St. 8.       \ ,,H**        V Gorici, v cetvrtek 19. februvarija 1874
Tecaj
„8oL&" izbaja vsak cetvrtek in velja s posto piejemana ali v Gorici na dotn posilj&na:
Vse Uto   ......   r. 4f»ii
fol leta....... ±m
Oetvrt kta.        ....',. i.20 Pri oznauilih in .uvno tako pri ,.po-glanictdt" se i»lacu"i«- /a navadno tristopnu vrsto:
8 kr., ce *e tiska 1 krat 1   „   „   ..   „  —SL.Jsr.it *>   „   „   »,   ,*     & kmt JCa v«6«  crke pa pro>.turu   in   pri wzimnUib  vwk put SO kr. m kolek.
Posamezne itevilke se dobivajo po.10 soldov v Govici pri Patemolliju in So harju; v Trstu v tobakarnicak „Via del Btflvoib-re 1711- in „Via della caserma 60"
N;iroemn;i in dopisi naj se blago-vwljno poSiljaju uredniku: Viktorju Do-kncu v Gorici, Cmi. del Cristo 186 blizu zivinskega trga,kder se ualiaja tudi uDravr nistvo. — Rokopiai se ue vraeajo; dopisi naj ae blagovoljno fnmkujojo. — Dclal-com in drugim nepromoznim se naro6iriita zniza, ako se oglase pri urudtiiitvu.
Glasilo slpvenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Civilna zenitev.
i.
Od kar so je kristjaustvo dated okrog ra/.sitilo in ukorenimlo, od tistega dasa, torej uzo mnogo sto let, nftrnerava duhovenstvo in izmej njega krenemjo Skofje in po tera, posebno pape/.i v liimu, da hi ni se po-tcguili, koltkor jo mogode posvetmk redij; bogostva, daati, kne^kih naslovov in eelo posvetne oblnsti, kar je vse super sv. evangelij. Posebno v teiunem, surovum hrednjern veku se jim je vse to prav dobru posredilo. No da se pa tnjiti, daso marsikaj za tisto 6ase do-brega in premtrnega tudi glede po*tav vpeljali. Cerk-vena oziroma dubovska irj zlasti pnpeLeva mod jo tadas | do vrbuucn dospela, Toda u2e v tistih neomikanih, v drzavnih pralwjih riejasnib da&ib go cesarji in kralji zadeh hudo terau oasprotovati, in nastali m krvavi boji mej tijimi in papezt. Najhuje m m bojevali nera-skt cesarjt Heurik IV, ud leta lOa'J. naprejin poznejo urn iz preinienitne bile Ilobenstauibv od 11.17 do 125C).r
Clovek no hi nmltl, da je take krvave hoje uzro • cilo na pr. praianje, kedo ima Ikofe i me no vat i, papei ali kralj po tem. ko so narodom vzeli to piavico. Po* 8lej« so se piipe^i in posvetni vladarji poia/.timoli, in j /.uovrsine pvgudbe skleniii. i'ozih'jo so dolgoktni boji njfj uarodi suinimi vnamejo zaradi cerkvemli pru-Sanj, in lociio m je kristjanstvo r tri irelike taborje, v kristjaue riuisko-katolibkf, pravoslavne in protiistantc, m zraveu v druga niajliua vtsrska druitva ali sekte, ki so se vst mej seboj prav po nekristjausko sovra?.iii. Pocasi se te strasti pomirijo tu uajved jo vladal pokoj mej vetuiki. Zdi se pM, da hocejo prav daodanes /.a-piliati staro zerjavico; vsa Evropa ekoro je zdaj ne-mtrna in cerkvenih bomatij polna. Uzrok tega je hre-peuenje narodor po tem, da bi se tudi v cerkveoem obziru znebili srednjegi veka ostaukov, ki ntjso pri-merni danaSujim razmeram. Kaj tiLe cerkvi in kaj drzavi, uj bito jasuo sreduemu veku.   Prva je rada in
pogostoma segala v delokrog in pravico tlrzave, prila-stda se je na pr. postavo - dajunja o zenitvali, in naj raja bi bila vse pod svoj klobuk spravila. All uLo v 16. atoletji so bistre glave zafiele, prav LWalmo cei*k-vene in dr?.avne zadave pretresavati h lofievati. §e bolje se je to vriilo v 18. stoletji, in dandanes je skraj in cas, da se uatanjko pojasni in odloci, kaj spuda pod to, kaj pod drugo oblastijo. Vsak mora, niislirao, spoznati ta glaviia vodila. Diiava je pogoj vsega obstanka, kajti ona im;* zedinjouo mo6 vseh drzavljanov, in ujen nainonj« pravicj varovati in o prepirih soditi. Nji tide tudi podpirati* vse, kar je dobro, korutno. m potrebno za ob6ni imzvoj dr^avljanov. Corkev pi ima prod vsem skrbeti za moralo, ima pripravljati ljudi za vedno ^ivenje. Ona nijma nobene vidua modi all sile, kajti prisiljono n-ijIioIjSo dejanjt* neba nravno biti. Njena dolznost je torej gotovo tudi ljudi odgojuvati in pripravljati tudi na to, da' so pro-stovoljao m nidi postavam pokorui, ker to jo nravno ali moralno in oaiecujj vse. Zatorej mora pa cerkev, mora duhovenstvo saino pokoruo btti pistavam tudi ujemu nevso6rjim, zlasti v svobodnib de^elab, v kojih so postave ljudnka volja. To veljd tudi, ako bi kak del cerkve etdo v poganiki driavi, kakor je v prvib stoletjib bival. Prvi verniki, najbolje navduSeni kr§6e-inki, so tem postivum zares podlo/.ni bili, in gam go-spod in muii.initelj novo vere nij nikdar upora ucil toper pjstave, temveo jim kaj pokoren se je skril, ko ga je botelo ljudstvo kralja proglasiti, rekofi; Moje kraljestvo nij tega sveta
Po vsem tem nij 6uda, da se je tudi nasa dtzava iotila te stvjjri uredovati, in da jo v parlamentu na dnevnem redu predlog o konfessijonalnih postavah, katere so potrebne po tem ko nij ve6 rajnkega kon-kordata, na raesto kat«.«rega je tteba koneCuo kaj dru-zega staviti. Ta predlog se zdaj v odseku pretresava, in razgovor v zborn bo gotovo zanimiv.
Alt ti predlogi so m iOgitn pretesni, ter jim pre-malo obsegajo ; tedaj tirjajo nekateri po-jlanci, naj se tudi pri nas   vpelje civiint zenitev.   0 tej  se je uze
LISTEK.
II.
18. februvarija 1874.
Kakor v.mestih, tako i»a kmetih je v pu^tu najve»; ^eoitev. Ali na kmetih streljijo tiste dns mnogo in slamnate hiSe so v nevarnosti. To je ve«Jel tudi agent neke zavarovaine banke v Gorici, in nadejaje se, da bo sedaj mooge posla v vasi, poda se tija. Nas inlad agent gre z uajboijSo voljo na de2ulo; po poti je uze racarnl, koliko odstjtkov bode dobil in kako si bo pri-jeteu ve6«r uapravii pustui tvorek v meatuem gledisdi. Ali n.*§i deMam so gostoljubni ljudje: hitiM ko pride v vas, ga povabijo ua pirovanje, in na§ mlai ag«:ut, mesto da bi sam kako hiso zav.u-jvai, je btl saia dobro zavarovau s postetiim cebedinom.
In ko je bil tako ule dobre volje, sreuueji bi btl, kakor ntkedo drugi pod bozji.n soiucem, ako bi mu ne manjkalo zene. I'n tacth okols5inah je skep hitro storjeu. ,Vse se zeni in mozi", dejal je sani pri sebi, „zakaj bi pa jaz sam <M;»l; cioveku nij dobro samemu biti.u In rc», takoj zapusti »?ate in gre k bliznjemu sosedu, kder je btio vec deklet na mozitev. Tenia je bila p-id nubora io terna v njegovi glavi; po-casoma in po lanogoterih ovinkih pri ie do hi§e ter zapoje prav po doomed znano narodno pesen. Biloknu ni je* pravi sam pri sebi, a v istem htpu za§umi ne-kaj na nevisokeni oknu. Na§ prijati?lj, ves vesel, kakor nikedar poprej, bliia se k oknu, tiplja in taplja, i*i misled, da ima res gospodieino pr»;d seboj/ zadne jcij vso ljubezen r.»zkrivati.   ,Ah, kako  majhne rofiice
doati pistirilo po evetu, le pri nas Slovencih malo. Za to in kor se nad tako 8euitvijo naj boljo duhovenBtvo liuduje, vredno ys tiuda vazloiiti, kaj je civilna zenitov,
II.
