Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna	številka	1.25	Din.
DELAVSKA PODTIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din L—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 17
Sreda, 28. februarja 1934
Leto IX
Manifestacija za socialno demokratično stranko Jugoslavije v Ljubljani
Poročilo o beograjski konferenci
po vsej državi se je zbudilo jako živo zanimanje okoli ustanovitve socialno - demokratične stranke Jugoslavije. Prav enako zanimanje kakor drugod, je tudi v Dravski banovini. Vse konference dokazujejo, kako silno čuti delavstvo v sedanjih razmerah potrebo po javnem udejstvovanju.
V	nedeljo dopoldan se je zopet vršila v Ljubljani konferenca zaupnikov v polni veliki dvorani Delavske zbornice.
Konferenci je predsedoval s. dr. Jelenec, ki se je v uvodnih besedah spomnil
avstrijskih sodrugov.
Mi smo dolžni avstrijski socialnode-mokratični stranki veliko zahvalo. S svojim delom, zlasti na Dunaju, je pokazala stranka, kako misli socializem graditi novi svet. S svojim junaškim bojem za demokracijo in za delavske pravice, je pa dokazala, da se zavedni proletarijat ne da potlačiti brez boja. Tudi ne smemo pozabiti njenih velikih zaslug za ohranitev narodnega miru. Ne smemo pozabiti, da je avstrijska soc. dem. stran-. Pred enim letom razkrinkala bo-jaželjne namene reakcije in fašizma v znani hirtenberški aferi, ko se je orožje na veliko vtihotapljalo iz Italije v Avstrijo in na Madžarsko. Takrat je reakcija obdolžila stranko ve-eizdaje in takrat sta se zaklela fašizem in reakcija, da morata uničiti socialno demokracijo. S topovi in nunami so jo potlačili ali avstrijska ocialna demokracija ni zatrta. So-živ l1 lanskega leta dalje do-turl	udarce, ali prenesel bo
d> te, ker se socializem ne da za-Podragi, zadnje besede pok. s. 18 a’ k' )'e pred leti sodeloval tud, v našem gibanju, so bile: Proč
ci?rZSoT’ ?.ive,a socialna demokracija. Sodrug,, sodružice! Izrazimo svoie spoštovanje pred možmi
Maščevanje v Avstriji
20 smrtnih obsodb — 9 usmrtitev
m že-
nami, ki so žrtvovali svoje življenje v boju za svobodo, z dveminutnim molkom . . .«
O	dnevnem redu sta poročala ss. Sedej in Stanko; v razpravo so pa posegli ss. Ogrin, Škerlj in Brezar* jeva.
Prvi govornik je orisal bistvo Pr°grama skoraj v detajlu in potek Posvetovanj na beograjski konferen-Dri*gi govornik pa je razčlenil ,alut stranke, ki sloni na popolni ^emokraciji, v kateri bodo a priori ^ločevali člani stranke po svojih rganizacijah. Statut se bo razmno-21 'pa ga dobe zaupniki na vpogled, ci • °,s.ebno značilno na tej konferenci« b*lo, da v našo stranko spadajo ukoriščani sloji: delavec, name-p0j,^Cc’ obrtnik in kmet. Član lahko in sj'1?6 Vsakdo, ki priznava program strank^tQCr-nc Pr*Pa^a nobeni drugi razšir'l ^oc'alna beda se je namreč raj 9o^jna S’r5e plasti naroda. Sko-veČ, sD°j8*°tkov prebivalstva, če ne ložaju v	?° sv°iem socialnem po-
ko. s°c>afnodemokratično stran-
ker	v	debati so priznavali,
konferon6 Sa,mi ude,eži,i beograjske
mogočen '«■ ta na.Pravi,a nan1e
voljc £ , s iskrenosti m resnične za	Prei	ne	bi bil navdušen
ooclar n?Vitfv stranke, je tam moral
o,	ko je slišal izvajanja delav-
Avstrijski justični minister dr. Schuschnigg se opravičuje, da je bilo po prekem sodu izvršenih le 20 smrtnih obsodb in 9 usmrtitev. Pred pre-kim sodom je bilo v celoti obtoženih 128 oseb. V zaporih se pa nahaja še nad 1400 sodrugov in sodružic, ki večinoma pridejo že marca meseca pred porotno sodišče.
Justični minister bi moral pač vedeti, da so socialni demokrati branili republikansko demokracijo in ustavo. Zato niso spadali in ne spadajo pred sodišče. Po smislu obstoječih temeljnih zakonov avstrijskih je postopek proti socialnim demokratom moralno neutemeljen.
Pesem o Kolomanu Wallischu
Ime Kolomana Wallischa, ki je bil od katoliškega režima dr. Dollfussa minuli teden radi udeležbe pri delavskih bojih za ustavne pravice v Avstriji obešen v Brucku, bo ostalo nedvomno z zlatimi črkami zapisano v zgodovini bojev za boljšo bodočnost delavskega razreda. Že sedaj pa nastajajo o Kolomanu Wallischu med narodom pripovedke, kakor so se širile med narodi le o najslavnejših ljudskih junakih. Te dni je objavil eden največjih čeških časopisov, dnevnik »Lidove noviny« izpod peresa pisatelja Hanuša Stranskyja daljši članek o Kolomanu Wallischu ood gornjim naslovom. Člankar simpatično opisuje Walischa kot neumornega bojevnika v vrstah delavstva in končuje s člankom:
»Resnica o Wallischu se zgublja v ooplavi pripovedk,' a iz njih se poraja nova resnica, tako kot si jo je
narod izoblikoval. Že danes se poje po Štajerskem nova pesem, ki bo šla skoz celo Avstrijo. Je to pesem o Kolomanu Wallischu, junaškem možu štajerskih gozdov.«
In sedaj primerjajte, kako psujejo še po smrti tega mučenika demokracije, ustavnih pravic in boja trpinov, slovenski in nemški mariborski fašisti! Ljudje, ki so poznali Walli-scha, vedo, da ti tintomazi niso bili vredni, da bi Wallischu odvezali čevlje.
Zračna sila Zedinjenih držav. Zedinjene države zgrade iznova 1800 vojnih letal.
Avstrija zgubila samostojnost
Izjava poslanca Leona Bluma v Parizu
Francoski socialistični vodja Leon Blum je izjavil te dni sledeče o usodi Avstrije:
»Velevlasti začenjajo šele sedaj, po uničenju avstrijske socialne demokracije, razumevati resnost situacije. Velevlasti vidijo šele sedaj, da je odprlo uničenje socialne demokracije pot notranjim Hitlerjevcem in gotovo tudi Hitler-jevcem iz Nemčije. Velevlasti sedaj razumejo, da so bili avstrijski socialisti pognani z doslednjim preganjanjem v državljansko vojno in da je prišla s tem cela Evropa v zmedo, koje razvoja ni
mogoče prorokovati. Za velevlasti najbrž avstrijsko vprašanje šele začenja. Za nas pa je to vprašanje že končano. Naj se nam ne govori o neodvisnosti Avstrije. Nočemo izbirati med fašizmom in nacizmom, me.d Avstrijo, podvrženo Hitlerju in Dollfussovo Avstrijo v področju Mussolinija. Vemo, da je neodvisnost Avstrije zgubljena, na si ostane koncem koncev plen kogarkoli. Sicer pa ne razumemo, kaj bi pomenila neodvisnost brez svobode. Velevlasti si naj sedaj pomagajo s silami, ki so jih same priklicale.«
Korupclonistov je povsod dosti
pa je prodal ha po 19.998 Din. Tako je »zaslužil« pri zemljišču. Kupil ga je za 40.000 Din, prodal pa državi za 1,523.200 Din.
Sedaj, ko so krivce izsledili, po-stooaid sodno proti njim. O agrarnih zaslužkih in mešetarijah se je pri nas že nekajkrat pisalo. — Kadica je narodna skupščina izročila sodišču.
Minuli teden so razpravljali v narodni skupščini o jako umazani kupčiji poslanca Husein Kadiča. Po sprejetju zakona o likvidaciji agrarne reforme v Bosni in Hercegovini, so ljudje podkupovali cenilce, da so ceneje kupili zemljišče. Kadič je tudi prodal zemljo državi, ki jo je prej kupil. Plačal jq ha po 240 Din, državi
skih in nameščenskih zaupnikov na njej.
S. Brezarjeva je izrekla pozdrave konferenci predvsem v imenu s. Rakovčeve, ki se je udeležila beograi-ske konference. S. Rakovčeva na-vdušeno manifestira za stranko ter zlasti pozdravlja ustanovitev ženskih sekretarijatov, ki bodo pripomogli, da se sodrugi in sodružice v gibanju medseboj še bolj podpirajo kakor doslej. Skrbeti bo treba tudi za vzgojo mladine.
