,!!!, 1935'
Poštnina plačana t gotovini.
KR ALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
22.
Los.
V LJUBLJANI, dne Iti. marca 1935.
Lejnik
VI.
VSEBINA:
160. Banovinska uredba za izvrševanje zakona o lovu.
161. Pravilnik o obrazcu za lovsko zakupno pogodbo.
162. Naredba o izpremembi lovopusta in o zaščiti redke divjačine.
1611. Predpis obrazca za odškodninsko razsodišče za ocenitev škode po lovu ali po divjačini.
164. Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za banovinske uradnike Dravske banovine na banovinskih pridobitnih podjetjih in za uradnike z ekonomsko gospodarsko iz-oh razbo.
165. Objdve banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Banove uredbe.
160.
Na osnovi § 113. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931* in § 76. finančnega zakona za leto 1934./3."> z dne 28. marca 1934** je banski svet Dravske banovine v svoji seji dne 14. februarja 1935 sprejel naslednjo
uredbo'*"
za izvrševanje določb §§ 3.. 8., 11., 17., 22., 24., 37..
39.,	75., 84., 92. in 108. zakona o lovu.
I. poglavje.
Kraji, ki se po § 3. zakona o lovu proglašajo za ogrožene po zverjadi in divjih sv ir ja h.
Clen 1.
V Dravski banovini se ne proglaša noben kraj za ogroženega po zverjadi in divjih svinjah ter iz razloga ogroženosti neupravičenemu ni dovoljeno pobijati zverjadi in divjih svinj s strelnim orožjem.
II. poglavje.
Odredbe za vršitev dražb" lovišč (§ 8. z. o L).
Clen 2.
(l)	Dražba se mora vršiti najkesneje štiri mesece pred potekom obstoječe zakupne pogodbe. Pred razpisom dražbe se morajo ugotoviti izmere občinskega lovišča,
* Zakon o lovu glej Službene novinec z dne 0. decembra 1931, št. 285A/XClV/697. — : Službeni liste št. 84/7 in (popravek) št. 202/16 iz l. 1932.
** Finančni zakon glej Službene novinec z dne 29. marca 1934, št. 73/XVIII/168. Službeni liste št. 272/34 iz 1. 1934.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	marca 1935, Št. 50/XIV/150.
odnosno lastnega lovišča po § 15., dražbeni pogoji in višina izklicne cene. Iz’.lično ceno, ki ni višja od tretjine prejšnje zakupnine, odredi občno u; avno oblastvo L stopnje po zaslišanju ob'"ne, odnosno last; ika lovišča.
(-) V dražbenem oglasu je objaviti izmero lovišča, izvzete, odnosno dodeljene površine, izklicno ceno, predpisano varščino (vadij, jamčevino), zakupno dobo, kraj (sobo sreskega načelstva — mestnega poglavarstva — občinskega doma), dan in uro dražbe, s pristavkom, da se bo vršila ponovna dražba brez posebnega oklica v roku 8 dni (z navedbo točnega datuma), ako prva ne bi uspela, eventualno pod izklicno ceno (glej čl. 9.).
Ako je za isti čas določena dražba več lovišč, je v oglasu navesti tudi vrstni red, v katerem se bodo posamezna lovišča zdražila.
V oglasu je opozoriti, da so podrobni pogoji interesentom na vpogled pri občnem upravnem oblastvu
1.	stopnje, ki je odredilo dražbo.
(®) Oglas dražbe se mora pravočasno priobčiti banovinski zvezi lovskih društev; objaviti ga je najmanj 15 dni pred dražbo v ' Službenem listu Dravske banovine« in v »Službenih novinah« in v občini na krajevno običajni način.
(*) Na dražbo se morajo pozvati tudi predstavniki občine, katere lovišče se oddaja, odnosno zakoniti zastopniki lovišč, omenjenih v § 15. z. o 1.
člen 3.
(‘) Dražba se vrši v prostorih občnega upravnega oblastva 1. stopnje ob navzočnost predstavnikov dotičue občine, odnosno lastnika lovišč. Kot prostore občnega upravnega oblastva I. stopnje je smatrati tudi prostore, v katerih se vrše uradni dnevi, po čl. 52. zakona o notranji upravi.
(-) Starešina občnega upravnega oblastva odredi uradnika, ki vodi dražbo, izklicatelja, ter po potrebi tudi zapisnikarja. Tem osebam ni dopuščeno niti v svojem niti v tujem imenu podajati ponudb in morajo upoštevati predpise §§ 15. in nasl. zakona o občnem upravnem
postopku o izključitvi in odklonitvi upravnih organov.
Člen 4.
(‘) Kdor koga odvrača na javni dražbi od draženja s tem, da mu obljubi ali da ka' šno korist, napravlja medsebojne dogovore glede dražbe lovišča v škodo občine ali lastnika lova od oklica dražbe dalje, se izključi od dražbe in odstrani iz uradnega prostora.
(2) Tako osebo je javiti zaradi prestopka § 376. k. z. pristojnemu sodišču.
Člen 5.
(l)	Pred začetkom dražbe se ugotovi, da je bila dražba pravilno razglašena in da so bili ii. .esenti obveščeni. Nato se preberejo in razložijo dražbeni pogoji, potem sledi poziv za prijavo k dražbi in položitev varščine (vadija, jamčevine) v gotovini v višini izklicne cene. Glede prijavljenih dražiteljev je ugotoviti, ali imaio lovsko karto in ali niso od dražbe izključeni po predpisih zakona o lovu.
(a) Osebe, ki so dovršile 18. leto, a še niso izpolnile
21.	leta, smejo dražiti, če so proglašene za polnoletne. Ponudbe pooblaščencev se smejo sprejeti, če dokažejo, da imajo redno pooblastilo. Pooblastilo se mora priložiti zapisniku o dražbi.
(*) Prejem varščine zabeleži vodja dražbe v zapisniku; posebna potrdila se polagalcem varščine ne iz-dajejo.
Člen 6.
(*) Po zaključeni prijavi k dražbi napove vodja dražbe izklicno ceno ter pozove osebe, ki so položile varščino, da stavijo ponudbe.
(») Vsaka ponudba se zabeleži v zapisniku.
(s) Kadar se po izklicu podajejo ponudbe, mora iz-klicatelj znesek določno ponavljati trikrat s pristavkom: »prvič — drugič — tretjič«. Vsaka nova ponudba, ki se Je podala pred tretjim klicem, se mora vedno ponavljati in izklicevati, kakor je zgoraj navedeno in se dražba nadaljuje, dokler se podajejo višje ponudbe.
(*) Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler se ne poda večja ponudba. Če se po izklicanju »drugič« v dveh minutah ne stavi še višja ponudba, se z vzklikom »tretjič« dražba kouča ter ugotovi najvišji ponudnik (zdražitelj).
Člen 7.
(‘) Zdražitelj se mora opozoriti, da bo moral položiti, če ga bo občno upravno oblastvo I. stopnje potrdilo, takoj enoletno zakupnino, povišati na isti znesek pred dražbo položeno varščino, ki se pridrži, vplačati tri odstotke enoletne zakupnine v korist banovinskega lovskega sklada, nanj odpadajoče stroške za dražbo (stroške oglasa itd.), koikovino za zakupno pogodbo, in da se mu banovinska davščina odmeri s posebnim plačilnim nalogom.
(*) Ostalim dražiteljem se vrne položena varščina, kar potrdijo s podpisom v zapisniku.
Člen 8.
Zapisnik o dražbi se sestavlja po določilih zakona o občnem upravnem postopku (§§ 35. do 40.) po za to predpisaueiu obrazcu (§ 10. z. o L).
#	Člen	9.
(*) Ako se na dražbenem naroku ne javi noben ponudnik, ki bi nudil določeno izklicno ceno, se dražba takoj zaključi in vrši ponovna dražba v roku 8 dni, in sicer v oglasu napovedanega dne.
(2) Na ponovni dražbi se sprejemajo ponudbe tudi pod izklicno ceno.
Člen 10.
Če ponovna dražba ne uspe, se odredi nova (tretja in eventualno še nadaljnja) dražba in izvrši v roku enega meseca po predpisih § 8. zakona o lovu in te uredbe.
Člen 11.
Če se dražba ne potrdi, se po § 9., zadnji odstavek, zakona o lovu odredi in izvrši v enem mc u pcu""'., ko je postala odločba o odklonitvi potrditve pravnomočna, ponovna dražba po predpisu zakona o lovu (§ 8.) in določbah te uredbe. To velja za prvo in vsako nadaljnjo dražbo lovišča.
/■
III. poglavje.
Število zakupnikov in podzakupnikov (§§ 11. in 14.
z. o 1.).
Člen 12.
(‘) Število zakupnikov (sozakupnikov) in podzakupnikov lova, ki se daje v zakup po predpisih §§ 8. in 15. z. o L, je omejeno. Družbe so dopustne le v razmerju, da pridejo do prvih 500 ha največ trije člani, na vsakih nadaljnjih polnih 500 ha lovne površine pa še po 1 družabnik; vendar taka družba v nobenem primeru ne sme prekoračiti števila 12 družabnikov.
(2)	Število podzakupnikov je vračuniti v dovoljeno število družabnikov.
IV. poglavje.
Zaščita ptic pevk in takih, ki so koristne za kmetijsko m gozdno gospodarstvo (§ 17. z. o 1.).
Člen 13.
(•) Za vse leto so zaščitene in se ne smejo loviti ali ujeti, ubijati, kupovati, prodajati naslednje ptice: ščinkavec (Fringilla coelebs L.) planinski ščinkavec (Montifringilla nivalis L.) pinoža (Fringilla montifringilla L.) zelenec (Chloris chloris L.) čižek (Carduelis spinus L.) lišček (Carduelis carduelis L.) griljček (Serinus canaria L.) repnik (Carduelis cannabina L.) morski čižek (Carduelis linearia L.) kalin (Pyrrhula pyrrhula L.) grikar (Pyrrliula maior L.) črnoglavi strnad (Emberiza metanocephala Scop.) navadni strnad (Emberiza citrinella L.) plotni strnad (Emberiza cirlus L.) vrtni strnad (Emberiza hortulana L.) mali strnad, vizbec (Emberiza cia L.) trstni strnad (Emberiza schoeniclus L.) beli strnad [Emberiza (plectophenax) nivalis L.] poljski škrjanec (Alauda arvensis L.)
hribskl škrjanec (Lullala arborea L.)
čopar (Galerida cristata L.)
rjava cipa (Anthus carapestris L.)
mala cipa (Anthus pratensis L.)
drevesna cipa (Anthus trivialis L.)
vriskarica (Anthus spinoletta L.)
ovčja pastirica (Montacilla flava L.)
siva pastirica (Montacilla cinerea L.)
bela pastirica (Montacilla alba L.)
belorepec, kupčar (Saxicola oenanthe L.)
skalni plezavec (Tichodroma muraria L.)
slegur (Monticola saxatilis L.)
puščavec (Monticola solitarius L.)
kos (Turdus merula L.)
komatar (Turdus torquatus L.)
cikovt (Turdus philomelos Br.)
beli drozg [Turdus musicus L. (iliacus)]
dreskač, carar (Turdus viscivorus L.)
mali slavec (Luscinia megarhynchos Br.)
veliki slavec (Luscinia philomela Bechst)
rdeča taščica (Erithacus rubecula L.)
plava taščica (Luscinia svecica L.)
pogorelček (Phoenicurus phoenicurus L.)
šmarnica [Phoenicurus ochruros (titys) Gm.]
črnovrati prusnik [Pratincola torquata (rubicola) L.]
repaljščica (Pratincola rubetra L.)
grahasta penica (Sylvia nisoria Bechst)
orfejka (Sylvia orphaea Temm.)
siva penica (Sylvia communis Lath.)
vrtna penica (Sylvia borin Bodd.)
brolica (Sylvia carruca L.)
črnoglavka (Sylvia atricanella L.)
sikavka, grmovščica (Phylloscopus sibilator Bechst.)
kovaček (Phylloscopus trochilus L.)
vrbja listnica (Phyloscopus rufus Bechst.)
vrtnik (Hippolais icterina Vieill.)
oljčni oponašavec (Hippolais olivetorum Strick)
močvirna trstnica (Acrocephalus palustris Bechst.)
mala trstnica (Acrocephalus streperus Vieill.)
trstnica, rakar (Acrocephalus arundi naceus L.)
bičja trstnica (Acrocephalus schoenabaenus L.)
stržek (Troglodytes troglodytes L.)
kobiličar (Locustella naevia Bodd.)
rečni kobiličar (Locustella fluviatilis \Volf)
planinska pevka (Prunella collaris Scop,)
siva pevka (Prunella modularis L.)
rumeni kraljiček (Regulus regulus L.)
rusi kraljiček (Regulus ignicapillus Brehm.)
' sinica dolgorepka (Aegithalus caudatus L.) bezgavka (Pamurus biarmicus L.) velika sinica (Parus maior L.) menišček (Parus ater L.) plavček (Parus coeruleus L.)	|
pezdičavka, musa (Parus palustris L.)( norčava sinica (Parus lugubris Natt.) čopka (Parus cristatus L.) brglez (Sitta caesia Wolf) gozdni plezavec (Certhia familiaris L.) vrtni plezavec (Certhia brachydactyla Br.) kobilar (Oriolus galbula L.) belovrati muhar (Muscicapa albicollis Temm.) črnoglavi muhar (Muscicapa liypoleuca Pall.) sivi muhar (Muscicapa grisola L.) mali muhar (Muscicapa parva Bechst.) kmetska lastavica (Hirundo rustica L.)
domača lastavica (Delichon urbica L.)
podgrivka, bregulja (Riparia riparia L.)
bregovnica (Riparia rupestris Scop.)
navadni hudournik (Apus apus L.)
planinski hudournik (Apus melba L.)
kozomolza (Caprimulgus europaeus L.)
črna žolna (Dryocopus martius L.)
veliki detel (Dryobates maior L.)
belohrbti detel (Dryobates leucotos Bechst.)
srednji detel (Dryobates medius L.)
mali detel (Dryobates minor L.)
troprsti detel (Picoides tridactylus L.)
zelena žolna (Picus viridis L.)
pivka (Picus canus L.)
krivokljun mali (Loxia curvirostra L.)
krivokljun veliki (Loxia pytyopsittacus L.)
vijeglavka (Iynx torquilla L.)
kukavica (Cuculus canorus L.)
zlatovranka (Coracias garrulus L.)
smrdokavra, vdeb (Upupa epops L.)
škorec (Sturnus vulgaris L.) — izvzemši vinograde
veliki skovik [Pisorhina (otus) scops L.]	.....
navadna postovka (Falco tinnunculus L.) južna postovka (Falco Naumanni Fleisch) rdečenoga postovka (Falco vespertinus L.).
(2)	Loviti te ptice • dovoljuje izjemno ban.
Člen 14.
- O V prejšnjem členu navedenim pticam se ne smejo odstranjevati ali razdirati gnezda, pobirati ali uničevati mladiči in jajca, niti kupovati ali prodajati gnezda, jajca, mladiči.
(2)	Izjeme dovoljuje ban.
V.	poglavje.
Zastrupljanje nezaščitene divjačine in zverjadi (§ 22. ž. o 1.).
Člen 15.
(’) Lovski upravičenec, ki namerava zastrupljati nezaščiteno divjačino in zverjad, mora zaprositi za dovoljenje občno upravno oblastvo I. stopnje s prošnjo, v kateri je navesti:
1. ime in bivališče‘prosilca ter lovišče, na katerem izvršuje lovsko pravico,
2. katero vrsto divjačine namerava zastrupljati,
3. katero vrsto in množino strupa bo uporabil,
4. točno navedbo kraja, kjer namerja položiti strup, in bližnjih bivališč ter javnih cest in potov.
(2)	Občno upravno oblastvo oceni potrebo p,o zaslišanju’ najbližnje lovske organizacije ter izda- svojo odločbo.
Člen 16.
Glede ravnanja in uporrfbe strupov veljajo predpisi o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov in predpisi te uredbe.
Člen 17. .
(‘) Vabo mora lovski upravičenec sam nastavljati ali pa nastavljanje vsaj osebno nadzorovati. Nastavljati se mora najmanj 400 m oddaljeno od hiš in 250 m od javnih potov, da se prepreči zastrupljevanje oseb in domačih živali. Prostor je v primeru večjega prometa izbrati sporazumno s pristojno občino.