Da odgovorimo na praSanje, kaj je civilna zenitev, treba poprej poizvedeti, kaj je Zenitev sploh in 8 a ma na eebi. - V zakoaski stan morete stopiti le dve o-sobi raznega spola, in te izrefiete svojo voljo, v dru^bi ziveti, otroke roditi, jeb izrejati in si drug dnigemu na ponioc biti.
Olede casa, katorcga ima ta ssvossa trpeti, gotovo je, da se ne smo ona sklepati le za kak odlofien <5as, ker ima Lunitvi pod'.nga biti vzajumna ljubezen, in ta se zavezo, in se bo6e zavezati za vse zivenie, kar je moralno. Katoli6inom je ta zveza uerazvezljiva v str o-gem pomenu besode, ker razlagajo tako dotienn besode sv. pisraa, ter iraajo zenitev za sakrament. Drugi kristjani ne imumojo toh besed tako strogo, pripuSfiajo izjemke, vendar pa sklepajo zenitvo v oboe za vsega zivenja das. ^mitev jim nij sakramont, in etopijo v cerkev le, da si izprosijo bozji blagoslov.
Ne glede na te razlidnosti je gotovo, da ,si pri zonitvi mo2 in zena mnogo vzajemoo obljubitu, iuivslod obljube vzamota, da nastane iz toga dogodka doati pravic in dolziiostij, torej je to brez nobeuega dvoraa pogodba ali koutrakt, Za to pa spada to opravilo v delokrog drzave tt>m vi§e, ker so druzino podlaga drzave, in ker nasthjajo iz takih razmer mnogi in razni prepiri oziroma pravde. Zatorej gre drzavi, postave dajati za vse te razmore. Po tens takem je civilna ienitev tista, katera je skleujena pred driavnim za to postavljenim obiastnikom po prepisili doticue dezele.
Tako skleneno zenituo pogodbo ima drzava zave-ljavno ne gh'do na to, ali sta 2enin in nevesta v cerkev sla ali ne, kajti to je zadeva vesti in vere.
Kakor se pa da vsaka pogodba zopet razveljaviti, de sta poznejo oba pogoduika tega mnenja, prav tako se da-Lei»tua pogodba ra*vezati, ce sta oba zakouska
imate, imel Vas bom vse svoje zivenje ncizmerno rad, le eu poljub dajte mi." In ko se pripogne, da bi jo kusnil, dobi res tak poijub, <la se mu so dancs pozni. Na oknu namred nij bil mkedo drugi, n«jga kokoii v kurniku, in ko je nas pnjatelj za kremdje tipal, mislil je, da so lepe, drobiie rodice dotn ace gospodidine. Tako se zavarovaiija vrse v pustu, zatoraj je pa tudi nas pnjatelj skleuil, da o pustn ne gre vec na  de^elo.
Slab pretok sem b 1. V'prvih sv^jih cendarijah sem o nasi ditalnici kakor o siranski stvari govoril. In skoro mi jo dopadalo, da iz naie ditalnice ne bo uid kaj prida. Uze sem si mislil, kako bom o gori-skih prvakih in doprvakdi pisp.1, in jim po mladoslo-venski navudi kako v obraz povedal, a vsega tega nij nid. V ditalnici je sedaj tak mir, da ga mote bog vcsel biti. In zakaj bi tudi ne bil ? Sedaj je pust, vse rado ples>, in tistih, ki pri nas n ijraji intrige de-lajo, teh dtna^ukuezev. k plesu v ditalnico nij.
V ditaluico p.t tudi vse pride, iz vseh vt»trov sveta; pri zadnjem pustnem plesu, v ne«leijo, je bilo toliko obdinstva, da sa je vse trio. Ce sem v prvih denda-tsuh dejal, da se v diialnici mnogo in mnogo za na-rod plese, tega tudi sedaj no morera oporekati, kajti v ditalnico dohaja mnogo gospodov, gospe in gospodidin, ki niti besedice sloyenskcga ne razumejo. Zaradt tega pa ne trdim, da je kot p rlamentarni je-zik veduo tujt v navadi, ne, mnogo se duje slovenske-ga; ena gospodtdina posebno o s t e n t a t i v n > in p a-thetidno slovenidsno govori, kakor bi hotela inos-stranskim gospodiditnim oditati, da je na svojib, lastnih tleb. - Ce tudi nekateri zaradi tega godrnjajo, kaj pa se za to briga naia narodaa go^podidiua ? In prav ima 1 Tu li politiko uganjajo, kakor poroda dopisnik Narodov, pri tukajsnjih plesih. Neka lepa in isti veder gotovo plesua kraljica je nekda ponudila arehiklerikaleu   (ka-li),   pri   kotiljonu   papezevo  ko-
kardo, a na5 pobozni gospod, je nij hotel spre-jeti, in vendar bi jo bil moral vzeti kot ^zvesti (V) klerikalec, in nositi v spomin, da ditaluica nij §e tako hb.'ralua, kakor bi jo radi naredili gorifiki komunisti. In pomisliti je tudi to, kako more kaj tacega odredi lept, ne?.ui g>8pe, ko jo vendar znano, da so tudi klo-rikaici prijatelji lepega sp da. To je samo on dit.
Sploh se mora omentti, da letoSnji pust nij tako pust, kakor Je bil meuda prej§nja leta za Slovence na GoriSkem. „Kracku, ki je povsol po vedih mestih mogodno uplival na pustne veselice, ta krach je nas Slovence §«j posebno ozivil; znamenje je to, ali smo dobro igrali na borsi, d-i mjsmo nid zaigrali, ali pa nijsmo imelt, s dem igrati.
Kot zvesti k«dpolteur bi moral zabilje2iti tudi, kaj so nam hasniii ti ditalniSki plesi. Ako odkiitosrduo; govorim, meni nid; manvec potroail sem. raarsikak kraj-car, in kar je §e najved hudo, da sem se z goapodidi-uami seznaml, katerim so bom moral prikiaujati in odkrivati, in vsakedo ve, da klobuki se ua robidi ne pob.rajo. — Ali se je letos kateri moj.h prijateljev v ditalnici zaljubti, tega tudi ne vom, a to mi je znano, da je marsikateri, kakor po navadi, „skozi padcl". Povedal bi tudi imena, toda bojim se, da .bi sopet ne polnili ti propali kandidaje predalov ^Socd1* v svojih nezaljubljenih ',poslanicah*, kakor se je uze uvoje dm godilo.
Dopis uk „Narodov* se spodtika nad tem, da mej plesnirai vajami, nekateri mladi gospodidi raji kartajo, nego ple§ejo. In prav ima, ker kvartalei, igralci, pre-, iestvalci ne bodo videli nebeSkega kraljestva; kedor pa plese, kedor se razgovarja z lepo mdede -- ali bledolidno gospodidino, ta pa gotovo prjde v nebeSki raj, ali bolje, ima ga uze tukaj, na ujenem narodji. No, ne poleg lepih gospodidin igrati, gotovo nij lepo in posebno tedaj ne, de se igraleu taka z^odi, 'kakor W »»J
KfloToljns, in drzava, ki hoce dosledna biti, mora to pripus&iti, saj v vazaih slucajih. Toliko o pravicah drzave.
Na drugi straui je zopet gotovo, da mora tudi | cerkvi moogo roar biti za dobro drufcnsko irranje, in za zeuitve, ker obsega tudi ona ljudi in druzine, in je njen vzviSeni namen, nravnost .ali moralo vcepiti svojim vernikom. Nji mora torej marl biti v prvi vrsti za to, da ljudje svoje dolznosti prostovoljno in radi izpol-nujejo, da'se posluzujejo pripomoekov, sakrameutov, ki jib ona podeljuje. Zatorej ne sme drzava uobenemu tega zabramti, temve6 mora ieleti, da stopi vsak ˇ cerkev po tako vazui pogodbi; toda siliti ne more in ne sme drzava nobenega, kajti sila nijma pred bogom nobene veljave, je nemoralna v verskih zadevab.
Zdaj pa naj kedo Se reee, da je civilna zeoitev kaj slabega, celo kaj peklenskega. Najboye praticna uredba je, kajti vsak dobi svoje, drzava, cerkev pa svoboda. Zraveu tega nastopi mir mej drzavljaue ra-znih ver, ker se 8 takimi postavami v okom pride na-vadnim sitnostim in nadlegowuiju prenapetih in trdo-vratmh duhovnikov, laterib je dovolj v vj»aki cerkvi.
Pa nic novega mjso take postave, Ne govorimo o prvih sfcoletjib kristjaostvaf tttdt ne o tern, da je cerkev pred koucilijem tridentiski m za veljavne spozna-valfc tudi ienitve, ki se nijso sklenile pred duhovnikour, ampftk navesti hocemo sumo to, da ctvilua zemtev uze davno pravsio velja na Fraucoskem, v Belgiji, m na Nemskem okoli Reua, vpeljana po zakoniku Napoleona I., in nihce ue more tajiti, da nijso Francozi, Belgijanci in renski Nemci se katolicani. Omeniti hocemo tudi, da je bil vpeljan ta zakouik v Italiji le'ta 1806., da je nekaj let veljal tudi pri Slovencih v zadetku tega sto-letja, pa zaradi tega nijso Slovenci uehali biti dobri katolicaui.
