FOR
Freedom
AND
Justice
No. 57
Ameriška L
-I--OC QW ‘3syH0 AA3H0 y - sots -idy 3Ay ayyhim STSi7 ■-'lo331X1 /s BNb'IS *ya
A
f: ’ll T, 1 a »
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, August 8, 1989
VOL. 91
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Nič novega o lakih v Libanonu — V teku številna diplomatska posvetovanja — Taki edina karta, s katero lahko igrajo teroristi
BEJRUT, Libanon — Kljub številnim diplomatskim stikom in prizadevanjem, v katere so angažirane mnoge države, ni nič novega glede statusa ameriških in drugih talcev, ki jih imajo v svojih rokah pripadniki raznih muslimanskih skupin na libanonskem ozemlju. V Bejrut je prišel Marrack Goul-ding, podsekretar Združenih narodov, ki se je srečal med drugimi osebnostmi tudi s šejkom Mohammedom Husseinom Fadlalla-hom, ki je duhovni vodja šiitskega Hezbolla-ha gibanja. Hezbollah zadržuje nekaj talcev. Po srečanju je Goulding dejal, da bo pot do izpustitve talcev dolga in da bo treba imeti veliko potrpljenja. Tudi Khaled Hasnawi, veleposlanik Alžirije v Libanonu, ki skuša igrati posredovalno vlogo — ZDA so prosile Alžirijo za pomoč —, je dejal, da bo proces v zvezi s talci trajal leto, dve ali tri. Dejstvo je namreč, da so talci edino »sredstvo«, s katerim razpolagajo muslimanske skupine v Libanonu. Brez njih bi te skupine ZDA in druge zahodne države ne vzele resno.
Včeraj je izraelska vlada izjavila, da ne bo pristala na noben sporazum glede izpustitve šejka Abdula Karima Obeida, ki so ga izraelski komandosi ugrabili pretekli teden v južnem Libanonu, če ne bo tak sporazum določil vrnitev v Izrael treh vojakov, ki jih imajo v svojih rokah muslimanske skupine v Libanonu. Danes bo predstavnik ZN Goulding v Jeruzalemu, kjer se bo srečal z Jica-kom Rabinom, izraelskim obrambnim ministrom, in Benjaminom Netanyahujem, namestnikom zunanjega ministra.
V Washingtonu so pa izvedenci FBI ugotovili, da je oseba na videotraku, ki so^a posredovali libanonski teroristi, res pod-polk. William R. Higgins. Videotrak kaže Higginsa visečega potem, ko naj bi ga kot maščevanje za izraelsko ugrabitev šejka Obeida ubili teroristi. Vendar poročilo FBI pravi, da ni mogoče na podlagi razpoložljivih podatkov ugotoviti, kdaj je bil Higgins ubit. Stanje trupla kaže npr., da je bil Higgins morda obešen šele, ko je bil že mrtev. Tudi ni videti nič shujšan, čeprav je bil v rokah ugrabiteljev poldrugo leto. Vsi drugi talci, ki so bili ali so še v rokah teroristov, so se znatno shujšali v zaporu. Higgins je tudi oblečen tako, kot bi bil zimski čas in ne sredi poletne sredozemske vročine. Iz vsega tega sklepajo mnogi analitiki, da je Higgins že dalj časa mrtev, teroristi, ki so ga ubili, so pa videotrak sedaj posredovali, ker so smatrali, da jim pride prav. Teroristi tudi še niso povedali oziroma izročili Higginsovo truplo.
Topniški dvoboji med sirijskimi in krčanskimi enotami v Bejrutu in okolici se nadaljujejo. Zaradi dnevnega obstreljevanja vseh mestnih četrti, seje prebivalstvo glavnega libanonskega mesta znižalo na okoli 200.000 od 1,5 milijona. V zadnjih petih mescih, ko trajajo dvoboji, je bilo ubitih najmanj 549 ljudi, večinoma civilistov, ranjenih Pa 1322. Sirija ima kakih 40.000 svojih voja-kov v Libanonu, krščanska vojska, ki ji poveljuje Michel Aoun, pa 20.000. Zanimivo v vsem tem je, da Aoun dobiva vojaško opre-010 od Iraka in sicer zato, ker sta Irak in Siri-ja sprta.
^edsedniki petih Centralno ameriških držav ■zdelovali načrt za razpustitev kontras
TELA, Hon. — Včeraj so predsedniki Petih Centralno ameriških držav soglašali o
načrtu, po katerem bodo razpuščeni vse oborožene enote kontras gibanja. Taborišča, ki jih imajo kontras v Hondurasu, bodo izginila do 8. decembra letos, proces bo pa potekel pod mednarodnim nadzorstvom. ZDA načrtu močno nasprotujejo, vendar brez uspeha. Sodelujoči predsedniki držav so iz Hondurasa, kjer je nastanjenih največ kontras borcev, El Salvadorja, Kostarike, Gvatemale in Nikaragve. Venezuelski predsednik Vinicio Cerezo je dejal, da je skupna želja predsednikov, da bi se razoroženi kontras borci vrnili v Nikaragvo in tam mirno živeli.
Kontras sami niso sodelovali v izdelovanju načrta za njih razorožitev oziroma niso z njim zadovoljni. Nekateri poveljniki kontras čet so dejali, da se bodo res vrnili v Nikaragvo, ampak s svojim orožjem vred, in da bodo nadaljevali borbo zoper sandinistični režim v gorah Nikaragve. Za nadzorovanje meje med Nikaragvo in svojimi sosedami bo ustanovljena mednarodna vojaška enota pod vodstvom Združenih narodov. ZDA že od februarja 1988 ne posredujejo kontras enotam nobene vojaške pomoči, namenjajo jim pa 50 milijonov dolarjev nevojaške podpore.
— Kratke vesti —
Cape Canaveral, Fla. — Danes zjutraj
bodo strokovnjaki NASA izstrelili v vesolje šuttl Columbia, na katerem bo pet astronavtov. Polet je vojaškega značaja, zato uradno ni znan njegov pravi namen. Dobro obveščeni opazovalci NASA pa vedo povedati, da bodo astronavti izpustili umetni sond, ki bo zbiral podatke o Sovjetski zvezi. Do tega poročanja še ni prišlo do izstrelitve.
Washington, D.C. — State Department
poroča, da še ni nobenega sledu o letalu, ki je izginilo včeraj v Etiopiji in na katerem je bil kongresnik Mickey Leland (D.-Tex.). Le-land je bil v Etiopiji, ker se kot kongresnik močno zanima za stanje beguncev in lačnih v Afriki. Bil je namenjen skupaj s člani svoje pisarne in nekaj ameriških diplomatov na obisk begunskega taborišča ob Etiopski-Su-danski meji. Na letalu je bilo 14 potnikov. Vreme je bilo slabo.
Tokio, Ja. — Vladajoča liberalno demokratska stranka je izbrala 58-letnega To-shikija Kaifuja za svojega novega načelnika. Kaifu, ki je služil v dveh vladah kot prosvetni minister, bo potrjen za predsednika japonske vlade v parlamentu. Kaifu bo tretji predsednik vlade v zadnjih dveh mesecih. Noboru Takeshita je odstopil 2. junija zaradi obsežnega finančnega škandala, njegov naslednik Sousuke Uno pa 24. julija zaradi nepoštenega osebnega življenja. Kaifu je v domači in tuji javnosti malo znan, je pa moralno neoporečen.
Washington, D.C. — Pentagon vodi
preiskavo zoper 33-letnega kapitana Johna Vladimira Hirscha, češ da je prodajal tajne podatke tuji državi v času, ko je služil v Berlinu. Hirsch, ki je prišel v ZDA z družino 1. 1964 iz Češkoslovaške, je imel važno mesto v obveščevalni službi. Družina, ki živi v predmestju Clevelanda, ne more verjeti, da bi bil Hirsch vohun. Tudi v Pentagonu trdijo, da gre trenutno le za preiskavo.
Wellington, N.Z. — Včeraj je odstopil
zaradi zdravstvenega razloga predsednik vlade David Lange. Lange, ki ima komaj 47 let in je načeloval vladi zadnjih 5 let, ima srčno bolezen. Njegov naslednik je Geoffrey Palmer.
Iz Clevelanda in okolice
Farni piknik—
To nedeljo prireja fara Marija Vnebovzeta piknik na Slovenski pristavi. Ob 12.30 bo sv. maša, nato bo na razpolago dobro kosilo. Vabljeni! Romarjem v Lemont—
Romarji Zveze oltarnih društev odpotujejo v Lemont z avtobusi to soboto, 12. avg.,
zjutraj in sicer od
sv. Lovrenca.......5.30	zj.
sv. Kristine.......6.15	zj.
Marije Vnebovzete . 6.30	zj.
sv. Vida...........6.45	zj.
Zbirališča na običajnih mestih. Naprošeni ste: Bodite točni!
Skupno sv. obhajilo—
DNU iz fara sv. Vida, Marije Vnebovzete, sv. Kristine in sv. Pavla bodo imela skupno sv. obhajilo to nedeljo, 13. avg., pri 9.15 sv. maši v cerkvi sv. Vida. Spomnila se bodo pok. Josepha Kokala.
Novi grobovi
Adolph Rupe
Umrl je 74 let stari Adolph Rupe, mož Stelle, roj. Zabukovec. Pogreb bo iz Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 9.30 in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 4. do 8. zv.
Mary Fabjančič
Umrla je Mary Fabjančič,' roj. Gustinčič, vdova po Johnu, mati Johna E., sestra Frances ter že pok. Johna in Andrewa. Pogreb bo iz Fortunovega zavoda na 5316 Fleet Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Lovrenca dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Joseph Yanchar
V St. Paul, Minn., je umrl Joseph Yanchar, mož Genevieve, roj. Blenkush, sin Jaco-ba in Therese, roj. Zalokar (oba že pok.), brat Albine Tichar, Mary Gerl, Josephine Stupica, Victorie Lindič, Charlesa, Dorothy Tichar, Paula, Margaret Alexander, Florence Fortuna ter že pok. Therese Skur, Anne Supan, Jacoba ml. in Mollie Vichick. Pogreb je bil v St. Paulu.
Stanley A. Ivančič
Dne 29. julija je v Avstraliji umrl 59 let stari Stanley A. Ivančič, preje živeč v Euclidu, v Avstraliji pa od 1. 1971, sin Josepha in Rose (oba že pok.), brat Josepha, Franka, Ed-a, Rudyja in Williama, 12-krat stric. Pokojnik je služil 8 let v ameriški bojni mornarici. Spominska sv. maša bo danes dop. ob 10. v cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Willough-byju. Pokopan je bil v Bris-banu, Avstralija.
Lep dan—
Dan Upokojencev Slovenske pristave preteklo nedeljo je lepo uspel. Župnik č.g. John Kumše je daroval sv. mašo, s prepričljivim sodelovanjem vernikov.
Na ta dan je bil počaščen najstarejši član tega kluba, 93-letni Lojze Gosar.
^Spomnili so se tudi 40-letni-ce prihoda v Ameriko prve skupine političnih emigrantov po drugi svetovni vojni. Kosilo je bilo dobro, družba vesela, udeleženci zadovoljni, vreme pa naklonjeno.
Odličen študent—
John M. Dovič je bil imenovan že tretje leto zaporedoma v »Dean’s List« na University of Dallas v Dallasu, Teksas. John je obiskoval višjo šolo sv. Jožefa v Clevelandu in tudi Slovensko sobotno šolo pri Sv. Vidu. Čestitajo mu starši, sestra in prijatelji.
KRES vabi—
Folklorna skupina KRES vabi na praznovanje svoje 35-letnice, ki bo v nedeljo, 3. septembra v SND na St. Clair Ave. Vstopnice so v predprodaji in so po $15 (z večerjo), dobe se tudi samo za nastop. Kličite 481-5621 za rezervacijo in več informacije.
Koncert Fantov na vasi—
Fantje na vasi vabijo na njihov letni koncert, ki bo v soboto, 9. sept., zvečer. Vstopnice so po $6 in jih dobite, ako pokličete enega sledečih: Mark Jakomin (289-2559), Janez Sršen (946-9607), Tomaž Slak (881-1725). Ne odlašajte!
Restavracija odprta—
Včeraj popoldne je bil sprejem na pomolu ob koncu E. 9 ceste, kjer je zasidrana ladja, na kateri od danes posluje »Captain John’s Seafood Restaurant«. Sprejema se je udeležilo nekaj sto gostov, med njimi je bilo veliko Slovencev, saj je solastnik torontski rojak John Letnik. Restavracija bo odprta za kosilo in večerjo, na jedilniku bodo predvsem ribje raznih vrst. G. Letniku in solastnici želimo veliko uspeha! Vabilo Slovenske šole—
Slovenska šola pri sv. Vidu priredi v nedeljo, 20. avgusta, svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Ob 12.30 bo č.g. Jože Božnar daroval sv. mašo za žive in umrle podpornike Slovenske šole, po maši pa bo potem na razpolago domače kosilo. Vsi prijazno vabljeni!
