Leto LXVL, št. 6$ Ljubljana, ponedeljek so. 1933 Cena Din L- lanaja vsaJi UftD popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserau do 30 petit fcDln 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnseratl petit vrsta Din L—. Popust po dogovoru. Lose ratni davek posebej. — > SI o venski Narode peija mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN18TVO LJUBLJANA, Rjiafljeva ali ca »t. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št, 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon §L 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351 PRORAČUN V CELOTI SPREJET Po celonočni seji je bil danes dopoldne proračun v celoti z 243 proti 12 glasovom sprejet in takoj dostavljen senatu — Novi zakoni Beograd, 30. marca. Danes je bila v Narodni skupščini končana proračunska razprava. Narodna skupščina je tudi včeraj zasedala ves dan in skoraj vso noč. Včerajšnja razprava je bila zelo zanimiva, ker sta bita na dnevnem redu proračuna ministrstva za telesno vzgojo m ministrstva za ztmatrje zadeve. Država, cerkev in vzgoja mladine Ob priliki razprave o proračunu ministrstva za telesno vzgojo, se ie vršila tudi zanimiva debata o škofovska poslanici. Pri tej priliki je minister gr. dr. lian že k, odgovarjajoč na pripombe poslancev, ki so posegli v debato, podal načelne izjave o siaJ:šcu države do cerkve m do vprašanja vzgoje mladine. V svojem govoru je naglasi da vlada ni niti prej, niti po škofovski poslanici vodila politike preganjanja, nego nasprotno, priznavaia katoliški cerkvi vedno velike ugodnosti in te smeri državne politMce ni zapustila niti zaradi akcije episkopata, niti zaradi nastopa gotovega dela katoliškega kJera. V smislu določb ustave i.n zaradi normalne izgraditve narodnega edinstva, notranje konsolidacije, zaradi državne obrambe in zunanjega mini, ne more in noče nikdar dovoliti, da bi se fizična vzgoja mladine vršila izključno na verski osnovi. Od tega svojega načela ne bo nikdar odstopila in si tudi ne bo dala izsiiiti nikakih koncesij za katerokoii cerkev. V svojih nadaljnjih izvajanjih je miiuister dr. Hanžek zavračal trditve škofovske poslanice in na podlagi citatov iz katoliškega tiska dokazoval, da Tyrša niso nikdar poprej smatrali za brezverca, marveč so ga brez Izjeme hvalila kot idealnega človeka, ki je tudi v verskem pogledu neoooročen. Vse navedbe Škotovske poslanice glede posameznih i.n-cjde-ntov je minister pojasnil na podlagi točnih ugotovitev ter dokazaJ, da so trditve škoLovske poslanrce tendenciozne. Mi smo z delovanjem Sokola kraljevine. Jugoslavije labiko poipolfliorna zadovoljna in zato ne moremo sprejeti nobene zahteve niti sugestiije, da bi kakorkoli spremenik njegov ustroj. Sokol mora biti takšen kakršen je, ali pa ga ne bo. Mi imamo v Sokola največje zampairje ki vlada, ki vrši svojo službo z zau/paiij&m vrhovnega čuvarja verske svobode Nj. Ved. kralja in z zaupanjem vsega jugoslovenskega naroda, bo črpala svojo moč iti pobude iz tega neusaiilijvvega vi»ra. Zato prosim Narodno skupščino naj bo solidarna z vlado odobravajoč to rojeno stališče, odobri predloženi proračun. Narodna skupščina se ie z viharnim analnih socialistov proti Franci jL Listi pa iznašajo vse te pomisleke brez sovražnosti napram Mussolinijevemu načrtu. Splošno pričakujejo, da bo Macdonald po povratku v Pariz podal o teh načrtih podrobnejša pojasnila. Mala antanta in Macdonaldov načrt Pariz, 20. marca. AA. O včerajšnjem sestanku zastopnikov držav Male antante v Ženevi, objavlja agencija Ha vas naslednje poročilo: Zastopniki držav Male antante, ki so se sestali v ženevi pod predsedstvom jugoslovenskega zunanjega ministra Jeftića, so izmenjali svoje misli o Maodonaldovem razoroži t v enem načrtu. Pri tem so ugotovili, da so države Male antante pripravljene proučiti angleški načrt In razpravljati o njem brez vsake pristranosti z željo, da prispevajo s svojimi močmi k ugodnemu iziđu ženevske razo roži tvene konference. Zastopniki držav Male antante z zadovoljstvom ugotavljajo, da vsebuje Macdonaldov načrt I nekatera določila francoskega koostruktiv-i nega načrta, ki so nanj vlade držav Male antante že prej pristale. Sklepi balkanske konference Bukarešta, 20. marca. AA. Rador poroča: Svet balkanske konference je včeraj dokončal svoje delo. Sk+enili so, naj pridejo na četrto konierenco, ki se bo vršila oktobra t L v Sokrrru, na dnevni red med drugimi vprašanji tudi tele točke: 1. izvedba sedanjih sklepov, 2. načrt konvencije za sodelovanje balkanskih držav na gospodarskem in poljedelskem polju, in 3. vpraša-nje cest in dragih prometn* sredstev v medsebojnem prometu med balkanskimi dVžavomn. ccija bolgarskih komitov Beograd, 20. marca. »Vreme« poroča, da se zbirajo v okolici Skadra in Kosovega močne skupine komitov, ki se pripravljajo na vpad v našo državo. Komite vodijo oficirji neke tuje, nam nenaklonjene države. Baje nameravajo komiti vdreti čez poldrugi mesec preko naših meja. Masaryk o sodobnih mednarodnih problemih Zanimive izjave o fašizmu — Nemškega fašizma se ni treba bati, ker ima sam s seboj dovolj posla Reuterjev dopisnik v Pragi \V. Sla ter je govoril te dni s prežidentom Masarykom. Na njegovo vprašanje, aLi more Mala antanta nadomestiti nekdajo gospodarsko emoto Avstro-Ogrske, jo Maearvk odgovoril: »Evropska kriza izvira iz dejstva, da plačujemo za vojno šele po njenem koncu, ne pa med njo. Mala antanta ne more biti tu potno nadomestilo, ker rm tako enakomerno izravnana in je pretežno poljedelska. Problem je treba rešiti s pogodbami med vsemi državi m z razdelitvijo dela med poedine države. Nove države ne trpe takozvane balkanizacije, Mal narod lahko bolje skrbi zase, če trna državno samostojnost, kakor pa de je le del velik t države. Delati mora marljive je, mora se boriti rn dos^ ga ti cilje. To je mnogo boljše nego trde centralizacija.« Pogovor je rranesel na fašistični pokret. Prezident Masarvk je izjavil o fašizmu pribri-žno to-le: »Mussoiini izjavlja, da fašizem ni izvozna roba. Gotovo je v fašizmu nekakšen element demokracije. Ce hoče doseči uepeh, mora fašizem oclgovarjatri javnemu čustvovanju in interesom. Mussolim je potisnil monarhi zem v ozadje. Ustanovil jo nekakšno republiko. Cesar je moral vedno storiti nekaj takega, de je postal popularen in da je nadomestil z nečem bivšo avtoriteto. Kako daleč je fašizem demokratičen? Usmerjen je nedvomno k uvedbi ljudske vlad« vsaj do gotove meje, usmerjen je pa do gotove meje tudi k avtokra-oiji. En Človek ne more viadafr 40 milijonom ljudi, treba je ustvariti nekakšno oligarhijo. Na vprašanje ali imajo mali narodi vzrok vznemirjati se zaradi nove oblike vladavine v Nemčiji, je prezident odgovoril: Nas Nemci ne bodo vznemirjati, če sami ne bodo vznemirjeni. Imeli bedo d<>\ j opraviti s 8 vo jimš lastnimi problemi. Na vprašanje o možnosti sodelovanja Nemčije z Madžarsko in Češkoslovaško je prezident odgovoril: Nemci s Ceslcosiovačko ž* sodelujejo in da je prepričan, da pride do prave konso. Hdacdje. Kar *e tiče Madžarske, je res smešno, če »e piše, da je na Ce&kosiova. j tfeem 1,800.000 Mad±arOv. v re»nici jih je 745.000. IredentJBUena propaganda je učin- kovita in brezobzirna, Madžari v tem pi>. gledu ne nastopajo tako, da bi napravili na zunanji »vet zaželjen vtts kot viteški na_ rod. Slater je opozoril Masaryka na govori-ce, da je angleška država zastarela in da razpada, kakor je bilo z Avstro.ogrsko. kar dokazuje irsko vprašanje. Masaryk je odgovoril: Ta primer ne drži. Avstrija se je enostavno sesula in morala se j> se*uti kakor Rusija. Irska se je pa samo oddaljila od Velike. Britanije, toda ne predaleč. Ne d^ se reči, da bi bila angleška dria.Va Se mlada. Gotovo pa ni bolna. Angleži imajo nekatere probleme, ki jih morajo reSiti in ki jih bodo rešili, zlasti problem avtonomije. Končno je Masarvk govoril tudi o splošnih, vsečloveških zadevah in o sebi. V mladosti sem delal razne neumnosti, kakor jnh dela vsak človek. Pozneje so se pa moji nazori ustaliti in postal sem apostol prave demokracije. Imamo novo državo z demokracijo, toda s premlado in nezrelo. To pomeni mnogo dela. V Angliji lahko mirno jeste in spite. Tam imate tradicije. Mi pa ne moremo tako mirno spati. Ce Angle. ži ne vedo kaj storiti, se ravnajo kar po tradicijah svojih prednikov. A mi ? Mi še nimamo nobenih prednikov. Imeli smo jih. pa smo jih izgubili pred 300 leti. Imel bi mnogo dela, če bi mi bilo 35 let. Evropa je danes mnogo bolj zedinjena, kakor je bila kadarkoli in *e vedno bolj zedinja. Ce mi bi bilo 35 let, bi »torti kar bi bilo v mojih močeh, da bi pomagal ideji evropskih zedinjenih držav. To bi ne bilo nič nasilnega, niti prenagljenega, vsaka država bi imela zelo obsežno