Po tej postavi §. 63. mora zupan pred zupanskim uradom oklicali zemna in nevesto ob dveb uedeljab in dotidni oklic nabiti na vrata zupanskega arada. Ce nij nobenega zadrzka jn zupan javno poro<5i pred 4 pri-cami, prebere poprej vsa doticna pisma in postave, govorece o pravicab in dolznostih ogHujeuih osob §.75. iu 165., po tern jiraa izda doticuo pisnio, ki ima spn-cevati 9 took §.76. in v«e to se zapiSe zato odloceno kojigo.
§. 227. te postave nasteva 3 slucaje, v katerih se ieoitev razvezo, in ti so: 1. smrt, 2, locitev postavno iz prevaznih uzrokov izrefiena in 3. kazen, kateri na-aleduje civilna smrt. V vsakeui teb slu6ajev sme se nova zenitev skleniti, le §.228. pravi, da zenane more v nov zakon stopiti z drugim modern, dokler nij pre-teklo 10 m«seeev po razvezi prve xenitve. To velja za vse, tudiza katoli^ane, iu prav temu toliko naspro-tujejo nekateri. Man misiijo, da je boga bolje vsec, da je nravno, ce sta dva zavezaaa, ki se v smrt so-vrazita, ali ce na pol locena, nasvojo rokozivita. T»k stan je gbtovo izvirek mnogega zlega in popoina locitev vsakako manjse hudo. Pololazite se torcj nasprotniki, ker bi drugace do cistega dokazaii, da nij le prepri-cevalna beseda vasa mo5, temnc da hocete imeti in da potrebujete posvetne sile, da vera obvelja, to pa nij kristjansko. Prcprican katoli^an pojde v cerkev posa-krament io se ne bo v drugid ozenil, dokler naspiotna Btran zivi; manje prepricanega pa ne smcte siliti via po svojem nacelu nravnosti ne.
Konefino opaznjemo §e to:   Pri nas se   sklepa ta
davno zgodila tnkajgnjemu plemenitazu. Bilo j«» v a-ristokratiGnem drnstvu, — tako pripovedujejo, — in tarn so igrali visoko igro. Temu plemenitazu se je dobro godilo, dobival je zaporedoma, alt kraalu njegovo igrul-no umetnost spoznajo, in kakor bi bil ustrelil, nas aristokrat je bil „skozi vrata* vrzen. Sedaj se ta Ijti-beznjivi igralec sprehaja po lepi Italiji, jn neko visoko donece drustvo v Gorici si je morJo novega predsed-nika izbirati. Taka jebila osoda nasega ljubezDJivega igralca; tedaj ne igrajte nikar drugafie, kakor se — zenskami.   Probatnm est!
Kratek je bil pust; in kakor bi hotela narava kljubovatii poslala nam je zadnji dan tako vreme, da nij mogel skoro nihce iz hi§e. Mdogoteri so si nze tako lep zadnji dan misHli, tohtali so vse dni, y kak kostnm si bodo zadnji dan oblekli, a vse zastottj. Toliko lepse in zivahnejge je bilo po teui v glediSci.
Ena maskera je posebno dopadala, imela je javno govore, kakor nij bila menda do sedaj v Gorici navada. Da je v svojih govorib nekako gorigfco aristokracijo biaal, je mnogim dopadalo. Se le na jutco pepel-niLne srede smo dali pfostu slovo." Zadnjid se jeplesna kraljica na dvorano ozrla; zadnjic so se zaljubljene maskere objele, te bolje nefioo; druge bolje pritiskaje. Syiiena obleka tudi ne bode tako' sumela, in dekle, ki je noBik v laseb rudeCo cvetico, pojde danos po pepel. Pokopaii smo ga tega ne3rednega pusta, odne-sel je marsikatero staro petico, a prinesel je bil tudi marsikatero veselo uro. ' Naj nam ne bo 2al, da je Sel, saj se vrne k letu gotovo, in uze sedaj «e lebko veselgno sopet onih ur, kateri nam bodod pu^t donese.
Popoludne bo br2e lepo vreme, in Standrez bode polen Gor^anov, ki ¦pojdejo tija uzivat obligatna jaica in ratliciQ, - Taka jet                                       JJ
".'.'.                             Hellanicas.
pogodba pred zupniki (fajmostfi^ U fa to, ker jim je postava, drzava, to opravilo naiiyil^, h tega pa sledi, da jim sme drzava to zopet ottotti, >* drug©; poobla-stiti za to pogodbo.                 _
Novomefiki ,^a*od»i dom."
no naj se pa nase mtiogobrojue citainice spominjajo »nar. domau ter po vzgleda ljubljanskega „dramati6n. drustva* eno „besedo* njemu na korist napravijo.
Radi smo pripravljeni, doneske (darila ali posojila) nabirati ter imena darilcev v nas?m listu naznanjati. Sicer pa velja tudi tukaj: Bis dat,' qui cito dat!
Sicer pa je treba poinisliti, da tudi mi goriski Slovenci pridemo uze ne cez dolgo v poiozaj, da bo mo potrebovali pozrtvovalnosti nasib bratov, kajti potrebo narodnega doma v Gorici uze vec casa zivo 6utimo in ta narodni dora na italijanski meji bo gotovo najbolje vazen.
Tore) pomagajmo zdaj nasim bratom, da nam tudi oni pomorejo, ko bodemo mi potrebovali.
Dopisi.
V Gorici 12. febr. [Izv. dop.] V 5. fitev. BSo6e« so nasi Litatelji izvedeli, kako je odgovorilo minister-stvo na zabteve, peticije. resolucije nasega dez. zbora, da bi nase srednje ^ole postale narodne. Nasi po-slanci zalitevajo, da se dejansko izpeljuje ravuopruvnost garantiraoa v postavah, ministerstvo pa odgovarja z dejanji, ki so nasprotua drzavnim in dez. postavam.— Uosedaj je bdo v Avstriji postavno, da one zakrne, ki jib skleut'jo dez. zbori, smejo samo ti zadnji prenare-diti; letos pa je priSla ta pravica ob veljavo in steer z odlokom tr^askega uameslnijitva, vsled katerega od-loka je nas postavni yolski svet proustrojen, ali prav zu prav oditranjen. Kaj mislijo na§i poslanci pri tem cuilncin postopanji udiniti ? Grot' Coronim jo na Dunaji oillocno interpelloval; kakor se slisi, odpo-vedala sta se s p rotes torn tudi oba uda Solskega sveta izvoljena po de^. zboru m tedaj nijmamo ve6 postav-nega solskega sveta. 8 kom bodo sedaj ob^evali na§i okrajni solski sveti ? Mari se bodo udali nepostavni oblastniji? N<*, tega ne smejo storiti, de hofinjo biti zvesti vutulu dezelnih pravic in postavnosti. In v re-sqici se uze slisi, da so se vtti neodvi^ui udje okrajnib solskib svetov guridke^a in gradiScanskega okraja od-povcdali in da kaj tacega uatneravajo tudi okrajni solski svetovalci za tolminski in sezunski okraj. Tako je na vsak naOm v tem slu6aji korektno postopanjo in Ijadstvo, katero je zaljeno na svojih pravicab, mora svojevoljnim ministrom pokazati, da se ue da meni niL, tebi nic svojih ustavnib pravic eskumotirati.
Pregovor ffvigdnntibus jura" je tukaj na svojem mestu in dokler ne bomo na§emu narodu vcepili v krt in mesa, da je ttob.t vedno paxiti na svojo pravico, toliko casa se bodo naSt gospodje birokrati in napih-njeni profesorji izjiajha" iz nas zmerom norca delali, — iu citali bomo uuslane cianke takih profesorjev v „Neue fr.Presse", v katerih nas z ndumme Menge", „la-lundes Natioaclieau itd. pitajo. Pri nas na Ooriskein so splob cudoe razmere; razna miuisterstva delajo z nami tako, kakor . . . z mubom.
Ce so sptosne zaleve na Goriskem zanemarjene, sa mesttie v prolepi Gorici se bolje. Na'Se me^to una en par grosev dolga, kateri dolg se je letos za neko-tiko tisoc pomuozil in to vsled cudmh nazorov, katere itnajo m^stni ocetje, vecmoma klerikalci, ob ekonomiji. Magistrat ima namivc letos uzitnino v uajemu in y\ pri tej spekulaciji zgabil 21000 gold, v prvem letu. -Zdaj mestni ocetje se le previdavajo, da nij re3, da vsak najemnik mora dobiti in da torej je iiajboljse, da magistrat saui vse dobicke spravlja. Najemnik gre k drazbi z dvema zepoma; gotovo bo pa najemnik poprej kaj dobil, nego magistrat, ker upravnistvo pod najem-nikom je bolje uatanjduo, pa dosti manje stane. Ce se zdnj nasi tn«3tni ocetje za uhi cesejo in vedao mi • slijo, kako bi deficit pokrili, je temu kriva njihova oskosrenost in s!abi pojmi o narodnem gospodarstvu.