Težka in sveta je naloga naše bodoče stranke. V krizi, ki jo je povzročila reakcija drugod,
naj tvori naša stranka nov člen v mednarodnem delavskem gibanju ter sodeluje v borbi za demokracijo, mir in socialne pravice.
Izvajanja govornikov so prav pogosto žela burna odobravanja in odločen protest, da se večina nasprotnikov v naši banovini protivi ustanovitvi naše stranke.
Predsednik konference je v zaključnih besedah povedal, da se bodo konference še vršile ter da sc so-drugi in sodružice zlasti udejstvijo, ko bomo zbirali potrebne podpise. Zaključil j c konferenco z vzklikom;
Živela socialna demokracija Jugoslavije,
ki ga je konferenca navdušeno ponovila.
Lepa konferenca je dokazala, da hoče delavstvo enotno in solidarno podpreti novo stranko, Zaveda se, da je samo v enotnosti moč.
Umor zaradi sleparja Staviskega
Preiskovalni sodnik umorjen.
Milijonski slepar Staviski se je sam ustrelil, ko so ga hoteli zajeti žandarji. Izvršil je namreč ogromne velike goljufije z gospodarskimi špekulacijami ter podkupoval, kjer je le mogel. Pariška javnost trdi, da je V zadevo zapletenih mnogo'oseb politike, financ in tudi visoki uradniki. Zadevo raziskuje sedaj poseben parlamentarni odbor.
Nedavno pa je dobil državni pravdnik Prince iz Dijona povabilo, da mu je mati nevarno bolna. Prince je preiskaval Staviskega zadevo, imel pa je opravka že z goljufijami banke Oustric in gospe Hanau. Pridobil si je s temi raziskavami mnogo sovražnikov. Prince je odšel v Dijon. Tja ga pa ni bilo. Pač pa so našli njegovo razmesarjeno truplo na železniški progi. Kdo je umoril Prin-ceja, ne ve nihče. Vlada je razpisala nagrado 100.000 frankov za izsledil-ca umora. Prince je baje vzel s seboj v Dijon tudi nekaj spisov o Staviskega zadevi.
Da se tembolj zmeša sled za morilci, se razširjajo najrazličnejše vesti. Pišejo o samomoru, o političnem umoru, o ponesrečenju. V uradu, pravijo, je napravil nerednosti in zaradi depresije, da pridejo stvari na dan, je vzel omamljivi strup ter sam sebe privezal na železniški tir, da ga je povozil vlak.
Vse te bajke so skoraj neverjetne. K sreči je vzel tudi le manjpo-membne spise s seboj, tako, da morilci niso dosegli namena.
Ta dogodek, ki je skoraj gotovo najgrši zločin zavratnega umora, s katerim se hoče prikriti verigo goljufov in korupcijonistov, ni edinstven. V sleparski korupcijonistični družbi, ki ropa človeško družbo v manjšem ali večjemi obsegu, manj ali bolj, se dogajajo vedno, taki zločini, ki so mogoči le v današnjem' gospodarskem sistemu.
Umor državnega pravdnika Prin-ceja ni za francosko javnost nič manjšega pomena, kakor cela afera Staviskega.
Agrarne razmere na Ogrskem
Klic po agrarni reformi.
Ogrska se nahaja še napol v fevdalni dobi. Zato dominirajo tam fevdalci, cerkev in veleposest. Ogrska ima 18,400.000 ha obdelane zemlje. Od te zemlje pripada skoraj ena četrtina veleposestnikom. Le 5415 veleposestev ima 3,800.000 ha zemlje. Ostala zemlja pa se deli na 1,280.000 kmetov. Cerkvenih posestev je 909 z 917.200 ha zemlje; verske in nauč-ne ustanove imajo 114 posestev z 192.200 ha zemlje, država 57 posestev z 235.500 ha zemlje, občine 1463 nosestev s 714.600 ha zemlje, skupnih kmetiških posestev je 2468 s 767.000 ha zemlje, delniških družb 312 z,183 tisoč ha zemlje, fideikomisov 92 z 816.600 ha zemlje. Najmanj 2 /2 milijona kmetiškega prebivalstva pa je brez posestva m mora opravljati večinoma še tlako, oziroma mizerno plačano kmetiško delo, ker je Ogrska agrarna dežela.
Zadnje ure sodruga VVallischa
(Po njegovih zapiskih in izpovedbah pred prekim sodom.)
Sodrug VVallisch je pripovedoval o svojem' begu in Svoji aretaciji tako mirno in malobrižno, kakor da bi se to sploh ne tikalo njega. On in njegova žena sta pač imela smolo, avto. ki bi ju naj pripeljal do meje, se ie dvakrat prekucnil.
Še mnogo prej. preden je eksekutivni organ zagledal VVallischa, ko je moral peš nadaljevati pot, je VVallisch njega zapazil:
»Lahko bi ga bil ustrelil, a sem si mislil — si pač tudi samo ubogi proletarec — in sem se mu mirno predal.«
Brez posebnega obžalovanja je tekom nadaljnjega razgovora priznal: »Rad bi bil še,Čar let živel in se boril, ampak, če ne more biti. tudi nič ne de. se bodo že drugi našli.«
Pred svoje sodnike je stopil na vse pripravljen, a miren in dobrodušen kakor vedno.
Med razpravo si je zapisoval, kakor je bil vajen na zborovanjih, vse važnejše izjave sodnikov, prič in državnega pravdnika. Kar se mu je zdelo važno, ie enkrat do trikrat podčrtaval, in pristavljal svoje opazke. Odgovarjal je mirno in jasno. Mesto dolgih pojasnil, prinašamo nekatere njegove zabeležke med razpravo,
Wallisch in državni pravdnik.
Državni pravdnik ie Wallischu očital, da je že itak radikalno nastrojeno prebivalstvo gornjemurskega okrožja še bolj zradi-kaliziral, moral pa je istočasno priznati, da je sodna preiskava leta 1927 — v zvezi s požigom justične palače na Dunaju — proti njemu morala biti radi pomanjkanja dokazov ustavljena. Kljub temu se je državni pravdnik povzpel do trditve, da je VVallisch liotel uvesti sovjetsko diktaturo in da je telefonskim potom dal nalog za pričetek pripravljenega puča.
K temu je VVallisch pripomnil, da o kakem rtiču ne more biti govora, pač pa o obrambi zakonite ustave. Nasproti temu so pa Heimvvehri dobro Pripravili Pfrimerjev ptič na Štajerskem (13. septembra 1931), o čemur pričajo njihovi tedanji tiskani lepaki, s katerimi so proglasili vlado za odstavljeno.
Pri zadnjem umiku je predlagal svojim pristašem, da se izognejo Frohnleitnu in da uberejo pot pre,-o VVeiza v Jugoslavijo.
Na vprašanje predsednika sodišča, če se čuti krivega, je VVallisch odgovoril:
»Samo *edaj, če ie tudi Starhemberg kriv.
K r snu hotel preprečiti prelivanje k--vi, ‘c mi je očitalo, da sem »breniser«. da
zavir- m akcijo.«
Dslav:- .	'	h;i-» na nezaslišan način
izziva no. Za lostuje samo navesti nekatere dogodke: na Štajerskem. Prilikom desetletne iotar
proslave ustanovitve krajevne organizacije socialnodemokratične stranke v Svetem Lovrencu (1929) nas je fleirmvehr zahrbtno napadla. Na mestu so obležali štirje mrtvi. Napadalci niso bili niti najmanj kaznovani. Pri Pfrimerjevem puču sta bila dva naša Sclmtzbundovca ubita in tudi ti umori so ostali nekaznovani
Zadnja leta nas je Starhemberg s svojimi grožnjami stalno izzival. On je prvi uporabil znano krilatico o glavah marksistov, »ki se bodo zakotalile v pesek!« in »eden mora obležati!« in »boj na nož!«
Kaj je socialne demokrate gnalo © odpor?
Za pravilno razumevanje vzrokov upora in v dokaz potrpežljivosti in miroljubnosti socijalnodemokratične stranke, je VVallisch med drugim navajal tudi sledeče:
Ves čas po izločitvi parlamenta se je nahajala izvršna in zakonodajna oblast osredotočena v eni roki. Ustavno sodišče je bilo izločeno. Volivna pravica in volilni rezultati delavstva odstranjeni.
Posledice takega položaja niso izostale: brezposelno zavarovanje se je poslabšalo, brezposelne podpore so se skrajšale od 105 na 53 tednov. Delavstvo se je vpraševalo, kaj storiti?	•
Personalno zastopstvo poštnih in železniških uslužbencev je bilo odpravljeno.
Svoboda tiska in zborovanja je bila omejena oziroma ukinjena.
