smemo motiti. Sveta dolžnost je vaacega, ki ga je rodila slovenska mati, da zapiše v vprasevalno polo, da je obiev^oi jezik slovenski. (Selitev uradov) iz Zatićne v Višnjo goro se je večjidel že izvršila. Sodnija že nraduje v Višnji gori in tudi notarski urad je Že tam. Ta premestitev je dala povod, da so se zbrali^ 16 decembra uradniki in odlični prebivalci Zatične, Řt. Viđa in drugi v gostilni Poličanskega k slavnostnemu slovesu v priznanje prijaznega postopanja uradov s prebivalstvom. — Tudi Y Višnji gori se ima slaviti premestitev uradov na dostojen način. (Konec devetnajstega stoletja) smo doživeli. V naših cerkvah je v zahvalo tri dni Najsvetejše v molitev razpostavljeno in za prehod v novo strtletie bo o polnoii sveta maša. (Kletarski tećaj.) Tehnični vodja dižavnib vinarskih zadev na Kranjskem, g. B. Skalický, imel je svoj prvi kletarski tečaj dne-20., 21. ia 22. t. m. v Novem mesta. Ker so kletni prostori za praktične vaje le majhni, povabil je samo 15 vinogradnikov iz raztiiU krajev Dolenjske, od katerih jih je pa 13 prišlo. Vsi so sledili predavanju in praktičnim vajam v vzorno vrejeni in s vsem najnovejšim kletarskim orodje-m preskrliljt^ni kleti z največjim zanimanjem. — Teoretičen poduk (predavanje s poskusi, preiskavnnjem mošta in vina itd.) vršil se je vsaki dan dopoldan. Popoldne so bile praktične vaje v vzorni kleti, iri kterili so imeli vdeleženci priliko^ vsa v umnem kletarstvu neizogibno potrebna dela spoznati in se jim priučiti. — Temu praktičnemu poduku pridružilo se je tudi nekaj domačih gogtiltii-Ćarjev. — Ker je dosedajno kletarstvo na Kranjskem na najnižji stopinji, je za naše vinogradnike velikega pomena, da se te ugodne prilike posluiijo in se v umnem kletarstvu, brez katerega se vinarstvo ne da misliti, izveibajo. — Prihodnji kletarski tečaj se bode vršil v drugi polovici meseca januarja, tretji koncem ftíbruarja. (Dijaška kuhinja v Novem me8tu.)Vie sačetkom eolskega leta sem izražal bojazen, da bo letos šla trda v dijaški fenbinji — ia res je t»ko, Preživiti — dasi a priprosto hrano — opoldne nad 60, zveCer nad 50 laénih ust, niso igraCe. Doslej s^^m prejel 925 K ali izdal 1496 K. Torej 670 K ved tnmkov je bilo nego dohodkov. Pomagati ja moral lanski preostanek, ali nad 200 K je vendarle zmanjkalo. Vem, kaj je krivo — te preklicane volitve. Vse je razburjeno, vse razpaljeco in razdvojeno, Kedo ima tu Čaa in yoljo misliti na dijaka in Marinkota, ki se mora zanje truditi. Ali gospôda, dijaki niso ne lilie-ralci, ne klerikalci, bodo pa gotovo oboje — eni to drugi drugo — torej podpirajte jih oboji. Vsakdo naj se pošteno trodi, da napiavi iz njih poštene ijudi. Zato sem preprièan, da se Vođe sedaj po volitvah bří polegel vihar, in da se bode jelo v mirnem Ćasu «opet misliti na moje uboge dijaka ter ali nabirati darov, ali pa vsaj osebno kaj pošiljati podpisanemu prosilcu, Izrekaje najtoplejšo zahvalo vsem, želim vsem dobrotnikom in podpornikom dijaške kubinje novomeške „Teselo in srečno novo leto" — „sreiSeu za-ietek XX. stoletja". Dr. Jos Marinko. (Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu) napravi svojo obletnico 3 krasno predstavo znamenite igre „Mlin pod zemljo" ali „Zadnji dnevi paganstva v Rimu", Doslej je predstavljalo navadno ba. tri kralje — igro, ki je vsako Iťto priïabila mnogo občinstva, lani celo toliko, da vsi niti prostora niso