VREME
Spremenljivo oblačno in dokaj hladno za ta letni čas. Najvišja temperatura bo okoli 69° F. Deloma sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 75° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna):	ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Fhjblished Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas
No. 57 Tuesday, Augusts, 1989	M
Razcepljena slovenska opozicija
Na slovenskem političnem prizorišču se je trenutno odprla fronta med alternativo in uradno politiko zaradi dveh političnih dokumentov. Opozicija je dala v javnost tako imenovano »Majniško deklaracijo«, uradna politika pa ni hotela pri njej sodelovati, zato je pohitela z zelo podobno »Temeljno listino Slovenije 1 989«. Gre za zelo podobni kratki politični programski izjavi glede slovenske prihodnosti. Spor je nastal, ker uradna politika ni hotela podpisati »Majniške deklaracije« in je izdala svojo »Temeljno listino«, v katere je vpletla tri sporne elemente: vladavino dela, socializem in samoupravljanje, obe listini se v javnosti podpisujeta, zato seje razvnel pravi medijski boj za pridobivanje podpisnikov.
Do povsem jasnega razcepa pa je prišlo tudi znotraj slovenske opozicije. Na eni strani so novoustanovljene zveze: Slovenska demokratična zveza. Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenska kmečka zveza in Društvo slovenskih pisateljev, na drugi strani pa Mladinska organizacija, Debatni klub 89, Skupina 88 in revija Mladina. Glavna ideologa mlajše skupine, ki je tudi povzročila razcep znotraj alternative, sta profesorja Slavoj Žižek in Rastko Močnik, ki imata na določene kroge mladine velik vpliv. Njuna glavna značilnost je novolevičarstvo. V resnici gre za zanimive predvolilne priprave, pri katerih se, kot izgleda, ne bo izbiralo sredstev v političnem boju. Tako imamo trenutno na Slovenskem tri politične tabore: komuniste, ki so se prisiljeni precej reformirali, vendar so še trdno na oblasti, pa čeprav nelegitimni, in pa dve opozicijski skupini. Upajmo, da v predvolilnem boju, ki se bo prav razvnel šele jeseni, ne bo šlo znotraj obeh opozicijskih grupacij preveč energije za medsebojna obračunavanja, ker je povsem jasno, da bi ob tem tretji, to pa so komunisti, odnesel levji delež.
V	zadnjem času je močno izgubil na ugledu predsednik Slovenije Janez Stanovnik. Vrstijo se celo zahteve po njegovem odstopu. Potem, ko seje spomladi zavzel za svojega policijskega ministra Ertla, celo svojo desnico je bil pripravljen zanj dati v ogenj, se je sedaj na povsem nemoder način javno opravičil srbski dopisnici beograjske Politike ekspres Aleksandri Plavevski, ker bi jo naj na televiziji razžalil slovenski časnikar. Plavevska je že več let poznana kot izredno napadalna komentatorka iz Slovenije, še posebej pa je izstopala v zadnjem letu, ko so njene reportaže mejile že na pravo psovanje vsega, kar je slovenskega. Pri tem je pomagala v Beogradu ustvarjati močno protislovensko razpoloženje. Zato je Stanovnik naredil veliko politično napako, da se ji je povsem ponižno opravičil v imenu slovenskega naroda.
V	Srbiji pa so vse svoje sile usmerili proti Anteju Markoviču (predsedniku jugoslovanske vlade, op. ur.). Očitajo mu, da sprejema sklepe, ki so na škodo Srbije in v korist Slovenije in Hrvaške. Ob tem pa je ideolog srbskega partijskega CK Mandič odkrito zagrozil, da ima Jugoslavija tanke tudi zato, da bo z njimi zatrla kontrarevolucijo in »revizioni-
(dalje na str. 4)
Škof Metod Pirih obiskal rojake v San Franciscu
Koprski škof METOD PIRIH in župnik J. MIHOVILOVICH med daritvijo sv. maše v cerkvi Rojstva Gospodovega
VIKTORIJA VOGRIČ govori v cerkveni dvorani škofu Pirihu za slovo in v zahvalo.	(Oba posnetka: Ivo Ravnik)
SAN FRANCISCO, Kalif. -Veselo smo bili presenečeni v začetku julija, ko smo zvedeli, da pride k nam visoki cerkveni dostojanstvenik, koprski škof Metod Pirih, novi ravnatelj slovenske izseljenske in zdomske pastorale. Dolgo še ni bilo med nami slovenskega škofa. Pohiteti je bilo treba z organiziranjem priprav za to srečanje.
Ko je v ponedeljek, 17. julija, škof Pirih dospel z letalom na naše letališče, se je najprej usmeril na naše pokopališče k Sv. Križu obiskat naše pokojne slovenske duhovnike, ki počivajo ob kipu Dobrega Pastirja: župnik F. Turk in njegov brat prof. dr. Turk, Luskar, Trunk, Vodušek. V zadnjih letih so pa novi grobovi precej daleč od tam.
Nato je g. škof odšel preko zaliva (San Francisco Bay) v Oakland k Slovencem z Goriškega in Primorskega ozemlja (Vogrič, Ravnik idr.).
V sredo, 19. julija, smo se zbrali v naši slovensko-hrvat-ski cerkvi Rojstva Gospodovega k večerni slovesni sv. maši, ki jo je škof Pirih daroval ob veliki udeležbi rednih župlja-nov in pa Slovencev, ki pridejo od daleč le za večje praznike. Z njim je somaševal naš g. župnik John Mihovilovich.
Mogočno so zadonele orgle (400 piščali, iz 1. 1912) ob njunem pristopu pred oltar. Z velikim navdušenjem je naš pevski zbor zapel v pozdrav slovesno pesem: »Ti si Peter — skala...«. Slovensko berilo je razločno bral (kot vsako nedeljo) Lojze Gregorin.
Škofovo pomenljivo pridigo v slovenščini je Ivo Ravnik sproti prevajal v angleščino, saj ena tretjina udeležencev ni dovolj (ali pa sploh nič) razumela slovenskega jezika. Tolažilne in vzpodbudne so bile škofove besede o ljubezni in zvestobi našega naroda do božje Matere Marije. Tudi Ona je govorila v slovenščini, ko je pred 350 leti nn gori Skalnici (Sveti gori pri Gorici) naročila 13-letni pastirici Urški Ferligoj, naj pove ljudem, da naj tam pozidajo cerkev in naj njo prosijo milosti.
Verni Slovenci, je nadaljeval škof, so živeli v hudih časih, a ostali so zvesti Mariji, ki jim je tudi na razne načinn pomagala. Za Božič 1988 je bilo na stroške ljudi dokončano asfaltiranje ceste do svetogor-ske bazilike, po kateri zdaj vedno narašča promet: avtomobilski in avtobusni. Število romarjev in izletnikov tudi hitro narašča. Naj nam Sveta gora ostane kraj miru ih duhovne poglobitve, turistom pa obenem kraj resnične naravne lepote s krasnim razgledom. Sveta gora spada v koprsko škofijo, je dodal škof Pirih.
Zelo lepč je zbor med mašo prepeval naše blagodoneče pesmi, med njimi vedno zaželje-no »Dajte mi zlatih strun«. Verniki so zvesto sodelovali pri skupnih molitvah in odgovorih v našem jeziku, ob koncu so se pa navdušeno pridru-
žili zborovemu petju »Povsod Boga« z iskreno prošnjo k Mariji za njen blagoslov.
Po sv. maši je bilo v cerkveni dvorani družabno srečanje z že priljubljenim škofom. Na odrski zavesi so bile pripete belo-modro-rdeče črke DOBRODOŠLI in rdeči nageljni. Pogostitvena miza je bila bogato obložena z različnimi mikavnimi dobrotami, ki jih znajo spretno pripraviti naše pridne gospodinje (prisrčna vam hvala!); moški so pa poskrbeli za raznovrstno pijačo. Na glavni mizi za goste je bil jerba-šček krasnega pisanega cvetja. Za »spominček« so bili na razpolago papirnati namizni prtički okrašeni z ročnobarvani-mi nageljčki in datumom.
Prevzvišeni je začel pogostitev z razločno slovensko bla-goslovno molitvijo. Veselo razpoloženje je narastlo, ko je pozneje začel in vodil slovenske družabne pesmi. Našel je tudi dovolj časa, da se je sestal z vsakim udeležencem.
Proti koncu večera je povzela besedo ga. Viktorija Vogrič, upokojena profesorica italijanščine na jezuitski univerzi v San Franciscu. Z izbranimi besedami se je zahvalila g. škofu za njegov obisk, za njegovo prijaznost in vzpodbudo.
Kako veseli bi bili tega srečanja zdaj že pokojni dr. Stanko Vrčon, dr. Lojze Vogrič, dr. Tone Ravnik, dr. Štefan Erlach in Karl Rogina! Mislili smo tudi na druge pokojne zavedne Slovence, zveste Marijine častilce. Pri Bogu so se veselili tega izrednega obiska v naši cerkvi, katero so tako zelo ljubili.
Prisrčno dobrodošel med nami je bil naš najmlajši žup-Ijan Steve Stimach (rojen 19. maja t. L), ki nam ga je predstavila njegova stara mamica
Tončka Gregorin. Najstarejša naša župljanka Agnes Kamnik (roj. Plut, iz Semiča) je ostala doma, v postelji. Dne 21. avgusta bi dopolnila 100 let svojega plodovitega, Boguvdane-ga življenja. Skoraj 70 let je bivala na našem »Kranjskem hribu«, vdova že od leta 1933, zelo spretna in zanesljivo tovarniška uslužbenka. Ko je zbolela in bila zadnjih šest let le v vozičku, ji je njena nečakinja Frances Plut, s katero sta živeli skupaj, zvesto bila ob strani. Naš iskren »Bog povrni!«, draga Frances.
Plutovi in Govednikovi (sorodniki) so si pridobili med Slovenci in drugimi naseljenci lep ugled in spoštovanje. Nas g. župnik Mihovilovich je blagi Agnes pogosto prinesel To-lažnika.
Tri tedne pred njenim 100-tim rojstnim dnevom je Bogu Njemu vdano Agnes vzel k Sebi. Do zadnjega je bila pr' zdravi zavesti in je še glasno molila. Sorodniki in mnogo prijateljev se je zbralo na predvečer pogreba k rožnemu vencu, enako k pogrebni maši v torek, 1. avgusta, saj so jo imeli radi. Pospremili so jo tudi na pokopališče.
Naj omenim še našo ljubeznivo župljanko (tudi rojeno v Beli krajini), Poldico Podgornik, ki tudi ni mogla priti k naši slavnosti. Z žalostjo preboleva dneve bolečin in osamelosti v bolnišnici. Z veselim ponosom bi praznovala 50-let-nico ustanovitve našega slovenskega cerkvenega pevskega ■ zbora, katerega zvesta članica je bila vse od začetka (sept-1939). Joe Nanut je edini od ustanovnih članov, ki še hodi k petju. Ustanovitelj zbora g-župnik Vodušek in soustanoviteljica Mici Klobučar sta že med pokojnimi, kakor tud' (dalje na str. 3)-
Ha-Hec-Hi-
Ho'Humor!

Skuhal 1^/
»n pogrel MECAN
KAR PO TEKSAŠKO
Pri nekem bogatem farmarju v Teksasu so imeli družinsko slavje. Za težko obloženo mizo je sedelo farmarjevih šest sinov z ženami. Vsi so izgledali lačni in so nestrpno čakali, kdaj se bo oče pokrižal, da bi že začeli jesti. Ta pa pogleda okrog in reče:
»Nič drobiža ne vidim pri tej svoji mizi in si ne znam razlagati, kaj naj to pomeni. Saj vsi izgledate zdravi in krepki Pa tudi revščina nobenemu ne grozi. Odločil sem, da dobi tisti, kdor me prvi naredi za starega očeta, 50 tisoč dolarjev nagrade.«
Otroci so se vsi zaprepaščeno spogledali, farmar pa je sklonil glavo in začel glasno moliti. Šele ko je končal in spet dvignil glavo je opazil, da sta ostala z ženo sama pri mizi.
»Vaša žena je pa čudovito shujšala!«
»To je zasluga kitajske diete. Že tri tedne je samo kurjo juho.«
»Z rezanci?«
»Ne, s paličkami!«
Potepuh je zbolel in je moral na operacijo. Ko ga v bolnišnici spravijo iz večletne umazanije, ga oblečejo v čisto Psrilo in položijo v čisto posteljo, zaupa medicinski sestri: »Veste, sestra, operacijo sem si veliko huje predstav-
ijal.«
Neki zdravnik, vprašan kaj je razlika med navadnim revmatizmom in protinom (gout), je takole odgovoril: Ce daš prst v primež (vice) in ga stisneš toliko, da te zaboli do onemoglosti, to je revmatizem. Če pa potem še enkrat obr-než naokoli, to je protin.