Sistem zaupnikov v državnih podjetjih je bii onemogočen
Hišne preiskave za orožjem so sledile druga za drugo po vseh krajih. Zatem je prišel razpust socijainodemokratičnega Schutzbunda, kar i; povzročilo, da jo njegovo vodstvo izgubilo nanj vsak vpliv in ni moglo več odločati o orožju, ki ga je Schutzbund morebiti še imel. 2e pred petimi tedni, ko se je mudil na Dunaju italijanski poslanik Suvich, je hotelo delavstvo udariti. Tkarat se je pri vseh instancah interveniralo, s čemur nam je bila priznana legalnost. Temu pa je sledilo oboroževanje ilegalnih heirmvehrovskih formacij, med niimi tudi zločincev. Kot naslednji udarec .ie sledilo ojačenie eksekutive in vstvar-janje raznih udarnih in zaščitnih formacij, lire" z::!«.. Hidaine podlage.
13. .iidiin leta 1927 so razpolagali delavci z veliko večjimi zalogami orožja kakor danes in ve dar niso šli ? njim na ce-slo 31. mere:	193'. leta se je vse hotelo
boriti. Nas so komunisti obkladali ?. raznimi očiPi in nas proglašali za izdajalce pro-
Eden izmed številnih sodrugov, ki je padel v Linzu v boju s klero-
fašizmom
Miroljubnost stranke
V	oktobru lanskega leta je strankin kongres sklenil in je pozneje strankin svet na dveii svojih sejah ponovil: da je za vsestranski mir in pripravljen sodelovati pri vpostavitvi normalnih razmer, kakor tudi j pripravljen pobijati vsak poskus državnega ! udara.
Sledil je izzivalni nastop Heimatschutza I na Tirolskem. Ta je zahteval: odstranitev socijalnih demokratov iz deželnih vlad in razpust njihove stranke. S tem je prikipelo I razburjenje v delavskih vrstah do vrhunca.
Državni pravdnik je med drugim trdil: Wallischev cilj je bilo prelivanje krvi in sovjetska diktatura. 2e na Ogrskem je izvrševal zločine. VVallisch pomeni poseben program. Tudi če bi ne bilo nobenih dokazov, mora biti usmrčen. On se je nahajal vedno v ozadju, zaščiten po poslanski imuniteti.
.Nikdar nisem bil kaj drugega kot socialni demokrat.“
Sodrug VVallisch je mirno odgovoril državnemu pravdniku, da za njegove zločine, ki da jih je baje izvršil na Ogrskem, ne bo nikdar mogel doprinesti dokazov, nasprotno je res, da je VVallisch svojčas na Ogrskem mnogo krvoprelitij preprečil. Potem je rekel dobesedno: »Nimam namena kake stvari tajiti ali prilivati. Kar sem rekel ali kar sem storil, to tudi pod vsakimi pogoji odkrito priznam. Svoj čas, ko sem bil premeščen v Oradec. so mi tukajšnji delavci rekli: — Aha, sedaj, ko postaja stvar resna, io pa popihaš. — Nato sem jih zagotovil, da če bo šlo enkrat za resnico, in se bodo nahajali v nevarnem položaju in bodo primorani se boriti, takrat bom jaz gotovo I rc-leg njih. In tako sem tudi sedaj prišel |r | njim. čeprav že čez tri mesece nisem bil i več tukaj in nisem imel nobenega neposrednega vodstva, i Jaz vem dobro, da moram biti obsojen, i Ne prosim milosti in je ne potrebujem. Pri-; znavam, da je bilo sodišče v Leobnu vedno | objektivno; danes ne more biti objektivno.
0 19. februarju 1934. leta bo sodila zgodovina. Ta dan žal ne bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini leobenskega sodišča.
Ko mi je bilo enajst let, sem bil že izkoriščan kot zidarski vajenec. S šestnajstimi leti sem bii zidarski pomočnik. Kot 17-ietni mladenič sem šel po svetu, bil sem v Avstriji in v Nemčiji. V letih 1910. do 1913.
; sem služit pri vojakih. Potem sem bil zidarski potir. Od leta 1914. do 1917. sem bil i v vojni in prejel odlikovanja. Socijalnode-i mokratični stranki pripadam že od leta 1905. j ko' redni član. Nikdar nisem bil kaj drugega ko socljalnl demokrat. Svoje življenje sem posvetil delavskemu razredu. Služiti mu z
1 • •!» m. je bil moj Ideal. Ker je moje delovanje res kazalo uspehe, je bilo sovraštvo mojih nasprotnikov tako veliko.
Borec mora biti pripravljen na vse. pri-ravljen tudi na najtežjo žrtev.
Pogum »n d' zadrtjppa diha.
Obsodbo je VVallisch sprejel s smehljajem in mirnim dostojanstvom. Njegovi sovražniki so sc v.šteli. Pričakovali so pri svojem smrtnem sovražniku popoln moralen polom, mesto tega so pa bili priča redkega duševnega junaštva.
Njegov svak in svakinja sta zadnje tri ure, ki so mu preostale med obsodbo in izvršitvijo iste. prebila pri njem. Prvo uro je VVallisch mirno iu s preudarkom napisal seč pisem. Njegova pisava je bila pravilna iu enakomerna kakor vedno.
Zadnji dve uri je smela biti pri njem tudi njegova žena. Obe sestri sta se skoraj s	solzah vtopili. Sodrug VVallisch	ju	je
smehljaje in šaljivo tolažil:
»Olavo pokonci! Kdo bi vedno	jokal!
Ne	delajta mi sramote, bodita korajžni	in
vztrajajta!«
Ko ni to nič pomagalo, se je glasno sc smeje, udaril po kolenu in zaklical tisti ztia-in vic:
»Ja, gromska strela, sedaj pa	res	ne
vem, ali morate vi umreti, ali jaz!«
Od obupanih svojcev se je poslovil z besedami: »Obljubite mi, da ostanete pogumni in da vztrajate!«
Na morišče je šel z istim strahotnim mirom in nebrižnostjo in si je z ironičnim smehljajem ogledal svojo okolico in vešala.
^Njegove zadnje besede so bile: »Živela socijalna demokracija! Živela svoboda!«
Navzoče eksekutivne organe in sodni dvor je njegova neomajna mirnost in pogumnost do skrajnosti prevzela in vsi so priznali visoko spoštovanje VVallischevemu možatemu prepričanju. Soglasno so potrdili: Umreti je znal kot junak.
*
Pri okrožnem sodišču v Leobnu so bili zelo prijazni in naklonjeni. Takoj so dovolili razgovor med sodružico VVallischevo in njeno sestro, sodružico Kacovo. Po lastni izjavi sodružice VVallischeve, ravnajo z njo vsi sodni organi zelo prizanesljivo in vljudno. V zapor lahko dobiva boljšo hrano in sme nositi lastno perilo in obleko. Tudi sojetniki so napratn nji zelo obzirni.
Samo čez gospoda ritmojstra Sagaja, od katerega bi se lahko pričakovalo več olike, se pritožuje. Aretirance je na najgrši način psoval in ravnal z njimi skrajno surovo. Isto je zabeležil tudi sodrug VVallisch v svojih zapiskih.
Sodražica VVallischeva je uverjena, da jo bodo kmalu spustili na svobodo. Pozdravlja svoje stariše in vse sodružice in sodruge v domačem kraju. Tolažila je svojo sestro, da je ponosna na svojega moža: »Umrl je kot umre junak, v mnogih srcih bo ostal njegov spomin kakor spomin svetnika! Obljubila sem mu, da ostanem neomajna in pogumna, in to hočem tudi držati!«
To je vzgledna. pogumna in zvesta žena in sodružica!
Doma in po svetu
»Slovenec« je zopet našel svojo pravo pot. Radi avstrijskih dogodkov se je razburil »Slovenec« ne nad Dollfussom in avstrijskimi škofi, ki odobravajo in blagoslavljajo njegovo delo, temveč nad »Del. Politiko«, ki je pošteno in resnično poročala o vseh grozodejstvih, ki so se zgodila v imenu zlorabljanja vere in cerkve. »Slovenec« je najprej v svoji mogočnosti zagrozil, da se sploh ne bo kregal z »Del. Politiko«, ker nismo dnevnik, kakor je on. Pa v upravi »Slovenca« so le čutili toliko posledic svojega gnusnega pisanja, da se je uredništvo »Slovenca« še enkrat zaletelo v nas in ubralo strune — popolne demokracije. Pri vsej demokraciji »Slovenec« ni prav nič pojasnil,
No, pa pri »Slovencu se tolažijo, da je Avstrija že pozabljena in sedaj se je vrnil zopet na svojo staro pot i v uvodniku dokazuje, da marksizem propada, na drugi strani pa priobčuje ganljiva poročila iz Španije in same razveseljive vesti iz krogov francoske reakcije.