oblast svobo. de. Toda do tega ne bo prišl«, dokler b*>ra živ. Vprašujete me, kakšne so največje težave, združene s prezidentsko funkcijo. De_ jal bi, da občutim najbolj to, da je vsak drug človek svoboden, jaz pa ne. Tajna policija me spremlja na vsakem koraku. Onri vedo, zakaj delajo t*\ jaz pa ne vem. Rad sem hodil po mestu ogledoval trgovine in gledal, kaj je novega. Tega zdaj ne morem. Mlademu pokolenju oi priporočal delati in učiti se. Pospešena likvidacija republike v Nemčiji Hitlerjev režim odstranjuje vse, kar spominja na republiko — Razpust republikanskih organizacij Berlin, 20. marca. AA. Jutri se bo sestal nemaki državni zbor. Po konstituiranju se bo bavil z zakonskim načrtom o izrednih pooblastilih in o vprašanju nemške narodne zastave. »Tagiiche Rundschau« predlaga, naj bi postala zastava s kljukastim križem nacijonalni emblem v notranjosti države, na zunaj naj bi pa črno-belo-rdeča zastava predstavljala Nemčijo pred drugimi drža- Kdnigsberg, 20. marca. AA. Policija je aretirala okoli 100 komunistov in socialistov, med njimi več poslancev. Izvršila je pri njih hišno preiskavo ha zaplenila razno propagandno gradivo, Beriki, 30. marca. Prekrsčevanje ulic v mmjfca mestih in vaseh se nadaljuje. V Berlinu je dosedanji Trg republike dobil ime Kraljevski trg. Prekrstile se bodo tudi uHce Friedrlcha Eberta, Stresemanna, B0-loMvplatz in druge ulice. Dobile bodo imena po Hindenburgu. Hitlerju in nacijonalno so~ cijalističnih miličnikih, ki so jih ubili zadnja leta. Straabourg, 20. marca. AA. Včeraj se je že v drugič pripetilo, da je priplula v francosko pristanišče na Renu nemška ladja s hitlerjevsko zastavo. Na zahtevo carinske oblasti so morali z ladje zastavo odstraniti. Berlin, 20. marca. AA. Minister za delo Seldte je imel v NUrnbergu govor, v katerem je med drugim dejal: Ce bi mi danes imeli kakor nekoč stalno vojsko, ki imeli dovolj dobrih kupcev na notranjem tržišču. Ne mislim sicer na vojno, je dalje izjavil, zahtevamo pa svobodno oboroževanje, kakor jo imajo drugi narodi. Če je pa zopetna oborožitev nemogoča, moramo misliti na to, kako bi preselili milijone nezaposlenih v kolonije. Govoreč o svojem načrtu za pobijanje nezaposlenosti je minister poudaril, da bi bila borba proti nezaposlenosti uspešna dele tedaj, če bi vlada razpolagala s 3 milijardami mark, ki naj bi se dobile s posojilom. Berlin, 20. marca. AA. Predsednik republike je podpisal uredbo o reglementaciji državnih financ in gospodarstva, predvsem o plačah uradništva, o boju zoper tihotapstvo, o monopolu alkohola, o davku na dohodke, o davku na velika skladišča, o reformi davčnega sistema, o nezaposlenostnem zavarovanju, o ureditvi odvetniških zbornic in okovanju novih srebrnikov po 2 in 5 mark. Berlin, 20. marca. AA. Oblasti so prepovedale republikanski društvi Reichsbanner in železno fronto. Če Baby ljubi . • Potres na Grškem Aiene, 20. m-arca. AA. Na HalkioHki so občutili močan po-tres. Prebivalce Terissa je prevzela panika m so zbežali iz hiš. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2309.85 — 2321.21, Berlin 1361.80—1372.60, Bruselj 800.52— 804.46, Curih 1108.35—1113.85, London 197.42—199.12, Newyork ček 5691.59— 5719.85, Pariz 225.38—226.50, Praga 170.23 —171.09, Trst 294.35—196.75. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9—9.30. INOZEMSKE BORZE. Zurich, 20. marca. Pariz 20335, London 17.84. Newyork 5155, Bruselj 72.225, Milan 26.60, Madrid 43.75. Amsterdam 208.40, Berlin 123.05, Dunaj 72.86 — 58.80, Sofija 3.70, Praga 15.36, Varšava 58.—. Bukarešta 308. Aren X. >«LOTBNSKI NAROD*, dtoe 30. marca 1983. Najemnine v Ljubljani in okolici Pooblastilo banovinam za ureditev najemnin bo ▼ konu o decentralizaciji državne uprave Dve obrtniški prireditvi ki dobro obiskan občni zbor Obrtniškega društva Ljubljana, 30. marca. Nase ariteo Obrtniško društvo ie v soboto zvečer priredilo v vefiki dvorani Kazine moralno sijajno uspelo akademijo, kjer so vajenke in vajenci s petjem, tam-boranaeni ki telovadbo jasno .dokazala, kako Obilni Ao društvo vzorno skrbi za svoa naraščaj. V nedelo zjutraj je pa Obrtniško društvo imefo v resta vračih" »Zvezda t izvrstno obiskan občni zbor, ki je pa o njem žc »Jutro« tako obširno poročalo, da nam preostajajo edino Se reztiSta*i volitev. Kakor vsi sklepi zborovanja, so bile tndi vo-4štve soglasne in so beta izvoljeni: za predsednika Josip Rebek, za podpredsednika Fran felič io za odbornike tlibšer Hugo, fotJOgTai; Pristan FHap, ČrkosKfcar; Kra-qc& Milko, nrarski mojster; Urbas Miro-o*av, mesar; Šifrer Matija, kn\i:jro»veski tnojster; Bricefcj Ivan, stavbnik; Ooetzl Karel, podobar; Batjjel Franc, mehanik; Primožič Ferdo, mizarski mojster: Fajifar Matej, koiarski mojster; Krapež Fran, kavar-nar; Rogelj Vaolav, dwnn.il«arski mojster; tLombar Aiojtzii, kroiaški mojster; Špele-•tič Albert, slfflcarsfci rnoister; Latpnik Janko, dimnikarski mojster; Mežnarčic Josip, pekovski mojster; za pregiedovatea računov Breceljinak Alojzij, mesarski mojster, in TuHk RajOco, špediter; a za predsednika razsodišča mesarski mojster Josip Tono, obenem je pa odbor dobil tudi pooblastilo, da kooptira tudi zastopnike d mg Mi obrtnih strok. Razen obrtnikov z družinami so obiska H akaderrmjo tudS zastopnik banske uprave načelnik g. dr. Mara, župan g. dr. Dinko Buc, ki ga je slavnostni govornik g. Milko Krapež upravičeno proglasil za očeta obrtniškega naraščaja, nadalje senator g. dr. Rožič s soprogo, bivši generalni tajnčk ZTOi in predsednik trgovskega dru- štva »Merkur« g. dr. Wiod«scner, zastopnika ZTOI gjg. dr. Pless in dr. Koce. občinski svetnic g. dr. Milan šubic ter več dragih občinskvh svetnikov, ki so obenem člani društvenega odbora. Pevske točke ie uvežbal in vodH s. Vladimir Pfeiier tako odlično, prav tako pa tamburaški zbor g. Matico SiSakovič in telovadno točko KO-sip. Gregorka, da so vse točke gledalci spremljali z uprav navdušenim odobravanjem, ■Ker take popolnosti od vajenfc rti vajencev niti od daleč niso mosti pričakovati. G. Milko Krapež ie v svojem govoru opravičil nujno zadržanega predsednika g. Rebeka in pozdiravil goste ter poudarjal, da je med najvišjimi nalogami Obrtniškega društva vzgoja naraščaja k srčni in duševm kulturi. Največje zadovoljstvo je pa vzbudila govornikova novica, da bo v kratkem otvori en prekrasen vajenski dom, ki sta ga obrtniškemu društvu z zavzemanjem g. djr. Rožiča, naklonila banska uprava m mestna občina in sta stalno podporo zagotovila tudi ZTOI m njen Zavod za pospeševanje obrti. Vsem imenovanim so navzoči priredili prisrčne ovacije, ko se jim je govornik zahvalil za pomoč in končno vsem čestita! k sv. Jožefu kot prazniku slovenskega obrtništva. Z izpodbudni-mi besedami je zaslužni predsednik vajenskega odseka želel naraščaju srečno bodočnost, nato se je pa začel razvijati lep spored, ki mu je sledila prav priletna zabava. Po končanem sporedu ie Obrtniško društvo še prav bogato pogostilo vse va-jenke in vajence in jih končno sprejelo v svoj krog. Za pogostitev in uspeh prireditve ima velike zasluge tudi g. Fran Krapež, zmani dobrotnik mladine. Akademijo naj Obrtniško draštvo ponovi, da store tudi člani svojo dolžnost in jo ob iščejo. Ljubljana, 20. marca. društvo sr^movanjskih najemnikov za dravsko banovino v Ljubljani poroča svojim članom, da finančni zakon za L 1933/34, kakor se Je Izvedelo pri ministrstvu za eo_ ciaJno politiko in narodno zdravje, ne bo vseboval pooblasti] banovinam za ureditev stanovanjskih najemnin, pač pa se namerava tako pooblastilo z* zakon o decentra-lhrBeiji državne uprave. Glede na članek »Društva hišnih po- sestnikov za Slovenijo« v Ljubljani pod naslovom : Kaj je resnica« v njih glasilu >Moj dom« št. 1 z dne 15. LL 1933 odgo. varja >E>rustvo stanovanjskih najemn&ovc naslednje: a) Po uradnih podatkih davčne uprave za mesto Ljubljana je res zaznamovati pri nekaterih stanovanjih padec najemnin iz leta 1931 na 1932; toda razlika najemnin je pri primerjavi obeh let pri večini hiš v Ljubljani velika, in sicer znaša povprečno: Dr. Mantuani umrl Ljubljana, 20. marca. Na predvečer svojega godu je v sobot po dolgotrajnem bolehanju umrl bivši ravnatelj narodnega muzeja, dvorni svetnik in univ. profesor v pok, dr. Josip Mantuani, star pičlih 73 let, a danes popoldne bo njegov pogreb iz hiše Tvrševa cesta št 17 na pokopališče k Sv. Križu, Pokojni učenjak je bil Ljubljančan ter potomec italijanskega tolmača generala Marmonta. V mladosti se je izučil kolarske obrti in je nato šele prišel na gimnazijo ter na dunajski univerzi postal doktor filozofije in član Instituta za avstrijska znanstvena raziskavanja. Mnogo let je služboval na dunajski dvorni biblioteki, ko je napisal tudi svojo monumentalno