(2)	Vse prostore, koder se je položila vaba, je zaznamovati na krajevno običajen način. Znamenja morajo biti tako postavljena, da jih vsakdo lahko zapazi. Pri pobiranju vabe je zbrati vse zastrupljene predmete ter jih na primernem prostoru globoko v jame zakopati ali drugače zanesljivo uničiti.
Člen 18.
Pristojno oblastvo mora o izdanem dovoljenju za zastrupljanje divjačine pravočasno obvestiti občino in o tem, kje, kdaj in na kakšen način se bo polagal strup. Občina razglasi to na običajni način z opozorilom, da je nevarno, najdeno poginulo divjačino uživati ali drugače uporabljati, in s priporočilom, da se o vsaki najdbi obvesti lovski upravičenec.
Člen 19.
Lovski upravičenec, ki mu je bilo izdano dovoljenje za zastrupljanje divjačine, mora v izkazu ubite ali ujete divjačine (§ 82. z. o 1.) posebej navesti število in vrsto zastrupljene divjačine.
VI.	poglavje.
Posebni predpisi o hrambi divjačine v hladilnicah, o označevanju s plombo in oddajanju divjačine v promet (§ 24. z. o 1.).
Člen 20.
(') Kdor 8 dni po preteku lovopusta razpošilja, nosi, razstavlja, ponuja ali prodaja divjačino, mora na zahtevo nadzorstvenih organov (§ 47. z. o 1.) dokazati izvor te divjačine s potrdilom o izvoru (§ 26. z. o 1.) ali z doka zilom, da je divjačina iz hladilnice, navedene v čl. 21 To velja posebno za trgovinska in obrtna podjetja (trgovine, prodajalne, mesnice in druga podjetja), ki v javnih lokalih prodajajo divjačino. Isto velja tudi za vse vrste pogostinskih podjetij, naštetih v § 76. zakona o obrtih, in za vse, ki 18 dni po preteku lovopusta v javnih lokalih vstavljajo divjačino v jedilne liste in jo prodajajo kot pripravljeno jed.
(2) Posestnika divjačine, ulovljene v lovopustu, opravičuje izvorno potrdilo le tedaj, ako more z njim dokazati, da je bila divjačina, ki jo je nabavil:
1. vlovljena v lovopustu na podlagi izrečnega oblastvenega dovoljenja (§ 19. z o 1.),
2. vlovljena na podlagi oblastvene odredbe (§ 20. z. O 1.),
3. vlovljena v zverinjaku (§ 17. z. o 1.).
(3) Za divjačino, dobavljeno iz kake hladilnice (§ 24. z. o 1.), služi namesto potrdila o izvoru predpisana plomba.
Člen 21.
Vsako trgovinsko ali obrtno podjetje (trgovine z divjačino, prodajalne, pogostinska podjetja, mesnice itd.), ki ima hladilnico, mora voditi natančen izkaz (knjigo), v katerega mora zabeleževati, kdaj, odkod in od koga je nabavljena divjačina, ki se vloži v hladilnico, in je izkazu priložiti od dobavitelja dobljena potrdila o izvoru.
Člen 22.
Najkasneje po preteku 8 dni od dneva, ko se prične lovopust za dotično vrsto divjačine, ki se vloži v hla-
dilnico, mora lastnik hladilnice predložiti občnemu upravnemu oblastvu I. stopnje izkaz divjačine, ki jo ima v hladilnici, da se uradoma opremi s plombo.
Člen 28.
(4)	Plombe imajo na eni strani začetne črke lastnika hladilnice, na drugi strani pa označbo »hladilnica
v............«.	Plomba	se	na divjačino pritrdi s pomočjo
trdne vrvice.
(2) Pri jelenjadi, gamsih, srnjadi in zajcih, ki se vlagajo v hladilnico v celih komadih, bodisi v koži ali brez nje, se plomba pričvrsti na desni zadnji nogi. Ako je divjačina raztelešena, se v hladilnici plombira vsak kos zase.
(3) Pernata divjačina se plombira tako, da se plomba pričvrsti skozi nosnice. Dopustno je, da se po več komadov skupaj opremi z eno samo plombo.
Člen 24.
(0 Plombiranje se izvrši v prisotnosti lastnika hladilnice, odnosno njegovega pooblaščenca, ob kontroli in odgovornosti odposlanca občnega upravnega oblastva 1. stopnje. Ako hladilnica ni na sedežu tega oblastva, je poverjen ta posel občini.
(2) Klešče za stiskanje plomb hrani pristojno oblastvo, odnosno občina.
(3) Po izvršenem plombiranju zabeleži kontrolni organ v izkazu (knjigi) dan, kdaj je bilo izkazano število divjačine plombirano, dalje vrsto divjačine, pri jelenjadi, gamsih, srnjadi tudi spol, po možnosti še težo. Nato se podpiše. O izvršenem poslu predloži kratko poročilo svojemu oblastvu v obliki zapisnika, ki ga podpiše tudi lastnik hladilnice, odnosno njegov pooblaščenec.
Člen 25.
(‘) Lastnik hladilnice mora izkaz (knjigo) voditi v točni evidenci in tudi vpisovati, kdaj, komu in koliko komadov plombirane divjačine je oddal iz hladilnice.
(s) Občna upravna oblastva morejo vsak čas kontrolirati hladilnice V ta namen morajo biti te, kakor tudi evidenčni izkazi (knjiga) vselej pristopni.
Člen 26.
(') Stroške uradnega poslovanja nosi lastnik hladilnice (§ 24. z. o 1.), ki je dolžan prijaviti divjačino radi plombiranja.
(-') Službenim organom pritičejo pristojbine po obstoječih predpisali o službenih potovanjih. Kadar je mogoče, je združiti plombiranje divjačine v hladilnici z drugimi opravki v kraju, kjer je hladilnica.
(3)	Klešče za plombiranje nabavi občno upravno oblastvo 1. stopnje iz sredstev banovinskega lovskega sklada. Material za plombe pa naroči oblastvo na račun stranke.
Člen 27.
(') Ban lahko na prošnjo oprosti od predpisanega plombiranja gostilničarje, hotelirje itd., ki uporabljajo liladilnice za shranjevanje divjačine samo za lastno
(režijsko) uporabo ter divjačine iz hladilnice ne dajejo drugam v promet. Vendar mora lastnik hladilnice vsekakor zadostiti predpisom čl. 21.
(®) Ta ugodnost se ob kazenskem postopku odvzame, če se dožene, da je prišla divjačina iz take hladilnice v javni promet (na trg, v prodajalno, na železnico, v mesnico) ali da je bila divjačina za hladilnico kupljena 8 dni potem, ko je nastopil lovopust za dotično vrsto divjačine.
VII.	poglavje.
A.	Predpisi, po katerih jc izvesti gonje (hajke) na divje svinje in zverjad (§ 37. z. o 1.).
Člen 28.
Od zverjadi, naštete v zakonu o lovu (§ 2.) se v Dravski banovini zatirajo volkovi in divje mačke, od nezaščitene škodljive divjačine pa divje svinje, nadalje tudi lisice, jazbeci in dehorji tam, kjer bi se te živali prekomerno razmnožile. Gonje (hajke) se oblastveno odrejajo praviloma samo na divje svinje in volkove.
Člen 29.
(>) Za gonjo mora dati občina na zahtevo občnega upravnega oblastva I. stopnje takoj potrebno število lovcev (strelcev) in gonjačev, ki morajo biti stari nad 18 let. Za strelce se smejo pozvati le oni, ki so v posesti orožnega lista. Lovska karta se ne zahteva.
('-) Državnih in drugih javnih nameščencev občina ne sme pozivati na liajke niti kol gonjače niti kot strelce, pač pa jih more povabiti preko njihovih starešin.
(s) Občina mora voditi stalen imenik lovcev (strelcev) in gonjačev, ki ga mora obnoviti vsako leto na spomlad.
Člen 30.
(l)	Gonjo vodi v lovstvu izvežbana oseba, ki jo imenuje občno upravno oblastvo I. stopnje.
C*') Vodja hajke mora ukreniti vse, da ima gonja uspeh. Pri tem mora upoštevati vsa od oblastva izrečno izdana navodila.
Člen 31.
(') Kdaj in kje se prične gonja, določi vodja gonje, kar mora pravočasno priobčiti občini, ki mora takoj pismeno ali z javnim razglasom pozvati na pogon v čl. 29. omenjene osebe, in naznaniti pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu I. stopnje, katero lahko zaprosi, da se mu prideli v pomoč (vzdrževanje reda) orožniška patrulja.
(4)	K tej gonji pozove na sodelovanje zakupnika ali podzakupnika lovišča ali lastnika lovišča, v katerem se bo pogon vršil.
Člen 32.
(*) Lovci (strelci) in gonjači, ki jih pozove občina, se morajo odzvati pozivu in zbrati ob določeni uri na kraju sestanka. Ti se morajo pokoriti odredbam vodje gonje in jih izvrševati od začetka do njenega zaključka.
(=) Seznam po občini pozvanih lovcev (strelcev) in gonjačev vroči občina vodji gonje najpozneje do pričetka gonje.
(3)	Neopravičene neudeležence in ubežnike, prav tako osebe, ki se ne pokoravajo odredbam vodje hajke, prijavi ta občnemu upravnemu oblastvu I. stopnje.
Člen 33.
(') Pri gonji je dovoljeno ubijati samo divje svinje in zverjad. Ubita divjačina gre onemu, ki jo ubije.
(-') Na gonji se sme s pristankom lovskega upravičenca ubijati tudi divjačina, našteta v § 36. zakona o lovu. Te ubite živali pa pripadajo lovskemu upravičencu.
(3)	Medved se v krajih, v katerih je zaščiten, ne sme ubijati.
B.	Predpisi o višini in izplačevanju nagrad za pokonča-vanjc divjih svinj in zverjadi (§ 37. z. o 1.).
Člen 34.
Nagrade za pokončavanje divjih svinj in volkov se izplačujejo iz sredstev banovinskega lovskega sklada, ter jih priznava ban.
Člen 35.
Kdor se izkaže, da je v območju Dravske banovine na dopusten način ujel in ubil divjo svinjo ali volka, prejme nagrado, ki znaša:
Za divjo svinjo brez razlike spola, neiztrebljeno,
težko nad 80 kg....................Din	150'—
težko pod 80 kg ......	.	Din	100'—
za mladiča pri sescu	.....	Din	50'—
za volkuljo . .....................Din	500'—
za volka...........................Din	400'—
za mladiča iz legla................Din	150'—
,	Člen	36.
(1) Nagrada se ne prizna za divje svinje in volkove, ki so bili ujeti, ustreljeni ali ubiti pri takih gonjah, katere je odredilo občno upravno oblastvo (§§ 36. in 37. zakona o lovu). Pač pa se lahko med udeležence [lovce (strelce) in gonjače], ki so se odzvali pozivu občine, razdeli nagrada, ki bi se sicer izplačala posamezniku po čl. 35. Tega niso deležni oni, ki jim je pripadla ubita žival.
(2) Vodji gonje gre, neglede na uspeh gonje, dnevnica Din 100'— [čl. 56., toč. b)], ako ni lastnik ali zakupnik dotičnega lovišča.
Člen 37.
(') Da so bili divja svinja ali volk, za katere se zahteva nagrada, ujeti in ubiti, je treba v prošnji, predloženi občnemu upravnemu oblastvu I. stopnje, dokazati s potrdilom pristojne občine, v katere območju so bili ujeti in ubili. V potrdilu je treba navesti čas, kraj in druge okoliščine, ki so odločilne za podkrepitev verodostojnosti. Za pravilnost navedb je odgovoren predsednik občine.
(’) Prošnje je vložiti najkesneje tekom dveh mesecev od dne, ko je bila žival ubita.
VIII.	poglavje.
Predpisi, da morajo pastirski psi nositi lesene betice (§ 31). z. o I.).
Člen 38.
Vsi psi, ki imajo nad 40 cm plečne višine in jih jemljejo pastirji s seboj, morajo imeti na vratu lesene kline (betice). Takšen klin mora psu viseti neposredno pod kolena sprednjih nog ter ne sme biti tanjši od 3 cm in ne krajši od 25 cm.
IX.	poglavje.
Odredbe o cenitvi škode po divjačini in postopku pred odškodninskim razsodiščem (§ 75. z. o 1.).
A. Splošni predpisi za ocenitev škode.
Člen 39.
(’) Ugotoviti je najprej, ali je bila škoda povzročena po divjačini ali zbog izvrševanja lova.
* » •	• .	7 p'	■	T
(?) Presoditi je, ali je oškodovani posestnik pravilno zavaroval svojo imovino (sadovnjak, sadno drevje in drugo). (§ 56. z. o 1.)
(3)	Ugotoviti je, ali se da škoda takoj oceniti ali ne. Če se more višina škode oceniti n. pr. šele ob času žetve (trgatve), se ugotovi le stanje poškodbe, ko je ta prijavljena, odškodnina pa se določi šele ob . času žetve (trgatve) (§§ 57., 68. z. o L). Kjer se da škoda takoj oceniti, je istočasno določiti odškodnino.
(*) Če je pri poškodbi predmet (pridelek, drevo, trta itd.) uničen popolnoma, je škodo smatrati enako dejanski vrednosti uničenega predmeta.
Ako je predmet le deloma poškodovan, se smatra kot škoda razlika med dejansko vrednostjo predmeta pred poškodbo in dejansko vrednostjo po poškodbi.
V obeh primerih je upoštevati običajne cene do-tičhega kraja brez transportnih in spravilnih stroškov.
B.	škoda na gozdnem drevju.
1.	Poškodbe na rastočem drevju, ki je
visoko nad 2 m, a še ui dozorelo.
Člen 40.
(') Pri poškodbah na rastočem drevju, ki je visoko nad 2 m, a še ui dozorelo, je določiti najprej vrednost enega plm3 (kubičnega polnega metra) lesa dotične drevesne vrste na panju v kraju, kjer so poškodbe. Pri teiu Je upoštevati tehnično poraben les in drva za kurjavo.
(*) Odškodnina za poškodbe znaša:
a) dvakratno vrednost lesa, ki ga vsebuje poškodovano drevo, če se bo brez dvoma posušilo zaradi poškodbe,
b) enkratno vrednost, če je drevo tako poškodovano, da še Utegne posušiti zaradi poškodbe,
c) eno četrtino vrednosti, če je drevo močno poškodovano (oguljeno, objedeno), pa bo še uspevalo,
č) eno desetino vrednosti, Če je drevo le malo po škodovano ali če so na njem vidne tudi posledice drugih poškodb.
2.	Poškodbe na dozorelem drevju.
Člen 41.
Pri poškodbah na dozorelem drevju veljajo za določitev odškodnine smernice, navedene v točki 4. čl. 39.
3. Poškodbe na mladih drevescih, ki še nimajo 2 m višine.
Člen 42.
(‘) Škoda na mladih drevescih izpod 2 m višine se ugotovi tako, da se določi površina tal, ki jih zavzemajo poškodovana drevesca.
(2)	Odškodnina se odmeri po vsakem kvadratnem metru tal takole:
a) ako so drevesca uničena:
s trikratno vrednostjo ene triletne sadike po tržni ceni sadik, če so drevesca pod 1 m visoka,
s štirikratno vrednostjo ene triletne sadike, če so drevesca nad 1 m visoka;
b) ako so sadike srednje močno poškodovane:
z lt-jkratno vrednostjo triletne sadike, če so drevesca pod 1 m visoka,
z 2kratno vrednostjo triletne sadike, če so drevesca nad 1 m visoka;
c) ako so sadike manj poškodovane (objedene in podobno):
s polovično vrednostjo triletne sadike, če so drevesca pod 1 m visoka,
z enkratno vrednostjo, če so drevesca nad 1 m visoka.
Člen 43.
Po smernicah, podanih v členih 40., 41. in 42., se postopa, če prizadeti stranki nanje pristaneta. Ako ne, je dopustno, da se škoda oceni tudi po drugih načelih gozdarske vede.
C.	škoda na polju.
Člen 44.
Odškodnina za škodo na polju se rajjuni:
P)	Ako je	škoda nastala takoj po setvi, tako	da
posetev	ne more vzkliti in se razviti, se računi za	od-
škodnino vrednost semena in dela, dalje eventualno nastala škoda na pridelku, ako se je druga setev za-kesnila.