1	o bi mogla biti politika tistih ljudi, ki jih še danes do srca gane sama misel na dobre, katoliške Habsburžane, ne pa takih za kakršne bi rada veljala gospoda okoli »Slovenca«.
Provokacija. Prejeli smo: 3. štev-revije »Književnost«, ki hoče veljat* kot nekako glasilo levičarskih ma*-*'
Ione Maček;
48
Sluiaj Kutn&cc§cz
Mati sc je ozrla, a skozi očala jc le nerazločno videla bližajočo se moško postavo. Žele ko jo je France ( govoril, ga je spoznala.
»A ti si! Nekoliko sinio se te nadejali.«
»No, kako izhajate sami?«
»Tako, tako. Težko, a že gre. Največji del nosi Julka. A tudi Mihec že dosti pomaga. Ce ne bo bolezni, bo že šlo.«	*
Peljala ga je v hlev in mu pokazala nov prirastek. Ponosna je bila na krepkega junčka.
Ravno pravi čas je vrgla. Sedaj je dosti sveže krme. 1 udi sena bo dovolj, če se še otava obnese. Ima precej mleka. Večji del ga sedaj še junček popije. A prihodnji teden ga bomo začeli nositi doli na postajo, vsak dan dva litra. Bo vsaj za sol.«
France j« pogladil sivko po vratu, ki ga je takoj spoznala iu mu začela lizati roko.
Julka it bila ves ta teden v dnini,« je nadaljevala mati. Tiuli za prihodnje dni. ko se začne žetev, je že na tri kraje prošena. Jaz ji ne branim, naj gre, da si kaj zasluži. Vinograd borit ž» jaz počasi t kopala. Za kravo mi pa Mihec ua-k; si, ko pride iz šole. Še eno leto bo moral hoditi.
Mihec je poskočil. »Jaz pa grem poklicat Julko.« Že je zginil za oglom.
No, kako pa ti. Si zadovoljen? Če se le živeti da.«
Bo šlo. Spočetka je bilo res precej kislo, .a zdaj sem se že privadil.«
»Pojdiva v hišo. Gotovo si žejen. Mrzlega mleka imam.«
Medtem se je vrnila tudi Julka z Mihcem.
H v la za razglednico,« ga je pozdravila. »O, pa nove hlače imaš? Glej, glej, kako postajaš .nebel’.
■No, no, te hlače me še ne bodo napravile .nebel’. Da mi pa ne boš preveč zavidala, evo ti. Tole je za vaju.«
Mati je bila darilca res vesela in tudi Julka se je delala kakor da je, a v resnici je pa bila le malce razočarana. Samo prkalasto ruto, ko pa je pričakovala svileno —. France je skopuh.
A bolj ko s predpasnikom, je materi ustregel s sladkorjem in kavo, ki je tudi ui ix>zabil. Takoj jo je šla kuhati.
Fdino s kavo se še stare ženske pokonci drže « je zagotavljala. »Mleka nam sedaj res ne bo treba kupovati, a samega mleka se človek tudi naveliča. Kava s. mi na še nikdar ni ustavila.
»Le nič ne tožite, za kavo vam bom že jaz skrbel,« se je velikodušno odrezal France.
Po južini se jč šel razgledati po vin°& a. Julka, ki ga je spremljala, mu je gostobese pripovedovala novice iz okolice: Čukarjeva 'VUL se je s svojim Jarkom zopet sprla. Baie Jc pisal Jernejčcvl zaljubljeno pismo, ta pa 'c kazala Čukarjevi. Radi tega so si sedaj vsi
IliJo tr
se
i** jv vi. i \ 4i vi i	en/ oi
liše v jezi.
»Skoraj bi bila pozabila. Jernejčcvl la se irotovo oirlnsiš ori njih, kadar i
.UlaJ m 01 Ut |to/uU1ild. .Ivi i
čili, da se gotovo oglasiš pri njih, kadar pum »Nocoj je že prepozno. Mogoče |l‘n’u .mini. Siter pa. saj iim uljem nič dolžan.«
»Najbrž radi Urške.
meni? Zato jim pač še nisem Meta napravila
»Nocoj je že prepozno, mom*^ spomnim. Sicer pa, saj jim nisem me
»Najbrž radi Urške. Bi i<> radi kam sp
vili.«
Pa ravno povoda.«
»Kedaj pa bosta Janez m stijo?« .ie poizvedovala Meta.
»Prihodnji predpust menda.«
»Veš, na njenem mestu ne bi bila rada. njič, ko je šla v Hrastnik, so jo doma str skregali, ker ni nič povedala, kam gre. mesec doma nič ne govore ž njo. Mačeha 1 Čimprej bo šla od doma, tem bolje zanjo.
»Verjamenr, oni bi radi imeli poceni dekle bi jim vse žive dni zastonj delala. Človek pa zase tudi skrbeti.«
Že kar
«
(Dalje pri
hodili
Suan 3
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ld so v zaostanka s naročnino, da isto nemudoma poraT-aajo, ker le na ta način borno v stan«, naš list vzdrževati in ga tudi redao dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih P0-rabijo prihodnjič. — Uprava,
sistov pod uredništvom režiserja državnega gledališča v Ljubljani, napada socialnodemokratično stranko Jugoslavije, še preden se je ta stranka definitivno ustanovila in preden so cenjeni uredniki te revije pregledali program te stranke. Njihova kritika črpa gradivo predvsem iz članka F. U., ki je svoj čas izšel v »Del. Politiki« in tega F. U. identificirajo s celo stranko. Na koncu svojih modrosti pa pravijo, da je socialistična internacionala »enak škodljivec delovnega ljudstva, kakor je fašizem!« Take besede so napisali kavarniški »revolucionarji« teden dni po herojski vstaji avstrijskega socialnodemo-kraličnega delavstva! Zato se vprašujemo, ali je to v*' o ali provokacija, ker drugače se takega pisanja ne da oceniti.
Čehi o naši socialni demokraciji. Glavni urednik »Nove dobe« s. Josip Jirouit v Plznu prireja zadnji čas v raznih krajih zahodne Čehoslova-ške predavanja o svojih utisih o pri' liki obiska ustanovnega kongresa so-cialnodemokratične stranke Jugoslavije v Beogradu. Ta teden bo predaval s. Jirout o tem tudi v Plznu samem.
Epilog k »Slovenčevim« poročilom o
avstrijskih dogodkih. Katoliško časopisje, eno najmočnejših vatikanskih orožij v boju proti brezverskemu marksizmu, je prišlo pred težko dilemo. Avstrija 7. Dollfussom na čelu je bila dežela, kjer so upali, da se bo najprej uvedel v njihovih krogih tolikanj hvalisani sistem '	itanovske	države,
ki hoče prav tako ko fašizem zavreti na-turni zgodovinski razvoj ipa pahniti vse naše obdobje racionalizma v izracionalizem in barbarstvo, osvobajajoči se proletariat v srednjeveško tlačanstvo. Toda v Avstriji so se dogodki nenadoma zaokrenili. Po tej državljanski vojni izgleda, da je »’•*-»	ia"
Bovska država mrtvorojeno dete. To dejstvo ln pa nečuveno »-	.avnanje	katoli-
škega režima nad ljudmi, ki so po vsem etično upravičeno uporabili silo in se taiko he-tojsko borili za svoje pravice, je povzročilo zbeganost pri katoliškem časopisju. Tako tudi pri našem »Slovencu«, ki se je znal na prav “cemerski način in sistematično po vzoru
, izvijati pri
Hh ?lanie Preteklih avstrijskih dogodkov in Vs a*° Prikrojili, kot da mu je popolnoma . eeno, na čigar strani bo zmaga, a je nena-°nia Prav na brutalen način povedal nekaj ovsem drugega, da se je občutilo vnaprej j '°zi in skozi že preračunan ton, ki je bil CP samo zato, da bi se sami lepe pokazali in z navidezno mirnostjo zakrili svojo porazno zbeganost in strah pred dejstvom, da 'gredo široke množice proletariata v svoji zavest, m moči mimo njih. Da je to res, vidimo v četrtkov, »Slovenčevi« Številki, ko ie iz vseh svonh skladišč pobral največie kalibre svoje »duhovitosti«, da je z »duhovitimi« besedami pokazal vso svojo moralno revščino in zbeganost. V prihodnje pa je bolje zanj, da nam nikakor ne odgovarja, ker 8 tem samo potrdi to, kar vemo, da je Sa-Pienti sat!
ŠEST UR DOBREGA SPANJA je več
vredno kakor 9 ur nemirnega in slabega! Zato pijte vedno Kathreiner Kneippovo slatino kavo!