zgodovino dunajske glasbe, kjer je posebno podrobno opisal slavnega glasben iks-škof a Slovenca Sladkonjo. Tedaj je posegel tudi a posebno brošuro, ki je vzbudila precejšnjo pozornost, v polemiko zaradi portala cerkve sv. Štefana na I>una>u. Ko je bil imenovan za ravnatelja ljubljanskega muzeja, >e nada-Ijevail delo bivšega kustosa dr. Vart Smi-da ter urejal in s svojimi prispevki bogatil muzejske publikacije. Razen tega je bil pokojnik tudi profesor našega konse rva torija in vseučiliški profesor za zgodovino umetnosti starega veka. Dr. Mantuani j evo življenjsko delo priča, o pokojnikovi izredni marljivosti, vendar je pa njegovo izčrpno dek> o slovenskih umetnikih Janši in drugih na Dunaju na žalost ostalo še v rokopisu, kakor se v njegovi zapuščini nahaja tudi še polno drugih dragocenih prispevkov naši zgodovini umetnosti. Za pokojnim žaluje vdova gospa Marija s hčerko Marijo in sinom Joeipom Dominikom, a tudi vsa naša znanost. Zashižnemu kulturnemu delavcu m znanstveniku časten spomin, njegovi druži-ni pa naše iskreno sožalje! NajmanJSi za Jadransko stražo Ljubljana, 30. marca. Podmladek Jadranske straže z vadnice na učiteljski šob* je v soboto popoldne priredil v telovadnici učiteljišča silno srčkano akademijo, za katero imajo največje zasluge pokroviteljica ga. prof. Minka Ska-bernetova, učitelj g. Oman, ga. prof. Poldka Kum po v a, ki je skicirala in napravila prekrasne kostume, ter njih pomočnice in pomočniki, maturantke m maturanti učiteljišča, v prvi vrsti pa seveda ruda ljubke punčke in korajžni dečki vadnice, ki so deklamirali, prepevali in igrali, kakor veliki. Prostorna telovadnica je bila tako nabita, da so gledalci viseli celo na lestvah in drogovih za plezanje prav pod stropom, spredaj so pa v štirih vrstah na nizkih stolčkih občudovali pravljično lepoto vil in drugih alegoričnih bitij, najmanjši učenčki vodnice in otroškega vrtca. Razen direktorja učiteljske šole g. Nandeta M a-r o 11 a in direktorja realne gimnazije na Poljanah g. Pavlica se je lepe prireditve udeležilo ruda več odbornikov oMastnega ki krajevnega odbora JS, profesorji in profesorice učiteljske šole in drugih zavodov, starši nastopajočih in njih svojci ter mnogo drugega odličnega občinstva, zlasti pa je bila navdušena mladina. Prireditedji 00 mrko telovadnico okusno okrasili 9 slikami pokrovitelja JS prestolonaslednika Petra, kralja in kraljice, z zelenjem in z zastavami ter emblemi JS in z imeni vseh naših parobrodov na velikih grbih. Velika gesla JS ao opozarjala na pomen našega morja, kakršna je bila tudi vsebina vse patrijotake prireditve, a mali prireditelji so delili tudi razglednice z barkama, ki so jih sama narisali- Za akademijo je napisala naša priznana pisateljica ga. prof. M. Ko k al j - Žel j ezn o va tri poetične prizorčke s petjem, godbo m ra-jatnimi nastopi, namreč: pnzor Jadranske straže, ki ga je odticno izvajalo 7 dečkov, nadalje prizor »Sanje« in »Uganka«, kjer se je izredno postavilo veliko števuo deklic in dečkov v kostumih vile Jadranke, kralja rib, veterčka, cvetja, pomaranče, grozda, smokve, soli, lepoto krajev, oljke, lovorja, črnega so vraga ter velikih skupin sinjih valov, pogumnih mornarjev in narodnih noš z vseh strani države. Petje je vodila tudi v javnosti znana solistka gdč. Jelka I g 1 i-č e v a, na klavirju sta pa petje spremljali tudi že priznana solistka gdč. Majda Lov-š e t o v a in gdč. Draga Goričarjeva, ki so dokazale, kako vestno so se pripravile za svojo težko nalogo javnega delovanja, ki jih čaka po maturi Ostalih maturantk m maturantov, ki so deco tako odlično naučili in ji pomagali, na žalost ne moremo imenovati, ker se niso pokazali, vendar so pa vredni enake pohvale, ker se s takimi prireditvami vadijo in usposabljajo za aranžer je velikih prireditev, ki se na deželi in v mestih po večini delo našega učitelj-stva. Z globokim in zanosnim govorom j pokroviteljica ga. prof. Skabernetova opisala ogromen pomen Jadrana za ves naš narod ter žela za svoj govor navdušeno odobravanje, ki so ga bili v prav bogati meri deležni tudi mali deklama tor j i in de~ klamatorice, pevci in pevke in vsi nastopajoči, zlasti pa njih lepe voditeljice m pomočnice. Kakor čujemo priredi v kratkem podmladek JS na učiteljski šoli veliko akademijo, ki se za njo gojenke in gojenci učiteljišča že sedaj pripravljajo z največjo vnemo. Naj bi propagandnemu delovanju učiteljišča za ideje JS sledili tudi drugi zavodi! Drzen vlom Trebnje, 19. marca. V soboto zjutraj so neznanci vlomili v hišo Budal Frančiške v Starem trgu pri Trebnjem, Buda lova je bila odpotovala v Ljubljano po opravkih in jo je k prvemu jutranjemu vlaku, ki odhaja iz Trebnjega približno ob 5, spremil njen mož. Samotna hišica je ostala tako za dobre pol ure prazna in je mož, ki se je vrnil takoj po odhodu vlaka s postaje, žalosten ugotovil, da so ga med tem časom posetiii vlomilci in odnesli dober plen. Vsi znaki kažejo, da so bile vlomilcem razmere v hiši prav dobro znane in da so tudi natančno vedeli, da lastnica vsako soboto odpotuje v Ljub, lja.no in da jo k vlaku spremlja mož, ki ji pomaga nositi blago. Zato je iskati vlomilcev doma! Le dobrim poznavalcem hišnih razmer se je moglo posrečiti, da so v tako kratkem času vlomili, prebrskali vse kote po hiši — oči vidno so iskali denar — ki našli tudi listnico, ki jo hrani lastnica v predalu. Ker tu ni bilo uspeha so prenesli iz bližnje šupe lestev in se povzpeli na podstrešje. Tu jim je menda bolj ugajalo m dišalo, saj so odnesli 7 lepih šunk, koline dveh lepih prašičev in tri pare čevljev. Vlomilce zasledujejo orožniki in vse kaže. da so na pravem sledu in da bo oškodovan ka šunke prejela še nazaj. i če Baby ljubi.. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 20. marca katoličani: Srečko, Vlada, Nicet; pravoslavni 7. marca. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Paprika. Kino Ideal: Carmen. Kino Dvor: Indijanska kri. ZKD: Dijak prosjak. Ob 14.15 ▼ kinu Matici. Kino Šiška: Orlov. Ob 20. Simfoničen koncert ob 20. v Uniouu. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani: predavanje o prodajni umetnosti ob 20 t Delavski zbornici. DE2URNE LEKARNE. Danes: Boh nec Rmska ceste 24. — Dr. Kmet. TvTŠev« cesta 41. — Leustek. Resljeva cesta 1. Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20 ari Ponedeljek. 20 marca: Gospa rrrirristrr-ca. Torek, 21. marca: Zaprto Sreda, 22. marca: Zadoščenje, Gospa Cath-leene Red Sreda. Četrtek, 23. marca: Dame z zelenimi klobuki. Red B. Skušnje za letošnjo novo uprizoritev Shakespearjevega Hamleta v režiji g. De-bevca se bližajo koncu. Te dni se vrše še glavne skušnje in generalka Premjera bo potem v soboto na praznik dne 25. t m. Letošnja uprizoritev bo vsekakor interesantna, saj se uprizori delo v novem Zupančičevem prevodu, deloma v popolnoma novi zasedbi in tudn v novi inscenaciji. Sobotna premiera bo rrven abonmaja. Poslednje predstava dveh dramskih del visoko literarne vredno«tr: Zadoščenje in Gospa Cathleena bo v sredo, dne 22. t. m. za stalna red Sreda. OPERA. Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 20 marca: Zaprto. Torek. 21. marca: Morena. Red B. Sreda, 22. marca: Pri treh mladenkah C Četrtek, 23 marca: Samson ki Deki le. Premiera. Izven. Gotov6eva opera Morami se poje poslednjič v letošnji sezoni v torek dne 21. marca za red B. Mora na je polna lepih melodioznih arij, posebno se odlikujejo tndi mogočni zbori. Glavni vlogi po jo: ga. Gjungjenac, g Gostič in g. Janko. Dirhjt-ra kapeln'k Neffat, režija je Dečkova. — Pri lazdraženlh živcih, glavobolu, nespanju, utrujenosti, pobit ost i, tesnobnosti imamo v naravni >Franz JoeefovU grenčici domače sredstvo pri roki, da naj., večja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj prezenemo. Z Jesenic — Marije Frelihove zadnja pot V soboto popoldne se je ob izredno veliki udeležbi ljudi vršil pogreb Marije Frelihove na jeseniško pokopališče. Pevsko društvo »Sava« ji je zapelo pred hišo žalosti, pred kapelico oa pokopal.