Da bi bdi deficit pokrili, so se iz kouca umislili prav dobro, namrec naloziti so hoteli po en sold ni vsak cent robe, ki pride iz kolodvora v niesto, ta na-mera je bda dobra, pravi^na iu lebko izpeljiva; ker pa se je Ritter, kateri bi bil moral najvec placati, temu vstavljal, so se n»h ocetje ustraSili iu odstopili od te voznirako duklade, ki bi bila mestu vsako leto 24.000 gold, nesla. Pri nas j«s uze tako, kotenje ukazujejo.
Zdaj pa hece magistral-, ubege podruznike (fitnike)
obdaciti po stareoi principu,   ubogi naj placaje za bo-
gatega; kinet, inali p.isestnik in sploh mali  ljudje pri
! nas zrtvujejo skoro polovico dohodkov za obene stvari,
I velikega kapitalista pa se 100 del dohodkov ne zadeoe,
|         Da im gist rat mislt na obdacenjo zganja, je dobro,
i ker to ima svojo moralno stran, da se aarnrec v Gorici
zni&a stevito nesreinih petezarjev.
Na§e mesto hoce postati zdravilni kraj in ima vse sposobnosti; istina je, da imamo mej seboj veliko tuje visoke gospovle, kakor dunajskega  Rothschilda   in ve6 drugib prav visokih aristokratov popleraenu indenaru. A na§ magistrat ne postopa tako, da bi te tujee,   kateri mnogo denara pust6 pri nas, privabil v mesto, ker prviS ne misli, kako bi mustu priskrbel zadosti iu do-I bra vode, kopelje m druge potrebe; z Iravilui kraj, pa i brez vode, alt ste u?.e sliSab kaj  tacega?   Nadaije  bi I bdo treba rairodvor prenesti v drugi kraj, da ne bi bil ! prav v sredi novega mesta in to  hitro,   dokler hoce
Noben razumen Slovenec na bude dvomi^ da ima | pri vseb prasanjih, tikajocih s* *ja3eg* iiarodnega ob- I stanka i napredka, kranjska de^I* oe^a posebno *az-nost.    Geografidni centrum vse *Slo*e*WJe%   najmanje j po§kodovana po ptujem uplivo, tjaj  bolje  trdna i sa- j varovana v narodnem boji,   zast^pauft, po alovenakem dezelnem zboru i odbora, bodvs ^o^U Kraojskff, ako I nijso naSa narodnopoliti(5na prfe^eWJJu samo produkt I otrocje labkomi3eino9ti, v maltyJV  n» ft^  Slotence to J postati, kar je postal Piemont %^a^fti Italijanom ali kar bode Srbija postala siovansltMO r^ffbjvalcem balkan-nkegu poiotoka,   Vsi Slovenci nimhtii » eno   adnaini-strativuo celoto, kateri bode st(i|rOcI»voH   ,bcla" I/job-ljana sredifice - to je za sednj out cilj* katerega do-seci   nameravamo  z   vsemi   pi)yt»vn:rtii   i   postyniiai sredstvi!
Ker so pa dejanske raziiWo t;»k^f da je vsaka narodaa zmaga na Kranjskem j)C*fte«IjiVtfy vaaka ?gub» na Kranjskem pa d v a k r a t &Mljiva vsei** Sloveocem
-   nam gotovo uobeden na§ib c^tJiWjftv mo bode za-meril, ako ga danes opozorujeifco na neko narodno podvzetje, katero imade za c% tJoi^ijsko - Jcranjsko sto'ii, posvedno pa za vse Slove^at^o - vztrajno vaz-nost. V Novomestu zidajo namrcig rudoljubiii meSSunje,
—   bvalevreden vzgled V3em dwJ^im, posebno pa Ljub-Ijiincanom! - z velikimi zrtvaiaji .narotlni dom*, na-menjen vsemu narodnemu giba»j*i n^  llohnjskem sre-disee i ognjsce postati.   To j« tiltko   pt>trebao,   kajti izmej vseh delov sosedne Kranj^a fy r^vno tnko  pri-jazna dolenjska stran do sedaj v aaraduom  ozira naj bolje zanemarjena i zaspatm,   JV*t<> Ijudstvo  se tam j Se preinalo zaveita svojih  naravni!» i pQliticnih pravic, I po trgihimestih pa prevaguje uf^dniSk^^vojagka svojat. I No zabimo, da sta na DplenjskcUo ZyF{*tli -preslabc or-ganizacije narodnjakov pri zadiijili   voMtvah v dr^avni j zbor prodrla  dva pnvr2enca   w&msko  stranke,  mej I njitna znani Dezman ter da enak« atWMftost ztigatudt J za naprej, ako se razkropljeni t^laljilbi ue zdruzijo in I organizujeje, kar je pa brezi stctli§6(i Cilo neinogoce.   I
Meseca maja pret. leta se j^ polo^i!   temeljui ka- I men bodocemu Bnar. domu" i tnJoj ea aapenjali meS- I canje in okolicani vse svoje sile,   d«   bi   to  trdnjavo J narodne   zavesti   kmalu i lepo   taftictiUu   Sbiravali  so I i novce, dajali kamen i les, brezpkitno vwarili i se tru-I dili - i posrecilo se jimje, prosfcorno FP^slopje, katero j bi kincalo   tudi  vsako vecje mc^tuf   **> pred zimskim | mrazom pod stebo spraviti.   Toii« s«daj  za&erija ;ce!o podvzetje hirati!   Uze sa je potr«BiUi ftiitl   10000 gld. io da blizu se <>nkrat toliko   bod«  ^iiar,  domv  atal i I prehudo je nemila osoda   pret&^im  leto   /adclo celo I dolenjsko stran, da bi mt-Scanje ^ami ^ntnogli stvav do j zazeljenega ciija pripeljati. Toca tnkc ^razovlta, kakor jo nihce na Kranjskem ne ve pcfcflditi* je popolneru u-nicila vse poljske pridulke i viuo^ra^   Livinslta  kuga I je bude rane sekala posestnikoqo, obi'toiKomi trgovcem i na zadnje se je pridruzila ko^As» baleen,   katera se sedaj po Novomestu i po celi okjlici pagubonosno raz-saja.   Podpora pa,   katero 30  ^ivo]juhni ustaiiovifcJji nnar. doma" pricakovali iz drugifc i^roduih krogov, je bila zelo picla ali je pa popolntity i%osMa.   Xti   sedaj I sc nam poroca, da se bode, ako a« pride izdatna j>o-moc od zuuanjib rodoljubov, celo «id»r»j^ na b»ljSe case odlasati ali pa, bog toliko uesre^ - Wo vse predati moralo!   To bi bil pa smrtni udaircc,  i;Uerega no bi cutili samo rodoljubi na bregovili Helena Krk<>,   tewvec kateri bi unicil narodno stvar nil D(ilt^*ji5kem ter tako tudi celemu siovenstvu nezaceljivc* rwo vsekaU
Skrajni cas je torej, da se t^4i   n*i GaHcanje p»>
j nasih moceh poprimemo te vazno stv^n  ter   jo resiti
j pomagamo pretecega poginal   iJ^j bod«i §e eoferat na-
glasaao, ka „nar. doni* ne bode caru<i ^biraliS^e  No-
vomescanov, v katerem se bodo krat^o ^asili s plesom
ali dtugo zabavo, on bode  sre^ij^dro  celega
slovenstvana   Dol enj s^^t» !   heaven   „cital-
I nice" se bo v ojem   napravrla Ijcjtt^d ^ibliotcka,   zu-
J loznica, potem tudi politicno drc^v-o^ katero je Dolenj-
cem zarad  njiue   situaoje tako silna potrebtto. Alio ae j j Novomescanom posreci, waar. doJ^"   do^eUti,  bode to ! presunilo nasprotnike, navdusevaly »»rodajake; ako sa ! jim pa spodleti, se bodo sovrazrii^i  gt^ao   nam   po-| smebavali, nam pa bode morda ?^ vs$etaj fegiail pogam, I enacega dela se lotiti.   Ne izgo^rjajroo se torej, da I sluzi nnarodni domtt saniolokalai^jjtntar^om; stopijmo na noge, zdruzijmo svoje sile z jJ^sinai ^otojaki» poka I zijmo dejansko, da je nam tolikoWfttfc   poudarjena slo-I venska Bolidarnost vec nego praAit ^sftdn ter   poioa-gajmo v tem slufiaji  bratom fexijcQia,   ii b«»do pri enaki priliki gotovo tudi nam istk Ijubav skazavali I j         Ustanovaloi odbor v Novomestu  3pct'jema s toplo
bvaleinostjo vsaki dar,   bodi-si   ^e tftk^j   majhen, ter I bode ob svojem casu  natation f^tnv ^o\oiil.   Kedor pa premorp, naj stopi mej upnil^    „!»*?.   doma*  ter posodi najmanj 25 gld.,   ali na   onkrat aii v obrokib I proti dolznemu pismu; svojega tt^nat^ja gatovo tie bode 1 zgubil, i ztaven tega §e narodai aty$ri Itomtil. Poseb-
vse zidati proti zeleznici in Se dosti druzega bi bilo treba, pa vse to pravijo jnesini ocetje, nij mogoue,kei-nijinaruo deoor:i.