Španska vlada pred krizo
Reakcija se giblje
Španski reakcionarci zahtevajo koncesije od vlade. Lerroux se je uPrl. zato groze notranji, finančni ^)>nister ter za javna dela z demi-*»lo.
Lepo uspeli sestanek zaupnikov SDSJ v
Mariboru
Poročilo delegatov o ustanovnem kongresu v Beogradu.
Akcijski odbor za ustanovitev so-cijalnodemokratične stranke v Mariboru je sklical minuli četrtek sestanek zaupnikov, ki je v vsakem oziru lepo uspel. Dvorano Delavske zbornice so zaupniki napolnili do zadnjega kotička in ves čas pazno sledili izvajanjem! referentov.
Sestanek, ki ga je otvoril in vodil s. Eržen, je z navdušenjem sprejel poročila delegatov, ki so prisostvovali ustanovnemu kongresu v Beogradu.
Uvodoma se je s. Eržen spomnil žrtev avstrijskega klerofašizma. ki so padle za svobodo delavskega razreda. Nato je podal poročilo o poteku kongresa v Beogradu. Za njim je
govoril s. Petejan o statutu in internem delu kongresa, in je zlasti podčrtal ogromno navdušenje in zanimanje, ki vlada med beograjskim delavstvom za ustanovitev socijalnodemo-kratične stranke.
H koncu je govoril še s. Jelen o akciji za pomoč beguncem iz Avstrije in o potrebi razširitve delavskega časopisa.
Vsi zaupniki so se z navdušenjem izrekli za skorajšnje politično udejstvovanje, povdarjajoč, da je politična aktivnost za delavstvo baš v tej dobi,
.neobhod-
110 potrebna.
Zmaga liste ZRJ pri volitvah v II. skupino rudarske zadruge v Mežici
Zabukovca.
podružnica »Svobode«
za hU)c SV°J ™dni letni občni zbor n0lc,;* 4- marca t. 1. ob 15.30 uri postoril,0’	z')or	se bo vršil v pro-
Diu.J.i s- Zupanca v Migojnicali.
 	Poluošte-
Odbor.
/^"i red običajen.
1 ‘‘ “deležba dolžnost.
Pri volitvah obratnih zaupnikov II. skupine rud. zadruge, katere so se vršile v nedeljo, dne 25. febr. je dobila lista Z. R. J. vseh sedem zaupnikov in sedem namestnikov. Volile se je na treh obratnih okrožjih in je povsod z ogromno večino zmagala lista Z. R. J.
Nacionalni so popolnoma pogoreli, čeprav so intrigirali od vsega
početka in so celo dosegli razdelitev okrožij in preložitev volitev, upajoč, da bodo prodrli. Ali »juriš« nacionalnih se je ponesrečil.
Rudarsko delavstvo svinčenega rudnika je kakor drugod obsodilo fašizem. Zlati hrabro se je izkazal tudi oddaljeni obrat Helena. Tako je prav! Sodrugi, po tej poti naprej!
Ljubljana
Odbor za pomoč političnim beguncem v Ljubljani, ki je bil izvoljen od delavskih organizacij, sestoji iz naslednjih sodrugov: Čelešnik, Gol-
Delavskl družabni večer
Ljubljansko organizirano delavstvo (»Svo-bodaši«, strokovničarji) prirejajo poleg prosvetnih in dramatičnih večerov zadnje čase tudi družabne večere. To so večeri pri pogrnjenih mizah. Delavska družina, prijatelji, znanci pridejo in sede v prijaznem, prijetnem medsebojnem pomenku, mladina, pa tudi drugi se pa, ko zaigra »Zarja«, zavrte in zaplešejo. Na odru pa sodrugi in sodružice recitirajo pesmi delavske vsebine in proletarske ideologije. Govorni zbor in delavski oder uprizori ta ali oni odlomek iz socijalnih dram ali satiričnih komedij, mešani pevski zbor »Svobode« zapoje to ali ono pesem. Vse to se vrši neprisiljeno, vmesno, po domače, da se človek počuti kako bi sedel doma v svojem stanovanju pri zakurjeni peči in med svojo družino.
Tak družabni večer je bil na Silvestrovo in zoipet drugi, še prisrčnejši, v nedeljo
11.	februarja 1934. Priredila ga je organizacija hišnih uslužbenk v Ljubljani. »Svoboda« in »Zarja«, seveda sta, kakor vedno, sodelovali, ali da ne rabim več besedo »vi« in »mi«, nego: vsi, kar nas je »Svobodašev« »Zarjanov«, strokovničarjev in od »Zveze delavskih žen in deklet«, MI VSI smo sodelovali, ker smo mi vsi člani vseh teh naših organizacijskih panog.
Godba »Zarja» je zaigrala in tako otvo-rila večer. Dvorana je bila prijetno ozaljšana, v predpustnem žarku — živimo pač v dobi karnevalov, •	in obi-
čajnih, zakaj bi ne bili tudi delavci enkrat za spremembo karnevalski razpoloženi — pa so sedeli pri mizah, nekateri bolje gibčni pa so se zasukali v tempu valčka,
Nato, ko je »Zarja« utihnila, da si nabere nove sape, je Svobodašica Poldi Sku-kova učinkovito recitirala Ine Slokanove pesem: »Otrok«. Za njo pa je mešani pevski zbor »Svobode« ljubko zapel dve srčkani narodni pesmici, da so se roke poslušalcev
maj er. Jelenec, Kopač in Vuk. Tajnik in delovodja je s. Golmajer. Naslov: Ljubljana, Delavska zbornica.
tl s« poravnal naročnino? Ako la na, stori tako| svo|o dolžnost!
same ob sebi zganile in gromko zaploskale v znak priznanja in odobravanja.
Zopet se je oglasila godba, zopet so za-valovale postave plesalcev po dvorani. A mi, ki smo sedeli pri mizah, smo govorili med seboj kakor bratje in sestre, veselo, prijazno pa tudi ugibali to in ono z vso resnostjo in zgovornostjo.
Nato, čez nekaj časa, pa se je razgrnila zavesa na odru. Članice organizacije hišnih uslužbenk so igrale burko »V (posredovalnici«. In povem vam, igrale so, da nisem verjel, da so o »hišne uslužbenke«.
Ta uprizoritev
pod režijo Svobodaša Jože Cankarja je pa pokazala presenetljivo resnico: Da je človek iz nižin močnejši v ustvarjanju, kakor človek	išin.
Zopet ples in še ples, potem pa zopet mešani pevski zbor »Svobode«, ki ga vodi Svobodaš Franjo Marinšek. Petje zbora je prijetno božalo ušesa in sililo k srcu, sopranski glasovi, čisti, kakor strune, basi objemajoči koketno tenore in alte so dinamično odmevali po dvorani. In reči moram: V osmih tednih obstoja in vaj kaže presenetljiv rezultat. Pojem kolektivnega, so-družnega dela žanje tu vidne uspehe.
Svobodaš Ivan Skuk je recitiral nato Mile Klopčičevo »Otroci«, kakor ve to le on, nakar ie »Zarja« zopet vse razgibala v valovanje po dvorani.
In vsi, kar nas je bilo, smo podzavestno čutili, dla je družabnost pravzaprav bistveni pogoj razrednega pokretaštva. Da ie “ru-žabnost, dasi na prvi pogled, neznatna drobtinica, glavni kamen za stavbo delavske solidarnosti. Tam, kjer manjka družabnost, povdarjam, delavska družabnost, je 'pokret nekako paraliziran. Zato vse priznanje vsem, ki so to spoznali in orjejo ledino tudi na tem polju.
za lesnih delavcev Jugoslavije vabi vse člane na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. marca t. 1. ob pol 9. uri dopoldne v Delavski zbornici, II. nadstropje. Udeležba je za vse člane strogo obvezna! — Odbor.
Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev v Mariboru sklicuje svoj 9. REDNI LETNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. marca 1934 ob 15. uri v dvorani hotela »Orel« (111. nadstr., vhod Slovenska ul.) s sledečim dnevnim redom': 1. Ci-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo društvenega vodstva. 3. Volitev novega društvenega odbora. 4. Slučajnosti. — Službe prosti člani se prosijo, da se občnega zbora z družinskimi člani polnoštevilno in točno udeležijo. — Odbor.
Občni zbor »Svobode«. V sredo, dne 28. februarja se bo vršil v dvorani Delavske zbornice redni letni občni zbor »Svobode« v Mariboru. Začetek ob 20. uri. Udeležba za vse člane obvezna.