šču in ob odprtem grobu Lepe iaine pesmi v slovo. — Vezo van je Jožic m Jožetov. V nasom kraju je zelo mnogo Jožetov in Jo2*a V salonu gostilne Andreja Hermana ao imeli Jožeti svoj četrti kongTes, na katerem so se zelo dobro imeli, ker jih je imenitno zabaval g. Jože Cebulj. Pa ljudi marskje drugje so to noč veselo praznovali imendan sv. Jožefa ob najboljšem razpoloženju do prvin jutranjih ur, v katerih so de vračali Jožeti in Jožice ter njih oboževalca z mačka na svoje domove. — Gledališki odsek jeseniške »Svobode« je uprizoril v soboto in ▼ nedeljo zvečer Frid. Sch llerjevo dramo »Kovarstvo wi ljubezen«^ Drama je aa podeželske odre dokaj težfea, a vendar so igralci podali svoje vloge prav zadovoljivo ter zaslužiti vsekakor boljši obisk. Odmor je izpopolnil društveni", orkester, ki je v rokah mladega, a veščega dirigenta g. Franceta Čelesnlka. — Naš Sokol se je udeležil župoeg« koncerta v Kranju s 37 pevkami in pevci ter 20 Člani salonskega orkestra. Zbor )e vodil pevovodja brat Fran Sredenšek, a orkester diri^ral urat Rado Kleč. — Radovljiški srez dobi od rniniatrsrvs za socialno politiko podpore za sromake v znesku Din 16.000, za brezposelne Din 80.000 ter za javna dela Dm 90 000 Treba bo sklicati čim prej s*-stanek odločujočih faktorjev, na katerem naj se tako irrein 6.000 do 11.000 Din 6.600 do 24.000 Din za štirisobno stanovanje od 10.256 do 24.000 Din v letu 1931 za enosobno stanovanje od za dvosobno stanovanje od za trisobno stanovanje od za Stlrisobno stanovanje od 12.960 do 32.400 Din Iz tega se vidi. da je ostala najemnina enaka, oz. deloma padla samo pri večsobnih stanovanjih, ki jih hišni lastniki niso mogli oddati, ker jih stanovanjski najem-rjki ne morejo plačevati. v leta 1952 in od 1.044 do 7.200 Din in od 1.860 do 15.930 Din in od 4.800 do 20.400 Din in od 10.619 do 24.000 Din v leta 1932 in od 2.400 do 8.100 Din in od 6.600 do 16.200 Din in od 9.600 do 22.800 Din in od 13.900 do 27.600 Din b) Glede stanovanjskih najemnin v ljubljanski okolici se zopet vidi, da so se na. jemnine zvišale ter da so padle samo pri večsobnih stanovanjih te istega razlogu, kakor pri mestu Ljubljana, Povprečna najemnina znaša: v leta 1931 za enosobno stanovanje za dvosobno stanovanje za trisobno stanovanje za Stirisobno stanovanje ▼ letu 1931 za enosobno stanovanje za dvosobno stanovanje za trisobno stanovanje za Stirisobno stanovanje Društvo sporoča obenem stanovanjskim najemnikom, da bodo nabirali člane posebni akvizi terja, ki bodo prihajali z našimi legitimacijami k posamez. v starih hišah od 600 do 2.400 Din od 1.200 do 4.800 Din od 2.100 do 9.600 Din od 9.000 do 16.200 Din v novih hišah od 1.200 do 3.600 Din od 3.000 do 5.400 Din od 4.800 do 12.000 Din od 9.600 do 16.500 Din ljubljanskim v letu 1932 in od 600 do 3.600 Din in od 1.200 do 5.400 Din in od 3.600 do 12.000 Din in od 9.600 do 14.000 Din v letu 1932 1.500 do 3.600 Din 6.600 Din 12.000 Din 14.400 Din in od in od in od in od 3.600 do 4.800 do 10.800 do nikom na dom. Vabimo vse stanovanjske najemnike, da v čim večjem številu pristopijo k našemu društvu. Akvizi te rji se bodo zgiasdli pri najemnikih po 1. aprilu. Organizacijsko gibanje gradbenih delovodij Občni zbor Podzveze gradbenih delovodij Absolventi delovodskih šol naj se uvrste v uradniško kategorijo Ljubljana, 20. nare a. Organ iza oija gradbenih delovodij je postala tudi pri nas upoštevanja vredna ter pomembna strokovna organizacija. Iz organizacije absolventov gradbenih rokodelskih šol se je razvila letos Psxlzveza gradbentih delovodij, ki je včlanjena v 2#vezš gradbenih delovodij in risa.-jer' v Zagrebu. Obenem je članica Zvezo društev privatnih nameščencev v Ljubljani Včeraj je imela rodni občni zbor v predavalnici Delavske zbornice. Predsednik g. GenussJ je otvarjijoč občni zbor pozdravil zastopnika ZDPN g. J. Zemljica m tajnika centralnega odbora c Kaj bo, nakar je oriM) delo organizacije. Odbor je imel mnogo dsla. zlasti, ker je ležalo vse organizacijsko de1} na njegovih ramah ter se ni mogel osloniti na članstvo, ki je še zelo nezavedno. Zamuditi n:so nobene prilike, ko se je D'iO treba zavzeri za interese članstva, Organzacija je bila tud". zastopana v deputaci. za-> tpnik'j\ absolventov delovodskih šol ki ;c infei>enirala v Beogradu na vseh pr vojnih mestm da se uvrste absolventi le.ovodskih šol v uradniško kategorijo. M»d p^sjovnim letom ie bal izredni obv.u zb^r, na katerem je b.!* sprejeta bisrvc.ij-. sprememba prav 1 p.> katerih se je organua^'ja preosnovala v podzvezo zagrebške centrale. Nedavno so v Zagrebu sestavili pravilnik, v katerem je določen delokrog podzveze in opredeljeni njeni odnosi do centrale. Po njem začne delovati nova organizacija 1. aprila, lom Tajniško poročilo, ia ga je podal tajnik g. Novak, je bilo kratko. Administrativnega dela je bilo precej, vložni zapisnik izkazuje 526 dopisov. ImeH so 6 rednih sej. Članov je registriranih 135, a med njimi jih je mnogo, ki ^e skoraj nič ne zmon:jo za organizacijo. P:e:ej jih je brezposemth. a so tako brezbrižni za organizacij««} življenje, da se niti ne prijavijo organiZaciji, ko izgube delo. Tudi blagajnik g. Pavlic se je pritožil nad malomarnostjo nekaterih članov, staj znašajo zaostanki na članarini okrog 7000 Din. Lani je imel odbor mnogo izdatkov z nabavo pisarniškega inventarja in tudi zaradi potnih stroškov, ki so jih imeli odborniki, ki so potovali v Beograd in Zagreb. Da pa niso stroška narasli še bolj, je pripisovati požrtvovalnosti odbornikov, ki so potovali tudi na svoje in ne le na organizacijske stroške. Predsednik ZPDN g. Žemljic je poročal o stanjn zveze, o njenem dehi, intervencijah in o ustanovah, v katerih so zastopani in zamteresirani zasebni nameščenci, o PZ, TBPD in o DZ. Zborovale i so se prepričali, da imajo v zvezi močno zaslombo ter da dobro zastopa tudi njihove interese kot vseh zasebnih nameščencev. V imenu centrale je pozdravil zboro-valce g. Kajba, nakar jim je orisal položaj gradbenih delovodij v državi in očrtal smernice njihovega strokovnega gibanja. Najslabše je v Beogradu, v splošnem pa gradbeni delovodje čutijo povsod posledice gospodarskega zastoja. Mezde so padle, paoizvodnja gradbenega materijala se pa čedalje bolj kartelizira — gradnje so drage, zato se gradi še manj. Tudi v Zagrebu vlada veHka brezposelnost med poli rji Njihova organizacija, ka obstoja že 13 iet ki je zelo močna, nudi članstvu močno zaslombo v eksistenčni borbi Ima tudi podporni fond za brezposelne, iz katerega so izpk-dsfti že mnogo podpor ter so zagrebški po- li rji socialno mnogo bolj zaščiteni kot naši. Centrala se je odločno zavzela na pristojnih mestih, da smejo opravljati gradbeno nadzorstvo samo kvalificirane moči, to je njeno članstvo. Prejela je od banovine odlok, po katerem se določa in opredeljuje dclokTog gradbenih delovodij, ki morajo biti samo strokovno usposobljene moči. Na podlagi tega sklepa se bodo lahko potegnili tudi naši polirji za svoje pravice. Izvoljen je bil z malimi izpremembami dosedanji odbor. člani londcnske kra-Ijeve opere in londonski simfonični orkester s svojimi 150 godbeniki gostuje s popularno BIZETOVO OPERO CARMEN Prekrasno filmsko delo, ki ga mora vsakdo videti in slišati. Originalni posnetki bikoborb v Sevilli. Krasno petje! Samo še danes in jutri! Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Zvočni kino IDEAL Predavanje o Primorju Trbovlje, 19. marca. V soboto j« v gostilni Forte predaval g. Figar iz Ljubljane pod okriljem organizacije J u goslo ven sic ih emigrantov v Trbovljah o Primorju. V zanimivem skioptičnem predavanju je govornik po vedel poslušalce v prelepe pokrajine Istre, Trsta, goriške in soške doline, kjer našemu narodu ne sije več solnce svobode. V živih slikah jc predočil in pojasnil vse značilnosti in naravne pojave kraške zemlje, okolico Trsta, nato je pa povedel poslušalce v Istro čez znamenito Učko goro na otok Cres do Velikega in Malega Lušina, prikazal znamenita kopališča, povedel poslušalce v Kastav, od tod v središče Istre v Pazin, v staroavstrijsko vojno pristanišče Pidj, od tod navzgor proti Rovinju, Piranu itd. do Kopra, pokazal je \-eliko vojno pokopališče v Dombergu, govoril o Kalvariji, kjer so pretekli potoki krvi naših mož in fantov, o novem solkanskem mostu ter prešel iz goriške okolice v romantično in divno soško dolino. Predavanje je zaključil s slikami o Postojnski jami ter opisal tudi vso Golgoto izmučenega naroda onstran meje. Videli smo požgane donaove, razdejane čitalnice m telovadnice ter vse simbole trpljenja naše zemlje in naših bratov v tužni Istra in Primorju. Zeleh" bi si še več takih predavanj. ■ • ■ • + ZNANSTVENO DRUŠTVO V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da Je umrl njegov *a*Ui*ni član, gospod dr. Josip Mantuani ravnatelj muzeja v pokoja Odličnemu in vztrajnemu znanstveniku ohranimo trajen časten spomin. V LjoMjani, 20. marca 1983. ■ -- LOf BUBRI NAROD«, žnl-štvu. Imenovani so: za vršilca dol-žnost1 povditnika 3. planinskega bataljona kapetan L stornrje Ivan Oblak: za vršilca po- •j Trika 2. divi-zijona 9. topniškega polka kapetan I. stopnje Božidar Kraut: za vršilca dolžnosti 2. divizijona 15. topniškega r-oHca dosedanji poveljnik 5. baterije rste-ga polka kapetan I. stopnje Oton Elblin-?er: za vršrlca dolžnosti 2. divizKiona 16. topniškega polka dosedanji po ve Hm fk 8. baterije istega poNca kapetan I. stopn-je