(-')	Ako je	napravljena škoda na polju v času,	ko
je	bilo	žito ali	posevek že v zrnju ali tako razvito	da
se za njim v dotičnem letu ne da več posejati na istem zemljišču drugo seme, se mora za odškodnino računiti celoletna dejanska vrednost pridelka na poškodovanem delu zemljišča za dotično leto.
Člen 45.
(•) Za vrednost semena se računi dejanska vrednost na kraju poškodbe; za potrebno ročno delo in vprego pa se računijo dninske mezde, ki so v dotičnem kraju običajne.
(*) Množina semena, potrebna za posevek na 1 ha, in množina pridelka na 1 ha zemlje sta naznačeni v naslednji razpredelnici:
A	B		C			Opomba
Vrsta semena	Množina na 1 ha posejanega semena		Množina pričakovanega pridelka na 1 ha			
	metrskih centov					
	od	do	naj- boljša	sred- nja	naj- slabša	
Pšenica ozimna .	1.60	2.00	25	15	7.5	
Pšenica jara . .	1.60	2.00	16	12	6	
Rž ozimna . .	1.60	1.90	20	15	8	
Rž jara ....	1.60	1.90	16	12	6	
Ječmen ozimni .	1.60	2.20	25	15	7.5	
Ječmen iari . .	1.60	2.20	17	12	6	
Pira		1.50	2.50	20	14	6	
Oves			1.60	20	15	8	
Koruza ....	0.40	0.70	30	22	15	
Proso ....	0.20	0.30	20	14	8	
Ajda		0.80	1.20	10	6	2	
Grah			2.40	15	10	0	
Grašiča ....	1.20	1.60	17	14	9	
Kižol 			1.00	17	13	8	
Bob		1.80	2.50	17	13	8	
Leca .....	1.00	2.20	16	8	4	
Soja		0.60	0.80	25	17	10	
Krompir . . .	20.—	25.-	200	120	60	
	kilogramov		metrskih centov			
Repa		1.5	3.5	300	150	70	
Pesa		25	35	500	300	150	
Korenje....	4	8	250	150	100	
Bodzem. koleraba	1	1.5	300	150	70	
Zelje .....	4	5	500	350	100	
Konoplja . . .	100	160	45	25	10	stebel
			8	6	4	semen
ban .....	j 100	200	30	20	12	stebel
			10	6	3	semen
Lucerna . . .	20	30	100	70	45	
Detelja črna . .	10	20	100	60	40	
Detelja inkar-						
natka ....	P	30	40	30	120	
(8) Pri travnikih in deteljini se vzame za podlago škoda le za eno košnjo.
Č. škode na sadnem drevju in trtah.
Člen 46.
Vrednost mlajših dreve$c in trt, ki še ne nosijo sadu, je računiti po nabavnih stroških za sadiko ter po delu, ki je potrebno za saditev in drugo, in sicer se računi:
a) pri uničenem drevescu za odškodnino polna vrednost;
b) pri močno poškodovanem drevescu polovica vrednosti;
c) pri srednje močno poškodovanem drevescu četrtina vrednosti;
č) pri malo poškodovanem desetina vrednosti.
Člen 47.
Pri škodi na starejših drevesih in trtah, l:i že do-našajo sad, je ceniti vrednost po povprečnem srednjem letnem donosu, in sicer:
a)	pri uničenem drevesu .	8	do	12kratni donos
pri uničenih trtah		12	e 20 „	
b) pri močno poškodovanem			
drevesu 		4	„ io „	
pri močno poškodovanih trtah .	10	v 15 „	
c)	pri srednje močni poškodbi
pri drevesu.............................1	do	2kratni donos
pri trtah...........................4 „	5 „	„
č) pri mali poškodbi na drevesu .................  s	.... Vi „	1 „	„
pri trtah	1 „	2 „	■„
Člen 48.
Po smernicah, podanih v členih 46. in 47., se postopa, če prizadeti stranki nanje pristaneta. Ako ne, je dopustno, da se škoda oceni tudi po drugih načelih kmetijske vede.
D.	Postopek.
Člen 49.
Kolikor postopek pred razsodiščem ni urejen s določbami zakona o lovu, veljajo zanj smiselno predpisi zakona o občnem upravnem postopku, izvzemši
§§ 65. do vštevši 68.
Člen 50.
Predsednik odškodninskega razsodišča, odnosno njegov namestnik opravita pri občnem upravnem oblastvu I, stopnje 'naslednjo prisego:
»Prisegam pri Bogu vsemogočnem, da bom izvrševal svoj posel kot predsednik (namestnik) odškodninskega
razsodišča za občine:	po	veljavnih	zakonih,
naredbah in predpisih, in da bom vršil svojo službo vestno in nepristransko.
Tako mi Bog pomagaj.«
Člen 51.
Glede povračila odškodnine za izgubo časa In potne stroške članom razsodišča in drugih stroškov se določa naslednja tarifa:
1. Predsedniku ali njegovemu namestniku pripada dnevnica Din 60‘—, članoma dnevnica Din 40'—. Čas za dnevnico se računi od ure odhoda od doma do uro povratka. Če je trajalo poslovanje nad 12 ur, pripada celotna dnevnica; če je trajalo manj ko 12 ur, pripada polovica dnevnice.
2. Za potovanje pripada predsedniku in članom razsodišča po Din 3’— za vsak kilometer. Kilometrina no pripada, ako potovanje znaša samo štiri kilometre ali manj. Za potovanje z železnico pripada povračilo za vozovnico III. razreda, z avtobusom pa avtobusne tarife.
3. Eventualno pritegnjenemu zapisnikarju pripada nagrada dnevno Din 30 —- in potnina Din 2‘— za kilometer, z omejitvijo, ki velja za predsednika in člana razsodišča.
Člen 52.
Za olajšanje razsodiščnega postopka se izdajo potrebne tiskovine.
X.	poglavje.
Pravila o uporabljanju in upravljanju banovinskega lovskega sklada (J§ 84. z. o 1.).
Člen 53.
Banovinski lovski sklad, ki služi pospeševanju lovstva v Dravski banovini, upravlja ban.
! Člen 34.
V lovski sklad se stekajo:
a) znesek Din 10'— od vsake lovske karte, ki ni oproščena državne takse po zakouu o taksah in je bila izdana našim državljanom in takim inozemcem, ki stalno bivajo v naši državi (§§ 29. in 83. z. o 1.);
b) znesek Din 130'— od vsake mesečne lov ske karte, izdane inozemcem, ki ne bivajo stalno v naši državi (§§ 30. in 83. z. o 1.);
c) taksa 3°/o od prvoletne zakupnine, plačane ob priliki vsake dražbe, ki jo izvrši občno upravno oblaslvo (§§ 8., 13. in 83. zakona o lovu);
č) polovica denarnih kazni, izrečenih za prestopke predpisov zakona o lovu (§ 83. zakona o lovu);
d) izkupiček za prodano orožje, divjačino in lovski pribor, zasežene po lovskem zakonu (§§ 26. in 95.);
e) sredstva dosedaujega lovskega sklada, ki ga je upravljala kraljevska banska uprava Dravske banovine;
f) morebitni drugi dohodki (za prodane znake za javne straže, nekatere tiskovine itd.).
Člen 55.
(') Prispevek, omenjen v točki a) čl. 54., pobirajo sreska načelstva (mestna poglavarstva), ko izdajejo lovske karte in ga odvajajo mesečno v banovinski lovski sklad.
(-) Prispevek, omenjen v točki b) čl. 3-1., preodka-zuje kraljevska banska uprava mesečno v;banovinski lovski sklad.
p) 3%no takso od prvoletne zakupnine oddajajo sreska načelstva (mestna poglavarstva) po pravnomočni odobritvi zakupa v banovinski lovski sklad.
(*) Kazenske in odškodninske zneske ter izkupička, navedena v točkah č) in d) čl. 54., odvajajo sreska načelstva (mestna poglavarstva) po vplačilu.
Člen 36.
Sredstva banovinskega lovskega sklada se uporabljajo:
a) za poplemeuitev divjačine, zaščitene z lovopustom, za prispevke k prehrani divjačine ob hudi zimi, za zatiranje nalezljivih bolezni divjačine, zaščitene z lovopustom, za, tečaje za izobraževanje lovskega osebja in izpite, za strokovno pomembne lovske razstave, za lovsko-kinološkc razstave in tekme, za stalne lovske zoološke zbirke, za znanstvene preizkuse, za izdajanje strokovnih spisov, navodil in podobno, za podporo banovinski lovski zvezi in v njej združenim društvom, za tiskovine, potrebne za izvrševanje predpisov lovskega zakona, pravilnikov in uredb (na primer za lovski kataster, statistiko in kartograme, lovske zakupe itd.) (§ 84. z. o 1.) in za nabavo klešč za plombiranje divjačine v hladilnicah;
b) za pokončavauje škodljive divjačine, in sicer: za nagrade posameznikom za pokončavauje volkov, divjih prašičev in drugih škodljivih živali (čl. 34.) in za prispevanje k stroškom odrejenih pogonov (hajk) na škodljive živali, k stroškom za nabavo strupa in pasti za zatiranje škodljivcev (n. pr. vran, srak itd.), za povračilo škode po divjačini, kolikor ga predvideva zakon o lovu (§§ 51. in 84 z. o 1.). izjemoma za prispevke za nabavo stalnih zaščitnih uaprav v obrambo škode po divjačini;
c)	izjemoma za nagrade, odnosno diplome osebam, ki so prekomerno žrtvovale čas za delo v korist lovstva, in za nagrade vzorno delujočim lovskim čuvajem in orožništvu.
Čleu 57.
Premoženje banovinskega lovskega sklada mora biti plodouosuo naloženo v banovinskem denarnem zavodu, kamor se prenaša iz Poštne hranilnice. Manjši zneski, potrebni za kritje tekočih izdatkov, so v Poštni hranilnici.
Člen 38.
(') Izplačila iz banovinskega lovskega sklada se izvrše po odobritvi in nalogu bana.
(*) Ban se poslužuje pri upravljanju lovskega sklada posvetovalnega odbora treh članov, od katerih imenuje ban dva člana, tretjega pa banovinska zveza lovskih društev (§ 77. z. o I.).
Člen 39.
(') Obračun banovinskega lovskega sklada se sestavlja za koledarsko leto vselej prve tri mesece vsakega leta za preteklo leto.
(-’) Obračun se pregleda po obstoječih predpisih. Po pregledu je odvesti 8% letnih dohodkov (brez odbitka izdatkov), odštevši narastle obiesti in prebitek prejšnjega leta osrednjemu lovskemu fondu pri ministrstvu za šume in rudnike (§ 84. z. o 1.).	•
XI.	poglavje.
Cenik o od>kodniui za živo divjačino (S 92. z. o 1.).
Člen 60.
(') Za živo divjačino se odrejajo naslednje cene: Jelen, damjak, samec a) osmerak in višji Din 3.000'— b) šesterak in nižji „	2.500'—
Košute jelenov in damjakov.......................... 1.500'—
Tele (jelenjadi)...................................„	600'—
Kozorog, brez razlike spola, a) odrasel .	„	14.000'—
b)	mladič do enega leta....................... 10.000'—
Divji kozel in koza................................. 1.000'—
500'— 500— 200— 100'— 400— 300— 100'—
mladič do enega leta brnjak m srna .»..*•••«•	,,
mladič do enega leta...............
Zajci vseli vrst .«.*»,*«,•	,,
Divji petelin, samec iti samica . . .	,	„
Ruševci, samec in samica..................
Fazan in fazanka............................
Gozdni, beli in skalni Jerebi, samci in
samice................................
Poljske jerebice, brez razlike spola . .	,	„
Prepelice, brez razlike spola..........
Race, gosi, močvirne in povodne ptice	.	„
Divji golob in grlica.......................
Za odnesena jajca gori naštete perjadi .	„
80'— BOSO— SO-lo'— 10 —
(-’) V predhodnem odstavku določene cene se smejo povišati do 50°/o, ako je bila divjačina določena za razplod ali kako drugo posebno svrho, kar pa mora oškodovanec dokazati.
(*) Ta cenik velja samo za lovske tatvine in zlonamerno uničevanje v odstavku (') naštete divjačine.
XII. poglavje.
Lovni rezervati (pridržki); način odkupa in višina odkupnine (§ 108. z. o 1.).
Člen 61.
Vse pridržane lovske pravice (rezervati) na tujem zemljišču, ki se opirajo na poravnave, odobrene od deželnih komisij za odvezo in uredbo zemljiških bremen na podstavi patenta z dne 5. julija 1853 avstr. drž. zakona štev. 130, ali na kak drug pravni posel, se morejo odkupiti. Odkupljena lovska pravica pripada zemljiškemu lastniku v smislu § 1. zakona o lovu ter se lov na razbremenjenem zemljišču priklopi občinskim loviščem, ako niso podani pogoji za lastno lovišče v smislu § 4. zakona o lovu.
Člen 62.
Izvrševanje določil tega poglavja spada v področje agrarnih oblastev, katerih sestava je urejena z uredbo o agrarnih operacijah v ljubljanski in mariborski oblasti z dne 20. marca 1028, Samouprava št. 14/3.
Člen 63.
(i) Postopanje radi odkupa se uvede na zahtevo lastnikov obremenjenih zemljišč, če zahtevata to dve tretjini lastnikov, ali pa če zahtevajo odkup lastniki, katerih obremenjena zemljišča predstavljajo dve tretjini površine celotnega obremenjenega zemljišča.
(-') Če je obremenjeno zemljišče v .celoti ali deloma v nerazdeljeni lasti več oseb, morajo glede tega zemljišča, odnosno dela glasovati člani po predpisih, veljavnih za dotičuo imoviusko skupnost.
(3)	Lastniki obremenjenih zemljišč sinejo postaviti za skupnega pooblaščenca občino, v kateri leži zemljišče, obremenjeno z lovskim rezervatom. V primeru, da se tako zemljišče razteza na dvoje ali več občin, se more pooblastiti občina, v kateri leži večji, del obremenjenega zemljišča. Občina mora prevzeti zastopstvo po svojem predsedniku.
Člen 61.
Med upravičenci in zavezanci glede odkupa doseženi sporazum odobri agrarno oblaslvo. Odobrenje je odreči, če se z dogovorom kršijo določbe zakona o lovu, odnosno te uredbe, ali pravice tretjih oseb.
Člen 65.
(*) Ako ne pride do sporazuma (čl. 64.), je vložiti pri pristojnem komisarju za agrarne operacije predlog za odkup lovskega rezervata.
(-’) V vlogi je navesti:
a) številke obremenjenih parcel in katastrske občine, v katerih te parcele ležijo;
b) ime, bivališče (kraj in hišna številka) lastnikov obremenjenih zemljišč;
c) ime, poklic in bivališče upravičenca do lovskega rezervata.
Člen 66.
Ko postane odločba za odkup rezervatnih pravic pravnomočna, ugotovi oblastvo povprečno letno zakupnino, odpadajočo na 1 ha zemlje, na podlagi zakupnih
pogodb, veljavnih v zadnjem pctnajstletju, računjeno od leta vložitve zahteve nazaj, na vseh občinskih loviščih sodnih okrajev, v katerih je lovski rezervat. Ta povprečna letna zakupnina, pomnožena s številom hektarjev, ki jih ima obremenjeno zemljišče, se mora smatrati kot enoletna vrednost lovske pravice, katera vrednost, 25krat pomnožena, predstavlja glavnico za pravico, ki se odkupi.
Člen 67.
Vse odločbe se s poukom glede pravnih sredstev vročijo strankam. Po pravnomočno izrečenem odkupu se zemljiškoknjižnemu sodišču stavi predlog za izbris morebiti vknjižene odkupljene lovske pravice.
Člen 68.
C) Odpadajoči del odkupne glavnice plača vsak lastnik razbremenjenega zemljišča bivšemu lovskemu upravičencu preko pristojne občine. Odplačilo se dopušča v 10 enakih letnih obrokih. Prvi obrok zapade mesec dni po vročitvi pravnomočne odkupne odločbe. Nadaljnji obroki se plačajo vsako leto ob istem roku. Pri obročnem odplačevanju se računijo obresti po 40/#.
0 Komisar za agrarne operacije sestavi po pravnomočnosti odkupne odločbe in po zaslišanju strank glede načina plačila razdelilnik, iz katerega bodi točno razvidno, koliko plača posameznik in kdaj. Ta razdeliluik se izroči pristojni občini, ki vsako leto izterja odpadajoče zneske ter jih izroči bivšemu lovskemu upravičencu, odnosno njegovim pravnim naslednikom. Prepis lega razdelilnika dobi tudi upravičenec.
