ro o • DELO e 1 glasilo KPI za slovensko narodno manjšino ii —_____________________________ ir , o Leto XXX.-Štev. 4 T R S T - 24. februarja 1978 200 lir n-------------------------------- n u o Krščanska demokracija zavlačuje rešitev vladne krize Zavlačevanje vladne krize škoduje državi in tudi parlamentarni dejavnosti. KPI zahteva čimprejšnjno rešitev vladne krize l Vodstvo KPI zahteva ponovno srečanje tajnikov strank ustavnega loka se lože, da je vladna kriza še daleč n. JeSItVe' . skoraj nemogoče je _ ^ vdevati, kakšna bo rešitev. Položaj ^e^a'ie bolj zamotan. Krščanska z ri° raci*a se oikakor ne more prijazniti 3a kolikoSrtVI'to,;L0bstaja'0'zavla^Ìe iasen i ohpr,^ vtol|ko spreiemljiv odgovor m rekli bi ScP^Pr!j Zaostruje sv°je stališče, Okvirni °' da Prehaja k izsiljevanju, drugim Pr°9ram' ki ga je predlagala z , ' bankam ustavnega loka, ni t. H°',0 |d nikogar. Ostro ga je krizirala rua' sindikalna konfederacija CGIL - CISL-UIL. Nekako takole menijo demo-}' . r'stijanski vrhovi: Z "novo formulo", ki Je Jo predlagamo, naj bi se izognili obli-;n °'/anju vladne večine, kakršno zahtevajo 'l strar|ke ustavnega loka; dovolj bi 3 (h 0’ da bl stranke glasovale za manjšinsko 33 n emo*ve<^ati bi se torej mogli novim S1 nr/ep°m za zaščito javnega reda, n Dnine.bati bi morali govor o sindikatu le, icije, odpovedati zahtevam po in-Pe 7allstir ' j sk e m preusmerjanju in ia- zaposlovanju itd. demnl!Sern- naravno j®, da so pretenzije kar n ns^iar|skega vrha nesprejemljive. Postaja čedalje bolj jasno. D ^ornun'sdčni poslanci, ki so se sestali red nekaj dnevi v parlamentu, so po-ovno poudarili zahtevo po čimprejšnji es'tvi vladne krize, hkrati pa so pri-^ornnili, da vsakršno zavlačevanje rešitve o° negativno vpliva na razmere v državi, čet 0dstvo K*3* ie P° sei'> ki je bila v ka/*6*’ .0bjavilo posebno sporočilo, v ,e,ramJ6 med drugim rečeno: razv ,r^anska demokracija mora oziati krizo in to čimprej. Nujno je usta0Vn° srečanje sekretarjev strank teh T693 *°'1 ! wSpUid°k0nč5'° Premaga fašizem, da se za nikpir reprecij° teroristična dejanja. To ooMr* '6 pomenL da bi se posamezne id ■ ICne stranke odpovedale lastnim eiam in ciljem, ki so značilni za slenerno politično silo. Komunisti, na Primer, se zavoljo skupnega nastopa ne oomo odpovedali svojemu dokončnemu Cl|ju, se pravi uresničenju socialistične „ družbe. šo | YpRAŠANJE — Kaj pa v deželi Fur-- lamji _ jU|jjs|r| krajini, kjer je mnogo J dru9|h odprtih vprašanj? 0[tl _ ifo sk DgOVOR — Že prejšnje leto smo lav sk|ePa)|. z drugimi političnimi strankami n sPorazum in se dogovorili za nov ^ tivnin Uprav|jarija v deželi. Nekaj pozi-■ |. 9a smo s skupnimi napori tudi do- I on '' 56 prav' zakon za obnovo od potresa I ”pustošenih področij ter 3050 milijard lir ™ k lsti namen. Vendar deželna vlada, v a eri so krščanski demokrati, social-J^okrati in republikanci, ni držala beni nK+e* 'n skupno izdelan načrt je nekje 1 5 7at'Cal' ie za našo deželo zelo kvarno. ir\ j..0 Pravimo, da je treba tudi v Furla-3 lit ' krajini pospešiti skupno po- ri ; stik"0 akc9° in nastop ter medsebojne U Dreri rned strankami ustavnega loka, vez VSem Pa *e trel3a vzpostaviti tesnejše o s da ' S tovar^' socialisti. Obenem pravimo, uor tret>a na^' novo 'zh°d'šče pri lar' vi Hav )an*u dežele, premostiti sedanjo r w na ^or^TIU,0' ki se ni izkazala dovolj 1.00 potni znala biti kos dogodkom. 