M ha Bajd; za vršaca dolžnosti poveljnika 1. divizijona 18. topniškega polka dosedanji vrši.!ec dožnosti poveljnika 2. drivi-■^na 11. topniškega polka kapetan I. stop-d j Franjo Krener; za vršilca dolžnosti poveljnika l. divizijona 22. topniškega polka kapetan I. stopnje Franjo Korda; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. drvizriiona 24. topniškega polka kapetan I. stopnje Et-bn Bot; za vršiilca dolžnosti poveljnika 1. zi-jotia 27. topniSkega polka podpolkovnik Maksim Erič: za vršilca dolžnosti pomika 1. divizijona 29. topniškega polka kapetan I. stoprnje Nikola Jezik; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. divizijona 3. ar-ske oblasti kapetan T. stopnje Oojiko Borot; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. drv zijona topniškega polka 3. armKiske oblasti kapetan I. stopnje Božo Poček: za vršilca dolžnosti poveljnika 1. protiletalskega divizijona kapetan I .stopnje Ignac rurlan; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. protiletalskega divizjijona kapetan I. stopnje Evgen Knrelec; za vršilca dolžnosti poveljnika divuzljona topniške podotacirske šoie ...apetan 1. stopnje Ivan Piš; za vršil-ca. dolžnosti poveljnika parotehničnega bataljona kapetan I. stopnje J os in Lonca resic; za poveljnika 1. bataljona 3b. pešpol-ka dosedanji pove^oik 3. bataljona istega polka podpolkovnik Arfred Mu bel; za pomočnika poveljnika dravskega orožniškega ponka orožniški polkovnik Viktor Novak; aosedanjih dolžnosti so razrešena pehotni podipojkovnik Ivan Sarnebek in topniška r.apetana L stopnje Branko Hejdušek in Kudoli Ceh. — Iz državne službe. Imenovani so za inšpektorja v prosvetnem ministrstvu profesor klasične gimnazije v Mariboru Karel Prijatelj, za referenta v prosvetnem ministrstvu profesor učiteljišča v Maribo_ ru dr. Maks Kovačič, za arhivarko v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje arhivska uradnica istega ministrstva Berta Babsek in za pristava oddelka socialne politike in narodnega zdravja pri banski upravi v Sarajevu Janko Svajger; iz državne službe je odpuščen profesor realne gimnazije v Srernoki Mi tro vici Josip Pele. — Uspeh naše umetnice v inozemstvu. Kako nase operne pevke ic pevci uspešno tekmujejo z inozemskim- umetniki, nam dokazu je>o tudi poročila o koncertu solistke naše opere, gdč. Vere M e j d i č e v e, ki £a je pred kratkim imela pred najodličnej-š mi gosti znamenitega avstrijskega kopališča Baden pn Dunaju. Kritike pišejo, da je operna pevka Vera Majdičeva, ki sedaj študira in se izpopolnjuje na Dunaju, kot učenka znane profesorice petja Ra do-Dani eU. pela prav odlično ptičjo arijo Nedde iz opere »Bajazzo« .molitev »Toske* in veliko arijo Turandote iz Puocinijeve opere. Kritika pravi nadalje, da wna pevka glasovno lep. izrazit dramatičen sopran očarljivega s jaja in žarke viSrne Hvaležna publika ji je priredila viharne ovacije. Kot spremljevalce na klavirju se je mojsrreko izkazal glasbeni direktor Wieemann, kakor je pr* njem običajno. Ambiciozni umetnici tudi nase '-skrene čestitke! — Razoisana služba. Kr. banska uprava dravske banovine razprsnte službeno mesto tajnika pri s reškem cestnem odboru v Ljutomeru. Za to mesto pridejo v po-štev prosilci, ki so dovršiti najmanj nižjo srednjo aJi tei enakovredno šok>. ProšfHe ie viožati najkasneje do 10. aprrla pri sređeni cestnem oolborn v Ljutomeru. — Komisar v udružen in rezervnih oficirjev. Znani predsednik udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov MHan Radosav-Hevtč je bil razrešen svojih dolžnosti, za komisarja udruženja pa imenovan upokojeni general m podpredsednik nadzornega odbora Joksim Gajič. Ni nam še znano, kaj tiči za to izpretnembo v vodstvu organizacije rezervnih oficirjev v naši državi, gotovo pa je. da bo to ugodno vplivalo zlasti na rezervne oficirje v bivši Ifcrbljan-sfc oblasti, ki so imeti pred leti še naj- močnejši pododbor v državi, pa je baš zaradi neznosnih razmer v centralni upravi udruženja razpadeL — Centralno skladišče sladkorja v Osijeka. Sladkorne tovarne so pokrenile akcijo, da bi se ustanovilo v Sisku centralno skladišče sladkorja za vse kraje od Siska Drot zapadu, torej tudi za Slovenijo. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg svinčenega minija in 400 kg mizarskega kleja. — Strojni oddelek direkcije držav nih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 250 m nepre-močljivega impregniranega blaga. Pogoji so na vpogled pri omenjenih >ddelkih. — Direkcija državnega rudnika Velenje spre_ jema do 1. aprila ponudbe glede dobave 1 tropolnega sklepala: do 3 aprila pa glede dobave 3400 kg koruznega zdroba. 40.000 kg pšenične moke. 1200 kg terpen-tinovega mila, 1400 kg bučnega olja. 800 kg cikorije. 2000 kg masti. 600 kg sirove kave in 800 kg ječmenove kave. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Nov grob V Zgornji Šiški je umrl v soboto v starosti 51 let brivski mojster g Ignacij Kovačevi Č Pokojnik je bil zna čajen, simpatičen mož. zvest naročnik našega lista. Pogreb bo danes ob 16 z Vodnikove ceste št. 215 Bodi mu lahka zemlia. težko prizadetim svojcem naše iskreno 90-žalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in topio. Včeraj je po večini krajev naše države deževalo Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 17. v Mariboru 13.8. v Ljubljani 13.4, v Beogradu 13 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.9, temperatura je znašala 3.6. — Hlapec s© je obesil. V soboto popoldne se je obesi' v hrvatski vasi Novi Dvori lSIetnri hlapec Štefan Vodopivec. Kaj ga je pognalo v smrt. ni znano. Pri razdraženih živcih, glavobolu, nespanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Fra«z Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imaio svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravnik, priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sierurno pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ZADRUGA BRIVCEV V LJUBLJANI vabi svoje člane, da se udeleže pogreba pokojnega tovariša Kovačevi ca Ignaca. Pogreb se bo vršil danes ob 4. uri popokln* iz Zgornje Šiške št. 215 na pokopališče k Sv. Križu. Iz Ljubljane —lj Avstrijski imetniki v Ljubljani. V soboto ob 19. je prispel v Ljuoljano cel vlak avstjnjskih izletnikov, večinoma Gradčanov in Dunajcanov. Pripeljali so se v 14 udobnih vagonih m jih je prispelo v Ljubljano 498, okrog 200 jih je pa ostalo že v Celju. V soboto zvečer so gostje napolnili skoraj vse ljubljanske hotele, izredno živahno je bilo tudi po raznih lokalih, zlasti na nebotičniku, ki jim je zelo ugajal. Gostje so bili s sprejemom kakor tudi s postrežbo ter s cenami v Ljubljani izredno zadovoljna, posebno so jim pa šle v slast kranjske klobase. Včeraj dopoldne so izletniki utrujeni od vožnje večinoma poč L vali, popoldne so šli pa na izlete v mesto in okolico. Dve skupina sta se pod vodstvom nad učitelja g. Potočnika in magistralnega uradnika g. Kozinca vozili z avtobusi po mestu, bali so na gradu, v muze. ju in drugod. Tako Gradčam kakor Dunaj-čani, katerih večina je Ljubljano poznala že od prej, so ae čudih' izredno naglemu razvoju mesta. Ljubljana jim je bila prav všeč, zlasti jim je pa ugajal nebotičnik. Nekateri so jo popoldne ubrali tudi na Bled, večina se je pa ob 18. dobro založena s čutarami vina in zalogami kranjskih klobas vrnila domov. Gradčani so bili tako zadovoljni da so obljubili, da nas o prvi priliki zopet posetijo. —lj Elija ae je oglasa že v soboto zvečer. V soboto je ves dan deževalo v presledkih, zvečer ob 19. je pa nekajkrat zagrni elo. kar Je nekaj izrednega za marec. Zdaj pač lahko rečemo, da je zimi že od-klenkalo. ker je že začelo grmeti. Včeraj smo Imeli zopet najlepši pomladni dan. Zrak Je bil po dežju zelo čist. planin« so se približale očem v vsej svoji krasoti Ljudje so dobro izrabiti lepo nedeljo. Ve. črna izletnikov pa je nandito le krajše rz_ iete v bhznjo okolico, naprou čedalje lepši, probujajoCi se naravi. Vsa v zgodnjem cvetju je zlasti okolica na zahodni m dolenjski strani mesta, —lj Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani priredi danes ob 20. predavanje o prodajni umetnosti, predavanje &e bo vršilo v predavalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Trgovski sotrudniki in »o trudnice, udeležite »e pre. davanja poJnostevilno. 186/n —lj Občinstvo opozarjamo na nocojšnji simfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Marice in orkestra državnega konzervatorija. Dirigiral bo skladatelj L. M. skerjanc, kot solist pa nastopi pianist prof. Ivan Noč. Koncert bo v unionski dvorani in prične se ob 20 . —lj Pogreb dr. Josipa Mantusnija. Ravnateljstvo državnega konzervatorija poziva gojenke in gojence, odbor pevske, ga zbora Glasbene Matice pa člane, da se udeleže pogreba blagopokojnega profesorja in zaslužnega Matičnega delavca dr. Josipa Mantuani-}a danes popoldne ob 15. izprea hiše žalosti na Tvrševi cesti št. 17. —lj Uprava UROK pododbor Ljubljana vabi vse svoje člane na letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 9. aprila ob 10. uri v društvenih prostorih v Kazini. 