Ce je Ljubljana, katem lujma pricakovaU od novin naprav toliko dobicka, kakor Gorica. najela posojilo 1 milijona, zakaj ne bi Go. sea kaj itacega stonla, saj bi ¦ tak kapital, ce prav obnien, magistratu in prebivalcem splob lepe obnsti donaSal. Le oskosrc:,ust) ue, kedar gre za velike in bodoce interesse. Zdaj je naS niuni-cipjj klenkalen p.* vecini in mislilo se je, da znaui bivSi tnjnik F. je zdaj popolnoma odgtrswjt-n, pa to nij res, klerikalci in hberalci, skoro vsi nu;,tm oci-tje ho-dijo k njemu po svet in ker je F. jako zmozeu flovek, jih bo gotovo kaj vzbudii; le to je cud no, da Gone* nnma vec nego euega samega moza, Id zna yec ko hruSke pedi. To pae karakterizujo naSe gonSke ra-zmere* ce bo pa gonSka klorikalna doba zosuneiiitu
iupredku mesta, to je §e le   veliko praSanje;   prilike imajo zadosti   ti ffosnodie.  da postanejo   „bei per Ja patria."
da postanejo   „benemeriti
Pa pustimo te preresoe zadeve in  obrnimo se k Bocijalnemu &venju v Gorici.                    :                .
Kedor je Oital pastirski list kardmala Rauscherja, ta Be je menda preprical, da kraha so bili v prvi vrsti krivi nejevemezi ah liberalci. Ali nij bila sreca, da su je naSe mesto po svojem magistratu dalo popoluo klerikalni obraz? Vidite Rauscker utegne prav imeti, naSe mesto nij liberalno iu zatorej mi nijsmo obcutili ,kraba% kajti od povsod smo citali pustna porocila in se prepri&ili, da se je jako .roaJo plesalo; le pri nas v Gorici smo plesali io Se zabavljali, kakor Se in-koli v najboljSih letih dp. Nic mauje kakor S8 plesov so imela razua druStva z glediicem vred; ce Se Stejemo kakih 10 vebkih in mnogo obiskaoih plesov pri gon-Skih anstokratib in bogutaSih, priderao skoro do St.50, ali nij to neizmerno dosti za malo Gorico ? Malo mest je v Avstriji, ki hi se mogla meriti z Gorico. In mej vsemi druStvi je naSa goriSka ditalnica se 7. krasmmi in mnogo obiskauimi plesi na celu. To je po gore o-menjeni teoriji nasledek najvecegu klenkalstva.
Pa brez Sale: uaSa ftlaluica letos sluje po Gorici in na§i Italijani sarai prizuavajo, da je to najlepSe druStvo, ker v njerau vlada pravi „tonB. Dokuz temu, da se vsak dan Stevilo udov muozi in da celo italijani se oglnSajo za ude. Da je bilo vse tako lepo, imuuio So v prvi vrsti poaebni uljudnosti novega predsedmka zabvaliti,   po tern ima pa neutrudljivi zrtvujoci se g.
§.....a tudi mnogo zaslug   m naSi mladi Slovenci so
poSteno skrbeli, da se jeiepi spol sokal in zabavljal, nij t< daj pravi6no, fie jim kedo javno zabavlja, da mjsc storiii svoje doHSnosti.
Na5 slovenski naiaSfiuj v Gorici dela prav dobro propagando za slovensko refi, ce tudi vcasib po italt-jansko. Sicer pa bi moral biti zadovoljen tudi na§ podlistkar, ker letos so §e celo italijanissimi plesali na slovensko komando, ali uij to napredek? Zdaj se i-gralci pripravljjijo na igro iu pevci na petje pn be-sedi 1. inarc.ja; moci so skoro vse nove iu vendar se nij bati, da 'bodo cast delale aitaluici; n;.Si profe-sorji pa nam bodo tudi napravili tu post i poduCnjm predavanjem k«k lep vecer. Iz tega je razvidno, kaj je pomagtila sprava z liberalci.
Na pustni tvorek nij bilo v Gor.ci navadne korse zarad slabega vremena; zgubili so najvec prodajalci konfetov in ubogi Jjudje, krcuiarji pa so prav dobro delatr, ker na veuer je bilo vso, staro in mlado, zidaue volje.                                                         .     . *
Kavalkina v glodisci je bda krasna in jako za-bavna, govorilo se je tudi letos mnogo po slovensko. in marsikuka maakirana kiasotica je zabavljala iia§im fantom po slovensko. Tedaj le dosti alovenskih fantov v Gorico, pa bo mesto kmalu nase', saj je znano zakaj je ranjki Tomau Nemko porocil. Nekateri za-5nejo, mi pa nehamo z vremenom. Povsod ua Itabjanskem (od Nemskega in severnib dezel se ne govorimo) je bilo letos mraz in dosti snega, le pri ua3 v krasm Gorici, smo imeli Icrasne doove do zadnjega due pu-sta; zjutraj je bilo res mrzlo, a od 10-5 popoiudue, so se na§i mestjani in tujci vlebkih sukujah spreba- | j;ili; posebno pa je bilo pri godbi ob nedeljah vse pufno krasnega spola v spomiadanski obleki. Ali pa zamoremo reci, da ne pozname zime. Od pustnega torka sem imumo juzno vreme in gorak dei.
Tedaj na noge mestni ocetje, Gorico sreca isee in najdli jo bomo, fie se bodo msstni odetje enkrat zdra-mili.                           _________
Iz Gorgfcega IS. febrnvarija 1874. Renska baba je dolgo casft molcala; §e le volitev novega Socinoga od-bora dala ji je povod, da je, sicer ne v doinacera kle-rikalnem moniteurju, ampak v ljubljanskem farovSkem Hstu, prav po babje obrala novo izvoljene odbornike; ta je maloizobralen kinet, oni je krdmar, zopet dru-gi je kremarjev sin in Bfeldwebel**. Da ne bi se bila ren§ka baba s pametjo skregala, bi se ji lehko ofiitalo, da je vse te uboge kremarje in kinete in nezinozne ljudi o svojein 6asu na svoje sree pritiskala ter jih ime-novala jako postene in zmozne — Pa kaj hoesmo, kdor se babi zameri, je gotov opravijanja. —
Sogani bobnajo, pi§e babica, a tega ona ne vidi, da kmalu potem proti koncu svojega L)anka sama bob-ua za Gorico.   Baba so kratkovidue,  to'jih znaSi. —
No, pri Socl so sami neumni nezmozni kmetje; da bi pa ti kmetje iz Soce v „Gorico" pristopili, bi kar na-enkrat pametni in zmozni postali, kajti tara jih sam sveti dull ra-vsvetljuje, tako na pr. jo on kinct odboruik Gorice, ee tudi komaj svoje inie podeikati zna, ve6 vre-den iu zmozen, nego 2 doktorja nfc5o6ana", kajti v Gorici se cudezi'gode in kedor se vpiSe *; Gorii'o zna hitro, kakor nekdaj borui aposteljni, vse jezike in vse umet-nosti. Ker yo tedaj „!Socani% ti neverni ljudjo, popol-noma propali, praSain ali ne bi bilo zdaj na svojern mestu, da Di Gorica napravila slovesen Tedeum, ker odsJej bodo le vitezi reda Sv. Gregorja, ali Sv. Jurja slovenski narod na Goriskem vodili in mu lajSali po-svetne skrbi, pripravijaje ga za ve6nost. — •—
Kmetje pa naj si zapifiejo za usesa, kar jim renSka baba v farordkem listu pravi, kajti enako muenje imajo o njih tudi nekteri nacelniki Gorice. — Kostanjevska pridiga je jako poducljiva za nas kmete, zato smo jo pa z veliko pazljivostjo vefikrat fiitali; rnorda bi bilo dobro, da bi tudi to Gorica dala natisniti in razdelila mej svoje verne,                     t;..