V zapor pride nov paznik. Upravnik ga vpraša:
»Ali ste sposobni za to delo? Naši zaporniki so zelo
neukrotljivi.«
»Tega pri meni ne bo! Kdor ne bo ubogal, bo letel ven!«
»Kaj je z vami? Počasi delate, počasi mislite, počasi dojemate... Ali sploh lahko kaj hitro naredite?«
»Ja, hitro se utrudim.«
prav nič ne briga če ste pravkar ustanovili sindikat!
»Bogdanček, kakšne lase ima tvoj očka?« “Veste, moj očka ima samo glavo.«
“Mami, ali človek res pride iz prahu in se v prah povr-
<	v
“Res je.«
“Potem so pa pod našo posteljo najmanj trije mrliči.«
Dfužina zajtrkuje. »Mami, to jajce mi ni všeč.«
“Tiho bodi in jej; pri jedi se ne sitnari.«
Dez nekaj minut: »Mami, ali moram kljun tudi pojesti?«
cr, >>Pornislite, soseda, naš Darko je star komaj šest mese-V' Pa že sedi.«
“Ježešna, kaj pa je naredil?«
Slovenci v Argentini	Marko Jensterle
»Politični« in »lojalni«
(Zopet je novinar Marko Jensterle napisal dober članek o Slovencih v Argentini, ki ga je objavil ljubljanski tednik »Teleks«. Ali ni pri tem silno zanimivo, kako globoko se v Sloveniji zanimajo za slovensko politično emigrantsko skupnost v Argentini, tisto v ZDA in Kanadi pa dobesedno ignorirajo? Ali premalo vedo — ali preveč? Ur.
Zanimanje Slovencev za dolga leta zamolčano politično emigracijo v tujini je vsekakor izredno pomemben pojav, saj na ta način dopolnjujejo svoj zgodovinski spomin. Toda ob tem ni prav nič manj pomembno razčistiti zadeve s tisto emigracijo, kateri je bila doslej namenjena vsa pozornost.
-V primeru Argentine gre za dve jasno ločeni slovenski skupnosti — predvojno emigracijo, ki je sem prišla v glavnem zaradi ekonomskih vzrokov in zaradi italijanskega fašizma (večina jih je zato Primorcev) ter povojno emigracijo, ki so jo v tujino vodili izključno politični vzroki. Obe skupnosti še zdaleč nista homogeni, kot si zamišljajo nekateri v domovini. Znotraj politične emigracije so namreč ljudje, ki bi s svojim načinom razmišljanja danes lahko povsem brez problemov našli mesto v kakšni od številnih slovenskih političnih organizacij ali zvez. Na drugi strani pa lahko med člani predvojne emigracije najdemo ljudi, ki bi v slovenskem pluralizmu s svojimi idejami takoj našli mesto na »smetišču zgodovine«.
Skrajnosti so na obeh straneh, tako pri »pi litičnih« kot pri »lojalnih«. Vse redkejši politični emigranti še vedno sanjajo o zmagoslavni vrnitvi v Slovenijo, redki »lojalni« pa iz daljnega Buenos Airesa skrbijo za ohranjanje ortodoksne komunistične linije v Sloveni-
Obisk škofa Piriha v San Franciscu
(nadaljevanje s str. 2) več drugih zvestih pevcev od prvotnega števila okrog 60 članov.
Zvedeli smo, da je g. škof Pirih ohranil naše župljane, cerkev, San Francisco, Oakland in okolico v zelo lepem spominu. Ravnikovi in ga. Vogrič so (poleg spretnih kuharic) največ pripomogli k lepemu sprejemu in udobnem bivanju ob pacifiški obali, ki je tako daleč od jadranske obale. Koprski škof nam je prinesel sončni žarek veselja in poživitve v naše vsakdanje življenje in našo skrb za obstoj slovenske cerkve v San Franciscu. Svetogorska Marija naj čuva njega in tudi p. Vendelina v Lemontu, ki nam je posredoval to prisrčno srečanje.
Angela Gospodaric
Problem je samo v tem, da »politični« ekstremisti zaradi svoje zgodovinske izolacije praktično nimajo več nobenih možnosti za širjenje idej, »lojalni« pa ob pomoči in pozornosti, ki jo dobivajo iz domovine, živijo v prepričanju, da se njihov glas ne izgubi nekje nad Atlantikom. Slovenska in jugoslovanska politika sta sicer v svoji zgodovini prerezali popkovino, ki ju je povezovala s klerikalnimi idejami, ne pa tudi s stalinističnimi.
Razlike, ki jih je danes mogoče opazovati med Slovenci v Buenos Airesu, niso odvisne od tega, kdaj je emigracija nastala, temveč predvsem od ideologije. Slovenski javnosti je zdaj že znano, da v znamenitem »Slovensko-jugoslovan-skem vzajemnem društvu Triglav« obstajata dve skupini predvojne emigracije, ki sta si že dolga leta v nasprotju. Navr sezadnje je to posledica dejstva, da je društvo Triglav leta 1974 nastalo z združitvijo treh slovenskih klubov: Ljudskega odra, Zarje in Našega doma — od katerih je bil prvi znan po svoji komunistični usmeritvi, medtem ko sta druga dva večjo pozornost kot ideologiji namenjala nacionalno-kulturne-. mu delovanju.
Smisel združitve treh klubov je bil sicer poudariti nacionalno razsežnost, vendar se je kmalu zatem pokazalo, da ima ena skupina povsem drugačne cilje. Triglav je danes vse manj slovensko društvo (čeprav so bili vsi trije klubi slovenski). Ustanovitelji so se leta 1974 sicer zedinili, da bo to »sloven-
V LJUBEČ SPOMIN
OB ČETRTI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU ZASPALA NASA LJUBLJENA ZENA IN MAMA
JULKA FERKUL
'Umrla 13. avgusta 1985.
Počivaj v miru, draga žena, preljuba mati, v grobu tam; v ljubezni trajni boš ostala, nepozabna dobra nam.
Žalujoči ostali:
Janez Ferku! — soprog;
Mirko, Stanko, Pavle in Janez — sinovje;
Silva Hirscheggers Marija in Barbara Perkins — hčere z družinami;
Jakob Kostanjevec — oče, v Sloveniji;
ter ostalo sorodstvo tu in v Sloveniji.
Cleveland, Ohio 8. avg. 1 989.
sko društvo, odprto za vse Jugoslovane«, vendar se je z leti na prvi del tega stavka pozabilo in danes se soočamo z realnostjo, ki jo je v peticiji (to je ob zdajšnjih sporih v klubu podpisalo že več kot sto članov) večja skupina Primorcev označila na naslednji način: »Že moramo ugotoviti, da so med nami ljudje, ki spreminjajo barvo kot kameleoni, po drugi strani pa imajo skrivne politične namene in ne živijo sedanje realnosti. Ta prikrita politika pelje z dobro organiziranimi dejanji v jugoslavizaci-jo Triglava, tako da bi ostalo le ime kot spomin na to, kar je bilo nekoč hrepenenje večine njegovih ustanoviteljev.«
Omenjena peticija (objavilo jo je tudi Delo) navaja za trdi-, tev povsem konkretne dokaze. Na primer, da je sedanja predsednica Triglava Majda Sosič na seji upravnega odbora glasovala proti predlogu, naj se v društvu ob argentinski, jugoslovanski in zadružni — obesi tudi slovenska zastava. Te danes v Triglavu ni videti. Za podpisnike peticije pa je absurd tudi v tem, da je slovensko zastavo, ki ne sme viseti v društvu, iz Ljubljane v Buenos Aires prinesel ravno predse-dničin sin, ki je v Sloveniji štipendist Izseljenske matice.
Vodstvo Triglava se poleg tega že dolgo distancira od radijske oddaje, imenovane Slovenski kotiček, ki jo financira in vodi tukajšnji industrialec Albert Čuk, človek iz partizanske družine, ki je po drugi svetovni vojni v Argentino prišla zaradi nestrinjanja z novim sistemom doma. »Ko je bil pregnan okupator in je prenehalo nasilje fašizma, se je pod novim režimom začenjalo znova, le ime nasilnika je bilo drugačno. Zakaj? Sarrio zaradi tega, ker mi nismo odobravali njihovih metod in idej, tako različnih slovenskih interesov, za katere smo si toliko prizadevali,« je dejal Čuk v intervjuju, ki ga je ob sporih v Triglavu z njim objavila tukajšnja Svobodna Slovenija.
Čukov položaj je ob sporih med Slovenci v Argentini še posebej zanimiv. V Triglavu ga je sedanje vodstvo zaradi njegovega pisma, objavljenega v Delovih pismih bralcev, razglasilo za person© non grata in mu prepovedalo vstop v društvene prostore. Čuk je v pismu namreč reagiral na besede predsednice Majde Sosič, izrečene v intervjuju za »Delo«, ko pravi, da se Primorci obračajo po vetru in da to verjetno delajo zato, ker nikoli ne vedo, kaj so: Italijani, Slovenci, Jugoslovani ali Argentinci. Na drugi strani pa je Čuk v nemilosti tudi pri ortodoksni struji povojne emigracije, saj je nedavno zavrnil, da bi po svojem radiu objavil njihov politični program ob domobranski proslavi.
Slovenski kotiček je namreč apolitična oddaja, ki skrbi predvsem za ohranjanje slovenske narodne zavesti in jezika v Argentini. To je doslej najkonkretneiša oblika sode-
(dalje na str. 4)
RDEČE JEZERO IN SLOVENCI
1858	1888	1838	1988
— II. del —
Razcepljena slovenska opozicija
(nadaljevanje s str. 2)
zem«, kar pomeni slovensko drugačnost. Zanimivo je, da so se mu takoj postavili po robu trije mlajši člani slovenskega CK in to na zelo odločen način.
Zaradi poraznega stanja v srbskem gospodarstvu srbska politika spet intenzivno usmerja pozornost na druga področja. Tako je prišlo do nacionalističnega incidenta v Kninu na Hrvaškem, kjer živi veliko Srbov. Tam je skupina mitingašev, ki je zelo znana z mitingov po Srbiji, na proslavljanju 600-letnice kosovske bitke s transparentom pozivala Slobodana (Miloševiča), naj pride (na Hrvaško), ker ga čakajo.
Inflacija pa vedno bolj nori, saj je dosegla letos že 800; po drugi strani pa nas skokovito prehitevata Poljska in Madžarska in ameriški predsednik Bush se nas je ob obisku v teh dveh državah na veliko izognil.
Vinko Levstik, Gorica, It. ________ (te »Svobodne Slovenije«, 20.7. IM V)
Ignacij Tomazin (1843—1916) in Rdeče jezero
Po Lavtižarjevi smrti ni bilo stalnega misijonarja med O-čipvejci v okolici Rdečega jezera do prihoda Ignacija Tomazina. Fr. Joseph Buh jih je obiskal v letih 1867, 1869, 1871, 1872, 1873, 1874. Leta 1875 je obiskal misijon Ignacij Tomazin, ki je sicer živel v Beli zemlji (White Earth). Obisk je ponovil leta 1876 in 1879. Cerkvene pobožnosti so misijonarji opravljali v hiši, ki jo je postavil še Fr. Pirc.
Tomazin je začel svoj redno misijonsko delo ob Rdečem jezeru v marcu 1879. Tamkaj je živelo kakih 1500 Indijancev ob obalah jezera, okoli 2000 pa v gozdovih. Od vseh jih je bilo 400 katoliške vere.
Njegovo delo ni bilo lahko. Misijonarji drugih veroizpovedi so mu delali precejšnje težave. Po drugi strani pa so bile civilne oblasti malo naklonjene novemu misijonarju. Malo je bila kriva nesporazumov tudi njegova neizprosnost in prenagljenost v odločitvah.
Poglavar Indijancev mu je šel v začetku močno na roko. Pomagali so mu zgraditi cerkvico in stanovanje. S pomočjo frančiškanskega brata je ustanovil dnevno šolo za otroke. Leta 1880 je ustanovil Družbo treznosti. Člani so bili organizirani v družbi sv. Jožefa in v Marijini družbi. Župnijski zavetnik je bil sv. Ignacij Antijohijski, njegov krstni patron. Fr. Tomazin je krstil v času svojih obiskov in stalnega bivanja ob Rdečem jezeru nad 300 oseb.
Fr. Tomazin ni mogel trpeti plesov. Ob neki priliki je v sveti jezi razrezal boben in razgnal plesalce. To so mu zelo zamerili. Sebi in stvari je s tem samo škodoval. Ko so ga oblasti prišle iskat, da ga odpeljejo v White Earth, se je večkrat uprl. Končno je škof privolil, da naj zapusti misijon, kar se je zgodilo 27. junija 1883.
Svojega delovanja Fr. Tomazin ni omejil le na Red Lake, ampak je skrbel tudi za misijone v Leech Lake, Cass Lake, Winnibigoshish, White Oak Point, Sandy Lake in Pa-kegoma. Ko je zapustil Rdeče jezero, se je nastanil v Wade-ni, odkoder je obiskoval Backer, Hubbard in Norman, Adrich, Frazee City, Detroit City, Audubon, Lake Park, Pelican Lake, Park Rapids in Ada ter Aitken v okraju Crow Wing, Motley v okraju Morrison in Pelican Rapids v okraju
Otter Tail.