11. nadstropje, z naslednjim dnevnim re_ dom: 1, Poročilo upravnega odbora: a) poročilo predsednika, b) poročilo tajnika, c) poročilo blagajnika. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Razrešnica staremu odboru (predlog in sklepanja). 4. Volitev novega odbora (po čl. 30 pravil). 5. Volitev delegatov za kongres UROIR v Beogradu. 6. Razno. 188/n DR. JANKO POMPE specijalist za bolezni ušes, nosa in grla prične redno ordinirati od 1/214 do V2I6 Ulica Stare pravde štev« 7 (Nasproti otroške bolnice) —lj Praktične vaje v obrezovanju d rev. ja, vinske trte in vrtnic priredi podružnica SVD danes ob 15. na Vrtači, kjer bodo obrezovanje poučevali naši najboljši strokovnjaki gg nadzornik Strekelj, višji vin. inspektor Gombač, inž. Lukman In ravnatelj Lap. Zbirališče na Vrtači pred hišo Št. 17 ob železniški progi. —lj Millockerjeva popularna opereta »Dijak prosjak« fte danes ob 14.15 v Elitnem kinu Matici. Z oziram na željo občin, stva obdrži ZKD priljubljeno opereto »Dijak prosjak« z H. H. Bollmannom in Jarmilo Novotno še danes na sporedu. Predvajana bo v kinu Matici danes nepreklicno zadnjikrat ob 14.15. —lj Trgovine v soboto, dne 35. t. m. na praznik Ozn. D. Marije bodo le dopoldne odprte. Uprava Združenja trgovcev. —lj Prt Sokolu II na realki bo predaval d revi ob 19. uri prof. dr. Josip Mihelak >0 vzrokih naše gospodarske krize«. Vabimo članstvo In prijatelje društva k polno Številni udeležbi. Beli zobje: Chlorodont —ij Krajevna organizacija JRKD za sodni okraj v Ljubljani bo imela v četrtek 23. t. m. članski sestanek v steklenem salonu kolodvorske restavracije. Poročali bodo: dr. Oton Fettich o občinskem gospodarstvu in proračunu, nadalje g. dr. Josip Mihelak ter zastopnik sreskega odbora. Vabljeni so vsi člani k polnoštevilni udeležbi. —lj Cankarjevo komedijo »Za narodov biagor« uprizore v ponedeljek 27. t. m. ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču člani srednješolske organizacije >žar« na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Dijaki klasične gimnazije, ki so si ustanovili literarno in kulturno društvo »žar«, ki izdaja tudi svoj mesečnik, stopajo vsako leto 8 kako dramo pred ljubljansko občinstvo. Letos so se odločili za to Cankarjevo komedijo, ki bo s svojo satiro na >narodnjake«, ki nosijo v ustih blagor slovenskega naroda, v resnici pa skrbijo samo za lastno blagostanje, vedno aktualna, že na tem mestu opozarjamo občinstvo, da si preskrbi pravočasno vstopnice, ki se bodo prodajale na klasični gimnaziji in od petka dalje pri dnevni blagajni narodnega gledališča. —lj Materinski večer zavoda za zdrav, stveno zaščito mater in dece z domom kraljice Marije z istim sporedom se vrsi Sele 29. t. m., ker je dvorana OUZD za 22. t m. nepričakovano oddana. —lj Učiteljski pevski zbor v Ljubljani. Kakor že javljeno, se bo vtM 24., 25. in 26. t m. tečaj le za ženski zbor. Pričetek v petek ob 9. url v Glasbeni Matici. Tova-riaice, udeležite se vaj pomostevimo. — Odbor. —lj Dve žrisvi jofeefovaoja. Snoei in davi so prepeljali v bolnico dve žrtvi Jožefo_ vanja. Prvi je bil 26-letni zidar Janez Ber-gant Iz Most pri Kamsdku. Včeraj Je bil v večji družni v Križah pri Kamniku v gostimi pri Slomšku. Fantje so se precej za. livad s pijačo, cfcmovi so se razburili in kmalu je nastal hud prepir, katerega konec je bil običajni pretep. Med pretepom je neki Janez Pogačar Benganta z nožem sunil najmanj desetkrat ▼ hrbet, glavo, roke in noge kamor je pač zadel. Njegovo stanje je prav kritično. Govori se, da je ozadje krvavega dogodka dekle, ki je zaradi nje nastal spor. — Snoči se Je vračal brezposelni Josip K., stanujoč v Mostah, s svojimi sinovi domov. Med potjo so se pa začeli prepirati m je nenadoma eden sinov očeta suni: z nožem ▼ desno roko. Tndi ta je moral v bomico. _|J Bluze, damszo perilo, torbic«, trpežne noeaviee in rokavic«. Vam nadi v najboljši izbiri tvrdka Miloi Karnienik Stari trs 8. 24 Muzikalna senzacija, nepozaben niitek, dogodek, ki vam bo ostal neizbrisno v spominu, bo gostovanje slavnega ženskega pevskega jazz- zbora SINGING-BAB1ES Iz življenja Slovencev v Ameriki Tri smrtne nesreče — 35-le t niča »Ameriške Domovine« — Novi grobovi V Darnoganu je šel 15 .februarja Josip Kenda . drav na delo v rudnik, opoidne je bil pv; že mrtev Med deiom c*e je utrgala velika p .as: kamenja m rude ter ga zasula Bil yc takoj mrtev Zapustil >c druž.i.u-/a njuna pa žaluje tudi brat. Tragčna >mrt j« do.etela Jerneja Jaklje vrča v Readmgu. država Pensilvaaiji. ko ;e zjutra: \*6tai m hote! 12 stanov ijja bc ie z uoyc tako nerodno zapietei v preprogo. Qa je padel iz prvega nadstropja v pn tHcje Priletel je tako aesrečno *la si je Jom.11 vrnt o * bi* -a ^ mr * Pokojni ie bi' titar 51 let. doma č b z vw Gor d.a Lokvica, rara Meniim Zapu&f. je se ar*n otrok v iaii sirote, kajt žena nu e ie pred 5 leti umrla V Amenk. ;e biva1 ?0 !et V kraju Hinsdale il:>u ^pačič. ki je prišel z Mitlwauce*|S Lo-ic^mo* va ga je podna u povozila do »mr ti. Pokojni je v Duluthu zapustil vecčlan-•*ko družino Dnevnik »Ameriška Domovna« je proslavil 351etnioo svojega obstoje V zvezi s tem se je vršile v Clevelandu posebna proslav« ter bogat slovenski rad'o-program. k ga je financiral list Urednštvo liste se je tudi preselilo v nove prostore V Ely. države Mnnesota. je umrl Nikolaj Maletic, roj. 1858 v Tribucah pri Črnomlju. V Ameriki ie bival 46 let. — V La Sallu je umrla ena najstarejših sloven skih nneljcnk 70etn« Mar ja Jurcčič Prišla je pred 40 leti iz Cerkelj pri Krškem v Amer'ko ZaDuatila je 8 odraslih otrok — Po dolgi bolezni je v WarrfMievilleju pri Clevelandu umrl 631erni Jos p Frievec. do ma iz Podgorja pri Novpm mestu od koder je prišel v Ameriko pred 32 leti. — V E'vju. država Minnesota, je umrla 67 letna Marka Kočevarjeva Pokojna je bila rojena v Do'nji paki pn Črnomlju V Cleve-landu so pokopali Ano Z«v ršek. roj Roic. staro 39 let in doma iz Žužemberka V Ameriki je bivala 20 let. zapustila je moža. hčerko in brata — V mestrr. bolnic je podlegel 431erni France VciČ. doma iz Begunj pri Cerknici — Tretja je bila Marija Gorenjcev«, roj Bohinjc doma iz Leš na Gorenjskem V Ameriki je bivala 25 'et Za njo žaluje mož in 5 hčera, v star domovini p« starši več bratov in se**tra. — Operaciji v trebuhu ie podlegel v Tolietu Anton Glaven Doma je M iz vasi Renl^. fara Selo pri Sumbfrku na Dolenjskem SreT je bi 6 let. zapustil ze ženo in 8 otrok. V Ameriki je bival 53 let. — V I Clevelandu je umrl Štefan Pular. star 62 let Pokojni je bil doma iz št. Petra na Mrežnici, od koder je prišel v Ameriko pred 33 leti. — K.ap je zadela v Ročk Springs 301etno Mar jo Vrhunčevo iz Stare Loke. ki le prišla v Ameriko šele pred 10 leti ZapusnLa je rnoža d 2 hćenki — V bolnici Sv Luke v Milwaukeeju ic položila žvljenje na oltar materinstva 231etna Marija Puhekova Dete je ostalo živo in upajo zdrava.ki. d-a ga bodo ohranili pn življenju Pokojna je bila roje-na v M ako lah na Štajerskf^m. v Ameriko je pr šla že kot 31etna deklica — Na svojem domu v Vir-ginija Street v Milwaukee je 26 februarja umrl 6Sletni Jakob Drofenik, edem najstarejših naseljencev — Doma je bil >z Seca-ne pri Ptuju, v Ameriki ie živa' 40 let. — V Nantiooken je umrl v visok' starosti 83 let Martin Stegenšek Pokojni je bil doma iz Loke na Štajerskem — V Pueblu država Colorado. ata umrla 781etna Katarina Jer-manova in 251etni Jos p Vad.nal — Naselbino Newburgh pn Clevelandu je zadel hud udarec saj je izgubila enega najadlege v kriju La Fere. Te^as. Anton Magister iz Mihvaukeeja Pokojni je bil star 48 let. zapustil je ženo, 4 hčerke in sina. Rojen je bil 1. 