'r ' vznl6*110' nuino je, da se tudi pri nas solin5 aVI .deze'ni odbor demokratične klf kliCanrncStl' V katerem nai bi bile posila i 6 k od9ovornosti pri upravljanju vse evice, brez diskriminacije v pogledu komunistov. Le tako bomo premagali težek položaj. Seveda, vse to pa ne gre brez trajnega, nenehnega doprinosa in sodelovanja najširših množic, ki s svojim nastopom morajo spodbujati v to smer in izsiliti novo vladno izhodišče, novo politično usmeritev, nove pogoje življenja in dela v Furlaniji — Julijski krajini; stopiti je treba naprej na poti demokratičnega napredovanja in na področju javnega reda, na poti obnove področja, ki ga je potres opustošil, na poti gospodarskega preokreta ter na poti zaščite pravic Slovencev in jamstva za razvoj slovenske manjšine v Italiji. VPRAŠANJE - Praviš, da je potrebna ureditev položaja tudi v zvezi z narodnimi pravicami Slovencev. Nekateri menijo, da bi bilo dovolj uresničiti osimski sporazum in bi imeli Slovenci dovolj jamstev. Kaj praviš k temu? ODGOVOR - Ne, nikako ni dovolj uresničiti osimski sporazum zato, da se uredijo vsa odprta vprašanja naše narodnostne manjšine. Osimski sporazum je sicer zelo važen dokument, ki odpira nove možnosti rešitve celotnega vprašanja Slovencev v Italiji in ki delno predvideva tudi ureditev nekaterih odprtih vprašanj, vendar je v sedanjem položaju potreben vsedržavni zakon, ki naj urejuje vsa glavna in pereča vprašanja Slovencev v Italiji. Učinki osimskega sporazuma se utegnejo raztegniti tudi na Slovence, ki prebivajo na področjih Furlanije — Julijske krajine, ki so izven bivše cone A. Vendar je potreben nedvoumni zakon splošnega obsega, ki naj uokvirja celotno slovensko tematiko, tako da ne bo nihče mogel tolmačiti zadeve, češ: se urejujejo problemi le Slovencev bivše cone A. VPRAŠANJE — Komunisti, ki smo prvi predložili zakonski osnutek za celovito zaščito Slovencev v Italiji in to že leta 1970 — predložila sta ga tovariša: Albin Škerk v poslanski zbornici in Paolo Sema v senatu — smo pred dnevi predložili javnosti nov zakonski osnutek. Zakaj ni bil ponovno predložen kar prejšnji osnutek? ODGOVOR — To ni bilo mogoče iz več razlogov. Od leta 1970 se je marsikaj dogodilo. Dobili smo še nov zakon za slovensko šolo (znani zakon Škerk — Belci); stopili so v veljavo delegirani dekreti za šolo, ki so ustvarili nove pogoje tudi za slovensko šolo; parlament je odobril nove odloke za prenos številnih pristojnosti države na dežele in krajevne ustanove in je odslej nujno voditi računa z novimi razmerami, ki se ustvarjajo s temi odloki v državi in ki bodo imeli svoj učinek tudi v pogledu slovenske manjšine, ko bodo stopili v veljavo tudi v deželah s posebnim statutom kot je naša. Vse to je bilo treba upoštevati, kakor je bilo treba upoštevati tudi nove razmere in dogodke in še zlasti zanimive predloge, ki so se Slovenska prosvetna zveza v Trstu je priredila osrednjo Prešernovo proslavo v Kulturnem domu v nedeljo 12. t. m.. 0 pomenu slovenskega kulturnega praznika je govoril Miroslav Košuta, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada. Pesniki Tone Pavček, Tone Kuntner in Janez Menart so brali svoja dela. Ostali spored so izvajali moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, pianistka Verenka Terčelj in mladinska dramska skupina SPD Tabor z Opčin pojavili tako v naših vrstah, kakor je bilo treba upoštevati tudi nove razmere in dogodke in še zlasti zanimive predloge, ki so se pojavili tako v naših vrstah kakor v splošni razpravi, ki se je vsa zadnja leta nenehno vila pri nas v zvezi s slovensko tematiko. Ne gre na primer pozabiti na važno razpravo, ki se je vodila na konferenci o manjšinah, za katero je dala pobudo tržaška pokrajina pred nekaj leti v našem mestu. VPRAŠANJE — Kakšne so glavne značilnosti novega zakonskega osnutka, ki ga predlagamo komunisti? Kaj je novega v njem? ODGOVOR — Zakonski osnutek upošteva vsa odprta vprašanja, jih naglaša in jim tudi išče izhodišče. Predvsem in še posebno