Nato je mnogo let misijona-ril v Belle River, kjer je bil župnik in dekan. Od tam je nekaj časa obiskoval tudi slovensko naselbino sv. Štefana. Leta 1907 je bil nastavljen za župnika v kraju Padua z misijonom Sedan. L. 1908 je prevzel župnijo Elizabeth z misijonom Pelican Rapids. Od leta 1911 je župnikoval v sloven-sko-nemški fari sv. Antona v Kraintownu. Več časa je bil tudi duhovni svetnik škofije St. Cloud.
Škof Kenneth Povish je na Baragovem dnevu v Manis-tique-u govoril o slovenskih misijonarjih, ki jih je imenoval vojščake za Kristusa. O Tomazinu je med drugim povedal: »...Leta 1879 (škofovi podatki niso točni) je Tomazin moral zapustiti Minnesoto. Misijonar je odšel v Illinois in tam deloval med slovenskimi naseljenci vse do svoje smrti... Tomazin je še vedno največji misijonski junak med našimi Indijanci severne Minnesote. Spominjajo se ga kot garača, zahtevnega do sebe in drugih in kot njihovega najboljšega belega prijatelja. Leta in leta so poznejši misijonarji ugotavljali, da ostajajo spreobrnjenci o. Tomazina veri zvesti.«
Leta 1915 je obhajal zlato mašo. Umrl je v Chicagu dne 26. avgusta 19)6. Njegov konec je tragičnega značaja. Padel je na ulico s svoje sobe večnadstropnega hotela. V rokah je držal sveti rožni venec. Okoliščine so kazale, da se je starčku omračil um, zato ni bilo težav s cerkvenim pogrebom. Pokopali so ga v Jolietu.
Jožef Buh
Kot četrtega slovenskega misijonarja navaja škof Povish Jožefa Buha, ki je prišel v Minnesoto 1. 1864 s Pircem; Daši je bil izreden učenjak, je prebil 20 let delujoč izključno za Indijance, od tega sedem let kot nad vse uspešen misijonar ob Rdečem jezeru. Buh je bil eden najbolj poznanih duhovnikov v Minnesoti. Zadnjih 38 let je deloval v duluthski škofiji. Umrl je v starosti 89 let.
Simon Lampe (1865—1940)
Prva dva stalna slovenska misijonarja nista dolgo delovala med Očipvejci ob Rdečem jezeru: Fr. Lavtižar komaj 4 mesece, Fr. Tomazin pa le 4 leta. Naslednji stalni slovenski misijonar ob Rdečem jezeru je bil benediktinski duhovnik Simon Lampe. Ker smo v stoletnici njegovega mašniškega po-
svečenja in prihoda v misijon ob Rdečem jezeru, ker se dalje spominjamo njegove zlate maše pred 50 leti, pa tudi, ker bomo obhajali prihodnje leto 125-letnico njegovega rojstva in 50-letnico njegove smrti, je primerno, da sedaj živečim Slovencem obudimo spomin na tega velikega in zaslužnega misijonarja, ki je 50 let deloval med Indijanci v severni Minnesoti.
Rev. Lampe je bil rojen 5. decembra 1865 na Brezovici pri Ljubljani. Poznana dr. Franc in Evgen Lampe sta mu bila v bližnjem sorodu. Šolal se je v Ljubljani, najprej na Grabnu, potem pa do leta 1882 v Marijanišču. Leta 1883 je odšel z Rev. Buhom v Ameriko in prišel 2. novembra v benediktinsko opatijo sv. Janeza, Collegeville, Minn.
Naslednje leto je stopil v benediktinski red. Po prvih redovnih obljubah je bil kot klerik poslan v indijansko šolo opatije sv. Janeza, kjer je bil prefekt in učitelj. Tu se je ob Baragovi slovnici in slovarju z vso vnemo oprijel indijanšči-ne.
Slovesne obljube je napravil v oktobru 1888, prvega decembra pa je bil posvečen v duhovnika. Glorio je zapel v slovenski cerkvi sv. Štefana dne 5.
Politični in lojalni
(Nadaljevanje s str. 3) lovanja vseh slovenskih (tu je očitno izpadlo nekaj besedila v Jenšterletovem tekstu, op. ur.)
Ortodoksno vodstvo Triglava je seveda deležno drugačne pozornosti. Politične delegacije slovenske izseljenske matice večino časa preživijo z njimi, le redko pa si vzamejo čas za ustanovo, kakršna je omenjeni radio.
Slovenci v Argentini že dolgo čutijo pritiske jugoslaviza-cije in to jih zelo moti. Pri tem posebej opozarjajo, da je treba ločevati pojem državljanstva od nacionalnosti, vendar ta opozorila največkrat ne zaležejo. V društvu Slovenec v Bernalu, predmestju Buenos Airesa, imajo v steni napisano »Slovensko društvo, odprto za vse Jugoslovane«. Triglav je svojo gostoljubnost pokazal ob ustanovitvi, ko so ga imenovali slovensko-jugoslovan-sko društvo.
Slovenci, ki danes doma ob zaostrenih razmerah v Jugoslaviji vse bolj iščejo svojo identiteto, se bodo nekoč obrnili tudi proti rojakom v tujini. Toda tedaj bodo zgroženo ugotovili, da tudi tu nimajo več opore. Kajti eden od zavednih Primorcev in podpisnik omenjene peticije, mi je že pred letom dni dejal: »Dobro vemo, da bomo izumrli. Radi bi le, da bi izumiranje trajalo čim dlje«. Slovenska politika pa s svojo podporo protislovenskemu jedru Triglava ta proces samo pospešuje. Ostala bo seveda še politična emigracija z visoko razvito narodno zavestjo, toda sodelovanje z njo je greh.
(Močne črke v zaključnem odstavku so moje. Ur.)
decembra. Dva tedna pozneje je odšel s p. Tomažem in dvema redovnicama k Rdečemu jezeru. Od tu je obiskoval druge misijonske postaje kot Thief River Falls, Leech Lake, Ball Club, Wimigoshish.
Leta 1896 je bil prestavljen v White Earth, kjer je imel na skrbi vso ogromno rezervacijo, ki ga je stala mnogo truda in potov. Leta 1900 je bil poslan med Indijance v Beaulieu, od koder je obiskoval Indijance v Pembina, Hansville, Leech Lake in Big Bend. Isto leto je šel v domovino obiskat še živečo mater.
Leta 1905 je dobil v oskrbo indijansko rezervacijo v Cloquet, kjer je našel še mnogo starih Indijancev, ki so jih krstili naši misijonarji Baraga, Pirc, Skola, Lavtižar in Čebul. Tu je doživel največje razočaranje svojega misijonskega življenja, ko je 12. oktobra 1918 gozdni požar upepeljil naselbino in z njo dragoceno zapuščino Verwystovega slo-varja. A vse je nanovo zopet pozidal.
S prvim avgustom 1932 se je vrnil k Rdečemu jezeru, kjer je misijonarji do svoje smrti. V pomoč mu je bil Rev. Florjan Ločnikar, nečak opata Ločni-karja.
Skoro četrt stoletja mu je na teh postajah pomagala njegova sestra Ana, kot kuharica in oskrbnica. Pri delu mu je nekaj let pomagala tudi nečakinja Marija.
Oče Simon je obhajal zlato mašo leta 1938 v misijonu St. Mary pri Rdečem jezeru. PrL digal mu je njegov redovni predstojnik opat Alcuin. Slovesnosti se je udeležil tudi kanonik Janez Oman iz Clevelanda skupaj z najmanj 40 duhovniki. Za organizacijo je bil odgovoren p. Florjan Ločnikar, ki je bil četrt stoletja ravnatelj tamkajšnje šole in duhovni pomočnik v misijonu.
Ko je p. Simon zapel svojo prvo mašo, je bil gori omenjeni kanonik Oman še deček 9 let. Po 50 letih pa je bil župnik v Clevelandu in je po slovesni zlati maši napisal za Koledar Ave Maria članek o zlatoma-šniku in iridijanskem misijonarju. Povedal je, da je bil za svoja leta o. Simon še vedno »čil in zdrav in vesel. Petje je ena njegovih najljubših zabav. Vseskozi je rad pel narodne kakor tudi nabožne pesmi, zlasti pa je ves oživel, kadar je
imel priliko zapeti katero v svojem materinem jeziku; kako “kranjsko”. Še danes v svojem 75. letu ima lep glas in bi posekal marsikaterega tenorista v pesmi: “V Gorenjsko oziram se skalnato stran”. Slovenska pesem se razlega že nad 80 po pokrajinah v srednji in severni Minnesoti, kjer so hodili in še hodijo krepki in pogumni slovenski misijonarji od Pirca pa do Lampeta. Nobena pot jim ni bila predolga. Noben Indijanec ali novo naseljenec jim ni bil preskromen, da ga ne bi obiskali... Amerika se ima slovenskim misijonarjem zahvaliti, če so se stotine Indijancev spreobrnile iz divjakov v mirne in dobre Ameri-kance. Na te ljudi smo Slovenci smelo ponosni. Če hoče Amerika prepevati o zemlji junakov, naj ve, da bolj junaških mož ni imela, kot so bili oni, ki jih je poslala majhna> toda junaška Slovenija: Baraga, Pirc, Lavtižar, Buh, Trobec, Tomazin, Čebul, Gross, Šifrer, Zupan, Lampe, Homar, in še drugi...«
Rev. Lampetu so Indijanci nadali ime Ga Minotagos, to je dober pevec. Indijansko je popolnoma obvladal. Med njimi je deloval nad pol stoletja, rekord, ki ga ni dosegel še noben slovenski misijonar in je redek v cerkveni zgodovini. Svoj čas je pridno dopisoval v Zgodnjo Danico. Pozneje je poročal v Amerikanskega Slovenca, Ave Maria in Koledar Ave Maria. Večina prostega časa pa je uporabil za spopol-njevanje Rev. Krizostom Verwystovega angleško-očipvej-skega slovarja, na katerem je on delal 20 let in ga je zapustil Lampetu v pregled in dopolnitev.
Še beseda o slovarju. Fr. Verwyst je bil duhovnik fran- -čiškanskega reda. Napisal je več del nabožne vsebine v očipvejskem jeziku. Lotil se je tudi dopolnitve in izboljšanje Baragovega slovarja. Ko je bilo delo domalega končano in je čutil, da se bliža konec njegovega delovnega življenja, je prepustil slovar Simonu Lampetu kot strokovnjaku indijanskega jezika, da bi njegovo delo zaključil in slovar objavil-To bi se gotovo tudi zgodilo, da ni posegel vmes velik gozdni požar v Cloquetu leta 1918. P. Simon je tedaj želel rešiti le dvoje: Najsvetejše if (dalje na str. 6)
Grdina—Cosic Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
28890 Chardon Rd.	944-8400
1053 E. 62 Street	431-2088
V družinski lasti že 86 let
Kanadska Domovina
Mariborski oktet v Torontu
TORONTO, Ont. — Mariborski oktet se je na poti domov s turneje v Quebecu ustavil za kratek čas tudi v Torontu in se Predstavil 13. julija v dvorani Brezmadežne v New Torontu. Oktet seje vračal z uspelega sodelovanja na svetovnem festivalu zborovske glasbe. Pripomniti je treba, da je mariborska skupina, predno je nastopila v dvorani, pevsko sodelovala pri večerni službi božji.
Mariborski oktet sestavlja 9 izbranih mladih štajerskih amaterskih pevcev, ki so v privatnem življenju z akademskimi naslovi v tehničnih poklicih. Skupina se je osnovala pred 16 leti na eni od mariborskih gimnazij in kaj kmalu vzbudila pozornost slovenske javnosti in kritike, Pod dobrimi umetniškimi Vodji se je zbor razvil do take umetniške višine, da ni le nastopal po Sloveniji, utrl si je pot v mednarodno javnost in bil deležen visokih priznanj v Italiji, Nemčiji, Angliji, Grčiji, Franciji, Nizozemski ter Irski.
Koncert v Torontu je bil razdeljen v dva dela. V prvem se Je predstavil samo z deli slovenskih skladateljev. V drugem pa 50 poleg slovenskega repertoarja posegli še v mednarodno glas-beno zakladnico. Že ob prvi pesmi je bilo začutiti, da je oktet [esnično umetniški ansambel. Oblikuje jih resnična glasovna iji Uvajalna ubranost prav v potankostih. V pesmih Bori in Simo-netijevi Beli galebi je bilo spoznati umetniško raven, vsaj so nehote pritegnili prisotne, da so mogli doživljati sporočilo pe-Sltti. Odlikovali so se tudi pri interpretaciji koroških znanih Pesmi. Glasovno so popolnoma odgovarjali koroški tenkočut-n°sti tako kot solisti ali pa kot celota.