mogli dobiti. Rečemo pa lahko, da je igra — v štirih dejanjih — mlini pod zemljo àe mnogo bolj zanimiva, bolj lepa. Rukodi-lci se trudijo vže dolgo z učenjem, pa tudi s piijiravljanjem obleke, katere Zato smo prepi vselej tako tud e potreba jnko veliko nove napraviti, čani, da bode sl«vno občinstvo, kakor letos društvo počastilo z oltilnim obiskom. — Ker se je bati, da moida ne bi dobili v primeroma mali dvorani vsi prostora, se dijakom in učencem vstopnina sedaj ne bode mogla znižati, kwr se sicer običajno dogaja. Igra se bode vršila v nedeljo 6. januvarija po programu, ki se bnde âe nnzna-nil Sedaj povemo le, da se bode zapelo najprej ue-kaj novih pesmic, potem pa bode igra v štirih dejanjih, pri kateri predstavljajo te-le osebe: Proh, rimski senator; Cec.lij, njegov ain; Numida, Črn suženj Proliov^ SiUurnij, Jupitrov svečenik; Metran, posestnik pod-zt-meljakih mlinov; Italik, paznik Probovih sužnjev; Narzej, Probov suženj ; Askanij, nadzorom alec pri Me-tranovih mlinih ; Olimpij, paganski svečenik; Stutnik; suinji Pi-otiovi; sužnji Metranovi; malikovalski svečeniki i vojaki. (Zahvala.) Vsem dobrotnikom ki so darovali za zimsko obleko revnim šolarjem in zlasti gg. trgovcem Francu No v o se Ic in Martinu Vo lovec, katera sta od trgovcev v Ljubljani, v Lincu in na Dunaji mnogo mnogo blaga za imenovano obleko preskrbela, izreka najprisrčno zahvalo in kliče: Bog povrni! A. Fetiih Franliheim, dekan v Št Jerneju. (Podporno društvo za slovenske visjo^ košolce na Dunaju) je imelo nedavno svoj 13 občni zbor v dvorani „Slovenske besede". Po pozdravu predsednika g. Pukl-a, poročala sta gg. tajnik dr, Vidic in blag.^jr.ik dr. Seahun o delovanju društva 1.1899/1900. Društvo je V vsakem oziru napredovala; natančneja statistika izide v kratkem. Pre-gledovalca gg, dr. VI. Globočnik pl. Sorodolski c. k. dvorni svetnik, in anmnnensis dvome knižnice dr. J. M&ntuani, sta pregledala kujige in blagajûico in našla vse v redu. Blagajniku g. dr. VI. Seahuna je občni zbor izrekel posebno zahvalo m trudapolno delovanje. Odborn se je dal alusolntorij. Toplo zahvalo izrekel je zbor slovettski iurnalistiki, si. dež. zboru kranjskemu, si. posojilnici osobito posojilnemu in hranilnemu društvu v Ptuju za izdatne podpore. Mej onimi, ki so za družtvo pobirali, so jmenovatîî Gg. poslanec V, Pfeife.r, France Dolenc v Mariboru, dr. E. Volčič v lítidíjlíovem, dr. Fr. Rosina v Ljutomeru, gonpica Mici Duller, učiteljica v Št. Vidů pri Ptuji G. L. '^chwentner je iz zapuščine nmilega slovenskega pesnika g. D. Ketteja društva poslal znaVno svoto. Veče damve so poslali: G. Anton ^pl. Sušic, C. k. polkovnik v. p. v Oelji, pospa Ana Šabec roj. Abram v Trstu, gospa Pavlina Pajk v Ljubljani. G. dr Henrik Turna, dež. poal. in odbornik je društvu pns'opil kot ustanovnik. — Pri volitvah je na predlcg g dr Seshiina dosedanji predsednik Jakob Pukl bil eiiogltisno izvoljen. V od^or b;ii so izvoljeni: I. podpieds dvorni svetnik g. dr. Fr. Ploj, II. podpredsednik dr. Fr. SimoniČ; I. blag. g. dr. Seshun, 11. blag. g, dr. J. Bab ni k; 1. tajmk g. dr. Vidic Fr. ; II. tajmk g. Ivan Luz ar in gg. dvorni svetnik dr. VI. Globočuik jd. Sarodol-ki, monsignor Fr. Jančar, Shežun. Pregledovalci gg. Iv. Trnovec višje sodnije svetnik, dr. Janko Hočevar odv. kand. g. dr. J. Mantuani amnniiensis. Pngledovalcev namestniki gg. Jak. Bratkovič, Al. Karba, Jos. Premeru; odb namestniki gg. dr. M. Murko, dr. D. P o v š i č, dr. Anton Primožič. Društvena pisarna je; Dnnaj, 1. Singerstr. 