No vein, Ce je res, pa slisal sem, da je tofcba v-loZena proti redakciji ,Sofou zaradi Urdihove pos'ani-ce; ta proces bo gotovo zanimiv proskrbljojio je za postno pikantno zabavo; tarn bo kaj gradiva; bog ve, ee ga porabi renSka baba? Za danes toliko, prihodnjic kaj vec.                      _________
Iz Kanalfckega 16. februvarija. [Izv. dop.] Ko sem se nekdaj s podto iz Gorice v Toimin peljal, se nij mogel ueki zraven meno sede(3i tujec zadosta precuditi, kako so mogli kruj Soce tako grdo cesto tiarediti. Bogme, je veckrat ponavljal, to cesto so koze nacrtale, razumeu iuzenir gotovo ne 1 In prav je imel; kajti nusa cesarsku cesta je zares euu izmej najslabejSe iz-peljanib, kolikor jib juz do zdaj poznani.
Zadnji cas je tedaj, da'so se glede te resnice tudi vladi oci odprle in da zacenja tu pa tain nevarnojse strmaline poruvnavati. Koliko lepSe se uze zdaj vo-zimo od Gorice do Kanala, ko mj vec strmega klauca v Dolgi Nji\i, kder so bili ciovek, zivinu, voz in bingo v vedni nevarnosti in kder se je dejansko uze muogo nosrec zgoddo. Tudi poravnava klauca nad Rocinjom in v Voluah jo nam vozujo do Tolmina zlajSala. A vendar je na coli cesti muj Gorico in Tolmiuom fie mnogo klancev ostalo, kateri obdevanju z vozovi velike zaviro delajo in zaradi potrebnih pn'preg posebno tr-govca v vsakom oziru budo nadlegujo.
Slisal sem, da hoco vlada scusoma tudi tern nad-leznostim in zaviram v okom priti, ter naso cesto Se dalje popravljati; nekateri vedo tudi, da so vsi doticni nudrti in nansi u2e dovrSeni in kar je najpotrobnejSe, da bode tudi primeren znesek v ta namen v IctoSnji dr^avni proradun sprejet.   To so zares  za naSe kraje
prav vesele, vesti a so veselejSa bi postale v sedajnih naSib razmerab, ako bi se glasilc na primer tako-'e: wDovoljeni znesek je letos izv an red no obilenindelo so ima koj zacet i". Kajti ne samo da je delo samo na sebi potrebno, ampak tudi mi, posebno v nasem okraji, smo letos s i 1 n o p o t r e b ti i dela, in potrebni smo ga uze zdaj, ker nemamo ob com ziveti. Nad #Q let mora nas posest-nik uze skoro obupati, ali mu bode se kedaj wta ro-dila. Lani pa nas nij samo ta hudobnica obiskala — ampak zraven nje Se vee druge vremenske, zracne, pod- in nad zemeljske nadloge, katere koli raorejo u-bozega kmeta zadeti; pridelalo se nij zadosta za naj-potrebnejsi zivez v jeseni in po zimi, za prodaj, da bi mogli davko placati uifi in na pomlad bodo morali nasi delaici s trebuhom za krubom si dsla iskuti ko-derkoli, kajti pri domacein delu bi morali po sdi stta-dati.
Vlada bi tukaj lehko pomagafa, ako bi dovoldain zaukazala, da se imajo najpotrebnejSa uze nacrtana uela na cesarski cesti mej Piavamt in Tolminom nemu-doma zaceti.
S tern bi nam neizmerno pomagala v dvoj'nem o-ziru : odstranda bi nevarnosti ua cesti i i priskrbela bi naSiui kmetom in delalcem zasluzka, da bi jim ne trebalo po sirocem svetu zanemarjaje svoje lastne kme-tije ziveza iskuti, nmp.»k bi se doma pre^iveli in tu ob enem svoja polja obdelali.
To iskieuo zeljo, katero Cutijo z menoj vsi prebi-valci kanalskega okraja, naj bi pristojne oblastmje posebno pa nasi drzavni poslanci ua Dunaji na vso moc podpirali, da ne ostane piutn desiderium, ampak:dase gotovo uresnici.*)
*) Glej doticmo razno vest.                     URED.
ne pod PreSirnovo zastavo? Udele2il se je svecanosti tad: na§ prof. dr. Krek iu maogo druge odlidne gos-pode.
Pred^eduik, vrb Srb. g.Daoilo, jev svojem>repkem pbzdravu klical vsim zbranim' gostom sreen: „ dobro dosli", ter se jim zahvalil, da so se v tolikem Stevilu zbra:i cis it najvedega jugo3lovauslwga lirika, France-ta Presnna.
P.» tirm vsem gosiom v sree segajodim pozdravom j* p valo vseslovansk) pevsto druStvo: BHej $lovanje.(< Za pesnjo je predaval g. Kiagelj o PreSirnbvem upli-vu na siovenskega slovstva raxvoj; popisal je na krat-kem pfsnikovo zivenje ter povdarjal, da se v PreSirnu nahajajo vsi isti 6uti, ktere opevajo i so opevali naj-veci pesnki vseh Casov, vseh narodov, ka se more tedaj PreSiren i zaradi lepih, distih oblik, kakor tudi zaradi klasicne veljave svojjb mislij pp pravsoi naj boljStm pesiukom drugih narodov primerjati, povdarjal je njogovo svobodomiseljnost, njegovo zasluge za slovensko slovstvo in sp:idbujal pod PreSirnovo zastavo delati za vse, kar je blago in lepo, za svobodo, omiko in napredek in vsled tega domorodoega blagostauja in njegove boljSe bodofinosti. Za predavanjem je zopet krepko donece petje naSa srea ubrato. G, Franjo Vo- ' dopivec je deklamoval PriSiruovega nPovednjega mo-za.u Pokazalje se svojo deklamaoijo, ka se je Solal pri naSem ncetu g. dr. Lavricu; obilna pohvala bila je popolnoma zaslu^ona.
Po dovrSenem nrogramu ie odstopil predsednikod svojega predsedovanja ter predlagil zapredaednika ve-selice g> prof. dr. Kreka; a, ko se je on izgovarja! in slavno druStvo prosit, naj bi ga vendar pustilo svobod-no se veseliti, je bil pa accluntatiouem izvoljen za predsedmka g, Krsnik, sioveuBki pisattdj.
Oglasilili so se potem za besedo razai gospodjo; costiUli so v imenu druStva „Slogi,uda nam je napra-\ilo tak kraseii vc^er, kakorSmh v Gradcu le malo do-zivimo in mej drugim smo aliiali nauduSeno govoriti g. dr. Kreka in napivati slovanski vzajomnosti in naS( boljSi bodocnosti.
Pozrio v no6i smo so razSli polni pe^nikovega du-ha; i Se, ko sem po aamotuih graSkih iilicab korakal, sem peval poluglosno: „Luna sijo,* d'asi je nbeli snog, boli sneg padalH iz oblacuega nemSkega obnebja.
Priporo(5amo vsem slovanskim druStvom, ditalai-cam, naSim gimnazijalcem, da posnemijo vrlo druStvo „Slogou; kajti s PreSirnom ue slavimo le genija na slovstvenem poiju, nego tudi zraago liberalnu stranko po naSi prekrasni slovenski domovini.
Le Se eno popravol VaS dopisuik v prodzaduji Sodi je bil gotovo slabo informiran, ce Vam je poro-5al, ka se Haivatje uij.so udelezili avecanosti srbskega akademiSkega druStva flSokola.1* Pac, udeleiili so se, toda samo udje „Hrvatske Danice/ ki goje idejo vse-8lovaustva, resuica pa je, da nij bil navzo3en „Hmtski Adrijatik- pa ne morda zaradi tega, ker se ne zlaga z idejami Sokola, temveS zbog tega, ker nijso boteli pozvati vrli Sokolovci one gtarfieviaijance, ki goje se-paratisticue ideje, ki ne puste, da bi se drugi Jugoslo-vanje po svoje razvijau, nego ki bi radi vse pohrvati-li. Tudi mi se popolnoma zlagumo s tern, da jih „So-kol" nij povabil k svedanosti, posebno od kar smo sli-sali pri PreSirnovi svedanosti njih krasne (?) ideje, zaradi katerih so se unele tudi hude debate.
V Sradou 14. feb. Vse slovansko Hterarno duSt-vo „S!oga" je obhajalo 9. febr. v dvorani k „staremu jezu" spomin petindvajsete obletnice PreSirnove smrti. Veselib je nas, ko smo izvedeli, da hocejo slaviti naSi dijaki neumrlega pesaika, tern ve6, ker do zdaj v Graded tega nijsmo bili vajeni, ker smo do zd«j rajgi ne-zasluzenim pesnikom slavo kadili, kakor prvaku naSe-ga pesniStva.
DruStvo so pocestila se svojim prinodom vsa sio-vanska druStva graskih viseSolcev; pogreS:»li smo samo rSiovenske besede.aOj ljuba vzajeranosti, kde si doma? Kde pa bomo  svobodomiseljni Slovenci edioi, ce
Politicni pregled.