Poseben umetniški užitek je mariborska skupina poskrbe-*a s tem, da je v koncertno izvajanje najožje pritegnila igralca Mariborskega Narodnega gledališča Vlada Novaka, ki je umet-Msko doživeto povezoval pesmi s Slomškovimi besedili. Edin-stveni užitek.
Glasbeni program je bil v glavnem dobro izbran za slovenju publiko, dovolil pa bi se pripomniti, da bi poslušalci mor-raje poslušali namesto črnskih duhovnih pesmi slovenske Orodne ali umetne pesmi. Kljub temu, da so črnske pesmi lepe 'n glasbeno bogate, jih moremo poslušati dnevno, slovensko ^asbeno zakladnico pa more v živo le poredkoma slišati ali Prisostvovati.
Prvi del koncerta je izzvenel kot nekakšna hvalnica sionski besedi v Slomškovem pomenu; vsaj je sleherni prisotni b°bil vtis, da je prav ta skupina pričela v Torontu Slomškovo «0, ki se bo v bližnji prihodnosti pričelo z velikimi slovesnost-M> po vsej Sloveniji. Oktet je tudi ponudil prisotnim 4 kasete in s'Cer: Slomšek v pesmi in besedi z Vladom Novakom, Slovenju božične, ter dve kaseti z njihovim glasbenim izborom. ^Jub temu, da se nahajamo sredi počitniške sezone in da je bil koncert sredi tedna, je publika dostojno napolnila dvorano.
Oran
v blag spomin ob prvi obletnici smrti našemu nepozabnemu možu, očetu,
STAREMU OČETU in BRATU TONETU TRATNIKU
Je leto minilo, odkar Tebe več ni, med nami le duh Tvoj še vedno živi, spomini na Tebe še sveži so vsi, in izguba nas Tvoja še vedno boli.
Nesebičnost si svojo dal nam za vzgled, kako rad si pomagal, dajal nam nasvet; Z žuljavo roko si rezal nam kruh, z besedo si svojo bogatil nam duh.
Prezgodaj Te Bog je poklical od nas, prekratko Ti odmeri! je zemeljski čas; zdaj v svoji dobroti plačuje Ti vse, nuni pa v žalosti briše solze.
Zena Ivanka, sinovi, hčerke, zeli in vnuki, bral in sesiri ler ostalo sorodstvo.
V Torontu, 30. julija 1989
v
Razstava treh umetnikov-slikarjev
TORONTO, Ont. - Za moderno in abstraktno umetnost, bodisi v literaturi, v likovni ali v slikarski obliki, se nisem mogel nikoli navdušiti, čeprav smatram umetnost za nekaj iz-venrednega, s čemer so samo posamezniki blagoslovljeni. V literaturi sta bila Cankar in Prešeren, v arhitekturi Plečnik, v kiparstvu Gorše in njemu podobni, v slikarstvu pa vrsta umetnikov, ki so s freskami v raznih cerkvah šele po letih uveljavili svoje ime.
Republika Slovenija je včeraj storila korak bližje k odcepitvi od jugoslovanske federacije, z odobritvijo osnutka nove slovenske ustave, v kateri so vključene pravice za odcepitev od federacije in za uvedbo svoje narodne himne.
Slovenski parlament je sprejel besedilo, ki oklicuje pravico samoodločanja, poleg pa odobri) izjave, da samo slovensko vodstvo — in ne jugoslovanska federalna oblast — lahko v republiki uvaja varnostne ukrepe in uporablja vojsko po potrebi.
Slovenija, ki meji na Avstrijo in Italijo, je od ostalih šestih republik politično najbolj liberalna in gospodarsko najbolj napredna. Ima nekaj nad 2 milijona prebivalcev od 23 milijonov jugoslovanskega prebivalstva.
To dejanje slovenskega parlamenta je sprožilo nov pritisk na jugoslovansko edinost, ki je že dalj časa pod hudim pritiskom zaradi etničnih nemirov na Kosovem in zaradi vedno bolj očitnih sporov med Srbijo in Hrvatsko, dvema največjima republikama.
Slovenska vladajoča komunistična partija — v bojazni, in kar se očitno vidi, da Srbija poskuša dominirati celotno Jugoslavijo — je pretekli mesec izjavila, da se bo ločila od federalne komunistične partije, če bo Srbija na izrednem jugoslovanskem partijskem kongresu, ki se bo vršil decembra letos, hotela uveljavljati svojo politiko.
Mnogi Slovenci so s položajem v Jugoslaviji tako nezadovoljni, da že javno zagovarjajo, naj bi republika Slovenija
Ker moderno in abstraktno slikarsko umetnost ne razumem in v njej po vseh mojih prizadevanjih ne morem odkriti lepote, ki naj bi jo slikarska umetnost predstavljala, sem bil veselo presenečen, ko sem si ogledal razstavo treh slikarskih umetnikov v starostnem domu Lipa, kjer so razstavljali svoja dela v olju.
Svoja dela so razstavljali Janez Kovačič, Roberto Faganel in Božo Kramolc. Razstava je bila odprta od srede, 26. juli-
okiieala svojo samostojnost. Partijski voditelji pa iz previdnosti trdijo, da je vstavljena klavzula o odcepitvi v ustavi zgolj stvar principa.
Osnutek nove slovenske ustave, ki naj bi bila sprejeta in odobrena 27. septembra 1989, pa je pretrgala s 44 let starimi tradicijami jugoslovanskih komunističnih principov, ker dovoljuje formiranje neodvisnih političnih gibanj in svobodnih delavskih udruženj.
V novi ustavi je izrečena tudi zahteva, da se vse trgovske posle vodi v slovenščini. Slovenski jezik je slovanski, kot je srbohrvaški, vendar je toliko različen, da je ostalim Jugoslovanom nerazumljiv.
Zadnjič sem zapisal, da je seme o odcepitvi zasejano. Vzelo bo nekaj časa, predno bo to seme vzkalilo; še več časa pa, da bo šlo v klasje. Kot kmet, ki kliče božjega blagoslova na svoje njive, da bi obrodile, tako moramo tudi mi upati in prositi božje pomoči, da bomo vztrajali v svojem pričakovanju na plodove našega dela, ki je bilo vseskozi nesebično in namenjeno v dobrobit našemu narodu, ki je skozi vso svojo zgodovino neprestano trpel in se moral boriti za svoj obstanek. Čas je, da po dolgih stoletjih suženjstva, krvi in mučeništva stopi v žar svobodnega sonca, ki mu po vsem trpljenju pripada.
Vem, da tistega lepega in svetlega dne ne bom dočakal. Pa prihaja! O tem sem tako trdno prepričan, kot da je Bog v nebesih! To pa zalo, ker veru-jbn, da slovenskega duhu ni moč uničiti. Otmar Mauser
ja, do nedelje, 30. julija.
Ker me je posebej presenetilo ob obisku te razstave, je bila enotnost kompozicij, barv in motivov. Vsi trije umetniki (vsaj kar je bilo na razstavišču) imajo precej sličen koncept svojega umetniškega u-stvarjanja, ki sloni predvsem na motivih iz narave. Tudi poteze čopiča so pri vseh treh umetnikih zelo slične.
Od Kramolčevih del se mi je zlasti dopadla slika »Ontarijska zima«, ki ponazoruje zve-riženo bronasto ograjo in snežne zamete nekje na osamljeni ontarijski farmi. Kovačič po drugi strani se v svojih motivih mudi na slovenski zemlji. Posebno se mi je dopadel »Obcestni križ«, stoječ osamljen ob vaški cesti, s kozolcem in vasjo v ozadju in z grozečimi oblaki. Nehote mi je stopilo pred oči sedanje stanje' v domovini. Zlasti so me prevzeli grozeči oblaki in osamljen Kristus na križu.
Tretji umetnik, Faganel, ki je bil rojen v Gorici, se je na razstavi predstavil kot dovršen umetnik, katerega dela so dovzetna tudi za nas v slikarski umetnosti neizobraženih ljudi. »Trst ponoči« in druga njegova dela so me veselo presenetila. Škoda, da je bila brošura o njem in njegovih delih pisana zgolj v italijanskem jeziku.
Vsekakor moram vsem trem umetnikom čestitati k njihovemu »plodovitemu« delu in lepi razstavi njihovih del, ki so slovenski publiki predočili izraz ustvarjalnega duha, ki je v njih utelešen. Posebej pa izražam priznanje vodstvu starostnega doma Lipa, da je to razstavo omogočilo.
Še nekaj osebnih podatkov o umetnikih, ki so razstavljali:
Božo (Ted) Kramolc: Rojen 1. 1922 v Ljubljani. Kot gojenec umetniške šole v domovini in kot begunec je diplomiral na »Ontario College of Arts«. Svoja dela je razstavljal v Kanadi,'Z.D., Argentini, Avstriji in Jugoslaviji. Njegova dela so bila izbrana kot redna prisotnost v Narodni galeriji Kanade, v Ontarijski umetnostni galeriji in v Galeriji umetnosti v Hamiltonu, Ont.
Janez Kovačič: Rojen v Rakitni 1. 1942. Diplomiral v Ljubljani na Akademiji čiste umetnosti. Svoja dela je razstavljal v Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, Z.D. in Kanadi. Zastopan je s svojimi deli v Ko-stanjeviškem muzeju, v Stiš-kem muzeju in v W. Funk zbirki v Miinchnu v Zvezni republiki Nemčiji.
Roberto Faganel: Rojen v Gorici 1. 1941. Diplomiral na umetniški šoli »Akta P. Revol-tella« v Trstu. Svoja dela je razstavljal v Italiji, Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, Z.D. in Kanadi. Njegova dela so zastopana v muzeju Rivoltella v Trstu, v mestu Trst in v Kosta-njeviškem muzeju v Sloveniji.
Otmar Mauser
Slovenija je stopila korak bližje k odcepitvi od Jugoslavije
TORONTO, Ont. — V K.D. od 18. julija 1989 sem že pisal o možnosti odcepitve Slovenije od jugoslovanske federacije. V dveh torontskih dnevnikih sem zdaj bral poročilo iz Beograda, da je slovenski parlament sprejel osnutek in besedilo nove slovenske ustave, v kateri si Slovenci lastijo pravico do samostojnosti in do svoje narodne himne, in da v republiki Sloveniji samo slovensko vodstvo — in ne federalna oblast — lahko odloča in ukrepa. S tem so Slovenci napravili korak bližje k odcepitvi od jugoslovanske federacije.
O tem sta poročala torontska dnevnika »The Globe & Mail« in »The Toronto Star« (28. julija). Ker je poročilo v obeh imenovanih časopisih precej slično, sem za bralce K.D. prevede! te Reuterjevo poročilo, ki ga je pod gornjim naslovom priobčil časopis »The Globe & Mail«. — Otmar Mauser
NOVELA
Hrast in trta
Martina Legiša
Jožko Šavli	Gorica, H.
Veneti — naši predniki?
Sredi junija so v Ljubljani, v nabito polni dvorani Hotela Union, predstavili slovenski javnosti novo knjigo z naslovom »Veneti, naši davni predniki«. Avtorji so Jožko Šavli, Matej Bor ter Ivan Tomažič. Slednji je tudi izdajatelj.
V knjigi so objavljene študije o predzgodovini v Srednji Evropi, še v obdobju pred Rimljani in pred Kelti, to je v času po letu 1500 pr.Kr., ki je pripadal danes premalo poznanemu ljudstvu Venetov.
Prva študija o Venetih, v kateri se dokazuje, da so bili neposredni predniki Slovencev, je izšla v Glasu Korotana št. 10, ki gaje leta 1985 izdal na Dunaju p. Ivan Tomažič, rektor tamkajšnjega slovenskega doma Korotan. Pisec je v svojih raziskavah izhajal iz ugotovitve, da ni prav nobenega dokumenta o prihodu Slovanov v Alpe za 6. stol. Slovenska izročila in jezik, npr. dvojina, pa imajo staro korenino, ki sega še v predzgodovinski čas. Naslonivši se na ugotovitve poljskih učenjakov — da so bili stari Veneti praslovansko ljudstvo — ugotavlja, da segajo začetki Slovencev prav do tega pranaroda.
Nastala je huda polemika med uradnim zgodovinopisjem in zagovorniki tega novega gledanja na izvor Slovencev, zlasti še potem, ko se je v polemiko vključil tudi Matej Bor. Ta se je že poprej ukvarjal z razreševanjem napisov, ki so nam jih zapustili Veneti na območju gornje Italije (kultura Este). Razrešil jih je prav na podlagi slovenskega jezika ter njegovih narečij, kakor tudi drugih slovanskih jezikov. Veneti so bili torej zares praslovansko ljudstvo.
Leta 1988 je iz študij Šavlija in Bora izšla v izdaji Iv. Tomažiča in njegove Editiones Venti skupna knjiga v nemščini, letos pa še v slovenščini. Pripravlja pa se tudi italijanska in angleška izdaja.