6. (Jug,) se imenuje najnovejši leposloven list, ki izbtja na Dunaju enkrat, na mesec in velja celo leto ft K ali četrt leta I K 25 h. Redakcijv se nahaja Wien XVIII. Martinatrasse 19. 11. 31. (Današnji list) obsega dvanajst strani. Kazne ventl. * (Izseljevanje v Ameriko) vedno rara-šča. Iz računa, kterfga so napravili uslužbenci „Barge Office" v Novem Yorku, je razvidno, da se je izkicalo T tamošnji luki povprečno vsak dan po tiaoi izseljencev. Število vseh izseljencev, to je, ki se izkrcajo tekom jednega leta, to je «d 30 jnnija 1900 do tistega dne prihodnjega leta gotovo preseže 4li0 000. To b(.d& največje enoletno Število od leta 1892. — Po poročilu našega konzulata v Novem-Yorku se je v Ameriko selilo od 1. julija 1899 do 30. junija 1900 2329 Čehov^ 8906 Slovencev in Hrvatov, 36 855 Poljtikov in 15 392 Slovakov. Kar se tiče izseljevanja, se seli največ Ital-janov, za njimi pa je avstro-ogerska država prva. * (Nesreča na morju.) Na pristanišču otoka Malaga se je dne 16. decembra vsled hudega viharja potopila barka z imenom „Gneisenan". Bila je barka mornarske šole, ter je štela 460 ljudi. Izmed teh je 39 ranjenih, jiotonilo je pa nad sto oseb. * (Barka potopila.) Perzijski šah popoto-val je letos po Evropi ter si je tudi pariiiko razstavo ogledal. Po mestih nakupil si je mnogo dragocenega lepotičja. Mej drugim kupil je 18 koćij. Tudi mnogo lepih daril je dobil cd evropskih vladarjev. Vse te dragocenosti imela je barka „Wera" Čez Kaspiško morje prepeljati. Nastal je vihsr, in vse se je potopilo 500 sežnjev globoko. — Zaradi sličnosti dostavimo tu dogodek iz leta 1873. Takrat je poslala kitajska vlada menda dvanajst mladih nadarjenih kitajcev si dunajsko razstavo ogledati in se raznih strok priučiti. Nakupili 80 bili mnogo lepih stvari posebno strojev. Tadi dtiril so dobili, tako oa pr. je naš cesar pcislal kitajslti cesarici dragocen klavir. Po nakljnťíju bo se na potovanju domu mladi Kitajci přesedli v dtii(fo bitrejo barko, a. z darili in nakupljenimi stroji obložena barka pa se je potopila. Darovi u novomùko dljaíko kuhinjo. V5, g. žnpnilt Andrej Čegenj 1 vrefio p5iinice, _ 2 m5Í Tepe, 1 vreSa krompirja; Dobrotniki is mosta in Kandije kk de-eainber 60 E &0 h; g. kftpel. Aairej Lavni 10 E; g. uftd-TiSiteij Griar nabral iS K, in siner za svojo oaubo 10 K, Marija in Apolonijft Grćar po 2 K, Frauc Jarc 5 K, Sf.huller 4 K, Lndovik Eoraíio 3 E in Ivana ámalc 2 E; g. ivelnik J. Kinakj T CeloTou la meeeo oktobar, novenaber, đeueiober 20 E;^ iï Mineíote v Severni Ameriki prečastiti g. generalni Tikarij v àt. Palvn J, Stariha 26 E; veleS. g, dekan in župnik AL Pint v Sbakfpec 26 K in vele«, g. župnik Aatun Ugnlin v St. Pavlu S6 E. Zahvala. Dne 24, deo. umrla je po daljSem bolehanju, previđena B Bv. zakramenti, r starosti 60 let, gospodična Frančiška Kokalj. îîahvaljnjerao se topio nem dragim prijateljem iu ziiancam za milo soiiitje in obilo nprjmatvo k većnemu počitku, Bo^ebiiD pref. dabiiv^iini in blagim eosedom, NOVO ME3T0, dne 31. dec. 1900. Žalujoči ostali. Zaliyala. Jaz podpisani sera imel pri banki „Slavij!" za-Tarovana svoja poslopja, katera mi je 10. septembra t. 1. požar unieil. Ker pa nisem zavarovalnine pra-voćasno plaçai, izgubil sem vsako pravico do odškodnine. Kljnb temu naklonil« mi ja banka 600 K izredne nagrade, za katero velikodušnost se slav. banki „Sla-viji" na tam mestu zalvaljujem ter isto si. oběinstvu kar najtopleje priporočam. Dolenji vrh, 27. decembra 1900. (6) Franc Novak. Vabilo k občnemu zboru vseh samostojnih obrtnikov za sodni okraj Novo mesto, pod obrtno zadrugo spadajoćih, kateri se vrsi doB 13. januarja 19QI ob polu 10. url dopoldne v dvorani kat. drustra rok. pomočnikov. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva o obrtnem delovanju. 2. Predlaganje računa za leto 1900. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Raznoterosti. Ako bi se alnčajno ob tisti uri zadostno število obrtnikov ne nabralo, se bode ob 10. uri vsejedno zborovalo. —• Vdeleiite se v obilnem številu ! Pojasnilo. v zadnjib „Dol. Novicah" je nek „Preklic" ■ podpisom Jogip Dular, Vavta vaa št. Zaradi ne-jjubih pomot v osebi pojasniyemo, da to ni gospod Josip Dular, posestnik in mlinar, ki je v Va?ti vasi na 15. Htevilki. OprnvniStvo, Po bolezni osobno zadržan, ielim tem potom vsem znancem in prijateljem ODO srečno in veselo Novo leio! QooooooooooooooooooooooooooooooooooQ Srečno novo leto! o o o o g vsem velecenjenim naroćnikom, posebno še o preiastiti duhovščini. § Jakob MlkoliC, o krojaški mojiiter v Novem mesta. OoooooooooooooooooooooooooooooonoooĎ o o o o o o o o o o o o (4) Srečen začetek nove stoletnice želi vsem prečastitim naroiSnikom Franjo PicelJ, Ěevljar v Novem metitn. RazghiN I Ker se je v podružnični trtnici v Tržišču vzgojilo mnogo več cepljenih trt kakor se je domneval» — oddalo sfl bo namreč spomladi 33.000 komadov dobro zaraHčenih io ukoreninjenih cepljenk — znižaU seje cena cepljenknm na 10 K za 100 komadov. Vinogradniki krňkegaokrnjuega glavarstva naj svoje prošnje za te ce]ilje.nke predlože najpozneje do 31. jan. 1901 pri podpisani podružnici. Prošnje morajo biti opremljene s potrdilom županstva, da prosilci v istini potrebnjej« cepljenke za svojo porabo. V drugem ostane v veljavi tukajšnji razglas w 22. in 24, številki „Dol. Nov." Kmetijska podružnica v Mokronogu, dne 26. decembra 1900. (.5) Josip Anton grof Barbo, D aie bik. IVačelaiátvo obrtne zadruge. (9) l^fïirmvce oaebno M posloviti, kličeva tem potoni „Bog Vas iiviî" Ignacij Brglez. Ignacij Gorenc. TTřPflAí» ' primerno Ëolsko izobrazbo se sprej-tJljcUeij mg y prodajHlno A Gtistin v Novem mestu. (ÍÍ92-3) # e • • • ^ Služba opravnika je za popolniti pri kmetijski podružnici v Novem mestu. Lem» plača znaša 864 K. Opravnik mora biti veš^ak r prakticnt^m vinognidHrstvu in sailjarstMi, ker inu je oakrliovati pri [todružnici veliko trtn'co za pridelovanje ameriškili ecpJjenk, dva matičnjaka in drevesnico. Prosilci naj se zglasijo s svojimi spričali o strokovni sp .solunosti do 10. januarja 1901. pri píidpisani podružnici. Službo je nastopiti s 1. februarjem 1901. Kmetijska podružnica v Novem mestu^ dné 12. decembra 1901. (299- a) V. Koliriiian. tiH^eltiik. (SriijSciníiliíijnol' \m ííovein mentu iUi^ eneya vavpta in euep vrtnarja. pripoToEa ilavnemri p. n, oliĚinstviii posplino faetiti »In-koTSâini ter gg. nradní^om svoia bDgf>t>> zatcgo naj-TasnoTratnâJfiih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur in verižic, kakor tadi vsalfotrstnih «tenskih ur i nibalum, anerikanaklh budilnic itd. Cenik iepnim uram: Najâûejie nitiflnaFte nre h kljućein od gld. f.30 do 5,— „ „ „ remontoir ,, „ Ï 36 ,, 6.