1885. v Zagradišcu, far« Sv Lenard pri Ljubljani, v Amer ki je zove! 30 let. V San Antoniu, država Texas, so oblasti prijele in zaprle Josipa Delaca, ki je pred 4 meseci pobegnil iz elevelandske umobolnice Njegova žena, loi živi tamkaj, je nedavno zvedela, da so ga ameriške oblasti izgnale v Jugoslavijo, čeprav je bil ameriški državljan V Torontu, država Ontario, je bil obsojen na 6 mesecev zapora neki Oskar Do-ležal. ki je zakrvil razne sleparije. Ko od-sodi kazen, bo izgnan v Jugoslavijo. Iz Novega mesta — Učiteljske vesti. Učiteljica Valči Vri9k_Zurc je premeščena iz Botevica v zetski banovina v Bircno vas pri Novem mestu Iz Črnomlja je premeščen v bližnjo Prečno učitelj vizjak Ciril. _ Gimnazija dobi novo nčno moč. Za suplenta na tukajšnji realni grimnaziji je imenovan profesorski kandidat Ferdo Kozak, Da bi mu sledilo le Se nekaj profesorjev, saj je tozadevno pomanjkanje na naši gimnaziji občutno. — Soinčno vreme imamo že dalje časa, le v soboto zvečer je nekaj rosdlo. Nedelja je bila zopet lepa. Vsako jutro pa pobeli zemljo močna 3!ana. Dela na poljih in osobito po vrtovih vidno napredujejo. Iz Črnomlja — Šolske razmere v našem srezu ne morejo zadovoljiti vseh potreb. V Tr buoaii je šolsko poslopje v ^e-jo slabem stanju. Prostori so premajhna m pomanjkljivi. Potrebna ba biki še ena žon^ka uuia moč. da bi se mogel vršit, pouk tudi v ročnem delu. Soli v Dragetusu je potreben moški šolski upravitelj, ker je petrazrednioa z ve-lakim šolskim okolišem, n ma pa nobene moške učne moči, ki bi mogla v občini sodelovati v kmetijskih ?n drugih gospodarskih panogah. V Predgrađu je potrebno zgraditi dvorazredno šolo. ki naj bi se <9to-casno povečala tudi v kmetijstvo leta bi lahko za-dovolj'U celo Poljansko dolino. Ravno tako je potrebna popravila šola v Starem trgu, kjer je v edinih dveh upora boi h sobah štirirazTednćoa in še te dve sobi sta premajhni z« tako veliko število otrok. — Tajsko prometno društvo bo v kratkem imelo svoj ustanovni občni zbor, na ka*r opozarjamo vse domačine Le ako bo članstvo res številno, bo tudfi delo omogočeno, pa tako našemu meeru zajamčen napredek. — Kmetsko gospodinjski tečaj, fci bo trajal tri mesece, je danes pričel z rednimi predavanji in rrrakt čnim poufeom Udeležba je tako vsaka, da niso mogla vsa prifflašeTM dekleta bit5 «?prejeta Vnre^m ga kr. banska uorava. za kar H ie ruk«rsri>e ljudstvo iskreno hva'ežno — Banovinabe cestp v p« sem «r^zu ao jfotovo na?«=labše v dravsk banovVii in Je nujno DOtrebno. da se z enkratnimr 'rred-trlmi scedsrv" soravijo v o+anje. v kakršnem so v drugfh urezih LTreditev cest ie prvi r>TK*r>i za usnešen raz-vo1' tin*ke<«a nrome-ta. ki na i oo^ne rud' za Belo Krajmo nov vfr do Vilkov. — Kmet??**n *oe©od*r*S*»» rad rti tfo ao ustanovi* na Virrd V*ofcKoHnn ▼vrfrefino ie. rJa se JI pomaga rrrpfo tjrvrb terTcoč. do-9hn |l )e pozne j* obeSanek ki uspeli zajam- čen, ker je večrna imovitejših kmetov k zadrugi pristopila. — Domačo obrt, posebno tkanje domačega platna, ki je najbolj razšrrjeno v Ad-lešičih. Preroki in Vinici, bi bilo rx>treboo pospeševati s posebn eni poučnimi tečaji, opremljenimi 2 vsemi pripomočki in pod strokovnim vodstvom, da se vsaj na te na-b\a malo olajša današnr težki položaj kmeta in se mu tako pomaga do malenkostnega zaslužka Če Baby ljubi . • Zborovanje novomeških učiteljev Novo mesto, 19 marca. Voerej je zborovalo uciteljfttvo Lokalnega strokovnega društva na tukajšnja deški osnovni šoli Udeležba je bilo prav obilna. Po razanot rivan ju raznih stanovih vprašanj se je izvolil za vrtnarski razstavi v Ljubljana in Mariboru »reski razstavni odbor, ki ga tvorijo gg. Dequal tz Dvora, Merver iz 2-užembe.rku, Marine iz Brusnic in Ivanerič iz Novega mesta. Sledilo je prav zanimivo predavanje »Učitelj v s'.užbi pevske Muze Ln gojitelj narodne pe-=mi«. Šolski upravitelj Martin Mariuč, sam navdušen pevec in pevovodje, je rx>dil kaj lepe m sli o goji t vi petja v šoli io med ljudstvom ter o zbiranju narodnih pesmi in zdrav Le med narodom. Zapel je skupno z učiteljico Danico Kifei naz manj znan h narodnih pesmi in več povsem nepoznanih. Da pomaga marsikomu iz zadrege pri proslavah državnih praznikov, je zbral in zapel primeram pesmi za 1. december, 17. december, za Vidov dan, za Materinska dan in slednjič še nag robni cc. Poslušalci so predavatelja - pevca in njegovo spremljevalko nagTadib s ploskanjem. Učitelj Viktor Pirnat je zamteresirad okoliško učiteljstvo za sk optično predavanje »Vzdorž jadr* nske ubale«, ki ga bo «vel v »jadranskem tednu« 30 t. m. ob treh popoldne v veliki dvorani Sokolskega doma za šolsko mladino Novomeški učni zavodi kot rud- okoliške šole tz Smihela Birčne vasi. StopiČ Brusmic §t Petra n Prečne se bodo tega poučnega in pomorsko propa-gandisticnege društva udeležile Prihodnje društveno zborovanje se bo vršilo prvo soboto ▼ juniju na Tršk gori. Tedaj Jbo nastopil pod taktirko šol upr Kržišnfka rud; novoosnovani uč'teliskl pevski zbor. Na zborovanje bo povabljen tud »reska kmeti jaki referent. a >6LOVBNSKI VARODc, A. D Emerv: 20 sirot* Komu — Prišla si baš pravočasno, — je dejal, — kajti ta hip sem hotel že polno gostov, ko sta vstopila. — Tu sva torej! — je vzkKkni'1 Lafleur in sedel na prvi stol, ki ga je dosegel. Potem je pa pokazai z roko na stol pred seboj, rekoč: — Sedite, dragi gospod Martin, luč boste imeli v hrbet in karte boste dobro videli ... Kar se mene tiče, vidim tudri v temi,.. prav kakoT mačka. Ce je šlo za partijo piaueta ali ča-šrco dobrega vinca, je Martin zelo nerad zamudil ugodno priliko. Sedel je to-rei in potrkal s taba-rjerko po mizi. Dvakrat si .ie bil že natresel tobaka v nos in zahotelo se mu je še ene porcije. Koočno je prišel natakar m Lafleur je naročil: — Partijo p«Otieta... pa hitro! — In steklenico vouvrayskega ... starega! — je brž pripomnil Martin. Ta čas se je Lafleur vprašujoče oziral po krčmi, kajti bal se je, da bi ga kdo ne opazoval. Bil je kot rečeno tako oprezen, da je posadil svojega novega znanca na Vuč, sam je pa sedel v senco. Ta taktika mu bo omogočila opazovati Martinov obraz in videti dobro, kakšen bo mož po izdatnem napadu na staro vouvravsko kapljico. Prinesli so karte, kozarce in močno zaprašeno steklenico s tradoci-jo-nalno pajčevino na zamašku. — Pustite nama celo steklenico, — je dejal Lafleur; — če je to vino dobro, kakor upava, se gotovo ne bova zadovoljila samo s tem, da izpregovo-riva z r*jim ... dve besedi. Martin si je obliznU ustnice, kakor bi storil najboljši poznavalec vina. In od tistega trenutka je bil Lafleur trdno p. j pričan, da se bo njegov novi znanec Še mnogo boii ogrel za staro vouvravsko kaprico nego za piquet. — Predno začneva igrati, — je dejal prebrisani sluga, — bi kazalo malo pokrepčati se, mar ne, prijatelj? Martin je vzel spoštlijivo svoi kozarček med prste in trčil z Lafleu-rom. Potem je pa napravil z največjo slastjo majhen požirek. — Velja torej, — je dejal Lafleur. — Obdrživa cefc> stekJenico in igrada bova za njo. — Tristo rogatih vragov, ta ideja pa ni napačna! — je vzkliknil Martin. In v dušku je izpraznil svoj kozarec. Lafleur se je neopaženo nasmehnil. —Za začetek gre zelo dobro, — je pomislil. Prepričan, da bo zadostovala ena steklenica tega težkega vina, da premoti Martina, je Lafleur zmešal karte in jih dal Martinu. Martin je poslinU palec, rekoč: — Dve vam. dve meni... In tako dalje, dokler karte niso bale razdeljene; potem je pogledal po vrsti svoje karte in jih prijel v roko. Kot poklicni ;~rač je Lafleur hitro razporedil svoje karte in naJil Martinu še en kozarec. — Založite! — je dejal Martin. To menda ne bo težko, a? Lafleur je molče založil pet kart I in dvignil svoj taton. Kar je Martin radostno vzkliknil: — Dobro! To je res nekaj izrednega! V taloou sem dobil tri ase. — No pa prestejva, — je pripomnil smeje, — jaz počakam. In z izrazom zadoščenja ie dvignil kozarec. Toda v hipu, ko ga je hoteli nastaviti na usta, mu je šinila v glavo nova misel: — To je druga, — je dejal. — Dobro, — je odgovoril Lafleur, hoteč veljati za slabega igrača, — eno ali dve. kaj za to? Ker imate dobre karte, boste pač dobili igro. Debeluhasti meščan je bil dobre volde; udaril je s pestjo po mizi, rekoč: Hola, še eno takega! Škodoželjno se je ozrl na nasprotnika in pripomni: — Ce dobim igro, se vam revan-žiram! Lafteur je videl, da leze Martinu vino v glavo, kar je bila njegova edina želja. Saj mu je Sk) za to, da ga napoji. — Ta uspeh plačam z dvema steklenicama, kar pač ne bo predrago, — je pomislil, Martin je natočil obema iz nove steklenice, ki jo je bil natakar prav kar prinesel. Lafleur je začel šteti svoje liste. — Sedemintrideset? — Kje pa? — se je zasmejal Martin. — Terc v kraJiju? — Še manu. — Trije fantje? — Bežite no!... Seveda, vd bi radi imeli to. — No, — je zamrmral Lafleur, — takoj po§tejem: ena... rdeča. — Jaz pa pravim: Petdeset očes, velika erairota in štiri ase, — je dejal Martin in razložil svoje liste po mizi. ... In držite se dobro, dam vam samo en list... Glejte, da obdiržite prave karte. Lafleur je imel v rokah samo še dve karti, okleval je za hip, kakor bi vzel igro zelo resno. — To je pa res težko, — je zamrmral sam pri sebi. Martinu je obraz kar žarel. Zdaj ni več prikrivali svode radosti in rujno vince je vedno hitreje teklo po njegovem grlu. Kar je odložil kozarec, kajti Lafleur je bil položil karte. 