(:1) Na zahtevo bivšega upravičenca lovske pravice mora agrarno oblastvo odkupnino, ki mu iz odločbe in razdelilnika pripada, zemljiškoknjižno zavarovati na razbremenjenih zemljiščih zavezancev.
Clen 69.
C) Vsi predpisi zakonov in naredb, veljavnih za agrarna oblastva, zlasti oni glede formalnega postopka, se morajo smiselno uporabljati v vseh zadevah, ki jih obravnava to poglavje.
(-*) Narastle stroške poravna skupina, ki je rezervat odkupila, če ni drugega dogovora.
XIII. poglavje.
Kazenske določbe.
Clen 70.
Prekrški'te uredbe se kazuujejo po § 89. zakona o lovu, če ni določena za poedine primere že z lovskim zakonom samim posebna kazen.
Zaključne določbe.
Člen 71.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se objavi v ^Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
Istočasno dobi v Dravski banovini obvezno moč zakon o lovu z dne 5. decembra 1931, ^Službeni list« štev. 84/7 iz leta 1932.
V Ljubljani, dne 20. februarja 1935; 111/7 No. 1639/3.
Ban; dr. Dinko Pue s. r.
161.
Na osnovi § 10. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931* predpisujem tale
pravilnik
o obrazcu za lovsko zakupno pogodbo.
Člen 1.
Obrazec za lovsko zakupno pogodbo se objavlja v prilogi.
Člen 2.
Pristojna upravna oblastva I. stopnje morajo pri oddaji lovišč na javni dražbi uporabljati izključno obrazec, predpisan s temle pravilnikom.
Člen 3.
Ta pravilnik stopi v vel javo z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
.V Ljubljani, dne 13. marca 1935; II1/7 No. 1640 8-Ban;
Dr. Dinko Puc s. r.
Obrazec lovske zakupne pogodbe.
Zakupni pogoji
za zakup lovske pravice občine ................................
lastnega lovišča	..—  ......................................
1. Občinsko lovišče obsega območje občine ................
 ................    ,	občin..................................
dele občin ....................................................
ter ima po odštetih, od oblastva priznanih lastnih loviščih in lovskih osredkih — polosredkih — nezajaničene
površine  — ........... ha...................... a	   (§§	5.,
7.,	8. z. o L).
1.a) Lastno lovišče — občine — vasi, srenj? — solastnikov — zemljiške zajednice — cerkve — župne
nadarbine — delniške družbe — zadruge .........................
 	        (§	15.	z. o 1.) ima
brez dodeljenih mu osredkov in polosredkov površine  .........    ha.......... a   -....... m*.
2. Zakupna doba zr.aša ............................. let,
to je dobo od ...................................    19........
3. Lovišče sme vzeti v zakup ena ali več fizičnih oseb; družbe so glede na ohranitev lovišč dopustne le v razmerju, da pridejo do prvih 500 ha največ trije, na vsakih nadaljnjih polnih 500 ha pa še po en družabnik. Vendar ne sme taka družba v nobenem primeru prekoračiti števila dvanajstih družabnikov (§ 11. z. o 1. in člep 12. uredbe k z. o 1.).
4. Dražitelj mora dokazali, da ima veljavno lovsko karto (§ 8- z. o l.). Dražiti sme, kdor ni od dražbe izključen po predpisih zakona o lovu in uredbe k z. o 1. (II. pogl.).
* Zakon glej »Službene novinec z dne 6. decembra 1931, št. 285A/XClV/697; »Službeni liste z dne 27. januarja 1932, št. 84/7.
Tuji državljani se lahko udeleže dražb® samo tedaj, če predložijo pismeno odobritev bana in če so olant kakega lovskega društva, organiziranega v Osrednji zvezi lovskih društev (§§ 8. in 30. z. o l.).
5. Vsak dražitelj mora pred početkom dražbe položiti varščino (vadij, jamčevino) v gotovini v višini izklicne cene Din  ..................... (§ 8. z. o 1.).
Zdražitelj mora takoj plačati stroške za dražbo (oglas itd.), po odobritvi zakupa pa enoletno zakupnino ter za varščino (kavcijo) na isti znesek povišati položeni vadij- Prav tako je po odobritvi zakupa dolžan v korist banovinskega lovskega sklada plačati 3% (tri odstotke) enoletne zakupnine v gotovini (§ 8., odst. 6., z. o 1.) in kolkovino za zakupno pogodbo po tar. post. 81, točka 3. c), taksnega zakona.
Dcčim se zakupnina mora plačati v gotovini, se varščina (kavcija) po zdražitvi lova lahko položi v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki jim je uradno priznana sposobnost za varščino, in sicer po borznem tečaju, toda nikdar nad nominalno vrednostjo. Obresti varščine pripadajo lastniku. Ako se varščini med zakupno dobo zmanjša vrednost, se varščina na poziv oblastva dopolni (§ 8., odst. 7., z. o 1.).
Varščina jamči za globe, na katere bi se zakupnik obsodil glede v zakup vzetega lovišča, dalje za stroške, ki nastanejo ob uradovanju glede v zakup vzetega lova, naposled za zakupnino ter za izpolnjevanje drugih, zakupniku po zakupni pogodbi naloženih obveznosti, zlasti za razliko v zakupnini (§ 13. z. o 1.), če se zakupna pogodba predčasno razveljavi.
V roku troh mesecev po izteku zakupnega razmerja vrne občno upravno oblastvo I. stopnje varščino lastniku (§ 8., odst. 7., z. o l.).
6. Letna zakupnina za prihodnje leto se plača v občinsko blagajno mesec dni pred zaključkom zakupnega leta (§ 13. z. o !.). Ako bi zaradi določil zakona o lovu (Sj§ 4., 3., 7., 107., 10S.) prirastlo ali odpadlo kaj občinskega, odnosno v zakup danega lastnega lovišča, se na dražbi dosežena zakupnina poviša ali zmanjša po razmerju površine, ki je prirastla ali odpadla.
7. Zakupnik je dolžan plačati vsakoletno banovinsko davščino na lovišča.
8. Zakupna lovišča deloma ali popolnoma prepustiti v podzakup ali odstopiti lovski zakup tretji osebi (cesija), je dovoljeno le z odobritvijo oljčnega upravnega oblastva
I.	stopnje po predhodnem zaslišanju interesirane občine, odnosno zakupnika lastnega lovišča (§ 14. z. o 1.).
Število podzakupnikov je dopustno le v razmerju, kakršno je dopustno za sozakupnike ali družabnike po točki 3. teh pogojev, toda število podzakupnikov se vra-čuni v število sozakupnikov (§§ 11. in 14. z. o 1.).
9. Zakupniki in podzakupniki lovišč ne smejo brez dovoljenja občnega upravnega oblastva prve stopnje za denar ali kako drugo odškodnino nikomur izdajati lovnih dovoljenj (licenc), (ki te prepovedi pa so izvzela dovoljenja za odstrel poedinih jelenov, damjakov, divjih koz, srnjakov, velikih petelinov in ruševcev (§ 14. z* o 1.).
10. Zakupnik, odn. podzakupnik mora lov izvrševati po predpisih zakona o lovu in se ravnati tudi po predpisih uredbe k z o 1. in drugih predpisih, izdanih na podstavi cit. zakona. Dalje jamči za škodo, storjeno po lovu in divjačini. Upoštevati mora tudi predpise o zaščiti nekaterih redkih živali (§ 18. z. o 1.) in o zaščiti koristnih ptičev (člena 13. in 14. uredbe k z. o 1.).
11. Dediči lovskega zakupnika, ki so izpolnili vsaj 18. leto, slede v lovski pravici, ako tekom treh mesecev
izjavijo, da hočejo zakup nadaljevati in ako niso izključeni po predpisih zakona o lovu, sicer se lovska zakupna pogodba razreši.
12. Zakupnik je dolžan, nastaviti za nadzorovanje in varstvo lova najkesneje tekom treh mesecev po odobritvi dražbe    .................................. čuvaja (čuvaje),
ki mora(jo) biti izučen(i) lovec(ci) ali vsaj take osebe, ki poznajo potrebne predpise in jih je oblastvo spoznalo za sposobne (pravilnik ministrstva za šume in rudnike k §u 43. z. o 1.). Ako na pismen opomin zakupnik lej dolžnosti ne zadosti, se postavijo čuvaji na njegove stroške in nevarnost (§§ 28., 41., 42. z. o 1.).
13. Zakupnik sme odstreliti na leto  .......................
komadov srnjakov — gamsov — in  .......................    ko-
madov srn — divjih koz — dokler mu občno upravno oblastvo prve stopnje .po zaslišanju občine in banovinske zveze lovskih društev ne dovoli odstreliti večjega števila.
Število odstrela določi sresko načelstvo (mestno poglavarstvo) po zaslišanju banovinske zveze lovskih društev.
14. Zakupnik, odnosno podzakupnik zadnje leto zakupa na eni tretjini lovišča ne sme loviti. Površino tega
. dela določi v začetku zadnjega zakupnega leta občno upravno oblastvo I. stopnje (§ 10. z. o 1.).
15. Ako zakupnik ne more nastopiti pravice lova zaradi še ne rešenih pritožb, se postavi za lovišče na stroške občine, odnosno lastnega lovišča zapriseženi čuvar-upravitelj. Ob tem času ni dovoljeno loviti divjačine, ki je zaščitena z lovopustom (§ 8., odst. 8., z. o 1.).
16. Lovski zakup se sme razveljaviti, ako zakupnik ne izpolnjuje predpisov, navedenih v §§ 12., 13., 14., z. o 1.
17. Zakupniki in podzakupniki lova so dolžni podati občini do konca februarja vsakega leta podatke o uplenjeni divjačini na predpisanih tiskovinah in tudi druge statistične podatke, ki se bodo zahtevali od oblastva na podstavi pravilnika, izdanega od ministrstva za šume in rudnike (§ 82. z. o 1.).
Dražbene pogoje smo vzeli na znanje in jih priznavamo za obvezne.
V .....................    ,	dne  ...................... 19...................
Podpisi dražiteljev:
Podpis vodje dražbe:
Podpis zapisnikarja:
Zapisnik o dražbi,
spisan dne  ........................................   19....
pri sreskem načelstvu — mestnem poglavarstvu v
—.........................- o dražbeni zakupodaji lovske
pravice občine (§ 8. z. o 1.) ....................   lastnega
lova (§ 15. z. o 1.)...........................
Prisotni so:.................
Na dražbo niso prišli:
čeprav je dokazano, da je (so)
poziv na udeležbo prejel (i).
Z odločbo z dne ................................... 19....
No  ..............  je	bila	javna	dražba določena na današnji dan ob  uri    .............................za	izklicno
ceno Din i  ............................
Razglas o dražbi je bil na običajen način oklican
v občini  ..................................................... in objavljen v
»Službenih novinah« in v »Službenem listu Dravske banovine« ter priobčen sosednjim občinam in banovinski zvezi lovskih društev.
Obveščen je bil tudi lastnik lovišča.
Ko so se zakupni pogoji, ki so bistveni del tega zapisnika, navzočnim prečitali in ko «o jih vzeli na znanje in podpisali, se dražbanje prične ob ......................................
uri __________________________________________
Oglasili so se kot ponudniki in položili varščino (vadij, jamčevino) v znesku Din    ...............  naslednji:
Nato so ponudili:
Ime ponudnika;	Ponudeni	znesek:
Ker ni	bila stavljena	nad Din............................ nobena
višja ponudba	in sta pretekli med drugim	in tretjim
izklicem 2 minuti, se je dražba zaključila ob   ............................
uri. Gosp.  ..............................................    iz...........................................
-............................ je	ostal naj višji ponudnik in se
obvesti, da	bo	v primeru	potrditve po § 9. z.	o 1. moral
položiti:
a)	varščino v višini enoletne	zakupnine	(doplačilo
razlike	k položenemu vadiju Din....... ................);
b)	enoletno zakupnino Din.............j.....;
c)	tri odstotke prvoletne zakupnine	za	banovinski
lovski sklad Din ................ ;
č) kolkovino za zakupno pogodbo [tar. post. 81, točka 3. c) taksnega zakona] Din  ....................................
Stroške za dražbo pa položi takoj proti potrdilu prejema.
Banovinsko davščino bo odmerila in predpisala kraljevska banska uprava s posebnim plačilnim nalogom.
Najvišji ponudnik je na ponudbo vezan takoj, zaku-podajalec pa šele tedaj, ko se zakup odobri po občnem upravnem oblastvu I. stopnje (§ 9. z. o 1.), pri lastnih loviščih pa je potrditev vezana tudi na pristanek lastnika lovišča (§ 15. z. o 1.).
Ostalim ponudnikom so se vrnile varščine (vadij), ki so jih položili. Njih prejem so potrdili s svojeročnim podpisom tega zapisnika.
Nato se ob   -----------------  uri	poslovanje	zaključi,
zapisnik prečita, potrdi in podpiše.
Zdražitelj:	Vodja	dražbe:
Ostali dražitelji;
Predstavnik občine, odnosno	Zapisnikar:
lastnega lovišča:
No  ..................
Izid dražbe in s tem zakup lovišča gosp  ...............„
na podstavi § 9. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931 odobri.
Pogodba je kolkovana s kolkom za Din  ..................,
ki je predpisno uničen.
Sresko načelstvo v  ...............  dne.............  19.....
(Mestno poglavarstvo v)
Podpis:
(Uradni pečat)
i
•m »mm ■	.
162.
Naredba
o izpremenibi lovopusta in o zaščiti redke divjačine.
Na podstavi § 18. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931* odrejam po zaslišanju bano\inske zveze lovskih društev naslednje:
Člen 1.
Izpreincnibo lovopusta, določenega v § 17. zakona o lovu.
(') Ne smejo se niti streljati niti loviti niti pobijati:
kozorogi brez razlike spola in starosti vse leto (glej čl. 2.);
divje koze (samice) od 1. januarja do 31. avgusta; srnjaki (kozli) od 1. januarja do 31. maja; srne od 1. januarja do 30. septembra; zajci od 1. februarja do 31. avgusta; ruševci od 16. junija do 15. aprila; fazani in fazanke od 1. januarja do 31. avgusta; gozdni jerebi od 1. decembra do 14. avgusta; gozdne jerebice (samice) vse leto; poljske jerebice od 1. decembra do 14. avgusta; kotorne in bele jerebice od januarja do 30. sept.; prepelice in kosci od 16 novembra do 14, avgusta; golobi in grlice od 1. aprila do 15. junija; sloke od 16. aprila do 31. avgusta; velike divje race. od 1. marca do 30. junija; druge divje race, divje gosi, močvirne ptice, povodni ptiči vseh vrst od 16. aprila do 30. jpnija.
* Zakon glej »Službene novinec z dne 6. decembra 1931, št. 285A/XClV/697; »Službeni lisk z dne 27. januarja 1932, štev. 84/7.
(=) Mladiče jelenjadi, damjakov, divjih koz in srnjadi, brez razlike spola, je prepovedano streljati, loviti ali ubijati v letu, v katerem so bili povrženi, v sledečem letu pa šele v drugi polovici, torej ob času, ki je določen za lov za odraslo divjačino te vrste.
(3)	Prvi in zadnji dan v § 17. zakona o lovu in v tej naredbi navedenih časov štejeta v lovopust.
Člen 2.
Zaščita redke divjačine po § 18. zakona o lovu.
(l) Naslednje redke, v § 2. zakona o lovu navedene živali se vse leto ne smejo ne loviti ne ujeti ne ubijati, uiti kupovati niti prodajati: kozorog (Capra ibex L.);
medved v srezih: Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Logatec in Ljubljana; vir ali velika uharica (Bubo bubo L.) izvzemši sreze: Kočevje, Črnomelj, Logatec, Novo mesto, ribji orel (Pandion haliaetus L.); orel belorepec (Haliaetus albicille L.); orel sršenar (Pernis apivorus L.); orel kačar (Circaetus gallicus Germ.); planinski orel (Aquila hrisaetus L.); ruski orel (Aquila pomarina L.); krokar (Corvus corax L.);
velika bela čaplja (llerodias alba sive egretta L.); mala bela čaplja (Kgretta garzetta Naum.).