Bo dobro tudi za naše kavarne. Ljubljanski listi so objavili opozoritev Jugosl. Čehosl. Lige glede časopisov in revij v ljubljanskih kavarnah, ki so baje preplavljene z nemškimi ilustracijami in časopisi, katere bi bilo prav lahko nadomestiti s slovanskimi. Liga navaja nekatere češke revije, primerne za naše kavarne, ki bi naj nadomestile nemški šund. Tudi po mariborskih kavarnah vidimo kar cele skladovnice nemških ilustracij, v katerih so že tisočkrat premleli ne-številne poze Hitlerja in -podobnih fašistov. Nič boljše ni s časopisi. 90% časopisov in revij, ki jih servirajo naše kavarne, poveličuje nemški in italijanski fašizem ter njuno najnovejšo produkcijo avstro-klero-fašizem. Bilo bi menda celo v interesu državne misli, nadalje zdravega razvoja možgan naših obiskovalcev kavarn, če bi tudi to smetje nadomestili z dostojnejšimi listi, pa najsibodo že nemšiki iz Češke, Švice in Francije, ali češkimi in poljskimi itd. Lahko rečemo, da je 90% časopisja po naših kavarnah, pa med temi nobenega socialističnega, ki pišejo odkrito in prikrito proti interesom Jugoslavije in v isti sapi seve tudi proti delavskemu razredu, proti svobodnemu udejstvovanju in proti vsaki zdravi kulturi, ki more živeti le
v	demokraciji in svobodi. Torej prezračite na vse strani zakajene in zaprašene kavarniške police! Nam bo prav!
Izkaznice za brezposelne. Opaža se, da prihaja vedno več ljudi z dežele v mesto ali pa tudi obratno, ki se izdajajo za brezposelne. Da se prepreči vsako zlorabljanje dobrodelnosti po osebah, ki se bavijo s poklicnim beračenjem, bo izdalo mestno načelstvo v Mariboru v smislu banovinske nared-be o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnosti (Službeni list št. 204-31 z dne 15. aprila 1933) posebne razvidnice za one brezposelne, ki stalno bivajo v Mariboru. Ta legitimacija ne opravičuje lastnika do beračenja, temveč je le potrdilo o njegovi resnični brezposelnosti. Mestno načelstvo ipo-z.iva vse brezposelne, ki stalno bivajo v Mariboru, da se javijo v socialno-političnem oddelku mestnega načelstva, Rotovški trg št. 9, kjer se jim bodo izstavile predpisane izkaznice.
Posnemajte! V znak protesta proti sovražnemu poročanju gotovih meščanskih listov napram delavskemu razredu, je s. Vesenjak daroval Din 50,— za tiskovni sklad. Iskrena hvala.
Maribor
Obinl ibor Spletal* delavski podružnica Maribor
• v Y "ede,h1 m- se ie vršil redni letni občn.1 znor Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, podružnica Maribor. Ob določeni uri je predsednik podtalnice s. Karner otvoril občni zbor ter pozdravil članstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano Delavske zbornice. Predsednik ie v svojem poročilu orisal uspešno delovanje podružnice v preteklem letu. Posebna pažnja je bila posvečena tekstilnemu delavstvu, ker ie bilo isto najbolj izpostavljeno izkoriščevanju s strani delodajalcev. Uspeli seveda tudi ni izostal, ker je •po mnogih intervencijah, ki so bile uspešno izvršene po nalogu in inicijativi organizacije, delavstvo spoznalo, da vodi edina prava pot v svobodno strokovno organizacijo. Predsednik je ugotovil da s<* nahajajo v okvirju S. D. S. Z. J- sledeče branže: tekstilni delavci, občinski delavci, usnjarji, čevljarji, mlinarji in kem. delavci. Iz poročila je bilo razvidno, da ie članstvo naraslo za mnogo več kol 100%, kar je znak velike nktivitete članstva kakor tudi odbora kot takega. Sodrtig Dvoršak je podal blagami&ko poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da
ill«,
je podružnica v vsakem oziru aktivna. Po poročilih odbornikov ie s. Grgič v imenu nadzorstva ugotovil, da je blagaimško poslovanje preteklega poslovnega leta v redu ter je predlagal razrešnico blagajniku m celokupnemu odboru. Predlog je bil od številnih navzočih članov soglasno sprest. Kri izvolitvi novega odbora so bili po živajhni debati izvoljeni sledeiLsodrugi in sodružice: Karner Kdo, Košuta Franc, Dvoršak Ivan, Šimnic Ciril, Cene Ivan, Muršič Alojz, Muhič Neža, Rodošek Kati, Kranjc Roza, Krivec Alojz, Haložan Anton, Gradišnik Anton, Hercog Anica, Bobanec Robert, Grgič Vinko in Klep Adolf. Na koncu ie predsednik s. Karner pozval članstvo k požrtvovalnemu sodelovanju, ker le v tem leži zagotovilo za izboljšanje socialnega položaia delavstva. Omenil ie tudi delavski tisk, ki mora brezpogojno priti v tekočem letu v vsako delavsko hišo.
*
Občni zbor Saveza lesnih delav* cev Jugoslavije, podružnica Maribor.
Odbor mariborske podružnice Save-
HrastnlSkl steklarji so volili rdele
Pppoln poraz nacijev
Dne 20. t. m. so se vršile volitve obratnih zaupnikov za steklarno Hrastnik. Vloženi sta bili dve listi in sicer lista Splošne delavske strokovne zveze in lista nacijev. Naciji so se že tedne poprej po celem Hrastniku bahali, kako bodo zmagali pri teh volitvah in da so le oni upravičeni zastopati delavske interese itd. Dan volitev se je približal in s ponosom so stopali delavci in delavke drug za dirugim na volišče, da glasujejo za kandidate, kateri jih bodo v letu 1934 zastopali. »Plavi« so si šepetali: Sedaj jih pa bomo, marksiste. Ko je predsednik volilne komisije zaključil volitve in so se začele odpirati kuverte iz katerih pa so prišle same rdeče glasovnice, takrat je gospodi okoli plave liste skoraj sapo zaprlo. Čudo prečudno: 76 organiziranih in samo 44 glasov. Razredna Usta pa 427 glasov, tako, da plavi niso dobili niti enega kandidata, ker niso dosegli količnika. Da so se volitve v redu vršile, priča zapisnik o poteku volitev, ki sta ga brez pridržka podpisala predstavnika obeh list. Zanimanje za volitve je bilo tako veliko, da je pred volilnem lokalom čakalo nad sto delavcev na rezultat in ko so !*• vedeli, da plavi sploh niso dobili mandata, so z navdušenjem vzklikali zrnati. Ko *o pa plavi zapuščali lokal, so jim pa zapeli gred se povrne«,
Tako, dragi naciji, zopet ste se prepri čali, da pri Hrastnilki »teklarni ni mesto za vas. Sai vas vsak	Obžalujemo
"mo tUtit P« nev^nih delavcev, kateri so
Šim obljubam. Našim sodrugom pa vsa čast
in priznanje za njihovo solidarnost. Novoizvoljenim zaupnikom kličemo:	Na delo!
Pokažite da ste vredni zaupanja 427 delavcev in delavk. Kdo so bili kandidati na pla-
vi	listi in kako delajo za dobrobit delavstva, o tem pa pozneje.
Hrastnik
Na poziv Strokovne komisije radi emigrantov (beguncev) iz fašistične Avstrije je odbor Splošne del. strok, zveze, podr. Hrastnik (steklarji) na svoji seji dne 18. t. m., kakor tudi na članskem sestanku 1^. t. m. soglasno sklenil, da da iz svoje rezerve 2000 (dvatisoč) Din za prvo pomoč. Denar se je že nakazal na Strok, komisijo. Nadalje se je tudi na sestanku razpravljalo o tem, kako nadalje podpirati žrtve -	. zstrijske-
ga režima in se je sklenilo, da vsak organiziran član prispeva po 25, 20, 15, 10 Din na 14 dni, da se bo organizirala kuhinja za te reveže v Hrastniku. Obvestili smo Strok, komisijo, da jih naj pošlje nekaj tudi v Hrastnik, ako pa v Hrastnik ne bodo prišli begunci, potem se bo denar obračunal Strok, komisija, da ga bo ta v te svrhe porabila. Hvalevredno je tudi, da se je na sestanku priglasilo veliko število neorganiziranih, ki so izjavili, da bodo tudi prispevali. Pozivamo vse ostale sodruge širom naše banovine, da napravijo enake sklepe, ker zavedajmo se, da so se avstrijski sodrugi borili
za socializem. Slava padlim in živim!
Ptuj
Predavanje o »Delovnem pravu«.