1 14 milijonov vreč kave so sežgali V Braziliji ie vedno uničujejo kavo — 9*400.000 vreč Sežgati hočejo Se Sežiganje ogromnih zaiog kave v Braziliji se nadaljuje kljub temu, da so od začetka tega, lahko bi rekli zločinskega početja, v juniju 1931 sežgali že nad 14 milijonov vreč kave. Brazi-Koa se z vsemi sredstvi bori za ohranitev svoje najvažnejše gospodarske panoge, pridobivanja in prodaje kave in v to svrho je segla po gospodarskem eksperimentu, ki nima primere v zgodovini človeštva. Tudi drugod po svetu se zlasti zadnja leta uničujejo gmotne dobrine, da se prepreči njihova pocenitev, toda v tako velikem obsegu, kakor v Braziliji, ne gre to zločinsko početje nikjer. Kava sicer ni baš tako nujno potrebna, kakor je. recimo kruh, vendar bi pa lahko z denarjem, ki bi ga dobili za sežgano kavo, nasitili po svetu sto in stotisoče lačnih. Od junija 1931 do 1. februarja 1933 so sežgala v BraziHji 14,057.000 vreč kave po 120 funtov, toda sežgati je morajo še mnogo, da bodo lahko prodali letošnji pridelek. Do novega obiranja kave ietos v juliju morajo uničiti še 9,400.000 vreč kave. Uničevanje kave v Braziliji je postalo že poseben pokMc in pomagajo si pri tem z »racionalnimi« metodami. Kave ne sežigajo zdaj več v pristaniščih, temveč tam, kjer jo pridelujejo, da se prihranijo stroški za prevoz. Prvotno so Brazilci moLili, da bi mraz pokončal kavo. Toda v Braziliji že več let ni bilo mraza in navzliic pridnemu uničevanju imajo zdaj Brazilci ogromne zaloge kave. Lanska revolucija v Sao Paudu, po kateri je bilo zaprto pristanišče v Santu, je bila kriva, da se je nakopičilo samo v tem mestu 30 milijonov vreč kave. Požrtvovalnost Brazilcev utegne imeti za nje same pri sedanjem mednarodnem tekmovanju na trgu kave kaj čudne posledice. Dočim Brazilija uničuje svoije zaloge in omejuje pridobivanje kave, so začele druge države skrbeti za to, da se njihove k a vine plantaže razširijo. Drevo obrodi prvo kavo po 5 do 7 letih. Kakšen vpfrv bodo imele nove plantaže na svetovna trg, bomo torej videli šele čez nekaj let. Na drugi strani bo pa trajalo približno enako dolgo, predno bodo Brazilci s sežiganjem kave dosegii ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. V sedanjih razmerah se kaj lahko zgodi, da bodo Brazilci uničili toiiko kave, kolikor je bodo druge države pridelale in da bo kave na svetu Še vedno preveč. V Brazrhiji imajo zdaj 2.66 mihjaird kavinih dreves, ki že dajejo sad, kar pomena nad polovico vseh kavinih piantaž na svetu. Na drugem mestu je Kolumbija, ki ima 453 miJajonov dreves, Holandska Indija 160 rmJioonov. Venezuela 155 milijonov, OuatemaJa. Salvador in Mehika pa po 80 milijonov. Na vsem svetu je sedaj okrog 4004 milijone kavinih dreves. Izvoz kave rz Brazitije se pa ni povečal, čeprav toliko kave sežgal. Lani so je izvozih komaj neka i nad po4ovkx> toliko, kakor leta 1938. Iz Celja —C Iz medčaoskošoiske službe. Gdč. Marija Kernova, strokovna učiteljica na dekližki meščanski šoli v Celju, je premeščena na meščansko šolo v Slov. Bistrici. —c SK Atietik (OeJje) : SK Amater (Grax) 5:1 (3:0). V nedeljo 19. t. m, popoldne se je vršila na športnem igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med graakim SK Amaterjem in celjskimi Atletiki. Gostje so nudili drugorazredno igrro in se v prvem polčasu niso mogli znajti. V drugem polčasu so izpre-menili postavo in so igrali smo trene jde, a niso bili kos Atletikom, ki 30 nudili dobro in precej učinkovito igro. Goli za Atletike so padli vi., 15. m 40. minuti prvega ter v 11. in 43. minuti drugega polčasa, častni gol za Gradčane pa v 20. minuti drugega polčasa. Sodnik g. Ocfas je bil v splošnem zadovoljiv. Tekmi, ki je bila šele v drugi polovici zanimiva, je prisostvovalo okrog 500 gledalcev. 19.—Z6. marca 1933 SVETOVNI VELESEJ EJIJ na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brze in navadne vlake Jugoslavija 25 %, češkoslovaška 33 %, Avstrija 25 %, Madžarska 25 %. Pojasnila in legitimacije daje ALOMA COMPANT, PUTNIK, Ljubljana Aleksandrova c 2 Gajeva ul., za nebotičnikom c^EHOSLOV. KONZULAT 5674 NAZNANILO Vsem cenjenim uvoznim in izvoznim tvrdkam naznanjam, da sem PRESELIL svojo CARINSKO-POSREDNIŠKO PISARNO z Masarvkove ceste 9 v lastno novozgrajeno stavbo na VILHARJEVI CESTI ŠTEV. J3 (nasproti nove carinarnice). Telefon interurban 24-59« V novih razširjenih prostorih mi bo moči zaradi neposredne bližine carinarnice vložiti vsak trenutek carinske deklaracije, prošnje, analize ah* intervenirati tako pri uvoznem, izvoznem in tranzitnem carinjenju. Temc'jito strokovno znanje, pridobljeno tekom dolgoletnega delovanja kot carinski posrednik. Vam jamči, da boste ob strogo konkurenčnih cenah vedno zanesljivo, točno in vestno postrežem. V dosedanjih prostorih na Masarvkovi cesti 9 posluje še nadalje ŠPEDICIJA TURK"* telefon interurban 21-57. kjer se bodo sprejemala tudi še v bodoče vsa naročila in carinski dokumenti, da prihranim tvrdkam, ki imajo svoje poslovalnice v mestu, na potu in Času. S prošnjo, da mi blagovolite ohraniti svojo naklonjenost tudi v bodoče, se priporočam z odličnim spoštovanjem TURK HAJKO, carinski posrednik, LJUBLJANA. i I Ihti "dOLOMTENT PESEK za posipanje dvorišč, vrtov, kegljišč vam dobavi najsolid-neje K. Vodnik, Podutik št. 25. — Naroča se tudi pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Telefon 28-45. 1558 VSE JE PRIZADELA KRIZA Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo tam, kjer je cenejše in boljše. Pri star oznani manufakturni trgovini R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. Dobro in poceni je staro geslo te več kot 60 let stare tvrdke! Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. FUiOLMA v UIT BLIAM — se priporoča bledim to slabotnim osebam OBLEKE — SUKNJE najboljši nakup. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T GOLOBE (Flementiner) prodam, Velika čolnarska uL 4. VEČ SODOV od tiskarske barve proda poceni — »NARODNA TISKARNA«. 1559 VOZ ZA PREVOZ PAKETOV ali kruha prodam. — Na ogled v gostilni »Trpine« v Kamniku. MOTORNO 2AGO prodam ali oddam v najem. — Rigler, Pragersko. 1551 SADNA DREVESA! Zaradi izpraznitve drevesnice na Poljanski cesti je naprodaj več tisoč visok od e-bel_ nih in pritličnih jablan in brušk , marelic in breskev po z-nižanib cenah. Zahtevajte cenik ali zglasdte se osebno pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Novi trg 3. 17/t VINO ĆEZ ULICO: 6. — 7. — 8. — 9. — 10.— 4.— l Din 20.— 24.— 24.— Tvornica klavirjev in harmonijev IV. KACIN, Domžale Izdeluje pianine od 10.000.— dinarjev naprej, klavirje od 16.000.— Din, harmonije od 2.200.— Din. — Zahtevajte cenik! Štajersko belo 1 Din Metliško belo 1 > Cviček 1 > Rizling 1 > Muškat sil van ec 1 > Jabolčnik 1 > žganje: Tropinovec pristni Slivovka pristna 48 % 1 > Rum fini čajni 1 » kakor tudi prvovrstne likerje, konjak, desertna vina po konkurenčnih ceni — nudi ter se priporoča S. J. JERAJ, Ljubljana, Sv Petra cesta 38. BAROMETER! Vsak cen j. čitatelj tega lista dobi zanesljivo vremekazno napravo, ki kaže vreme za 24 ur v naprej (pat. št. 9514), če pošlje ta oglas in Din 3.50 v znamkah na naslov: Barometer, Ljubljana I, poštni predal 18. Gospod Mikec Franc, trgovec v Slov. Gradcu, piše: »Prosim, pošljite mi še 6 komadov Vaših barometrov; sem res zelo zadovoljen z njimi in jih tudi vsakemu priporočam.« -B- V globoki žalosti naznanjamo, da je danes nenadoma preminul moj ljubljeni soprog, naš stric in svak, gospod Ignacij Kovačević brivski mojster Pogreb se bo vršil danes, v ponedeljek, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Zgornja Šiška, Vodnikova cesta št. 215, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. marca 1933. ŽALUJOČA SOPROGA in ostalo sorodstvo. PREVZELI SMO od tL FRANK in DRUG GENERALNO ZASTOPSTVO rt. Robert BOSCH A. 6. STUTTGART Poslovne prostore za BOSCH predmete, kakor tudi za prodajo avtomobilskih potrebščin, zlasti za avtomobile znamke BUICK ter prodajo gume SEIBEKLING se nahajajo na Washinertonovem trgu št 1, nasproti borze. (Telefon: 26-67 in 20-17.) Jugoslavensko industrijsko i trgovačko D. D., ZAGREB Zahvala Ob izgubi najine prerano umrle ljubljene mame, gospe Franje Pisek se tem potom najprisrčneje zahvaljujeva vsem sosedom, prijateljem in znancem za dokaze iskrenega sožalja, katere sva prejeli. Dalje se zahvaljujeva vsem darovalcem lepega cvetja ter vsem, ki so drago umrlo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa dolgujeva g. dr. Merčunu za lajšanje v težkem trpljenju in sestri Asunti, ki je stregla do zadnjega ubogi pokojnici. Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Petra v četrtek dne 23. t. m. ob Y2 8. uri zjutraj. V LJubljani, dne 20. marca 1933. FRAN J A in ALOJZIJA PISEK > 4970