Gori naštetim pticam je tudi prepovedano razdirati gnezda in prodajati njih jajca.
(!) Gori navedena pernata divjačina in medvedi se zaščitijo do konca leta 1940., kozorog pa trajno.
(3)	Zaščita divjačine, naštete v zakonu z dne 22. februarja 1922 ( Ur. list« štev. 377/115), ostane v veljavi, kolikor to ne nasprotuje zakonu o lovu in tej naredbi.
(*) Ban sme po zaslišanju banovinske zveze lovskih društev in Prirodoslovnega društva v Ljubljani dovoliti izjeme od prepovedi te naredbe.
Člen 3.
Ta naredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v ; Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
V Ljubljani, dne 15, marca 1935; 111/7 No. 1640,9.
Ban:
Dr. Dinko I*uc: s. r.
163.
Na podstavi čl. 52. uredbe k zakonu o lovu z dne
20.	februarja 1935, III/7 No. 1639/5, ^Službeni list«- št. 160/22 iz 1. 1935.,
predpisujem
obrazce za odškodninsko razsodišče za ocenitev škode po lovu ali po divjačini, ki se objavljajo v prilogi pod 1 do 4.
V Ljubljani, dne 15. marca 1935; III/7 No. 1640/10.
Ban:
Dr. Dinko Puc s. r.
Obrazec št. 1.
(Zapisnik: Prijava škode.)
Zapisnik,
sestavljen dne    ......................      1..................... 19.—.
pri občini ......................................................
Predmet:
je prijava o zahtevku povračila škode, povzročene po divjačini — po lovu — v smislu § 62. z. o 1.
Prisotni:
Oškodovanec:
Lovski upravičenec:
[Lovski upravičenec najbližjega lovišča, v katerem se svinje stalno drže (§ 51. z. o l.).|
Od občine:
Event. priče, cenilci itd.
Opis škode:
Škoda jo povzročena na parceli štev..........,	d.	o.
Vrsta kulture:
Škoda:
1. je povzročena po ...........................     ...........................,
2. v času ...................    ,
3. a) v obsegu;
3.	b) kdaj je oškodovanec zvedel za škodo:
Oškodovanec zahteva odškodnino v znesku.............*
Oškodovanec prosi za ocenitev škode, ker je podan primer §§ 50., 51., 57. z. o 1.
Podpis občinskega službenega	Oškodovanec:
organa:
Obrazec št. 2.
(Povabilo
k odškodninski razpravi.)
Odškodninsko razsodišče v .i „...................;..............;..
No................. V..........„.....„...., dne .............19.
Poziv.
Po dopisu občine .................. z dne .................
19..., No	,	na naroku dne ..... 19..,
odrejenem	v	smislu	§	63. zakona o lovu po predsedniku
občine................... ni uspel poravnalni poizkus glede
zahtevka odškodnine posestnika  r...............................
v ....................  za	škodo, povzročeno po divjačini
— lovu —	proti	lovskemu upravičencu..........................
Zato odrejam v smislu § 64. zakona o lovu odškodninsko
razpravo na dan .....................    19........ ob . uri
v občinskem uradu v ........!.....................
Oškodovanec in lovski upravičenec se pozivljeta, da najkesneje do početka razprave odredita za razsodišče vsak svojega člana, kateremu morata, ako se ne udeležita razprave, vročiti veljavno pooblastilo.
Lovski upravičenec in oškodovanec smeta prisostvovati razpravi odškodninskega razsodišča, toda njihova odsotnost ni ovira, da bi se razprava ne izvedla.
Obe stranki imata pravico, da radi izvedeniške izjave pred odškodninskim razsodiščem pozoveta k razpravi na svoje stroške kmetijske, gozdarske in lovske strokovnjake.
* Ta zahtevek ie utemeljiti. Pri zahtevkih, ki presegajo znesek 1.000 Din, je pristojno redno sodišče.
Obe stranki imata pravico poslužiti se tudi pravnega zastopnika, toda morata sami nositi stroške zastopnika — pooblaščenca.
Ako stranka opusti imenovanje svojega člana razsodišča ali če pride ta brez veljavnega pooblastila, pa dotična stranka ne imenuje brez odloga in za isto razpravo druge osebe, odredi člana razsodišča predsednik občine.
O tem se obveščajo:
1.	G .......................   v	.....................................
kot oškodovanec.
kot lovski upravičenec,
v roke stalnega pooblaščenca lovskega upravičenca gosp.
-..............-..................   v	_........................
3.	Občina v ........................
Predsednik razsodišča:
Obrazec štev. 3.
(Zapisnik odškodninske razprave.)
Odškodninsko razsodišče v ...................................
Zapisnik,*
. sestavljen dne __________________________________      19..
v  .........................   *.................................................
ob razpravi pred odškodninskim razsodiščem za razsojo o povračilu škode po lovu — divjačini, povzročene gosp.
...............................    v	!	     .„..
na pare. št  ...............  d.	o.	    „
I.
Navzočni:
1. Predsednik — namestnik — razsodišča ........................................
2. a) Clan razsodišča, ki ga je postavil oškodovanec, .........................  (pooblastilo	priloženo).**
b)	Clan razsodišča, ki ga je imenoval predsednik občine za oškodovanca (odstavek 4. § 64. z. o 1.)  ........................
3. a) Clan razsodišča, ki ga je postavil lovski upravičenec  ..................  T..._. (pooblastilo priloženo).***
b)	Clan razsodišča, ki ga je imenoval predsednik
občine za lovskega upravičenca (odstavek 4. § 64. z. o 1.) 4. Zapisnikar  ..;........................................
5. Oškodovanec
(Pravni zastopnik oškodovanca)    ..............................
6. Lovski upravičenec ........................................................
(Pravni zastopnik lovskega upravičenca) .............
7. Strokovnjak(i), pozvan(i) od oškodovanca — lovskega upravičenca      ......................................
8. -   -  :  ...;  .....................................
* Neustrezajoče besedilo je prečrtati.
** Se mora predložiti, kadar razpravi ne prisostvuje oškodovanec.
*** Se mora predložiti, kadar razpravi ne prisostvuje lovski upravičenec.
II.
Predsednik razsodišča ugotovi najprej, da so prizadete stranke prejele pismeni poziv k razpravi — da je (sta) član (a) razsodišča, postavljen (a) od odsotnega oškodovanca (in) lovskega upravičenca, predložil (a) pismeno pooblastilo — da je oškodovanec — lovski upravičenec — opustil imenovanje svojega člana razsodišča, da je prišel
k razpravi ..............................;........................... kot	razsodnik,	ki	ga
je odredil oškodovanec .......................................................        brez
veljavnega pooblastila — da je prišel k razpravi ..........................................
 ...............   kot	razsodnik,	ki	ga je odredil lovski
upravičenec „1.1,J  brez veljavnega
pooblastila, zaradi česar je pozval kot razsodnika za
oškodovanca 	     in	za lovskega
upravičenca .....!.   .'. 1  ki ga (jih) je
na podstavi § 61., odstavka 4., zakona o lovu odredil
predsednik občine 	  po	dopisu
štev. —.......-....,	z	dne ........................................................     19.
III.
Predsednik priobči prisotnim, da mu je občina
„............................ z dopisom z dne ....................................... 19.,
No 1..1, po brezuspešnem poravnalnem poizkusu
dostavila spise glede povračila škode po lovu — divjačini,
ki jo zahteva oškodovanec .................................................................
Iz teh spisov povzema naslednje:
Posestnik......................   „................... v..............................
h. št  je z vlogo z dne    : ........................................................ 19...
pri občini .........................    naznanil,	da	mu	je
na pare. štev..................dl o __________________________________________________   ,
občina ........................   ,	v	dneh...................
v mesecu...............19....... povzročena škoda po lovu —
divjačini. V vlogi navaja, da je zvedel za škodo dne
 ..................................;.... 19	 Prosi	za	povračilo	škode	in
zahteva od lovskega upravičenca   .........................................................
odškodnino v znesku ...............   Din.
Nato se ugotovi:
1. da odškodninski zahtevek ne presega zneska 1.000'— Din,
2. da zadeva ni niti subjektivno niti objektivno zastarana (8 dni, odkar je oškodovanec zvedel za Škodo, 6 mesecev, odkar je škoda nastala);
3. da je podan primer, označen v §§ 50., 51. in 57. z. o 1., ker je oškodovanec hkratu s prijavo zahteval ocenitev škode;
4. da ni uspel poravnalni poizkus pred predsednikom občine (§ 62. in 63. zakona o lovu).
IV.
Oškodovanec navaja:
1. da sestoji škoda, za katero zahteva povračilo, iz naslednjega:
2. da je bila škoda povzročena na naslednjih parcelah:
3. da je bila škoda povzročena po:
4.	da zahteva odškodnino v znesku:
5.	da more dokazati škodo po pričah:
            ............................................
K temu izjavlja lovski upravičenec naslednje:
in ponuja odškodnino v znesku Din ____________________________
Po posredovanju predsednika odškodninskega razsodišča pristaneta lovski upravičenec in oškodovanec hkratu tako glede odškodnine kakor tudi glede stroškov postopka na naslednjo poravnavo:
V.
Ker poravnalni poizkus ni uspel, se je razsodišče podalo na mesto samo, kjer je ugotovilo naslednje:*
1.	Ali je škoda res povzročena z izvrševanjem lova, ali po divjačini in po kakšni divjačini?
2.	Ali so točne navedbe strank glede činjenic po §§ 55. in 56. zakona o lovu, ki vplivajo na vprašanje povračila škode?
3.	Kolikšna je resnična škoda? Ali se višina škode more oceniti šele ob času žetve, trgatve; kakšne so sedanje poškodbe?
VI.
a) Po gorenjih ugotovitvah in izjavah strank ocenja škodo:
1. od lovskega upravičenca postavljeni član razsodišča z zneskom Din ...............  ,,............
2. od oškodovanca postavljeni član razsodišča z zne-. skom Din............................
b) Po gorenjih ugotovitvah in izjavah strank se na
zahtevo   ...............................  razprava	zaključi
s tem, da se merata izvršiti ponovni ogled in razprava ob žetvi, trgatvi.
VII.
Nato izrečo odškodninsko razsodišče na podstavi doloČD §§ 66. in 69. z. o 1. naslednjo
odločbo:**
a) glede odškodnine:
b) glede stroškov postopka:
Odškodnino in stroške je plačati v 14 dneh po vročitvi te odločbe pri občini .................................
Zoper to odločbo je glede odškodnine dopustna ničnostna tožba pri rednem sodišču po predpisih veljavnega civilnega pravdnega postopnika.
Zoper izrek o stroških je dopustna pritožba na sresko načelstvo — sresko izpostavo — mestno poglavarstvo v ................................   ki	se	mora	vložiti
preko tega razsodišča v teku 15 dni po dnevu vročitve te odločbe.
Administrativna izvršba te odločbe je v smislu § 74. zakona o lovu pridržana občnemu upravnemu oblastvu
I.	stopnje.
Clan razsodišča:	Predsednik:	Clan	razsodišča:
* Posebno mnenje posameznega člana razsodišč# in strank in izvedencev — strokovnjakov je točno navesti.
** Odločba se odloži v primeru .toč. VI., 2. b).
22.	kos.
171
Obrazec štev. 4.
(Odpravek odločbe.)
Odškodninsko razsodišče v l.:.L    .......................
No:....:  .......
y   ............................ dne  ............  19...
Odločba.
Podpisano razsodišče za razsojo o povračilu škode, storjene po lovu — divjačini — je o zahtevku glede povračila škode posestnika   .........—..........................
v ...................................... po lovskem upravičencu  .......................................v................
izreklo dne  ....................    .-	 19 po ugotovitvenem postopku na	osnovi § 67.	z.	o 1.	naslednjo odločbo:
a)	glede odškodnine:
b)	glede stroškov postopka:
Zoper to odločbo je glede odškodnine dopustna ničnostna tožba pri rednem sodišču po predpisih veljavnega civilnega pravdnega postopnika.
Zoper izrek o stroških pa je dopustna pritožba na sresko načelstvo — sresko izpostavo — mestno poglavarstvo v ..............................  ,	ki	se	mora vložiti
preko tega razsodišča v teku 15 dni po dnevu vročitve te odločbe.
Administrativna izvršba te odločbe je v smislu § 74. zakona o lovu pridržana občnemu upravnemu oblastvu
I.	stopnje.
Clan razsodišča:	Predsednik:	Član	razsodišča:
164.
Na osnovi čl. 13. uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budžetiranju banovin ter § 31. zakoua o banski upravi predpisujem tale
pravilnik
o opravljanju strokovnega izpita za banovinske uradnike Dravske banovine na banovinskih pridobitnih podjetjih in za uradnike z ekonomsko gospodarsko izobrazbo.
§ 1.
Izpit po tem pravilniku opravljajo:
1. uradniški pripravniki -r- diplomirani pravniki na banovinskih pridobitnih podjetjih;
2. uradniški pripravniki z ekonomsko komercialno visokošolsko izobrazbo;
3. uradniški pripravniki s srednješolsko in njej enako strokovno izobrazbo, ki vršijo gospodarsko-upravne posle na banovinskih pridobitnih podjetjih.
Pravica do opravljanja strokovnega izpita se pridobi po dveletni pripravljalni službi, izpit pa se mora napraviti do dovršenega petega leta pripravljalne službe.
Izpiti se opravljajo pri kraljevski banski upravi dvakrat na leto, in sicer aprila in oktobra.
§2.
Kandidati, ki hočejo opraviti strokovni izpit, morajo svoje prijave po službeni poti predložiti izpraševalni komisiji do konca februarja, odnosno avgusta.
Dovoljenje za opravljanje izpita da predsednik, ki odredi obenem dan izpita.
§3.
Izpraševalna komisija, ki jo odredi ban ob začetku vsakega leta za dobo enega leta, sestoji iz predsednika in dveh do štirih članov.
Vsaj en član komisije mora biti finančno-konceptni uradnik.
Predsedniku in vsakemu članu se postavi namestnik. Komisija ima tudi zapisnikarja, ki ga imenuje predsednik komisije.
§ 4.
Izpit je pismen in usten.
§ m
Pri pismenem izpitu morajo kandidati izdelati dve praktični nalogi, ki ju določi predsednik sporazumno s člani komisije iz predmetov, naštetih za ustni izpit. Pismeni izpit traja nepretrgoma štiri ure. Kandidati smejo uporabljati vse potrebne zakone in uredbe. Izpit nadzira eden izmed članov komisije.
§ 6.
Predmeti ustnega izpita so:
a) za uradnike s popolno srednješolsko ali nje) enako izobrazbo:
1. zakon o državnem računovodstvu in o glavni kontroli;
2. blagajniški predpisi;
3. trgovska korespondenca, trgovsko dvostavno knjigovodstvo, temeljni pojmi kameralističnega knjigovodstva in blagoznanstva;
4. ustava in zakon o nazivu in razdelitvi kraljevin« na upravna področja;
5. zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih;
6. zakon o uradnikih;
7. najvažnejše določbe zakona o notranji upravi,
zakoua o banski upravi in zakona o občnem upravnem postopku;
8. najvažnejše določbe zakona o posrednih in neposrednih davkih s posebnim ozirom na družbeni davek in določbe zakona o taksah;
9. menični in čekovni zakon;
10. zakon o zavarovanju delavcev in pokojninskem zavarovanju;
11. najvažnejše določbe zakona o obrtih;
12. temeljne določbe carinskih predpisov in železniških tarif.
b) Za uradnike s fakultetsko izobrazbo:
1. vsi predmeti, navedeni pod točko a);
2. občni državljanski zakon s posebnim ozirom na obligacije;
3. splošni trgovinski zakonik, zakon o pridobitvenih in gospodarskih zadrugah in zakon o družbah z omejeno zavezo z vsemi postranskimi zakoni;
4. zakon o zavarovalnih pogodbah;	,	.	.
5. najvažnejše določbe zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah (civilni pravdni postopnih), zakona o izvršbi in zavarovanju in zakona o zemljiških knjigah;
6. nauk o narodnem gospodarstvu in finančna veda.
§ 7.
Pismene naloge in ustni odgovori se ocenjajo : odlično ,, prav dobro , . dobro : ih »slabo«.
§ 8.
Na podstavi pismenih nalog in ustnih odgovorov odloča komisija z večino glasov o uspehu izpita. Pri enakem številu glasov je odločilno mnenje predsednika.