Novo slovensko knjigo o Venetih so v Sloveniji sprejeli z velikim odobravanjem. O predstavitvi so poročali največji slovenski listi, kakor tudi dnevnik Delo, ljubljanski Dnevnik, Nedeljski dnevnik, mariborski Večer, prav tako tudi radio in televizija.
Poznavalci razmer sodijo, da bo knjiga o Venetih na novo utrdila slovensko zavest, ki sojo mnogi skušali doslej nenehno spodnašati s trditvami, da Slovenci v svoji zgodovini nismo bili nič drugega kot hlapci. Sedaj pa se odkriva v resnici povsem drugačna podoba slovenskega človeka.
Slovenci izhajajo nedvomno iz stare predzgodovinske korenine, ki se je ohranjala v kulturi in organizaciji naše vasi. Za časa Karantanije pa so imeli tudi svoje plemstvo, svojo državnost, imenovano »institutio Sclavenica«, kakor se nam je ohranila daleč v srednji vek.
Torej povsem nekaj drugega, kakor pa tisto, česar smo bili doslej vajeni. To je, da naj bi bil Slovenec nekakšna sirota, ki ga je dolga stoletja dušil nemški jarem.
Zadnji čas, pravijo opazovalci, da se slovenski človek končno reši iz nadetih mu kompleksov ter se vključi v sodobno Evropo in moderni svet.
Rdeče jezero in Slovenci
(nadaljevanje s str. 4)
dragoceni rokopis. Da si on in njegovi sodelavci rešijo življenje, je bilo treba priti na drugi breg reke St. Louis. Da si omogoči prehod, je odložil rokopis pod neko skalo, da bi ga pozneje prišel iskat. A vročina, ki jo je povzročil požar, je bila tolikšna, da od slovarja ni ostalo drugega kot pepel. Temu je zdaj 70 let.
Kakor je Baragovo ime za vedno povezano z Michiganom, podobno se zlepa ne bodo pozabila imena slovenskih misijonarjev v Minnesoti. Od Pirca, ki je stopil na ozemlje Minnesote leta 1852 pa do smrti Simona Lampeta leta 1940 je poteklo 90 let. Vmes pa so vredne omembe letnice, ki slučajno vsebujejo številko 8: Fr. Lovrenc Lavtižar je umrl leta 1858. Oče Simon je bil posvečen v duhovnika in začel svojo misijonsko kariero leta 1888. Požar v Cloquetu je leta 1918 upepeljil 40-letno delo dveh velikih misijonarjev Verwysta in Lampeta. O. Lampe je obhajal zlato mašo leta 1938. Leto 1988 nas je opozorilo, da je od Lavtižarje-
ve prezgodnje smrti na Rdečem jezeru minulo 130 let, od Lampetovega posvečenja in začetka delovanja ob Rdečem jezeru 100 let, in da bo minulo prihodnje leto 50 let od njegove smrti.
Če je v Minnesoti delovalo v zadnjih sto letih nad petdeset slovenskih duhovnikov, je pa Slovenija dala misijonu ob Rdečem jezeru štiri velike, učene in pobožne može, na ka-tere smo lahko ponosni. Spomin na Lavtižarja, Tomazina, Buha in Lampeta ne sme biti pozabljen. Slava jim!
Karel Ceglar SDB
A ve Marija — avgust IV8V
Jutranji hlad jo je stresel po telesu. Utrujena zaradi neprespane noči se je oprla na komolce. Pred njenimi očmi so se spet začeli zvrščati stari predmeti. Ravno tako kot nekdaj, le nekoliko bolj zaprašeni. Pisalna miza, prekrita s čipkastim prtom s sinjo podlogo. Omara s koščenozlatimi kljukami. Predalnik in medo z žalostnimi očmi na njem. In končno ogledalo, ki je poznalo vsako njeno nepravilnost in še najbolj tisti navzgor zavihani nosek.
Z roko je segla po odeji in zlezla podnjo. Rjuhe so zadišale po svežem, ko je potopila obraz v belo mehkobo blazine. Začutila je, kako jo ta svežina pomirja. Napetost preteklega večera popušča. In zaželela si je, da bi se čas ustavil, da bi ji ne bilo treba misliti nanj, na otroka, na razdejanje njunega zakona.
Ozrla se je naokoli. Njena soba. Koliko truda je vložila vanjo. Koliko premikanja in spreminjanja. Koliko risb, da bi jo poživila. Tam, na vratih, prava slikanica. Njen živalski vrt. V resnici pa je bil bolj človeški kot živalski. Bodečeru-men črv z oranžnimi boksarskimi rokavicami, pripravljen na spopad z življenjem. Zajec v telovadnih copatih, ki napenja ušesaj da se bo čimprej pognal s Starta. Vztrajnoobupan polž, obsojen na prenašanje lupinastega bremena. Čuk vedeževalec s salomonsko ljudsko razsodbo. In on s svojim poželjivim pogledom.
Tuje so se ji zazdele te slike iz učiteljiških let, ki so utelešale njena upanja in razočaranja. Tuji besedni dvoboji s profesorjem likovne vzgoje Perspektivo zaradi njegovih zastarelih in konvencionalnih nazorov o umetnosti. Še danes se spominja, kako se je razburi^ ko mu je predstavila risbo z naslovom Pomlad.
»Kaj? In to naj bi bila po tvojem pomlad? Pomlad je rožnata, zelena, sončna. Ti pa mi jo rišeš sivo, ledeno. To je zima in nič drugega kot zima!« je nervozno mahal z listom nad katedrom.
»Če je zima, potem je vaša zima in ne moja,« mu je oporekala. »Moja pomlad je taka, ker jo tako občutim. Če pa jo moram obarvati v rožnato, ne bo več izražala moje notranjosti. Naj torej izrinem sebe iz slike?«
»Seveda, filozofirati je najlaže,« je pripomnil. »S filozofijo mi boš dokazala, da je belo črno! A ne veš, da vzbujajo barve v nas asociacije in da je tvoja slika nerazumljiva?«
»Razumljiva ali ne, to me sploh ne zanima. Vem le, da je barva nenadomestljiva, kot je nenadomestljiva še tako neznatna in nepomembna beseda v literarnem besedilu.«
Ubogi profesor, koliko učnih ur je zapravil, da bi dojela »bistvo umetnosti«. Ona pa je še bolj vztrajala pri svojem. Uživala je v bojnih pozah, dokazovanjih in prepričevanjih. A za vsem tem se je skrivalo nekaj, česar se danes dobro zaveda: upor do norme, ki se je izrodila v utesnjujoči in utrujajoči splošno veljavni imperativ.
V pritličju je zaropotalo. Mati jo je s svojo prirojeno skrbnostjo prehitela. Zajtrk bo vsak čas pripravljen. Kmalu jo bo poklicala. In kaj naj ji reče? Naj ji zakrije včerajšnjo laž in ji pove vse po pravici? Ne, ne, saj bi je ne mogla razumeti. Za njen odgovor ve, kot bi bil napisan: »Si znorela? Potrpi, saj imaš vendar otroka, vsaj zaradi otroka!«
Ona pa noče trpeti. Naveličala se je njegovih enoličnih življenjskih ritmov. Vsakdanjosti, ki je postala pusta in izvotljena, kot so postali pusti in izvotljeni on sam, njegovo delo, njegova zobozdravniška ambulanta. Včeraj, ko mu je to očitala, je vzkipel. Resnica ga je razbesnela. Za trenutek je mislila, da ima pred seboj žival, ne človeka. Seveda, tudi sama je zgrešila. Morala bi mu povedati drugače, umirjenn. A dialog je bil nemogoč. Zato je zakričala svojo pogubo: »Zakaj pa si me vzel? Zakaj mi nisi povedal, da se bom poročila s tvojim delom, s tvojo ambulanto, s tvojimi zobmi in protezami?«
Po licu jo je oplazila njegova roka. Roka, ki se je včasih poigravala z njenimi lasmi. Jo stiskala k sebi v nepozabnih nočeh ljubezni. Ji stala ob strani v najtežjih trenutkih materinstva. Ne, nasilja ni prenesla. Stekla je po stopnicah in se z avtom pognala v mestni vrvež. Šele po razpotju se je odločila, da pojde domov. Materi je rekla, da je šel na... kongres... izpopolnjevalni tečaj. Seveda, seveda. In otrok? Kam z otrokom? Zakaj. ga ni vzela s sabo?! Preveč je bila razburjena. Njegova kretnja jo je povsem iznenadila... Da je pri njegovih, najboljša rešitev. Ona je utrujena, potrebna počitka.
Nataknila si je copate in vstala. Za trenutek se je ustavila pred ogledalom. Flanelasta spalna srajca, ki ji je včasih nerodno opletala okrog nog, je bila zdaj kot ulita. Lasje razmršeni, prav taki, ko so bili všeč njemu. Oči rahlo poudarjene s sledovi neodstranjenega ličila. Na obrazu ni več otroškosti. Na telesu in. v gibih polnost in dozorelost, ženskost, s katero ga je nekdaj vedno znova osvajala. Zadnje čase pa je to mikavnost namenoma preziral, kot bi jo hotel odvrniti od sebe, da bi lahko nemoteno živel za svoje delo. Ljubkosti in pozornosti so se sprevrgle v
ravnodušnost. In zazdelo se ji je, da ga počasi izgublja in da ga bo nekega dne izgubila za vedno.
Ona pa ga ni hotela izgubiti, čeprav jo je vse bolj zanemarjal, pozabljal nanjo in na otroka. Da, celo na otroka... In---ona, je ona... boljša? Saj je tudi sama pozabila nanj! Zakaj ga ni vzela s sabo? Zakaj-' Zakaj? Le kako je mogla, ko mu je dala življenje, ko je vendar mati! Kako je mogla! In z bolečino ob misli, da je v njej preveč Medeje, je odšla n2 sobe.
V kuhinji sta bili skodelic' že na mizi, ko je po svoji stari navadi, v jutranji halji, še neumita in nepočesana, pozdravila z dobrim jutrom in sedla na nekdanji prostor.
»Kako si spala?« jo je nagovorila mati.
»Že dolgo ne tako trdno kot danes,« se je nasmehnila in upala, da se pogovor ne bo zasukal drugam. Zaman. Spet je morala hliniti najboljše poču' tje, spet se je morala pretvarjati, govoriti o otroku in možu, o njegovem poklicu, ki mu jemlje še tiste redke trenutke prostega časa.
»Kje pa imajo tisti kongres?« je mati poizvedoval3 dalje.
»V Rimu.«
»V Rimu! In ti nisi šla z njim, ko si imela tako lepo prl' ložnost!«
»Saj sem že bila, se ne sp0 mniš?« je vztrajala.
»Seveda se spomnim,« ie pomočila rezino kruha v bel° kavo.
»In potem... potovanj3 utrujajo. Preveč sem izčrpat13' Pa še z vlakom se je odpeljal je posrebala požirek, da bi se pripravila na nadaljnji zag° vor.
»Ah, meni se vseeno zdi, da si Robert nalaga preveč de*a,<< jo je pogledala izpod namrsc nega čela, »in da te malce za nem ar j a.«
»Sploh ne! Saj veš, kakoiL^ Pacientov si ne pridobiš k tako čez noč. Razumem ga> . si jih hoče obdržati. Pa tu.e sama sem v službi, zato mi vse prej kot dolgčas.«
»Moj Bog, današnja mlaal, nn! Jaz vas res ne razume Delo... kariera... denar.•• a tomobili. Ko sem bila jaz m da', ni bilo tako,« je odkim3 z osivelo glavo. »Potem Pa' družina v krizi, kreganje, r poroke...«
Mati je zadela v živo. P° lesu jo je spreletela dr^taV|,aj da je onemela. Je morda zaslutila? Hitro ji mora P .j streči besedo. Le kaj 0\. reče? Čisto vseeno, samo h1, ^ čati nn sme. »Kdo pa gov01” razporoki?«	.J
»Ja, ti ravno ne. A P°® ^ okoli! Pri Zgradnih že nn
idal|e na str. 71
H R A S T I N TRTA
(nadaljevanje s str, 61
vse kot po olju, vsaj tako pravijo.«
»Beži, beži, na vasi vedno šušljajo. Brez šušljanja sploh ne gre,« je zbrala zadnje moči, da bi se vedla čimbolj sprošče-no’ »In niti malo ne dvomim, da bi govorili isto o meni le zato, ker bi me videli samo, brez njega. Ni tako?«
Dosegla je to, kar je želela, ^daj je postalo materi nerodno, da je s tako vsiljivostjo vrtala v njeno življenje. Skraj-n' čas. Dlje bi ne mogla več držati, čeprav niti sama ni razumela, zakaj ji je prikrivala resnico. Zakaj ga je opravičena, ko njegovo ravnanje ni bilo vredno najmanjšega opravičila.
»Greš z mano?« se je mati skušala izmotati iz zadrege.
»Kam?« se je začudila.
»V Prašniku pod električnim drogom so nekaj posekali.
Anico greva pogledat. Prideš?«
»Ne, ne, danes mi prav ni do tega.«
»Kako, saj si včasih obredla P°1 Krasa, zdaj pa ne bi stopila niti iz hiše!«
»Prezgodaj je,« se je opraševala.