Delavsko kulturno društvo »Svoboda« v Ptuju pričenja v četrtek, dne
1.	marca zopet s svojim rednim delovanjem. Zvečer ob 19.30 (t. j. ob pol 8. uri zvečer) bo predaval v društveni dvorani s. dr. Avg. Reisman iz Maribora o najvažnejših določilih Delovnega prava. Predavanje je bilo javljeno oblastem in je sedaj dovoljeno. Delavstvo Ptuja in bližnje okolice pa naj skrbi, da bo udeležba polnoštevilna, ker je ravno v našem kraju skrajno potrebno, da delavstvo ve, kakšni zakoni ga ščitijo pred delodajalci v službenem razmerju. Socialni zakoni so največje premoženje delavstva, a le tedaj kaj vredni, če zakone poznamo. Torej na svidenje v četrtek 1. marca ob pol 8. uri zvečer.
Seja občinskega sveta, V četrtek, dne 1. marca 1934 ob 18. uri se bo vršila redna javna seja občinskega sveta v Ptuju, na kateri se bo med drugim razpravljalo o odprodaji občinskih poslopij, gostilne na igrišču, mitnice in pivarne.
Občni zbor »Svobode« se bo vršil 3. marca ob 7.30 zvečer v društvenih prostorih Panonska ul. 5. Prosimo vse sodružice in sodruge, da do tega časa poravnajo članarino in da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Jesenice
»Delavska pravica« in socialno-demokratična stranka pri nas. Delavec z Jesenic je pisal »Del. Pravici«, da odklanja soc. dem. stranko in priporoča menda klerikalno ali christ-lich-sozial? Ironija usode pa je hotela, da je vse skupaj odložil ta delavec v času, ko se je dunajski soc. dem, delavec boril na barikadah za svobodo, christlichsozial eksekutiva pa je streljala nanj. In ta slednja je menda vzornik tega delavca. Mi mu jo mirno pustimo, saj je lahko ponosen na njo — on pa naj pusti nas, pa bo zadeva rešena. Sicer mu bomo morali povedati še marsikaj o voditeljih, vzornikih in posrednikih, pa tudi o taki demokraciji, ki najprej večini ukrade vse pravice, ki ji jih je dalo ljudstvo, potem pa zahteva sklicanje parlamenta, češ, saj smo se večine znebili, zdaj bomo pa večina mi. Sicer pa lahko naši k. s. začno pometati pred svojim pragom, ko bo tamošnji kup gnoja pospravljen in pri njih red, jih bomo pa morda povabili še k nam na pomoč. Dotlej pa naj kar molčijo, če ne jim bomo mi pokazali še več kupov kakor jih sami vidijo in ne vemo, če bodo mogli od-kidati vse.
Vse »raje vredni polavl. Ze pred nekaj
tedni srno na tem mestu pisali o pojavih, ki so morda znak današnje dobe in ki jih mora
vsak poštenjak zavreči: to so pojavi vsemogočega denuncijantstva ali — slovenski rečeno — ovaduštva, zlasti v političnem oziru. Kdor se svojega nasprotnika ne more ubraniti ali ga pa ne more premagati v odkritem boju, mož proti možu, iz oči v oči, ta se mora zateči k takim zavratnim in podlim načinom borbe. Kako daleč so n. pr. avstrijski naši sodrugi od take borbe in jih zaradi tega tudi nihče, ki mu je poštenje sveto, ki mu je sveto prepričanje vsakogar, ne more grditi — marveč jih mora samo označevati s svetim imenom: borcev za svete pravice ljudstva, borcev za svobodo in prostost. Da, kako daleč spredaj so ti padli junaki. — Vendar naj omenimo danes še drugi način takega denuncijantstva. ki je po obliki enako prvemu, samo da nima .tako zlobnih namenov. Zadnje čase dobivajo razne delavske organizacije pri nas dopise ali celo odprte karte, v katerih jim razni — sami o sebi pravijo — dobrohoteči ljudje javljajo to in ono o tem in onem. Pa se podpišejo: Več prizadetih, očividec ali podobno. Nekdo je celo nekoč pristavil: »Ne zamerite mi,« (namreč da se ne podpišem.) »nočem postati žrtev.« Kaj naj porečemo k temu? Najmanj to, da so ljudje, ki kaj takega pišejo, slabiči, ki ne upajo povedati stvari, če je že resnična, iz oči v oči — in da tako delo ni pravilno in ga ne sme biti. Biti moramo značajni. Biti moramo odkriti. Biti moramo pošteni in pogumni, da to, kar želimo urediti, uredimo naravnost, ne pa iz varnega zaledja, da bo potem kdo drugi namesto nas. ki smo dali iniciativo, hodil po žerjavico v ogenj. Če bomo delali tako, kakor delajo ljudje, ki jih tu grajamo, se ne bomo smeli nikdar imenovati sodruge junakov, ki so padli na dunajskih barikadah, sodruge junakov, ki so na vešalih pustili svoje življenje za svobodo in ki so škropili svojo kri po avstrijskih cestah in poljanah, da z njo pognoje tla, kjer bo vzrastla nova doba, doba, kjer bodo lahko živeli in delovali samo ljudje odkritih, značajnih in poštenih misli. Za slabiče, zahrbt-neže in slepomišnike ne bo tam prostora. In sodrugi. če se hočemo tem našim idealom približati, tedaj začnimo pri sebi v svojih vrstah. Vsakdo ve, kje so funkcijonarji posamezne organizacije, vsakdo ve, kje je mesto, ki lahko posamezno nepravilnost popravi in zaradi tega stopi vsakdo tja in povej: iz oči v oči!
Dolžnost prijavljanja. Jeseniško mestno županstvo poziva vse hišne posestnike, pa tudi vse stanovalce, da prijavljajo vsako iz-premembo v bivališču. Prijaviti je treba v 24 urah vsako priselitev ali izselitev, vsako spremembo naslova ali stanovanja, celo vsako bivanje kakega gosta ali sorodnika je treba prijaviti, pa makar, da spi eno samo noč pri nas. Mestno načelstvo navaja celo kazni, ki jih je predpisati v slučaju neizpolnjevanja teh predpisov. Svetujemo vsem. ki nočejo imeti sitnosti, da se po teh predpisih ravnajo.	Vsekakor pa je
zelo nerodno, prijavljati brata ali sestro ali mater ali očeta, ki sta koga obiskala in spala tu eno noč. Ali n. pr. turista, ki se je pripeljal zvečer in prenočil pri znancu na Jesenicah, potem pa zjutraj odšel na Rožco, ali v Planico. Povsod, kjer naj se kaj izvaja, naj bo to tudi izvajanja zmožno.
Ljutomer.
Vrhovnik Miloš — umrl.
Pretekli teden je v Zrečah umrl tov. Vrhovnik Miloš, ustanovitelj, dolgoletni predsednik in funkcijonar podružnice ZPNJ v Ljutomeru. Pokojni tovariš Miloš je bil eden izmed redkih funkcijonarjev med nameščenci, ki je ves svoj prosti čas in vse svoje znanje posvetil organizaciji in nameščencem. Bil je agilen in vedno na mestu, kadar ie bilo treba braniti interese nameščencev. Da je naša podružnica v Ljutomeru taka, kakor je in da je dosegla že toliko lepih uspehov, je brez dvoma velika zasluga pokojnega. Ali vzlic temu, da je bil neizprosen boritelj za nameščenske in delavske pravice — si je znal pridobiti vpliv in simpatije v vseh krogih meščanstva, tako da je bil brez dvoma najpopularnejša osebnost v Ljutomeru.
Pokojni je že dalj časa bolehal na proletarski bolezni — tuberkulozi, katera ga je tudi strla. Ali tudi kot bolnik ni miroval, temveč je naprej delal za organizacijo. Svoje zadnje sile je dal na razpolago ob priliki volitev v Delavsko zbornico in je bil skupaj s tov. Dobriničem nosilec tega boja v Ljutomeru, ki je vzlic besnim napadom od strani nacijev imel tako lepi uspeh pri delavcih in nameščencih.
Še ko je bil privezan na posteljo, se & zanimal za organizacijo in svoj Ljutomer ter vedno pisal bodrilna pisma oblastni pod-zvezi in podružnici.
Dragi Miloš, danes Te ni več med nami, šel si k večnemu počitku. Ob Tvojem grobu žalujejo danes vsi Tvoji tovariši iz Ljutomera, žaluje tudi oblastna podzveza, katere član si bil, žaluje tudi razredno delavstvo, kateremu si vedno pomagal.
Hvala Ti za Tvoje delo, za Tvoj trud. Mi Te bomo ohranili v spominu in se Ti oddolžili s tem, da bomo Tvoje delo s podvojeno silo nadaljevali do končne zmage.
Zbirajte za tisk.sklad!
Delavski pravni svetovalec
Siromaška pravica pred sodiščem
Mož ni odgovoren za pravdne stroške žene. — Tudi okolnost, da je bila vložena tožba po zastopniku, ni merodajna pri podelitvi pravice revnih.