Odločitev se mora glasiti, da je kandidat izpit napravil z . odličniinv, />prav dobrim ali .dobrim uspehom ali da izpita ni opravil.
Uspeh izpita se priobči kandidatu takoj. Če je izpit napravil, se mu izroči izpričevalo, ki ga podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar. Opravljeni izpit se vpiše v uslužbenski list.
§ »•
Pri ustnem izpitu se vodi zapisnik, v katerega se vpišejo kraj, dan izpita, imena in zvanja članov komisije, zapisnikarja in kandidata, pismene naloge in ustna vprašanja, njih poedine ocene in ocena izpita.
Zapisnik s pismenimi nalogami se hrani v arhivu kraljevske banske uprave.
§ 10.
Uslužbenci iz § 1. tega pravilnika, ki imajo že 5 let službe, a še niso opravili nobenega strokovnega izpita, ga morajo opraviti po tem pravilniku v teku šestih mesecev potem, ko stopi ta pravilnik v veljavo.
§ 11-
Določl.ie zakona o uradnikih glede strokovnih izpitov veljajo tudi tukaj.
S 12.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine:.
V Ljubljani, dne 6. marca 1935; I. No. 163/2.
Ban:
Dr. Dinko Puc s. r.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi ter v soglasnosti z gg. ministroma za finance in za trgovino in industrijo, ki sta dala soglasnost z razpisom z dne
21.	januarja 1933, 1. br. 2081. odnosuo z dne 12. februarja 1935, i. br. 1960, odobrujem prednji osnutek pravilnika o opravljanju strokovnega izpita banovinskih
uradnikov pri banovinskih pridobitnih podjetjih in banovinskih uradnikov z ekonomsko gospodarsko izobrazbo pri kraljevski banski upravi Dravske banovine.
Ministrstvo za notranje posle, upravni oddelek III., v Beogradu, dne 15. februarja 1935; III. br. 5883.
Minister za notranje posle:
V.	Popovič s. r.
165.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
II.	No. 6132/1.
Občina Pragersko v srezu mariborskem desni breg [»obira v proračunskem letu 1934./35. nastopne občinske davščine:
1. 85°/o (osemdeset pet %no) doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1	vina	Din	100'—,
b) od	100 I	vinskega	mošta Din	100'—,
c) od	100 1	piva	Din	50'—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15'—,
f) od prašičev Din 10'—.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10-—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. marca 1935.
II.	No. 7170/1.
Občina Kaka v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1935./30. nastopne občinske davščine:
1. 95% (devetdeset pet %no) doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 40'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5’—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom Din 10'—,
f) od goveda pod 1 letom Din 5'—,
g) od prašičev Din 5'—,
h) od drobnice Din 5'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30'—.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. marca 1935.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska iu zalaga liskama Merkur d. d. » Ljubljani; njeu predstavnik: Qlmar Milialek s Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 22. kosu VI. letnika z dne 16. marca 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 1100/8. '	691
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. februarja do 28. februarja 1935.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje
H.	br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
a	o_ §1	•N	
■S		2	
o	«•5 7. °	M	o
		O	
o_
12
st vt
o*
Skupina tifnznib bolezni.
Celje 			1	—	—	—	1
Kočevje 		 , , .	l	—	1	—	—
Konjice 		 ,	1	—	1	—	—
K rško ..........	1	—	—	—	1
Litija		2	—	—	—	2
Ljubljana (mesto) . ..	2	—	—	—*	2
Ljutomer			2	—	—	—	2
Maribor desni breg . .	1	—	1	—	—
Prevalje		2	1	—	—	3
Vsega . .	13	1		—	11
Griža. — Dysenteria.					
Dolnja Lendava ,, ,.	1	—	—	—	1
Ljutomer 			1			—	—	1
Murska Soboto		1	—	—	—*	1
Vsega . .	3		—	-	3
škrlatinka. — Scarlafina.					
Celje	1	2	1	—	2
Dolnja Lendava . , , »	2	—	—		2
Kranj ....	G	—	—		G
Ljubljana (srez) ,.,.	1	o	1		2
Ljubljana (mesto) . , »	G	3	—	H	9
Ljutomer		 »	4	—	2		2
Maribor desni breg ,,	1	—	—		1
Murska Soboto .....	3	—	3		—
Novo mesto .......	8	—	3		—
Ptuj . ..........	2	—	1		1
Radovljica				8	—	2	—	G
Vsega ..	37	7	18	—	31
Ošpice. — Morbilli.					
Brežice 			5	1	—	—	G
Celje (mesto) ......	1	1	—	—	2
Gornjigrad 		l	—	—	—	1
Litija ............	2	1	—	—	3
Novo mesto		10	38	10	—	38
Vsega . .	19	41	10	—	50
Sen. — Erysipcla9.					
Brežice 		1	1	—	—	0
Kranj				—	2	—	—	2
Konjice 		 .	1	1	1	—	I
Litija . 			1	, —'	—	—	1
Ljubljana (mesto) . , .	1	1	—	—	2
Ljutomer			—	1	—	—	1
Maribni desni hr- u . .	1	1	—	—	2
Maribor levi oren , .	3		2	~	1
Maribor (mesto) ....	t	—	I	—	—
Novo mesto		2	. —	1	—	1
!'ovenjgradec		1	—	1	—	—
smatje pri Jelšah . . .	1	—	--	—	1
.Vsega ..	13	C		—	14
Srez
* M °
D O *
Da vica. — Diphteria et Cronp.
n «•••■• • « • • •
Brežice Celje . .
Črnomelj
Kamnik .........
Kranj
Kočevje Krško Litija .
Ljubljana (srez) . . . Ljubljana (mesto) . ,
Ljutomer ............
Maribor desni breg . Maribor levi breg . . Maribor (mesto) .. .
Metlika  ........  •	»
Novo mesto .. • • 4. Prevalje ««*.««».»
Ptuj............
Slovenjgradec ......
Šmarje pri Jelšah ...
1					_	1
2	—	1	—	2
1	—		—	—
2	—	■—	—	2
'4	3	—	—	7
1	2	1	1	1
1	—	1	—	—
8	1	1	1	7
9	2	5	—	C
12	1	4	—	9
4	1	—	—	5
4	—	o	—	2
4	1	—	1	4
5	—	5	—	—
—	1	—	—	1
1	—	—	—	1
G	2	1	—	7
2	—	1	—	1
—	1	—	—	1
1	—	—	-—	1
68	13	22	3	58
Vsega . .
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Prevalje . 			1	-	-	-	1
Vsega . .	1	-	-	-	1
Krčevita odrevenelost -		- Tetanns.			
Celje (mesto)			l	—	—	1
Rnmoik			1	—	1	—
Vsega . .	-	2	-	J	
Otročična vročica. — pnerperalis.		Sensig			
Litija ...........	2	—	1	—	1
Ljubljana (srez) ....	—	1		1	—
Maribor levi breg . . .	o	—	1	—	1
Vsega . . j 41 1 Hripa. — Grippe.			2	1	2
Celje (mesto)		—	1	—	—	1
Kamnik .........	—	1	1	—	—
Kranj ...........	' _	3	—	—	3
Ljubljana (mesto) . ..	—	4	—	—	4
Maribor (mesto) ....	46	130	72	—	104
Murska Sobota . .. * .	2	—	—	—	2
Ptuj (mesto)		—	4	—	—	4
Vsega . .	48	143	73	—	118
Ljubljana, dne 4. marca 1985.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
*
III.	No. 2527/1.	708
Izkaz
živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine
po stanju z dne 11. marca 1935.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natis-
njena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami: kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Steklina:
Maribor 1- br.: Sv. Marjeta ob Pesnici (Dragučova 1 dv.). — Ptuj: Podlehnik 1 dvorec.
Garje konj:
Novo mesto; Trebnje (Dol. Dobrava 1 dv.).
Mehur časti izpuščaj:
Maribor 1. br.: Sv. Lenart v Slov. gor. 1 dvorec.
Svinjska kuga:
Črnomelj: Adlešiči (Griblje 1 dv.). Črnomelj okolica (Loka 4 dv.). Gornji grad: Solčava (Solčava 8 dv.). Krško: Radna 1 dv., Čatež (Krška vas 1 dv.), Št. Rupert (Bistrica 1 dv.). — Litija; Št. Vid pri Stični (št- Vid 1 dv.). — Maribor d. br.: Rače (Rače .1 dv.). — Metlika: Gradac (Cerkviše 1 dv., Kra-sinc 13 dv.). — Prevalje: Prevalje (Farna vas 2 dv.) — Ptuj: Ivanjkovci (Ivanjkovci 1 dvorec).
Kraljevska banska nprava DravsKe banovine v Ljubljani,
dne 11. marca 1935.
*
703-3-1
VII.	No. 6271/1.
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu dobavo naslednjih banovinskih kolkov:
500.000	kom. po Din
1,000.000
1,000.000
600.000
500.000
600.000
300.000
200.000 50.000 100.000
0-25,
0-50,
1—,
o—
- I
O.
'> —>
5* , 10-, 20—, 50—, 100—.
Dobavo je izvršiti Iranko blagajna kraljevske banske uprave.
Licitacija se bo vršila v petek, dne 29. marca 1935 ob 11. uri dopoldne v sobi štev. 21 banske palače, Bleivveisova cesta 10.
Pravilno kolkovane ponudbe v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika ir. označba ^Ponudba za dobavo banovinskih kolkov«, je vložiti po pošti, osebno ali pa po pooblaščencu najkesnoje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbeue komisije. Ponudnik mora položiti najkes-neje 1 uro pred pričetkom licitacije kavcijo v iznosu 5% skupne vrednosti ponudene dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Ponudbi, mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o zdražiteljski spo-
solmosti. Ponudnik mora izrečno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da nanjo pristane. Nadalje je navesti rok, do katerega se more dobava izvršiti.
Natančnejše informacije dobe interesenti pri finančnem oddelku kraljevske banske uprave.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. marca 1933.
Namestnik bana;
pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
•j.
II.	No. 7095/1.	685
Razglas.
Za delomržne/e in izkoriščevalce občinskih podpor so proglašene v drugih banovinah naslednje osebe;
Bišfevie šebib, rojen 1913, iz TShzle, pristojen v občino Stari Majdau, srez. Sanski Most; Prodan Nikola, Biberdžie Stana in Kovačevič Darinka, vsi iz Vranjske, pristojni v občino Divin, srez Bileča. Vujovič Blagoje, iz Simiove, Mi-lidragovič Mirko, iz Vranjske, Popara Hinka, iz Simiove, Jakupovič liašim, iz Fatnice in Jakupovič Salik, iz Fatnice, vsi pristojni v občino Divin, srez Bileča; Malnar Štelica, rojena 22. aprila 1908 v Zakrajcu, pristojna v občino Brod na Kupi, sre/. Delnice; Arbanas Stjepan, rojen 1889. v Kaludjerovcu, Crnkovič Josip, rojen 1914. v Semiču in Grivičič Jure, rojen 1883. v Konjskem brdu, vsi pristojni v občino Pe-rušič, srez Perušič; Pavlič Nikola, rojen! 1899 v Velikem Brdu, pristojen v občino Popovaea, srez Kutina. Zarič Dragotin, iz Kalenderovaca, star 21 let; Zarič Milan, iz Kalenderovaca star 28 let, Grgič lv»n, iz Teti me, star 28 let, Zarič Lazar, iz Kalenderovaca, star 28 let, Valenta Franjo, iz Miškovaca, star 25 let, in Davidovič Milan, star 27 let, vsi pristojni v občino Dervmta (selo), srez Derventa.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. marca 1935.
V. No. 2147/2.	"	661—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za obnovitev centralne kurjave v gluhonemnici v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. marca 1935 ob 11. uri dop.
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku, soba št. 37.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 310.178‘64.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. uiarca 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Os 3,34—5.
Sklep.
711
Na predlog Markiča Janeza, posestnika v Žiganji vasi št. 3, kot skrbnika Jar.eza Jesenka, posestnika istotam št. 12, in njegovega kuranda Janeza Jesenka se razveljavlja sklep sreskega sodišča v Tržiču z dne 30. novembra 1918, opr. št, P 8/19—2, s katerim je bil Janez Jesenko, 47 let 6tar, pristojen v občino Križe, samski, posestnik v Žiganji vasi št. 12, zaradi zapravljivosti omejeno preklican, ter se preklic dvigne.
Stroške razveljavitvenega postopka mora trpeli Jesenko Janez.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 6. marca 1935.
*
P 93/35.
Oklic.
Tožeča stranka dr. Leinmuller Ivan in Berta, posestnika v Kapfenbergu, Feldgasse, Avstrija, ki jo zastopa Men-hart Maks, notarski namestnik v Maren-bergu, je vložila proti toženi stranki: upnik imovine Kienhofen, imovina Octaval-Masse, radi priznanja zastarelosti vkujiženih terjatev in dovolitve izbrisa v vi. št. 33, k. o. Marenberg no. trg, tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 4. aprila 1935 ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja za kuratorja a. a. doktor Winterhalter Ivan, odvetnik v Ma-renbergu, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca,
Sresko sodišče v Marenbergu, odd. L,
dne 28. februarja 1935.
P 94/35.
*
Oklic.
<31
Tožeča stranka <dr. Leinmuller Ivan in Berta, posestnika v Kapfenbergu, Feldgasse 4, Avstrija, ki jo z istopa Menhart Makso, notarski namestnik v Marenbergu, je vložila proti toženi stranki: Schmitt Feliks, neznanega bivališča, radi priznanja zastarelosti vkujiženih terjatev in dovolitve izbrisa v vi. št. 33, k. o. Marenberg no. trg, tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 4- aprila 1935 ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja zn kuratorja a. a. doktor VVinterhalter Ivan, odvetnik v Maren-borgu, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Marenbergu. odd. I., dne 28. februarja 1935.
I O 89/35-1.	629—2-2
Oklic, s katerim se sklicu* jejo zapuščinski upniki.
Janič Maks, pekovski mojster in posestnik na Babnem, je umrl dne 17. januarja 1935 na Babnem št. 6.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču do dne 1. maja 1933 ob 9. uri dopoldne v sobi št. 12 ustno ali pa do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, r.i-kake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi s plačilom napovedanih terjatev pošla.
Sresko sodišče v Celju, odd. I.,
dne 2. marca 1935.
Og 2'35—3.	698
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Kožar Janez, rojen 23. junija 1878 v Golcah 57 (obč. Sv. Krištof nad Laškim), pristojen v občino Loka pri Zidanem mostu, r. k., oženjen, nazadnje rudar v Hrastniku, je ob mobilizaciji leta 1914. odrinil z domobranskim polkom št. 26 na rusko fror.to ter od konca leta 1914-o njem ni nobene vesti več.
Ker je pctemtakcm smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v sir’-slu § 24., št. 2., o. d., se uvaja na prošnjo njegove žene Kožar Emilije, poljske delavke iz Kremena št. 3, obč. Boštanj, postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izdaje poziv, da se o p°' grešanem porcča sodišču.
Kozar Janez se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 15. aprilu 1936 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. IIL,
dne 8. marca 1935.
Gg 9/35—4.	735
Amortizacija.
Na prošnjo Kajzerjeve Ivane, pos. žf* ne, Tomačevo št. 7, se uvaja postopaj1,.!® za amortizacijo dveh hranilnih knjižil ki jih je prosilka baje izgubila, ter *e njih imetnik pozivlje, da uveljavi te-kom 6 mesecev po razglasu svoje pra' vice, sicer bi se po poteku tega roK® proglasilo, da sta hranilni knjižici bre* moči.	,
Oznamenilo: Hranilni knjižici K*ne' sl;© posojilnice ljubljanske okolice Ljubljani št. 39259, s saldom dinarje 31.983-50, in št. 39-260, s saldom dinarjev 4.292-71, obe glaseči se ua i111 Valentina Kajzerja.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. I
dne 8. marca 1935.
*	72	0
Og 13/35-4.
Amortizacija.
Na prošnjo Lorger Ane, vdove v M riboru, Praprotnikova ul. 30, se u',jje postopanje za amortizacijo branJ
knjižice Mestne hranilnice v Mariboru št. 13.069, glaseče se na ime Lorger Ana, s saldom Din 5000-—, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se njen imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Okrožno sodišče \ Mariboru, odd. III,,
dne 12. marca 1935.
1 492/34-9.
*
/10
Ustavitev dražbenega postopanja.