Drzavni zbor je sklenil postavo o oproSfieiVji davka pri novih zidanjih, od katerih se ne bodo skozi 15 let nic davka placevalo. Pri priliki kaj ved o tern. 13. t. m. pa je finan6ni minister pred-lozii zbornici osnove raznih postav o davkihy kakot so pridobnina, hisnina in osobni davek. Morayski poslanec 3ile2mk je'vMo interpellaval' zaradj pre-majhnega Steviia slovanskih srednjih Sol na.Jlorav-skem, enako in Se ostrejo interpellacijo, bodo, kakor se sliSi, stavili tudi slov. poslanci.
Te dni za6ne vaziia debaia; odsek, ki imajp-roBati ob uzrokih kraha, je dovrSil svoje delb in bode te dni poro&l; nij dvomiti, da si hodo pri tej priliki stranke v laseh.
17. t. m. je v drzavnem; zbora  oil nasvet, naj se popravi  tiskovna  postava, kar se tice objektivhega post#anjd,  to je       Wt. ki daje drz. pravdnikti oblast,. da kak list kDnf%; kuje,  kadar mu ljubo.   ^a vazen  nasvet bo. da* povod ostri debati.   Budgetin odsek je sklenilI no-stavo o dacn prenarediti, tarifo ponoviti indrd|na-ain pobiranja daca nasvetovati.   Cas j^ da sf enkrat tudi na to mwli, kajti nase
so eksemplar nerednosti in narobnosti.   Trebalo pa
•> ¦     i_   t_*   „__~-xi    nM:no1i     afwAlrnvnisiH'   \fa pi'a'k"*
bi, da bi se poprej sklicali  strokovnjaW
ticni ljudje, ki bi nasvete, stavili v enauetm
misiji.                              > -^ .              .       , .
Potovanje naSega cesarja na JRusko  zaaj
ko-
svet zanima; Francozje uze vidijo v teni potovanji zvezo mej Avstrijo, Rusko in Francosko proti Nem-ski; dasiravno so to le pobozne 2elje, bi vendar l)ila ta alijanca za Avstrijo najbolje pametna, nem-ski list! pa pojejo himne vecnenia mini. Nas cesar pa se mej tern casoni na Ruskem dvoru pray do-bro aibavlja; slavnosti, katere rau napravlja ruski dvor so velikausko in prijaznost mej nasioi in ru-skim cesarjwn najveca. V nedeljo se bo nas cesar iz Moskve zopet domov vrnil in po tem bodo zopet krnalu vse kombinacije pri kraju. Le cudimo se, da Yaterland, organ pravnarjev in uasih starih c"ez Rusko zabavlja, ce§, da je sovraznik Avstrije, ker je tarn ognjisfe panslavizma. Take zavezuike imajo nasi stari. Ruski listi douasajo svecanostne elanke zaradi navzoCnosti nasega cesarja in se veselo* pri-jateljstva mej Avstrijo in Rnsko.
V Vatikanu se pripravjjajo *protesti proti av-strijskim konfessijonalnim postavam in slisi se, da papefc se celo poklifo svojega nuncija iz Dunaja, ce cesar potrdi te postave.
Eazne vestl.
(i»rl»vn» puilpora). Za posu§enje doline ob Idrijci mej Koboridom in Staronelom je dovolila vlada donesek 2000 gld. iz drzavnega zaloga. Kakor slislmo, se bode to glede" obcovanja in pridelovanja, pa tudi v zdravstvenem oziru prepotrebno delo uze v leto&nji pomladi zaeelo.
(ai«**e*a am ieiesniei). Na pnstni tvorok jo na ljubljariskem kolodvoru pri§el pod vozove delavee BratoviS. Ko je namrefi hotel vozove skleniti, ga priSla maSina podere na tla in v strasno veliko kosev raztrga. Nesrefnez je bil ozenjen in ima tudi otroke. Pravijo, da si je uze zdavnej smrti 2elel, ker se s zeno nij mogel razumeti.   Zdaj je reSen.
(Kovn ce»«») so bo zidala pri Usniku blizu Pla-tarja pri Tolminu, to je ondotni klanee se bo odstranil in bo konkurenca za zidauje novo ceste nze v 14ih dneh razpisana. — Drazbena eena bo f. 34000, iz katere svote se lehko razvidi, da bo zopet lep kos koroSke ceste predelan. — Vsaj nekaj zasluzka za nboge ljudi in na§ dopisnik iz Kanalskega bode tndi zadovoljen. —
(Puitna neareca). V saboto vecer ob 9. uri sta se peljala dva mestna Slovenca v zaprtem vozu k Sitalnienemu plesu v Solkan. Kocijaz je bil moono vinjen, i komaj ju prepelje 50 korakov od Catarinija, uze zaleti v vogelni kamen pri prvi palaSi na solkanski cesti tako mo6no, da se voz skoro razlefci i koSijaz na konja zvrne. — Kevez je globoko vzdahnil: „ Jaz sem kompljen"; pri tej prici pa se je koj streznil i prestra-sena popotnika iz voza potegnil — skozi oknice, ker vrat nij bilo mogoee vec odpreti.
(1* Soikana) nam je dosei dopis, ki nekako hu-raoristicno popisnje zadnji citalni§ki pies. Dopisnik je neki prav vesel domaeih krasotie, ki so prisle v obilnem Stevilu, in katerim se ne more dosti zahvaljevati. v Tudi §tirje Briei so se udelezili tega narodnega plesa. C/udno je bilo pri tem plesu to, da so bili isfcf dan skoro vsi usta novitelji prve kinetske Sitalnice (solkanske) nav-zo&ni, in posebno tisti izsolani dijaki, ki so 67. leta najvefc pripomogli se svojim pefjem, da se je kmetski narod toliko zavel. Dopisnik se tudi hudujo, da Sol-kanei naznanjujejo svoje plese zopet v italijan§emi, mesto v domaci slovenScini. — Z vsem je bil na§ dopisnik mo5no vesel, !e neki dolgi jeziki mu nijso bili po volji, kar pa mi nocemo natanjeneje popisati.
(v2i<eijska siuiba) v goriSki gluhonemiei ie razpisana do 15. marcija t. L PiaSe je 700 gl. in  100
«™ (««i*o *a«unlj»kega as«iten«a) Z letno plaLo 600 gld. podeluje dezelni odbor v Goriei. ProSnje z dokazi sposobnosti, dosedajnega sluzbovanja in znanja jezikov naj se vlozijo do 15. marcija t. L po dotifinih oblastnijah. Prosilei mcrajo dokazali posebno, da so dognali kako srednjo solo, ali tehniko in da so prestali drzavno rafiunijsko sluzbo.
bode brez vsega pomena in ker bo sla erez lope pla-ninske kraje, bode privabila gptovo tudi mnogo gorskih turistov v prekrasno, a §e premalo znano gorenjo so§ko dolino !*
(Knpuoom in podjcupanom gowiZHeg* oferaja.)
Nemila smrt jo nam je preraoo in kar nenadoma pokosila mozaka, Jozeta Puljsaka, uda cenilue komisije. — Umrli bil je koc poseslnik postenjak skoz in skoz in kotud cenilnc kom ssije napravneni mestu; re^em, da nas okraj sme zivo zivo ubzaiovati t* zgubo. — Umrlega pa bo krnalu trcba naiomesuti ? e^mlai kom.siji m povablijeui bodo gotovo v krukeni ijadski, postivno za to odloceui voltlei, to je znp»tti in podiupani, da volijo novega uda cerrilne komissije, -~ Ker pa ino-rj\raora6uniti,daposlova«je cemlne komisije v materijal-nem obziru je za nas posestnike ie vece vaznosti kot ono dcielnega in in drza?n<>ga zhora, kajei tuk»j gre za zep m kder m iep prev*e6 pra/.ni, je pres»oio hla-bo, posebno pacese pouiisli, da clandenes so .emljiSca glede visokib zablev delav^ev, kateri nijdejo mnogo do-biega zaslu^ka pri peivzetjih, tovurnan in sploh pn obrrniji, poprej pasivna, nego aktiviui; d* ae nada^je pomiJt, da se vladni udje oomlne komisije na vsa mod irudijo, da bi dokazali, da nam nasa zemljisca prav vi-soke dohodke prinaiajo, glede tudi na to, da cenilna komisija obstoji iz 8 ndov in predsednika, da so le 4 udje po ljuditvu izvoljeni, 5 pa s predsednikum vred voli vlada suma in da se dottcna postava tako tolma-ci, da ima vladni predsednik 2 glasa, ^e se nanuec pripeti, da pri taki sejt maujka 1 ud in da 8 navzod-nih enako glasuje, glede* na vse te pruva^ne okolnosti, je silno potrebno, predragi zupaoi in pod^upani, da se ob pravera casu pogofonte ter najdete po§tenega in znadajiiegtt mo^a, fcateri je sposoben, to j»pomenzem-lji§6a in po sku§ujah ve, koltko truda in dela potreba-jt>jo ta zeinlji§ea, kaj stane njih obdelovanje in je tudi zcaoSen vse to na prav em mestu dokazati in sploh zagovarjatt interese kmetovaleev. Tudt dru§tvo „So6a,* katero se vedno trudi za materijalne in dusevnej koristi slovenskega Ijudstva, bode pri tej prdiki skrbelo in svetovalo voliletm, kako imajo pttstopati in 6e bo mo-gofie iu potrebno tudi o pravem ^asu spoftobuega kan-didata postavilo. Posebnega pomisieka je tudi vredno to, izvoljeni bo imel poslovati za eeli okraj j povablje-ni pa boste vsi 2upam in podzup.ini celega goriSkega okraja k volitvi, in Vaia *veta dolinost je, da ntjste pristranski, alt celo nemarni, ampak da ste edini ne-sebicni, kakor je to dolznost vsacega volilca, in da ima-te vedno pred ocmi obcuo korist. — Nato Vas opomi-njam jaz, ki z Vami delam, se trudim in trpim in po-zoam razmere in reve v na§i de^eli.