. wAb> prezgodaj, prezgo-
J,<< ie zamahnila z roko, »to p testne razvade. Si pozabi-a> Odkod si doma?«
»Kako bi le mogla, ko me ti S alno spominjaš!« ji je odvr-mla očitajoče.
^Dobro, potem boš ostala j	je zapirala vhodna vra-
? ^ddabnila se je šele, ko asiišala, da se gumijasti c |.ev materinih škornjev ode Skozi okno je spremlji Jeno postarano postavo, ki ^ Pred odhodom pomudila ] kakdanjem opravilu pr s š'k°m. V aluminijevi p t 1 Je zažvenketalo zrnje pjj.u so sledili znani piii jjji1''; Piii. Potem frfotat konf'*1 rdečkastih belorepk. star n° 0^0,avUaj°či prih' vs 6 kokoši, ki je racala stv0 Sv°jim kurjim dostoja
Pas Stn*Ce so se J* raztegnile v spr*116*1' 1S)a borjaču se ni nič eiT,enilo in vendar ni bilo
tako kot včasih. Gank brez cvetja se ji je zazdel dolga ukrivljena hrbtenica, ki bo do pomladi spet razkrivala svoje koščeno ogrodje. Gartre na oknih starega dela domačije so pričale drugačno nekdanjost. Celo kamin nad okrušenimi strešniki je kraljeval vdano, kot bi se zavedal, da ga nenehno minevanje časov zapisuje preteklosti. In tudi mati v temni jopi in z ruto, zavezano pod brado, je postala del te skoraj muzejske slike.
Zdaj je razumela materino prepadenost, ko ji je povedala, da je Robert kupil stanovanje v mestu. Zdaj ji je postalo jasno, zakaj se mati tudi danes ni mogla sprijazniti z njeno izbiro, zakaj je še vedno upala, da se bo vrnila. Ne več sama, ampak z njim, z otrokom, da bi skupaj napolnili tisto umiranje in razpadanje s smehom, z mladostjo, z življenjem. Sanje. Le kako naj ji razkrije, da so bile to tudi njene sanje. Njene neuresničene sanje...
Zato ji je lahko le zavidala tisto potikanje po ogradah. Prostost med hrasti, leskov-jem in brinjem, kjer se je začela njuna ljubezen, kjer mu je prvič naslonila glavo na prsi, kjer jo je prvič pogladil po laseh. Tam, sredi rumenordeče-ga gorenja reja, mu je rekla svoj da, se prepustila njegovemu poljubu. In mislila je, da bo ta pravljica večna. Pravljica, v kateri ga je s svojo otroško razgibanostjo vedno znova presenečala, mu razkazovala z drevjem obrasle doline, ki so dišale po zemlji, mahu in trohnobi. Neuhojene steze, da sta si utirala pot med robido in grmičjem, preskakovala bele zidove iz zloženega kamenja, gazila med šopi orumenele starine. In za njima je ostajalo dvoje sledov, ki sta se spajala v dozorevajočo enoto.
Prevzela jo je prilagodljivost, s katero se je vživljal v njen Kras. Brez sentimentalnosti, brez predsodkov. Včasih se ji je zdelo, da se je čisto pokmetil, ko je v obrabljenih kavbojkah in z zavihanimi rokavi zasajal lopato v zemljo in ji kopal jamo za vrtnice. Vse to zanjo, samo zanjo, da bi si
-T-----------------------------1
Josefš Hair Design |

5235 Wilson Mills Rd. Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538
f Župnik in urednik Jože Jurak
jo pridobil. A osvojil jo je že prej s tistim kančkom nenarejenega kavalirstva, ki se je izkazovalo, kadar ji je dajal prednost pri vstopanju, ji pridržal plašč med oblačenjem. Kako je bila v zadregi ob prvih srečanjih! Potem pa seje privadila in.z nasmehom spremljala to spoštovanje, ker je bilo iskreno in ker se ni ponavljalo iz neke modelirane galantnosti. Zato je lahko priznavala njegovo moškost, kot je on priznaval njeno ženskost. In v tem je bila stična točka, os, okoli katere se je vrtelo soglasje njunega zakona.
V dnevni sobi je pozvonil telefon. Kot nora je planila s stola in obstala s slušalko v roki. Mater so iskali. Sele tedaj je začutila, kako ji razbija v prsih. Iznenadenje? Strah? Ljubezen? Zakaj si noče odkrito priznati, da ga kljub vsemu ljubi? Tudi takrat ji je razbijalo v prsih. Takrat, ko je prvič začutila na sebi njegove oči... Naj zavrti številko? Seveda, zavrtela bo številko. Ne! Ne smeš! se je uprlo v njej. Zakaj bi se morala vedno sama klanjati? Vedno sama mašiti razpoke? Vedno sama trpeti, kot bi bila krivda izključno njena. Ne, preveč je bilo tega njenega izravnavanja, ki se je že sprevračalo v poniževanje. Preveč. Preveč. On pa ni hotel niti za las upogniti svojega moškega ponosa. Saj od njega ni zahtevala ponižanja. Le krivdo bi moral priznati. Da,' vsaj enkrat bi moral priznati lastno krivdo. Potem bi odpustila, bi pozabila, da bi s skupno izkušnjo, s skupno zavestjo napak in krivic spet našla nekdanjost, tisto srečno razposajeno nekdanjost.
Odšla je v svojo sobo. V moreči tišini, ki jo je obdajala, je samo budilka nn nočni omarici zlogovala enoličnost časa in stopnjevala občutek samote. Prvič v življenju se je znašla čisto sama. Sama pred seboj. Pred svojo vestjo. Pred svojo izbiro. Pred svojim možem. Pred svojim otrokom. Pred svojim življenjem. Zato ni mogla vprašati za najmanjši nasvet. Odločitev je morala biti njena, samo njena. In odločila je danes: v mesto se ne vrne. Če hoče, naj jo pokliče, naj pride ponjo, naj ji dokaže, da jo ima še vedno rad. A oglasiti se mora kmalu, ker ji bo čakanja vsak čas dovolj.
Stopila je k oknu in se zagledala v otožno zapuščenost travnikov in gmajne. Kakšen mir, je pomislila. Mir kratkega jutra sredi frfotajočih odmevov narave, sredi razkošnih barv predzimskega umiranja. Oreh se je že čisto ogolil. Trta je povešala od slane požgane liste, kot bi se hotela predati. Samo hrast se je košatil z zeleno krošnjo. Toda njegova bohotnost .ni bila več pomladno kričeča, poletno umirjena. Bila je zeleno rjavenje sredi jesenskega ugašanja. Vztrajno in uporno obotavljanje. A ona je vedela, da ima tudi obotavljanje svoj konec.
(konec/
Iz »Mladike« 4 — m9
(Po buenosaireškem Svob. Slov., 20. jul. 1989) — Dne 7. julija je v Banji Luki za srčno kapjo umrl duhovnik Jože Jurak, župnik v Gabrjah pri Gorici in sourednik Katoliškega glasa. Sporočilo nas je iznena-dilo in prizadelo, saj je bil pokojni med nami v Argentini do leta 1963.
Rojen je bil v Lendavi, kjer je bil njegov oče tedaj v službi, vendar se je družina kmalu preselila v Novo mesto na Dolenjskem. Gimnazijske študije je opravil na realni gimnaziji v Novem mestu in po maturi vstopil v' ljubljansko semenišče. Škof Rožman ga je 11. junija 1944 posvetil v duhsvni-ka. Do maja 1945 je služboval kot kaplan v Šmihelu pri Novem mestu, tedaj pa se je skupaj z drugimi begunci umaknil pred partizani na Koroško v Avstrijo in bil kmalu prepeljan v italijanska begunska taborišča. Iz taborišča je šel nato za kaplana na nemško govorečo faro Tschars pri Meranu na Južnem Tirolskem, marca 1948 pa se vselil v Argentino.
Tri leta je bil kaplan v Chi-vilcoyu v škofiji Mercedes, na povabilo direktorja Antona Oreharja pa s^ je leta 1951 vključil v slovensko dušno pastirstvo. Poleg drugega dela je prevzel uredništvo Oznanila in Duhovnega življenja, ki mu je bil glavni urednik 7 let. Bil je tudi duhovni vodja Zveze mladih katoliških delavcev in 3 leta dušni pastir za rojake v sanmartinskem okraju (1960-1962).
Leta 1961 je šel obiskat mater in brata v Slovenijo. Mati ga je prosila, naj bi prišel kam bliže domačega kraja, dr. Kazimir Humar, urednik Katoliškega glasa v Gorici, pa povabil, naj se preseli v Gorico in sodeluje pri listu. Januarja 1963 se je res preselil v Gorico, postal hišni duhovnik v Zavodu sv. Družine (1963-1975), leta 1972 dobil imenovanje za župnijskega upravitelja v Gabrjah pri Savodnjah, kamor se je leta 1975 tudi preselil. Vsa goriška leta je organiziral in vodil številna romanja. Tudi smrt ga je dohitela ob vračanju iz Medjugorja. Na Goriškem je gostoljubno spremljal obiske rojakov iz Argentine in 22. julija 1984 organiziral slovesno zlatomašniško slavje msgr. Oreharju.
Glavno njegovo delo pa je bilo seveda Katoliški glas. Pero se je naučil sukati že v dijaških letih, ko je pisal v dijaški list KA Mi mladi borci. Kot bogoslovec je pisal v Katoliške misijone, največ prakse pisanja pa si je nabral pri Oznanilu in Duhovnem življenju. Po prihodu v Gorico je tedaj začel sodelovati z uvodniki, političnimi pregledi in poročili, postal sourednik lista pa tudi lektor, korektor in tehnični urednik. Za to delo ga je usposabljal talent, skušnja, razgledanost, lahkota pisanja in veselje. Sam je izjavil, da se je razveselil vsake izšle številke Katoliškega glasa kot novega o-troka. Sodeloval je tudi pri
Mohorjevem koledarju gori-ške Mohorjeve družbe.
V Argentino, katere državljanstvo je ohranil, se je vrnil na obisk le enkrat, čeprav je nekajkrat obljubljal in Judi letos smo ga pričakovali.
Slovenci v Argentini ga bomo ohranili v hvaležnem spominu za delo, ki nam ga je posvetil, in prijateljsko naklonjenost, ki nam jo je ohranil do konca življenja. Prosili bomo Boga, naj bo dobremu duhovniku dober plačnik.
J. Š.
KOLEDAR
PRIREDITEV
AVGUST
13. — Fara Marije Vnebovzete prireja piknik na Slovenski pristavi. Maša ob 12.30, nato kosilo. Za ples in zabavo igra Alpski sekstet.
13. — ADZ priredi Družinski dan piknik na svojem letovišču v Leroy, O.
13. — Kr. št. 1 PSA priredi kosilo in piknik na SNPJ farmi v Kirtlandu. Serviranje od 1. do 3. pop., od 3.30 do 7.30 igra Ray Polantz orkester.
13.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik v Triglav parku.
20.	— Slov. šola pri Sv. Vidu
prireja piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3. — Folklorna skupina Kres
praznuje svojo 35-letnico z večerjo in folklornim sporedom v SND n»St. Clair Ave. Večerja bo servirana ob 4. pop., nastop bo ob 6.30 zv. Za ples in zabavo igra Tone Klepec orkester.
9.	— Fantje na vasi prirede koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
10.	— ADZ priredi Pečenje
školjk na svojem letovišču v Leroy, O.
17. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu priredi kosilo v svetovid-ski dvorani.
17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Triglav parku.
OKTOBER
14.	— Glasbena Matica priredi koncert in nato ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
21.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
22.	— Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave.
22. — Slov. dom na E. 80 St. priredi letno pečenje školjk in štejkov. Pričetek ob 2. piop. Igra Eddie Rodič orkester.
P. N. Krasnov
Pri podnožju Božjega prestola
— Roman —
H.
— Vi ste Ivan Pavlovič Tokarev? — je rekla in njen mehki glas je zazvenel v redkem gorskem zraku kakor godba.
AH je bila lepa? Ivanu Pavloviču ni prišlo to niti na misel. Ta hip jo je mrzil, ker se je vrinila v njegovo življenje in porušila enakomerni potek njegovega samskega življenja, ki ima ustaljene navade. In tudi za kozake je bil prihod mladega dekleta na osamljeno stražnico nekaj neprijetnega in nekako samotnega.
No, ko je mrko in naravnost gledal v njene oči, je Ivan Pavlovič opazil, da ima pod dolgimi trepalnicami velike, prelepe temnomodre oči, ki so drzno gledale. To so bile oči fantiča in ne dekleta. Nežni oval lica je bil pokrit z rožnato rdečico in z nežnim belkastim puhom, polne ustnice so kazale značaj in odločnost, nosnice pa so se pri razgovoru širile in trepetale. Gosti, temnorjavi lasje so bili spleteni pod sivo kučmo iz ovčje kože, izpod katere so nagajivo kukali lepi kodri, ki so se v zahajajočem soncu bleščali kot temen bron.