Zahtevajoča stranka: Anton Košir, posestnik in trgovec, Kovor 10, ki ga zastopa Svetlič Janko, notar v Tržiču.
Zavezana stranka: Ivan Miklavčič, Posestnik in čevljarski mojster, Hušica štev. 1.
Radi Din 20.000*— s pp.
Pri dražbi dne 1. marca 1935 se ni stavila nikaka ponudba. Zaradi tega se s sklepom podpisanega sodišča op. št. I 492/34—1 dovoljeno dražbeno postopanje ustavlja v smislu § 151. i. r.
Pred potekom pol leta od dneva dražbenega nareka se ne more na novo predlagati uvedba dražbenega [Dostopanja.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 1. marca 1935.
1 90
*
/12
Ustavitev dražbenega postopanja.
Zahtevajoča stranka; Kuhar Marija, Prevžitkarica, Sp- Duplje 2, ki jo zaklopa dr. Igo Šilar, odvetnik v Kranju.
Zavezana stranka: Rakove Anton, posestnik, Sp. Duplje.
Radi Din 3315*50 s pp. •
Pri dražbi dne 8. marca 1935 se ni stavila nikaka ponudba. Zaradi tega se s sklepom podpisanega sodišča op. št. I 80/34—22 dovoljeno dražbeno postopanja ustavlja v smislu § 151. i. r.
Pred potekom pol leta od dneva dražbenega naroka se ne more na novo Predlagati uvedba dražbenega postopanja.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 8. marca 1935.
I 1654 34-8.
*
709
Dražbeni oklic.
Dne 6. aprila 1 9 3 5 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču 'Z,sobi St. 6 dražba nepremičnin: zem-liška knjiga Ten Miše, vi. št. 1.
Cenilna vrednost: Din 3.854*—.
Najmanjši ponudek: Din 1.977*—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe.
Priglasili sodišču najpozneje pri draž-^netn naroku pred začetkntji dražbe. ®!Pp' bi se ne mogle več uveljavljati ?.®de nepremični!' ■ *kodo zdražitelja, 1 Je ravnal v dobi l vei i.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 2. marca 1935.
*
I 1215/34-
729
Dražbeni oklic.
Dne 9. aprila 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Andrenci, vi. št. 44.
Cenilna vrednost: Din 47.982*90.
Vrednost pritikline: Din 1610*—.
Najmanjši ponudek: Din 33.062*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor.,
dne 27. februarja 1935.
*
I 986/34—8.	'	728
Dražbeni oklic.
Dne 9. aprila 1935 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brengova, vi. št. 49, 204 in 318.
Cenilna vrednosl: Din 30.986*20.
Vrednost pritikline: Din 40*—.
Najmanjši ponudek: Din 20.685*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor.,
dne 27- februarja 1935.
*
f 979/34—9.	727
Dražbeni oklic.
Dne 9. a prija 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Osek, vi. št. 76, 37, 123 in 131.
Cenilna vrednost: Din 6.775*75.
Vrednost pritikline: Din 414*—.
Najmanjši ponudek: Din 4.800*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 27. februarja 1935.
1 1034/34—6.	726
Dražbeni oklic.
Dne 1 o. aprila 1935 ob d e s e -1 i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lokavci, polovico vi. št. 58 in 65.
Cenilna vrednost: Din 5765*—.
Najmanjši ponudek: Din 3843*32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor.,
dne 2. marca 1935-
l 1102/34’— 9.
*
730
Dražbeni oklic.
Dne 16. aprila 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Partinje, vi. št. 37, Sp. Porčič, vi. št. 252 in Selce, vi. št. 183.
Cenilna vrednost: Din 64.973*20.
Vrednost pritikline; Din 245*—.
Najmanjši ponudek: Din 43.480*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart \ Slov. gor.,
dne 1. marca 1935.
I 1248 34.	705
Dražbeni oklic.
Dne 18- aprila 1935 dopoldne ob pol <1 e vet ih bo pri pod pisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Domžale, vi. št. 181, hiša št. 16 v Domžalah z gospodarskim poslopjem.
Cenilna vrednost: Din 128.460*—.
Najmanjši ponudek: Din 70.640*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 8. marca 1935.
*
I 48/35—6.	715
Dražbeni oklic.
Dne 18. aprila 19 3 5 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mlaka, Vi vi. št. 76; Moste, % vi. št. 411; Križ, b vl. št. 45, hiša z zemljišči.
Cenilna vrednost: Din 17.280’—.
Vrednost pritikline; Din 1.010’—.
Najmanjši pomtdek: Din 11.510-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 8. marca 1985.
H*
1 V 3088 82-71.	690
Dražbeni oklic.
Dne 19. aprila 1 933 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin: k. o. Črnuče, vi. št. 108, v cenilni vrednosti: Din 837.791’—; k. o. Črnuče, vi. št. 161, Din 18.720’—; k. o- Črnuče, vi. št. 228, Din 175.283’—; k. o. Črnuče, vi. št. 235, Din 83.842’—; k. o. Črnuče, vi. št. 240, Din 4.554-—; k- o. Črnuče, vi. št. 312, Din 782.283’—; k. o. Črnuče, vi. št. 326, Din 76.670’—, k. o. Črnuče, vi. št. 844, Din 4.020-—.
Prodaja se bo vršila po skupinah kot gospodarskih enotah, predlaganih p) izvedencih in končno za vse nepremičnine skupaj kot eno gospodarsko enoto in obvelja, kar bo ugodnejše.
Skupna cenilna vrednost s pritiklinami vred znaša: Din 1,737.275’—.
Najmanjši ponudek: Din 1,171.318’—.
Vrednost pritikline: Din 294.420-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ua uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 21. februarja 1985.
*
V I 4503 34—9.	668
Dražbeni oklic.
Dne 19. aprila 1935 ob deve-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiša št. 78 in 57 sedaj mizarska delavnica v Dravljah s kozolcem, vodnjakom, šupo, podstreškom, dvema travnikoma in njivo, zemljiška knjiga k. o. Dravlje, vi. št. 881.
Cenilna vrednost: Din 132.452’—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 88.802’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe.
{e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-»enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več. uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega aodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 15. februarja 1983.
I 898,34—10.	716
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. aprila 1935 ob poide v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Pokoše, vi. št. 84, sestoje-čih iz stanovanjske hiše, vrta, njiv, travnika in pašnika.
Cenilna vrednost: Din 18.990’—.
Najmanjši ponudek: Din 12.660’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 8. marca 1935.
«$•
1 V 1363/84—32.	664
Dražbeni oklic.
Dne 24. aprila 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin I. hiša v Jenkovi ul. št. 20 z drvarnico, II. stavbna parcela št. 51 I. zemljiška knjiga k. o. Sv. Peter, predmestje II. del, vi. št. 107.
Cenilna vrednost: I. skupina: dinarjev 188-715’—; II. skupina: dinarjev 252.000’—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: I. skupina: dinarjev 188.713’—; II. skupina: dinarjev 252-000—;
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 31. januarja 1935.
•j*
IV I 161834—14.	680
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. aprila 1 9 33 ob desc-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba tretjine repremičniu: zemljiška knjiga 1. Koroška vrata, vi. št. 87,
2.	Koroška vrata, vi. št. 162, 184.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 16.991'83, ad 2. Din 237.583’38.
Vrednost pritikline: Din 5.398’—, ki je zgoraj že upoštevana.
Najmanjši ponudek: ad L Din 11.328, ad 2. Din 158.390--.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
yresko sodišče v Mariboru, dne 28. februarja 1935.
IV I 4247/34-8.	672
Dražbeni oklic.
Dne 26. aprila 1935 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Lovrenc, vi. št. 66.
Cenilna vrednost: Din 295.770-85.
Vrednost pritikline: Din 14.500—, ki je zgoraj že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: Din 197.180’30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ua uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 25. februarja 1935.
*
I 63,33—28-	681
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. aprila 1 98 3 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Viševk, vi. št. 48: Babno polje, vi. št. 30 in 64; Pudob, vi. št. 45, 46, 50, 93.
Cenilna vrednost: Din 177.290’—.
Najmanjši ponudek: Din 115.179’—.
Po izvršeni skupinski dražbi se bodo prodajale |>osamezne parcele.
Vadij znaša 10% cenilne vrednosti.
Pravice, ki oi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Sresko sodišče v Ložu,
dne 27. februarja 1933.
*
I 706 34-12.	679
Dražbeni oklic.
Dne 9. maja 1 983 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križe, vi. št. 173 in 306 t<3' Vr vložka 119, d. o. Križe.
Cenilna vrednost: Din 59.125-85.
Vrednost pritiklino: Din 4105’—.
Najmanjši ponudek: Din 39.417’25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja11 glede nepremičnin v škodo zdražitelja’ ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbe1'1 oklic, ki jp nabit na uradni deski tegJ sodišča.
Sresko sodišče v Koljem,
dne 9. marca 1935.
I 50,35—7.	713
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1 935 dopoldne oh devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krvava peč, vi. .št. 202.
Cenilua vrednost: Din 1..457-—.
Vrednost pritikline: Din 35'—.
Najmanjši ponudek: Din 993'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče Vel. Lašče, dne 11- marca 1933.
Vpisi v trgovinsKi register.
Vpisala se ie na«' ona iirin a. .
241.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28- februarja 1935. Besedilo: Mlekarna Turjak, Lili Novv. Obratni predmet: nakup in prodaja mleka, mlečnih izdelkov, slaščic, kruha ir. vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Imetnik: Lili Nov v. trgovka v Ljubljani, Stari trg št. 11 a.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. septembra 1934.
Rg A VII IGO 1.
Vpjsale so so Izpremembe in dodatki pri nastopnih I i r -m a ti:
212.
Sedež: Kulovec.
Dan vpisa: 28- februarja 1935. Besedilo: Grajsko kolovška lesna industrija Feliks Stare.
Izbriše se javni družabnik Stare Feliks, vpiše pa nova družabnica Fabjančič Dora, roj Stare, soproga železniškega uradnika iz Rupevčvrha.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL,
dne 27. februarja 1933. l!g A VII 112/5.
*
243.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 28- februarja 1935. Besedilo: »Saša« slaščičarna in tovarna kjjnditov, keksov, peciva itd., Kocbek 'ktor in drug.
, Sedež firme odslej: Ljubljana, Vidovdanska cesta 1, slaščičarna in izdelovalca pa v Kranju, Mestni trg št. 18.
. Besedilo firme odslej:	Saša	javna
‘'Sorska družba Kocbek Viktor in drug,
slaščičarna in izdelovanje kanditov in čokolade.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III,,
dne 27. februarja 1933.
Kg A VII 133,2.
*
211.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28- februarja 1935.
Besedilo: Donava—Sava—Jadransko morje železniška družba (preje Južna železnica), reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo.
Izbriše se član upravnega sveta Rene Lisic, vpiše pa član upravnega sveta dr. Dreyfus Robert, upravni svetnik v Parizu.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. februarja 1933.
Rg B III 10/13.
*
215.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28- februarja 1935.
Besedilo: »Export« komanditua družba za mednarodne transporte — lastnik A. Suša.
izstopil je osebno jamčeči družabnik Suša Anton, vstopila pa osebno jamčeča družabnica Peiuthor Erna, trgovka, v Ljubljani, Metelkom ulica 3.
Besedilo odslej: ;>Export« komanditua družba za mednarodne transporte — lastnica Erna Peiuthor, Ljubljana.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. februarja 1935.
Rg A VI 103,6.
*
246.
Sedež: Ljubljana.
Dan.vpisa: 28- februarja 1935.
Besedilo: Tovarna metla, družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 21. februarja 1935 se je izpremeuila družabna pogodba v točki »Petič«.
Družba ima enega ali več poslovodij. A ko ima družba enega poslovodjo, zastopa družbo pravnoveljavno sodno in izvensodno poslovodja sam in podpisuje firmo družbe poslovodja sam na ta način, da pristavi pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme poslovodja sam lastnoročno svoj podpis. Ce ima družba dva ali več poslovodij, zastopata družbo pravnoveljavno sodno in izvensodno po dva poslovodji skupno kolektivno in podpisujeta firmo družbe po dva poslovodji skupno kolektivno na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavita po dva poslovodji kolektivno svoja lastnoročna podpisa.
Izbrišeta se poslovodji Heinrihar Fran, ml. in Milavc Franc, vpiše pa poslovodja Jelenič Jernej, industrialec v Ljubljani, Stara pot št. 1.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. HI-,
dne 27. februarja 1933.
Rg C li 114/17.
217.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 6. marca 1935.
Besedilo: Stavbeno podjetje Hočevar, družba z o. z.
Besedilo sc izpreminja tako, da se namesto besede »Stavbeno« vpiše beseda Zidarsko - podjetje Hočevar d. z o. z.; pri obratnem predmetu pa se črtajo besede: ; nakupuje zemljišča, jih parcelna in prodaja na drobno«.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 6. marca 1935.
Fi 27/35 — Reg. C II 11/2
Izbrisale so se nastopne firme:
248.
Sedež: Gradec pri Litiji.
Dag izbrisa,- 28. februarja 1935. Besedilo: Marija Brežan.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1933.
Rg A II 193/3.
*
249.
Sedež: Kočevje št. 10.
Dan izbrisa: 16. februarja 1935. Besedilo: Janez (Johann) Verderbcr. Obratni predmet: gostilna.
Imetnik firme: Janez Verderber, gostilničar v Kočevju št. 10.
Zaradi smrti imetnika.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. februarja 1935- •
Fi 22/35 - Pos I 143/2.
*
250.
Sedež: Kočevje št. 115.
Dan izbrisa: 16. februarja 1935. Besedilo: Jožef (Joscf) Verderber. Obratni predmet: gostilna.
Imetnik firme: Jožef Verderber, gostilničar v Kočevju.
Zaradi smrti imetnika.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. februarja 1935-Fi 23/35 — Pos I 144/2.
*
251.
Sedež: Krško št, 125.
Dan izbrisa: 28. februarja 1935. Besedilo: Avtomobilna družba Globočnik & Kastelic.
Obratni predmet: prevažanje oseb z avtomobili.
Družbena oblika:	javna	trgovska
družba od 5. septembra 1913.
Družabnika: Ivan Globočnik na Dobravi pri Kostanjevici in Edmund Kastelic v Kandiji.
Zaradi opustitve obratovanja.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II..
dne 28. februarja 1935.
Fi 222/34 — Reg A 1 74/2.'
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
252.
Sedež: Kandija.
Dan vpisa: 2. marca 1965.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico v Kandiji r. z. z n. z.
Izbriše se Francetu Mervarju, tajniku in blagajniku dne 2. maja 1910 podeljena prckura.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II..
dne 2. marca 1935.
Fi 19/3-5 — Zadr. I 55/65.
*
253.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28- februarja 1935. Besedilo: Društvo prvih ljubljanskih postreščkov, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelstva Ogrinc Jožef, Starčnik Ivan in Golob Alojzij, vpišejo pa člani načelstva: Novak Franc, postrešček št. 5; Ostanek Franc, postrešček št. 15, in Cimerman Alojz, postrešček št. 6, kot blagajnik, vsi v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1935.
Zadr. II 47/70.
*
251.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28- februarja 1935. Besedilo: Konzumna zadruga za Ljubljano in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Friškovec Luka, vpiše pa član načelstva Ajdišek Marija, gospodinjska pomočnica v Ljubljani VII, Medvedova cesta 36.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1935.
Zadr. X 390/4.
*
255.
Sedež: Mislinje.
Dan vpisa; 12. marca 1935.
Besedilo: t*ašniška in gozdna zadruga v Mislinjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 2. februarja 1935 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: načelstvo.
Likvidacijska fir.ma:	Pašniška	^	in
gozdna zadruga v Mislinjah v likvidaciji, ki jo podpisujeta dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodiščo v Celju, odd. I., dne 12. marca 1935.
Zadr. IV 20/7.
*
256.
Sedež: Ribnica.
Dan vpisa: 20. februarja 1935. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Ribnici z okolico, r. z-z n. z.
Izbrisali so se načelstveni člani Grebenc Franc, Škrabec Janez in Malešič Anton, vpisali pa novoizvoljeni člani načelstva Burgar Ludvik, klepar v Ribnici št. 158, Bolha Janez, posestnik v Goriči vasi št. 3 in Klun Janez, lesni trgovec in posestnik v Ribnici št. 212. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.. dne 20. februarja 1935.