Matija Doljak.
(iieieSnica.) ali zavod za prihranjeje mabh otrok pribranuje zdaj 53 otrok, nekoliko se ve, da tudi iz Goriskega. Oskrbnijstvo se pritozuje, da se redniee le prav redko ogla§njo, da bi vzele katere na vzreje, cesar se nekda krivi tudi uekateri dubovnikr, ki ne vidijo raditakih zapusdenih sirot v svojih duhovnijah. Ce je tj res, bila bi taka nekrscanska ostrost pad vse graje vredna.
Sicer je pa tudi drugi uzrok, zarad katerega ne jemljejo vec radi takih otrok na vzrejo. In ta je po-prejsnja domovinska postava, po kateri je vsak tak o-trok postal do niacin tiste obcioe, kder se je vzredtl, vsled tega pa so se nabrali posameznim obcinam o-gromnni bolnisnidni stroski. Ta zavira je zdaj popol-nem odstranjena; kajti po postavi od 3. decembra 1803. so taki otroci pristojui k tisti obcini, od koder je mati, ali pa ce mati nij znuna, k tisti, v kateri je detisnica. Od kar se je najueuisnica odpravila, se pa vse matere poznajo.
Ker pnhranjenje takih oirok v trza§kem zavodu dezelo vec ko tnkrat toliko stane. nego ce jib redniee po defceli rede, je pad od vec, da zupaustvn onim za-vire deli.jo, kateri jih hodejo jemati; v dezelnem in dosledno tudi v njihovem interesu bi temved bilo, da bi jih k temu izpodbujali.
Kedar bi se posamezni dubovniki brez posebnega uzroka branili podpisati dotidoih sprideval, pravi za-vodovo oskrbnij§tvo, da bo otroke izrodevalo rednicam tudi brez takega podpisa......
(Xovoat.) V Ameriki je napravil nekedo glasovir 300 metrov (okoli 980 devljev) dolg, na katerem bodo ob enem 250 piauistov sviralo. Kaj tacega se more le v Ameriki zgoditi, in kaj tacega morejo le Amerikanci Evropejcem uavezati.
litvah staresinstva in da ni)ma ved nobonega upljiva.— Senozeski zupan postane najbr^e g. J. Piano dober na-rodnjah, pa ne kreatura starih. — Kx^ta je u^e zopet zgnbil enega svojih zvestih, nekdo pa 7 moznih kravc.
(ctoricn, nvntrijska Mizza). Nij dolgo, kar je izsel pri W. B/aumiiller-ji na Dunajt drugi zvezek in-terssa*ntue knjigo barona Czoernig-a pod iraenom nGorz, Oesterreiens Nizza,K ki obdeluje Gorieo glede na njene zdravstvene obzire. Statistidne da te so povzete po zadnjih poizredbah. Knjiga prodaja se po fl. 1.50 pri Wokulatu.
(asa riivnuieiija) tukajSnje zastavljenice (monte di pieta) je Xmenjvan penzijonirani mornarski uradnik g, JrKumffr,~roclom Siovemrc,"TsrKvtSkega doma.
(f*r«*H(nvijuii) je gosp. J. Vicentini iz Kostanjevice v Sovodnjo in g. Marcina iz 8ovoclnje v Kostanjevieo.
(%' Uoiuen) pride najbrze za nad uditelja g. Banc iz Nabrezino in namesto njega g. ZakrajSek za uditelja v Nabrefcino,
(* Mrt»«a) se nam pise 4. febr.: Komenski na-rodnjaki so napravili v Spomin Valentina Vodnika slo-vesno besedo, pri kateri se se posebno odlikovale go-spodidine: Bozalka Bandelj, Leopoldina inTindka kmm. Poslednja je deklamovala ffHdi na grobu matere. Tudi pevski zbor se je posebno obnesel. Sploh raorarao redi, da je petje v Komnu izborno, kar je tija za uditelja g. Pelizon prifiel. — Pies na doma&o godbo je fcrajal pozno v nod, in na§e mlade srniee so se za svoj trud s tem nekoliko odSkodovale.
(•inn.) Pelli ponedeljek se je pletee ko§ev iz Fojane pri GradiSdi tvrgel pod fceleznidna kolesa; du-vaj ga je sicer videl od daled, %toda vlaka ustaviti nij ved mogel, in takoj je bd razmerjen. Sli§i se, da je bilo ubjStvo tfga krivo.
Ocaik i',r/nctfa lila^a
na gori§kem trgu, 19, febr.
		¦PT—¦—¦   '     "¦¦¦¦	ir.ikv:'	
PSenica kmSkft,	vagan		31 (55	
„    gonka			a. so	
„    goriSka			—! .«	
Turaica domaca	„          ...	•           »	2; 45	
„     ogrskii	tt          ...		2 50	
Je^raen eel	>t          ...		2S -	
„    pttlian	,»          ...		8	SO
Ores laski			1	45
„   opski	„          ,              ,		1	50
Fizot la§ki	.      .      »		a	40
„    gorski	i»          ...		2	67
m			2	50
			3	80
Seno			1	_,-
Slatna			1	_.
Slanina [speh] domaCa        cent			42	—
,,          araerikaiiskft    „			35	_
Vino '3mo, vedro	[Em]	.      19 do	22	—
„   belo,      „		.      14 „	18	_
Pivo gradsko ,,			9	m
mi I. vrste po 13 II. vrsto po 12.50 UI. vrste po 10.25 IV, vrste po 9.50 V. vrste po   8   fl.
Moke iz Ititierjevih mUnov v StraZicaJi.
Se iakljem'St I. po K.70 St II. po 15.40 St. 111. po 13.60 St. IV. po 12.50 St. V, po 10.90 VI. po 8.40. Brez 2aklja:   Otrobi  drobni po 3.30 otrobi debeli po 3.— tt.
V najem se da Batistide-va gostilnica v Solkanu.
Na prodaj
en 'iiio^rad %  eniui kosem Irpi'^a ^ozda imenoranem Starnodev-
sce in Steraic eel ali v kosih blizu   Iti-
(€«•« ob idrijci in b«*i) na Tolrainskem do-mte, kakor sIi§imo, tudi letos obilno podporo iz drzav-?Sgn^/?aI?ga itt sieer Je Dekda odlogenihr v ta namen 16.000 gld. pa tako, da se izplafia v tokofcem letn 8000 gld. m v prihodnjem 8000 g|d. — To bo kaj Teljalo, kedar bo naza dezela tadi po ba§ki dolini zvezana s Kranjskim! Slov. Narod. pige 0 tej cesti tako-le: wTa cesta bode imela za goriSke in gorenjske Slovence posebno vaznost, ker bode Tezala gorenjo so§ko se savsko dolino ter ob enem odprla Gforenjcem najkraSo pot v Itahjo.   Ba§ za tega delj tudi v strategicnem ozirn ne
fT»bak.) V preilem letu 18T3 so tobakarji na smodkah in dubana ponbli cez 43 milijonov goldinur-jev, torej 21/, miljona vefi od prejsnega leta.
(iz nnriirte^a) se nam piSe da, je ondotni dusni pastir uzrok najvefie demoralizacye; nekda je uze zafie-la se preiskava in bode na dan tirala prav grSko (razumite!) razuzdanost. — 0 svojem Casn morda kaj ve6. —
(¦* SenoieS) se nam pi§e, da je poprej§ni ^u-pan, znam kandidat g. Zelen popolnoma propal pri vo-
liei^oerka v osezku 2< njw, bivse po-sestvo Janeza pi. «*alicli-a izKi-henoerka. — Kedor hoee kupiti imenovano zemljisce celo III! S«iIIIO 1 kos uaj se precej obrne na g. Francetil Mec-li-a v Groriei, ali pa do nred-iiij§tYa tia^egra lisla.
Izdavatelj in odgotomi urednik: TIETOR DOLENEC. — Tiskar: PATEMCEBt v Goriei.