Ď0 „ «rebrne „ s kljniein ,, ,, 8.— „ 8 — „ „ ^ ,, remontoir „ „ 4,— „ 9.— „ iite E drojnlm okleptřm „ „ 2,— „ 15.— „ «late ure za dame ^ „ 13,— „ 25.— „ *lste nre zn gospode „ „ 11,— »110.— Amerikanike budilke po gld. 1.50, fine garantirane po gld. 2.2J. Nadalje priporoča svojo iS j i va v najein. Na inestnetn polju poleg Polakovega travnika je V ntijerii oddati njiva za osem mernikov powetve. — Ponudbe pri opravniàtvu ,,D')I Novic", (:284-3> Krojaški pomočnik isa boljša dela s« vspiejme tiiijuo ptjd ugi'duitni pogoji. — Već se izve pisitieno ali ustmeno v trgovini losip VVokaća n» Dvoiu. Dolenjsko. (H—1> znanih Rdhenov-V jeklenem, mkel- najboljše vrste svetovno stekel za oči, vsake vrste nastem in zlatem oklepu v vseb številkah (concav in Convex). Zrakomerje in topiomerje, daljnogleda, povekše/aina stokia (mikroskope) lu razne di uge optične stvari po jiiko nizki ceni. Po opt o lili H Slo m posebno dobro in pristno, bele In rudelie barve, prodaja na debelo J po nizkih cenah Antonija Lakner v Kandiji st. 58, to je mej hišami g. Appe-ta in g. Junca. |281-3) ft-f ilTinvanii» obstoječe iz dveh gob, kuhiiy», kleti in drvarnice je oddati pri Franc Murnu v Kandiji it. 18. (89i-5> Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo, pissara.a aa îeostgïoeaesa trgu fo.. it-tils o^rlcve v Sij-abljaaai sprejema In izplačuje hranilne vloge in obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilnicne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi 80 obrestovanje pretrgalo. Btey. 1. Na prodaj je posestvo! Zidana hiňa, kpi zidani cibokftui hlevi, oboje z opekn [mkrito, DOTi 8TÍii)"ki z opeko jiokiiti in dvojnat ko-zo!c z desetimi štanti, vse v dobrem stanu. Poleg tegii (id 10 tlo 20 oralov prav dobrih njiv, ravno toliko izvrstnih travnikov in 20 oralov ali več lepega gozda. Vsa zemljišča leie v raNnini okoli biêe D«ljft je na prodaj sedem oralov prav tz^rstnrgti travnika kteri Ifži pri vasi Hudeje, blizo okrajne cfc&te iz Ntivega mesta v --liocinin. Končno je na prodaj ^eè goidnih piircel blizo škocijana, — Ve6 se izve (276-4) pri oskrbništvu grajSčine v Radelcî po&ta Bučka na Do'enjs^em na R Mlin na tri tečaje pri Brežicah d» v najem Jože Poček, iŽakot 2. XT krs liiintiiijain, du ídmíi v íslojtl "redno friino io trpítno bldRO Tuke mtfl zn tantit« gospode duhovnik«. Tndi ulav. p. n, obřinatvu na-cnatijfmi, da InuiTii v zalagi viiaitg TrRte atodorna Řtofe tor tudi ixepr^ Eiofiljď tivolstl loden zo. havUoko. Tpdi imam narejeno havllok« vHaku velikoeU m euspcdelQ dejke po nizki Đoui. drakům inlžune mii«i Cf^HlOB —I kiM>Jaijkl ino.fMter, Nova dk'héa, 1>l]kl trg jit. flS f- prlporofa sa pre£. duhovSfisl v Izâelov&nja -r-HakovrHliie obltilie, paa«buo talarje, površnike itd. po najokuaooííem in níijnovBjéem kroja, — Iidglujcin vsako, v to stroko Bpadajoćfl do) o natančno po morL Priporotam so [iroft. dutioTâSini, da me blagoTuU po^atiti b oen^o-nimi naruÁili, zogotavlíajoí, da lK)deni veduo Hkr1)Ql, da iztoůka vauko narosilo v največjo zadovoljoost prufastitih naroínikov. Slav. p. o. občinstvu pTÍp4.)To£am itvojo dobro urojsDO krojaško delavnico, T kitten delajo najljoljSe delavske moCi; eatorej «è jamči sa elCKantno, lepo in moderno izvriítiov oaro^.i), kakor tudi Kato, da sa víiaka T moji delavnici narejena olileka lepo prilega. t Novo loeito: 0