Fi 24/35 — Zadr. III 136/6.
Sedež: Sodražica.
Dan vpisa: 6. marca 1935.
Besedilo: Posojilnica za Sodražico ter okolico v Sodražici, r. z. z n. z.
Izbrisala sta se načelstvena člana Ivanc Evgen in Lovšin Rudolf.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 6. marca 1935.
Fi 26/35 — Zadr. I 37/39.
Konkurzni razglasi
258.
St 6/35-2.	734
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Novaka Ivana, posestnika in mizarja v Vižmarjih 65.
Konkurzni sodnik Avsec, Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Hlebec Anton, postajni načelnik v pok. v Št. Vidu n/Lj.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 27. marca 1935 ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 20. aprila 1935. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 24. aprila 1935 ob 9. uri v sobi št. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. marca 1935.
*
259.
St 2 35—10.	686
Odprava konkurza.
Prezadolžeuec Leuassi Julij, lastnik tvrdke »Prilika« v Ljubljani, Kersnikova 7.
Konkurz, ki jo bil razglašen s sklepom opr. štev. Št 2/35—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odstavek 2., k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 6. marca 1935.
*
260.
Por 3/35-3.	722
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Žmavca Franca, trgovca z mešanim blagom v Gornjem gradu.
Poravnalni komisar; dr. Novak Andrej, starešina sreskega sodišča v Gornjem gradu.
Poravnalni upravnik: dr. Mejak Ervin, odvetnik v Gornjem gradu.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Gornjem gradu dne
17.	aprila 1935 ob pol enajstih.
Rok za oglasitev do 10. aprila 1935. Okrožno kot por. sodišče v Celju, odd. L, dne 12. marca 1935..
*
261.
Por 5/35-27.	723
Oklic.
Poravnalna stvar Vrhovnik Neže, posestnice in lastnice mlekarne v Trzinu št. 147.
Ker pri poravnalnem naroku dne 12. marca 1935 poravnava ni bila dosežena in je dolžnica svojo poravnalno pdnud-bo predrugačila tako, da nudi upnikom 50% poravnalno kvoto, se določa pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 nov poravnalni narok na dan 27. marca 1935 ob 10. uri.
K temu naroku se pozivajo vsi upniki, ki na prvem naroku niso bili prisotni. Upnik, ki bi jc novemu naroku ne prišel in je svojo terjatev v redu prijavil, se bo smatral, da glasuje za svojo terjatev proti poravnavi.
Upniki, ki doslej svojih terjatev niso prijavili, lahko to store še do vštev-ši 21. marca 1935 pri podpisanem sodišču pismeno ali ustno na zapisnik.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. L, dne 12. marca 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 174/3—F.	671
Razglas
o I. ustni licitaciji za dobavo gramo*11 za državni vesti št. 2 in 51 v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju.
V smislu odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 2. marca 1935,
V.	No. 62 8—24, razpisuje tehnični razdelek v Kranju na podstavi čl. 86. J° 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih izpre-mernb, odnosno pravilnika, natisnjeneg*'1 v jSlužbenjh novinah« z dne 16. februarja 1922 in pravilnika, natisnjenega v
Službenih npvinah« z dne 25. novembra 1921, prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza, in sicer za tele proge:
Državna cesta št. 2:
1. za progo km 634 do 638 predpisanega gramoza iz kamenoloma Vikarče: 450 m v proračunskem znesku Din 40.050'-—’
2. za progo km 638 do 642 iz Hočevarjeve jame; 400 m3 v proračunskem znesku Din 16.000--:
3. za progo km 642 do 645 iz Savskega produ: 350 m3 v proračunskem *l,e' sku Din 14.000'—;
4. za progo km 615 do 648 iz gram0 ' niče Polica: 300 m3 v proračunskem zn ' sku Diu 12.000'-;
5. za progo km 648 do 657'5 iz gramoznic Naklo, Bistrica in Gobovec: 580 m3 v proračunskem znesku Din 23.200-—;
6. za progo km 657-5 do 664 iz gramoznic Posave, Martinski klane in Po-dovnica: 430 m3 v proračunskem znesku Din 17.200-—;
7. za progo km 664 do 665 iz proda Zgoša: 28 m3 v proračunskem znesku Din 1.120-—;
8. za progo km 665 do 674 iz gramoznice Pod Brunkom in Begunščice: 300 m3 v proračunskem znesku Din 12.600;
0. za progo km 674 do 678 iz gramoznice Potoki: 150 m3 v proračunskem znesku Din 6-750-—;
■ 10. za progo 678 do 687 iz Savskega proda pri Javorniku: 320 m* v proračunskem znesku Din 12.800'—;
11. za progo 687 do 695 iz Savskega proda Dovje in Mojstrana: 280 m3 v proračunskem znesku Din 11.200-—;
12. za progo 695 do 698 iz proda na Klancu; 90 m* v proračunskem znesku Din 3.600-—;
13. za progo km 698 do 703 iz proda reke Save in potoka Hladnika: 140 m3 v proračunskem zneska Din 5.600-—;
14. za progo km 703 do 709.909 iz gramoznic Suhi plaz in Hladnikov potok: 125 m3 v proračunskem znesku Din
5000—.
Državna cesta št. 51:
1. za progo km 0-0 do 5 iz gramoznice Bistriški prod: 300 m3 v proračunskem znesku Din 12.900-—;
2. za progo km 5 do 11 iz gramoznice Prapreče: 370 m3 v proračunskem znesku Din 15.910-—;
3. za progo km 11 do 21-920 iz gramoznic Balant. Mozirjevc, Lajbno korito, ‘Suhi plaz in Zelenica: 300 m3 v proračunskem znesku Din 12.000-—.
Pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev dobivajo interesentje v uradnih Urah v pisarni tehničnega razdelka v K ranju.
Dobava se mora brezpogojno izvršiti do 30 septembra 1935. Tehnični razdelek si pridržuje pravico, da razpisano množino gramoza zviša ali .skrči, ne da bi to zvišanje, odnosno znižanje množine vplivalo na izlicitirano, odnosno odobreno ceno, odnosno da dobavo sploh Ukine. Licitacija se bo vršila:
a) za progo drž. ceste št. 2, km 634 do 664, dne 8. aprila 1935 v pisarni tehnič-Uega razdelka, s pričetkom ob 9. uri;
b) za progo drž. ceste št. 2, km 664 do 707-909, dne 9. aprila 1935 na županstvu na Jesenicah, s pričetkom ob
10.	uri;
c) za progo drž. ceste št. 51, km 0-0
do 21-920, dne 10. aprila 1935 na župam stvu v Tržiču, s pričetkom ob 915 uri prvo nrogo ter v četrturnih presledkih
za os ale proge v zgoraj navedenem redu.
Ponudniki ali njih pooblaščenci iu Uainestniki, ki morajo prinesti pismeno Pooblastilo, morajo priti k licitaciji ločno ob določenem času, ker se po zamiku licitacije novi ponudniki ne bodo Pripustili k licitaciji.
Vsak ponudnik, odnosno njegov namestnik mora podpisati pri licitaciji iz-
javo, da so mu znani vsi dražbeni in dobavni pogoji in da nanje v celoti pristaja. Kavcija v višini 10% proračunje-ne vsote za naše, odn. 20% za tuje državljane se mora položiti na dan licitacije do 9. ure dopoldne pri davčni upravi v Kranju, odn. v Radovljici v vrednostnih papirjih, odn. garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika o izvrševanju določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. Pred vložitvijo kavcije se mora ponudnik zglasiti v pisarni tehničnega razdelka, da se mu izroči nalog za davčno upravo za prevzem kavcije. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico in nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje mora ponudnik ob pričetku licitacije izročiti predsedniku licitacijske komisije.
Državnocestna uprava si pridržuje pravico oddati dobavo gramoza neglede na višino ponujenih vsot ter eventualno sprejeti ponudbo za dobavo predpisanega gramoza za poljubno cestno progo. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 7. marca 1935.
•j.
Štev. 544/1—35.	724
Razpis.
Uprava občine Kranjska gora razpisuje pogodbeno mesto občinskega zva-ničnika z začetno plačo Din 600'— mesečno.
Potrebna kvalifikacija:	2	razreda
srednje ali njej enake druge šole.
V smislu člena 8., točk 2., 3., 4., 5.,
7.,	8., 9., 10. in 11. uredbe o občinskih uslužbencih opremljene prošnje je vložiti na občinsko upravo v Kranjski gori tekom 15 dni po tej razglasitvi v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«. ,
Uprava občine Kranjska gora, dne 14. marca 1935.
jj*
Štev. 5232.	697
Razpis.
Razpisuje se mesto občinskega delovodje. Prosilci, vojaščine prosti, s šolsko izobrazbo, predpisano za občinske delovodje z uredbo kr. banske uprave, naj vlože prošnje v 14 dneh na upravo občine škocijan pri Mokronogu.
V Škorijar.u, dne 12. marca 1935.
Občina škocijan, srez krški.
*
Št. 123/35.	644-3-3
Razglas.
V skladu z nalogom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 19. februarja 1935, VI. No. 6055/1, in na podlagi zakona o državnem računovodstvu, finančnega zakona in § 76. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931, razpi-
suje podpisana uprava banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini v zakupno oddajo
restavracijo »Nova Švicarija« z dietetično kuhinjo.
Prostori za omenjeno podjetje bodo dani v najem na podstavi posebne zadevne pogodbe z delnim inventarjem.
Interesenti naj predlože najkesneje do 20. marca 1935 pri upravi zdravilišča Rogaška Slatina svoje pravilno kol-kovane ponudbe, ki morajo vsebovati:
a) višino ponudene najemnine,
b) vse osebne podatke (državljanstvo, domovinstvo itd.),
c) dokazilo o strokovni izobrazbi v smislu uredbe ministrstva za trgovino in industrijo o dokazu kvalifikacije za izvrševanje gostilniških podjetij II. br. 34.689/T z dne 6. oktobra 1934,
č) dokazilo o zadostni obratni glavnici,
d) potrdilo zdravniške blagajne o vplačanem vadiju v višini 10%> ponudene letne najemnine.
Z vadijem jamči ponudnik, da osta* ne v besedi do končne rešitve ponudb.
Zdraviliška uprava ni vezana pri oddaji na najvišjega ponudnika in prav tako si pridržuje pravico, lokale sploh ne oddati, ali pa zakupodajo vnovič razpisati.
Čas trajanja najemne dobe se določi v najemni pogodbi.
Rogaška Slatina, dne 4. marca 1935.
Uprava banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina.
*
702
Narodna banka kraljevine Jugoslavije
bo na podstavi sklepa petnajstega rednega zborovanja delničarjev Narodne banke izplačala za preteklo 1934. leto po kuponu št. 8 dividendo
Din 350-— (tri sto petdeset) po komadu.
Izplačevanje dividende se bo vršilo pri bančnih blagajnah: v centrali in pri podružnicah, pričenši od
12.	marca 1935. leta, in sicer na osnovi kuponov, uvedenih po aritmetičnem redu v spisek, ki se dobi pri bančnih blagajnah.
V Beogradu, dne 11. marca 1935.
Br. 53139.	Uprava
Narodne banke.
Razne objave
714 3-1
Dražbeni oklic.
Dne 28. marca 1935 ob d e ve* tih bo v pisarni podpisanega javnega notarja dr. Peterlina Maksa kot sodnega komisarja v Dolnji Lendavi, Glavna ulica 104, prostovoljna javna dražba nepremičnine, solastne Kocon Juliji, roj. Feher, pos. iz Doline št. 37, ter Feher Nikolaju in Heleni, pos., tam št. 80, zemlj. knjiga k. o. Dolina, vi. št. 627 (B 22, 23, 24, 35 b, c, č, 40). sesto-ječe iz pare. št. 20, hiša, dvorišče in
vrt, parma, za izklicno ceno 10-000 Din, izpod katere se ne bo prodajalo.
Vsak ponudnik mora pred početkom družbenega naroka položiti kot varščino 10% izklicne cene, t. j. znesek Din 10OO-— v gotovini ali tuzeinskili državnih papirjih ali drugih vrednostnih papirjih, v katere se po obstoječih predpisih smejo nalagati zneski varovancev, in to po kurzu na dan pred družbenim narokom.
Dražba se vrši zaradi prostovoljne zahteve lastnikov in zaradi tega ostanejo vsa bremena, torej tudi vknjižena zastavna pravica upravičencem nedotaknjena, neg led e na dražbeni izkupiček.
Najvišji ponudek se mora položiti v gotovini, in sicer polovica v dveh mesecih, ostanek pa tekom nadaljnjega meseca po dražbi, odnosno domiku. Kot varščina položena gotovina se vra-čuni pri zadnjem obroku.
Dražbeni pogoji se morejo pregledati v pisarni podpisanega javnega notarja v času uradnih ur do družbenega naroka.
Dolnja Lendava, dne 10. marca 1933.
Dr. Peterlin Maks0 s. r., javni notar kot sodni komisar.
*
TOG
Vabilo na XIV. redni občni zbor
delničarjev tvrdke »Slograd«, slovenske gradbene in industrijske d. d. v Ljubljani,
ki bo
dne 2. aprila 1935 ob pol šestnajstih v prostorih Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. .15.
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo upravnega sveta za leto 1934.
2. Predložitev bilanc© za leto 1934.-
3. Poročilo nadzornega sveta.
4. Sklepanje o razrešnici upravnemu svetu.
5. Dopolnilne volitve v upravni svet.
G. Slučajnosti'
lz § 10. družbenih pravil: Na občnem zboru daje vsakih 20 delnic pravico do enega glasu. Zaradi glasovanja morajo položiti delničarji najmanj 6 dni pred občnim zborom svoje delnice pri družbeni blagajni.
V Ljubljani, dne 12. marca 1935.
Upravni svet.
*
Vabilo
707
na
X. redni občni zbor Zadružne elektrarne za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju,
ki bo
dne 7. aprila 19.35 ob 10. uri dop- v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju
z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva, predložitev bilance in računskega zaključka za leto 1934.
2. Poročilo nadzorstva.
3 Sklepanje o odobritvi bilanco in računskega zaključka za leto 1934.
4.	Izprememba pravil.
3. Slučajnosti.
V slučaju, da občni zbor ob navedeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro kesneje drugi občni zbor z istim dnev-
nim redom in na istem mestu neglede na število navzočuih članov.
Vabilo velja kot legitimacija za udeležbo!
Načelstvo.
*
674-3-2
Poziv upnikom.
Podpisani likvidatorji Strojne zadruge v Domžalah, r. z. z o. z. v likvidaciji pozi vijejo v smislu § 40. zadr. zak. s tem vse zadrugine upnike, naj ji takoj prijavijo svoje terjatve.
Domžale, dne 28. februarja 1933. Strojna zadruga v Domžalah v likvidaciji.
Likvidatorji:
Bernik Franc 1. r., Končan Franc 1. r., Sicherl Josip 1. r., Juvan Gašper 1. r., Sime Janez 1. r., Kuralt Ivan 1. r., Baline Franc 1. r.
*
645-3-3 Poziv upnikom.
Gozdna in pašniška zadruga sv. .lanž na Drav. polju je stopila v likvidacijo in poziva morebitne upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Jlriberšek Jurij s. r.,
likvidator.
^ ,
733-3-1
Objava in poziv upnikom.
Po sklepu občnega zbora z dne novembra 1934 se je razdražila in prešla v likvidacijo Lesnoindustrijska zadruga v Crni pri Prevaljah r. z. z o. Z.< v likvidaciji ter poziva upnike, da j1 prijavijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
Za Službeni lisi kraljevske banske uprave Dravske banovine
■naša naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, letno Din 192 —in se mora plačevati vedno vnaprej’ 4	Na	»Službeni	list«	se	lahko	naroči vsakdo!
List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banov® uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne obče veljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe * osebja itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražhene in druge sodne oklice, licitacij*’ razpise služb in razne objave.
List je važen za vsakogar: upravnega in sodnega jurista, odvetnika in notarja, industrialca,
trgovc*1
obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd.
Upravništvo »Službenega lista«. Ljubl jana. Gregorčičeva ul. št. 23, tel. št. 30*6®* Uredništvo »Službenega lista«, istotam. tel. št. 25-66.
Izdaja kraljevska bansko uprava-.Dravske banovine. Urednik: Pohar Koberl v Ljubljani. Tiska iu zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Milialek v Ljubljani,