Vsa je bila čudovito zgrajeno: bila je krasnega dekliškega stasa, vitkih nog in lepi gležnji so se ji krasno očrtavali v prilegajočih se čevljih. Puška je bila zanjo težka, pa ona se je kakor dečak postavljala še s temnordečo torbico za patrone in z velikim nožem. Bilo je videti, da ji je všeč, da je vse na njej prav moško, puška in nož, široki pas, plašč iz sivega, tankega sukna, modre hlače, ki jih je bilo malo videti, in kučma iz ovčje kože. Vidno je bilo, da se je ona najbolj bala tega, da bi jo imeli za navadno gospodično-jahačico, ki se je preoblekla v kavkaško nošo, kakor jih mnogo srečaš v kav-kaških in krimskih letoviščih...
In Ivan Pavlovič je to zapazil.
— Da, jaz sem Ivan Pavlovič Tokarev, — je rekel suho, ne da bi se premaknil in ji šel naproti. — Poročnik sibirskega polka in poveljnik koljdžat-ske stražnice. Kaj želite?
Veselo se je zasmejala, po-kazavši pri tem dve vrsti snež-nobelih zob.
— Vedela sem že, — je vzkliknila, — da me boste tako sprejeli.
— Oprostite, pa jaz nimam časti, da bi Vas poznal.
— Bolj resnično bi bilo, ko bi rekli: »Jaz Vas ne spoznam, ne morem se Vas spomniti!«
Drznost te ženske je Tokareva razjarila, pa je trdo rekel:
— Ne, jaz Vas ne poznam.
— In vendar, — odvrne ona z neko otožnostjo v glasu, — sem celo Vaša sorodnica. Ali se ne spominjate Teodozije Ni-kolajevne Poljakove, noričice Fanice, s katero ste se Vi, deček, igrali pri njenem očetu in
Vašem bratrancu v Zadonski stepi? Torej, jaz sem Vaša sestrična.
Lice Ivana Pavloviča se je pri tem odkritju še bolj pomračilo.
»Sorodnica, sestrična, pa še s celim vozom pohištva. Kaj le misli tu delati!« je jezno premišljal in ji ponudil roko. Ona jo je stisnila krepko, moško.
— Vidim, da Vam ni prav všeč... je rekla Fanica.
— No, Teodozija Nikolajev-na, — je začel Ivan Pavlovič. Ona ga prekine:
— Nikakih »no«, Ivan Pavlovič. In lepo Vas prosim, da me kličete »Fanica« kakor nekdaj, in da se nič ne jezite radi tega, kar se je zgodilo. Jaz bom živela tu.
— Pa dovolite...
— Tako so pokazale razmere. Moj oče me je na smrtni postelji poslal sem.
— Kaj, ali ^je Nikolaj Teo-dorovič umrl?
— Pred pol letom. Našo hišo so nam odvzeli. Posestvo sem jaz prodala. Prihajam sem z denarjem in bom živela samostojno. Meni od Vas ničesar ni treba.
— No, Feodozija Nikolajev-na...
— Fanica! — ga prekine ona.
— No, Feodozija...
— Fanica! — še strožje krikne dekle in oči se ji zasvetijo.
— Kako boste živeli tu, s čim in za kaj?
— Ali vam je potrebno, da gre vse po meščanski oliki?
Norčevala se je z njim, čeprav je bil on deset let starejši od nje.
— Da, olika. Potrebna je, ne zame, ampak za Vas.
— Kako da so v vas in vseh moških vedno podle misli in pojmovanje iz živalstva?
— Toda, Feodozija Nikola-jevna...
— Fanica! — srčno zakriči dekle. — Poznam vaše »no«. Kaj poreče svet? Pa če ni prišla k vam mlada devojka, marveč nečakinja...
— V tretjem kolenu, — dostavi Ivan Pavlovič.
— Pa naj bo tako. To ne spada k stvari. No, če bi prišel mesto nečakinje nečak, mislim, da bi vi bili celo veseli. Pomagal bi vam pri vaši službi.
— Tedaj bi morali biti častnik. Da, pa na Koljdžatki je samo en častnik.
— Naj bo. Pa vi hodite iskat zlato in na lov.
— Kaj hočete tudi vi iskati zlato in hoditi na lov? — jo posmehljivo vpraša Ivan Pavlovič.
— Ali je na tem kaj smešnega?
— Oprostite, Feodozija Ni-kolajevna.
— Fanica! — je razjarjeno kriknila ona. Pa on se ni upal je tako imenovati, pa tudi ni hotel, boječ se, da bi se proti njegovi volji napravila med njima zaupna vez, katere se je tako bal.
— Dolžnost gostoljubja mi veleva, da vas sprejmem. Izvolite vstopiti. Vaše kozake bom že shranil. Vaše stvari pa... Mislim, da jih lahko pustimo na vozu, dokler se vaše namere ne pojasnijo.
— Zelo ljubeznivi ste. No, zastonj’ se tako vznemirjate. Med svojimi stvarmi imam izvrsten šotor in moj Kalmik — ki ga imam s seboj poleg obeh kozakov vašega polka, ki mi jih je vsilil proti moji volji vaš brigadni general, — bo šotor postavil. Povejte mi, ali tam ona gorska reka razmejuje Rusijo od Kitajske?
— Da.
— Torej na oni strani, sto korakov odtu, kitajska zemlja?
— Seveda.
— Mislim, da Njegovo Veli-čajstvo kitajski cesar ne bo imel nič proti temu, če se bo Fanica Poljakova okoristila z njegovim gostoljubjem?
— Jaz tega ne dovolim. Pri nas imamo sobo za gosta, zdaj se lahko vselite vanjo. Zapje-valov! — zakliče Ivan Pavlovič in ko sluga pride, mu naroči, naj segreje čaj in pripravi kaj za prigrizek.
— Medtem ko on to pripravi, vas povedem v vašo sobo.
Kozaki in Kalmik so začeli razlagati z voza in nositi zaboje in kovčege v gostinsko sobo. Zapjevalov ji je podal vode za umivanje. Medtem pa je Ivan Pavlovič jezno hodil gori in doli po verandi, ves zatopljen v neznosno misel: »Sam zlodej jo je prinesel! Nečakinja... vrag jo vzemi! Skupaj sva se igrala v otroških letih.«
Res je, da je on o počitnicah potoval iz kadetske šole v Za-donske stepe v Poljakov dvorec, toda ne spominja se, da bi bila tam devojka. Ha, seveda se je ni mogel spominjati, ko je tedaj imela štiri do pet let. »Kako ne bi se jezil! Zbogom lov in iskanje zlata po gorah in izleti po tajinstvenih klancih h globelim in slapovom, kamor še nikoli ni stopila evropska noga!«
»Ne, moram ji vse pojasniti in ji razložiti, kako bi njeno bivanje v Koljdžatu bilo neprimerno in nemogoče.«
III.
Zapjevalov je postavil na nepokrito mizo modro prepleskani čajnik z vrelo vodo, prinesel kozarec, podal na pladnju v debele rezine grobo narezano klobaso in kose mrzle jagnjetine, iz katere je neokusno štrlela kost. Na pladnju je bil tudi kos kruha. Vse to je bilo videti žalostno, revno in neu-
rejeno. Postavil je sveče v steklene svečnike, a niso jih vžgali, da ne bi privabili komarjev.
— Feodozija Nikolajevna, — je zaklical Ivan Pavlovič skozi vrata, — če ste pripravljeni, izvolite, čaj je na mizi.
— Fanica! — jezno zakriči deklica. — Brž pridem.
In prišla je v istem oblačilu v njegovo delovno sobo.
— Ali smem obesiti? — je zaprosila, kažoč na orožje in na prosti žebelj na steni nasproti vratom.
— Izvolite, — reče on hladno.
S spretno kretnjo je snela puško in kučmo ter ju obesila na žebelj. Zdaj pri luči, so se njene goste temne lasi, pričesa-ne navzgor, zlato prelivale na pregibih kakor temni cekini. Motile so jo. Stresla je z glavo in težki lasje so ji padli na ledja, se razsuli in ji pokrili z oblakom vonjave ves hrbet.
— Čaj je na verandi, — je rekel Ivan Pavlovič, medtem ko je odpiral vrata.
Fanica je šla na verando.
. — Moj Bog, kakšen čar! — je vzkliknila. — In kakšen zrak! Kakšna lahkost! Celo v ušesih zvoni. Kako visoko smo tu?
— Dve vrsti in pol.
— Veste kaj... To je tak razgled, da bi ga mogli kazati za denar.
Z nekaj strmimi pobočji in previsnimi stenami, ki so se od spodaj nalahno zlivale z griče-vitimi izrastki, so Atalauske gore padale v dolino Tekesa. Ta dolina je bila zdaj polna trde teme in zdela se je brez dna. Nekje daleč, daleč na vzhodu so s popolnoma črnimi zobmi presekale dolino gore. Izza njih pa se je dvignil mesec z velikansko rdečo ploščo, zardel kakor od sramu; toda svetlobe še ni dajal.
Kakor se je mesec dvigal, tako je njegov zgornji rob obledeval, postajal srebrikast in se manjšal. In kakor krogla, previdno vržena v višino, se je polagoma in veličastno dvigal nad daljne gore in zaplaval po nebu, čigar gosta modrina je pobledela, ko se ga je mesec dotaknil. Zibajoča se megla v dolini se je zasrebrila in se začela kakor dragocen brokat prelivati v barvah jarkega opala.
Nekje daleč se je kakor rdeča točka zasvetil ogenj pastirjev. Domišljija začne snovati čarobne slike vzhodnih pravljic. Zdelo se je, da v te doline, zalite s srebrom, rastejo čudo-lepa mesta, pisane preproge, zlato in žlahtno kamenje s človeških nakitov.
Na desni so se mrko dvigali, raztezajoč se ob robu doline, veličastni rdeči izrastki Terskega Alataua, ki so po severnih obronkih obraščeni z visokimi jelami in kosmatimi smrekami. Na njihovih vrhih so se kot izglajeno srebro svetili ledeniki, daleč za njimi pa je sijal, viseč v zraku, velikanski biser Kohinoor (Kohinoor /izgovori: Kojnur/ je največji in najdražji diamant na svetu. Z njim primerja pisatelj snežni
vrh gore Han-ten-gri, ali Mount Everest)-, grmade oblakov so delile vrh od podnožja, iz njih pa je dvigal kakor glavo sladkorja svoj pravilni, strmi stožec Han-ten-gri, ves pokrit s snegom. Očaral je oči za nekaj trenutkov s skrivnostnim bleskom svojega vrha, potem pa je, zamotavši se v oblake, zginil.
Čudno je bilo v prozorni tišini noči z negibnim zrakom priznati, da tam besni divja burja in da se viharji snega premetavajo po ledenikih' Zdelo se je, da čutiš, ko sediš na tej višini, drveči beg zemli6 in njeno neprestano obračanje. Bilo je, kakor da ti silni vrh razsekava neizmerna pf°' stranstva svetov in drvi z zemljo v neznano daljo...
(nadaljevanje prihodnji torek)
Ameriška Domovina je Vaš lisi!
MALI OGLASI
Gospodinjo iščemo Willoughby Hills. 3 do 5 dni na teden. $ 5 na uro. Kuhani6, čiščenje, pranje. Kličite čez dan 289-7700, zvečer 944-787j (57-63)
Housekeeper Needed Willoughby Hills. 3 to 5 day5 a week. $5 an hour. Cook ing, cleaning & laundry. DaV time call 289-7700 or eve.
78 75.	(57-63)
Naprodaj Triangle Cleans"
1136 E. 71 Street
Cleveland, Ohio 361-5518
(57-611
Live-in wanted for invalid lady. Honest, kin^' patient and loving a rrtns Salary negotiable. Serb0 Croatian speaking lady Pr® ferred. Send information.^0 references to: 6370 ^°r Road, Suite 1 10, Parma OH 441 30.	(57-6°
STOREFRONT FOR St. Vitus/6124 Glass, als° room apt. for rent.
Call 481-081? after 6 p
________________________	j
AT I KN MON - (JOVKKNM^ M l/l l) VKHICI.KS from $ ^ Fords, Mercedes, Corvet Chevys. Surplus Buyers ^ l-(>«2-X.r8-«XX5 Kxl. A1772.
ATIKMION - (JOVKRN^jn HOMKS from $1 (U-repairl quent tax property. Repossess1 Call t)02-X.tX-XXX5. Kxl. (tHI772'
rnv/
AUKNTION - HIKING! merit jobs your area. Many 1 tj1 diate openings without or test. $17,840 - $69,485 602-83X-XX85. Kxl. K1772.
/
Hiše barvamo zunaj in ^|l traj. Tapeciramo. (W® ^ paper). Popravljamo ih mo nove kuhinje in kop3 j|i ter tudi druga zidarsk mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTA' Pokličite 423-4444