Nekateri časopisi so poročali, da so spremenjeni in poostreni predpisi glede izstavljanja ubožnih spričeval za tožbe pred sodišči. Poročila pa so vsaj v toliko neresnična, da zakon in uredbe glede podeljevanja pravice revnih v sodnem postopanju niso v ničemur spremenjene. Tozadevno veljajo še vsi predpisi, kot jih navaja dr. Reismanova knjiga »Delovno pravo« na strani 165 do 170.
Mariborsko sresko sodišče je na primer neki ženi železničarja z ozirom na gornja navodila odklonilo prošnjo za podelitev siro-maške pravice iz razloga, ker baje njen mož zasluži mesečno Din 1.600.—, plača le Din 140.— za stanovanje in ima skrbeti le za
2	otroka. Po mnenju sreskega sodišča vsled tega tožilka zmore stroške kazenskega postopanja v njeni tožbi radi žaljenja časti brez škode za potrebno vzdrževanje sebe in svoje rodbine, to tem bolj, ker je vložila tožbo potom odvetnika in je bila torej v stanu, da si je najela zastopnika.
Tožilka se je proti temu pritožila na okrožno sodišče, ki je pritožbi tudi ugodilo s sledečo obrazložitvijo:
»Iz uverenja o imovinskem stanju( ubož-nega spričevala) izhaja, da pritožilka riima nobenih dohodkov in sploh nobenega pre-možnja; podani so tedaj pogoji § 64-1 c. p., ki daje podlago za podelitev zaprošene pravice.
Skromni prejemki pritožilkinega moža, ki ima skrbeti še za 2 sina, ne morejo služiti za podlago pobijani rešitvi. Saj se ne more določba § 91 o. d. z. tolmačiti tako široko, da bi odgovarjal mož brez nadaljnjega tudi za stroške, ki nastanejo njegovi ženi v sodnem postopanju.
Ker je končno za podelitev pravice revnih nemerodajna okolnost, da si je pritožilka najela zastopnika, saj še ni gotovo, če in kdo ga bo plačal, je bilo osnovani pritožbi ugoditi.«
Kulturni pregled
Ljubljansko gledališče Opera.
Čajkovski: Pikova dama je v letošnji sezoni kaj dobro 'podajana in tudi obisk je povoljen. Opera je letos otvorila z njo svojo sezono, kar je bilo gotovo posrečeno. Čajkovskega »Pikova dama« je eno izmed znanih del ruske glasbene literature, a vsebina puškinovsko problematičen, erotičen svet, Dirigiral je ravnatelj Polič, režiral pa prof. Šest.	—g—
Halka je znana opera poljskega skladatelja Moniuszkija, pisana v starem italijanskem načinu. Ima polno arij, sekstetov, zborov, kavatin in plesov. Začenja s polonezo, s plesom poljske šlahte in konča z divjo mazurko, s poljskim narodnim plesom. Dirigiral je Švara, režiral Debevc. Balet je lepo izpopolnjeval celotno sliko.	—g—
Mariborsko gledališče. »Vijolica z Mont-martra«. Življenje Twistovske karijere, ki smo ga videli že sličnega v Niccodemijevem »Scampolu«, sta tu obdelala v opereto libretista Brammer in Griinwald, uglasbil pa jo je Emerik Kalman. Italijansko ozračje se tu prelevi v življenje pariških umetnikov Montmartrske četrti. Zanimiva »nov iz umetniških krogov ie tudi pri na» osvojila publiko. Režija g. Skrbinška je bila prav dobra, le tu in tam so bile tenčine iz »Male Flora-my« posebno v plesnih točkah. Gdč. Druzo-vičeva je v naslovni vlogi »Vijolice«, postavila na naš oder krasno izdelan lik, ki je povlekel za seboj tudi igro naših igralcev, ki so tokrat še bolj kot kdaj preje, dobro rešili svoje vloge. Zanimanje za gostinjo, ki uživa v Zagrebu velik sloves, pa tudi stvar sama je pripomogla, da je bila hiša pri premijeri in prvi reprizi razprodana.
Priietek III. delavske olimpiade v Čehoslo-vaški
Predhodni spored III. delavske olimpiade
III. čehoslovaška delavska olimpiada je bila otvorjena z zimskimi športnimi tekmami v Velikih Hamryh, ki so se vršile dne 27.— 28. januarja t. 1.
Za letne prireditve je pa določen ta-le spored:
V soboto, dne 30. junija t. 1. bo otvorjena razstava Delavskih telovadnih enot z lutkarskim oddelkom; zvečer se vršijo plavalne tekme šolskega naraščaja.
V nedeljo, dne 1. julija t. 1. dopoldne bodo skušnje šolske mladine in I. okrožja DTJ; popoldne nastop šolske moške in ženske mladine v prostih vajah. Prvo predvajanje slavnostne igre.
V sredo, dne 4. julija t. I. bo zvečer slavnostna otvoritvena akademija.
V četrtek, dne 5. julija t. 1. dopoldne bodo razne tekme in tekme na orodju in skušnje naraščaja in skavtov. Popoldne bodo proste vaje skavtov, naraščajnikov in na-raščajnic, zvečer plavalne tekme in bak-ljada.
V petek, dne 6. julija t. 1. dopoldan skušnje, popoldne nastop okrožij, kolesarjev in proste vaje. Zvečer je »beseda« naraščaja in skavtov.
V soboto, dne 7. julija t. 1. dopoldne je nadaljevanje v tekmah in igrah, skušnje, popoldne mednarodne tekme na orodju, zvečer telovadna akademija nu razstavnem prostoru.
V nedeljo, dne 8. julija t. I. dopoldne slavnostni sprevod skozi Prago, popoldne telovadba II. poziva, nastop tujih gostov,
III.	okrožja, vaje tekmovalcev, proste vaje članov in članic, Četrta pvedvedba slavnost' ne igre.
V pondeljek, dne 9. julija t. 1. popoldne
zatvoritev razstave.
Razno
Trgovski nameščenci ne marajo pokojninskega zavarovanja. Tako trdi ljubljanski listič, ki je vse prej kakor glasilo nameščencev. Nerazumljivo nam je, kako miore priti do tako absurdne trditve, ko danes vendar socialne razmere kategorično zahtevajo, da se čimveč nameščencev in delavcev pritegne v zavarovanje za starost in onemoglost. Fred dabso dobo desetletij je sicer trgovski nameščenec mogel misliti na osamosvojitev, na trgovsko samostojnost, danes pa. lahko rečemo, je tako upanje v devetdesetih odstotkih neizpoinjivo. Ne more pa biti trgovskemu nameščencu vseeno, ali je zakonito preskrbljen za onemoglost in starost ali pa ni. Listič naj poleg tega nekoliko poizve, kako so danes trgovski pomočniki ^ plačani, pa bo videl, da plače daleč ne do-sezajo niti povprečnih plač kvalificiranih delavčev raznih obrtov in industrije. Ali naj si za starost ti nameščenci morda kaj »prištedijo«? To je nemogoče! In, če je to nemogoče, ali naj se elegantni in pogostemu domišljavi trgovski nameščenec, ko onemore, zanaša na javno miloščino in preskrbo v ubožnicah? Zakaj? Ali je to dostojno človeka, ki je vse življenje delal za druge? Ce se še nahajajo trgovski nameščenci, ki so proti svojem socialnem zavarovanju, potem so to ljudje, ki nore za življensko naslado in zabavo, o svojem socialnem položaju pa ničesar ne vedo in niti ne mislijo na to. Mnenje torej ideološko ni mnenje trgovskih pomočnikov, ampak podjetnikov, ki jih socialni položaj nameščencev prekleto malo briga. Mi svetujemo prav iskreno trgovskim in drugim privatnim nameščencem, da sc oklenejo svoje organizacije Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, ki se obenem' z delavskimi organizacijami bori za razširjenje in uvedbo splošnega pokojninskega zavarovanja. Tudi nameščenec je človek! In če ga danes izmozganega postavlja družba na cesto, da tam umira, zahtevamo mi, da se za ta primer njegova eksistenca zakonit0 osigura. To mora zahtevati vsakd0, ki vidi v človeku človeka.
Sirite na* list!
Vsi letni naročniki „Radlowolt“ dobe
... zastonj
14 karatno originalno amerlkansko
zlato Milimo pen
.n oa KOrachn«rJ«v ročni leksikon,
1900 atranl, 32 tabel) ali eno prvovrstno
1	radijsko	cev.
obširne radloprograme, Interesantne slike ln Inta lepo urejene poučne tehnične .članke.
Tlaka: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaje in we|«je Viktor Ertea ▼ Mariboru.