išče izhodišče za ona vprašanja, ki so najbolj pereča in za katera je treba nujno najti rešitev. Sklicuje se na ustavo in predlaga zagotovila za polno uživanje pravic, za družbeni, gospodarski in kulturni razvoj Slovencev v Italiji, za svobodno izražanje v materinem jeziku in za ohranitev narodnostne identitete. Nadalje zakonski osnutek upošteva Slovence v Italiji kot celoto, kot eno samo skupnost, odstranjuje delitev Slovencev na tri kategorije. Kar se novosti v našem osnutku tiče, naj povem, da jih je več: 1. Predvidevamo na primer, da se z odlokom predsednika republike, toda po ustreznem mnenju deželnega sveta Furlanije — Juliske krajine^oloči seznam občin, v katerih naj se izvaja dvojezičnost. 2. Predvidevamo posebne pristojnosti dežele za posege v korist družbeno-go-spodarskega in kulturnega razvoja Slovencev. Za družbeno-gospodarski razvoj slovenske narodnostne skupnosti predlagamo posebne večletne načrte, ki naj jih sestavi dežela v soglasju z gorskimi skupnostmi ob upoštevanju deželnega načrtovanja ter v okviru vsedržavnega načrtovanja. Za uresničenje teh ciljev predvidevamo tudi finančno kritje. 3. Poleg tega predlagamo, naj se pri deželnem odboru (deželni vladi, pripis uredn.) ustanovi posvetovalna komisija, ki naj bi jo sestavljali Slovenci, da bi mogla slovenska narodnostna skupnost v Italiji preko nje neposredno sodelovati pri oblikovanju in izdelavi omenjenih načrtov, a tudi pri drugih izbirah, ki zadevajo Slovence v Italiji. To komisijo naj bi imenoval deželni svet na osnovi imenovanj s strani občin, kjer prebivajo in se zgodovinsko izražajo Slovenci. VPRAŠANJE - Ali bi še kaj povedala v zvezi s tem kar predvideva zakonski osnutek KPI glede slovenskega jezika? ODGOVOR — Da bi mogli slovenski jezik uporabljati pripadniki slovenske narodnostne skupnosti- v vseh treh pokrajinah tako v ustnih kot pismenih odnosih v uradih javnih uprav, na sodnijah, v izvoljenih svetih in njihovih komisijah ter v drugih predstavniških organih. Predlagamo tudi, naj se v občinah, ki bodo vključene v predvideni seznam, ki sem ga že omenila, uporabljajo slovenska imena, da se sporočila in javni razglasi objavljajo tudi v slovenščini ipd. GLASBENA MATICA - TRST s sodelovanjem STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Gostovanje Opere Slovenskega narodnega gledališča iz ljubljane BEDftlCH SMETANA PRODANA NEVESTA Opera v treh dejanjih Dirigent RADO SIMONITI, solisti, balet, orkester in zbor Ljubljanske opere Kulturni dom v Trstu: V sotobo 4.3.1978 ob 20.30 — predstava v abonmaju GM V nedeljo 5.3.1978 ob 16 — vstopnice s popustom za abonente GM iz Gorice in SSG Prodaja vstopnic od četrtka 2.3. do sobote 4.3. pri blagajni Kulturnega doma od 11. do 13. in eno uro pred pričetkom predstav. Abonente GM prosimo, da javijo v tajništvo (tel. 418-605), če se ne morejo udeležiti sobotne predstave. Da se pa zajamči vse to, predvidevamo, naj se pristojni uradi ustrezno opremijo s tehničnimi sredstvi in naj dobe tudi osebje, ki popolnoma obvlada slovenski jezik. Menim, da velja poudariti tudi, da se v našem zakonskem predlogu smatra poznavanje slovenskega jezika kot naslov, ki se ocenjuje s točkovanjem na natečajih in pri sestavljanju prednostnih lestvic (za mesta v javni upravi) in še to, da se za državne uslužbence, ki občujejo v slovenščini, predvidevajo posebni skladi. VPRAŠANJE - Kaj pa v zvezi s šolstvom? ODGOVOR - V zvezi s šolstvom? Zelo polagamo na avtonomijo slovenske šole. Da zajamčimo upravno avtonomijo predlagamo ustanovitev posebnih oddelkov in sekcij pri šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici in to že takoj, v Vidmu pa ko bi se ustanovile slovenske šole v tamkajšnji pokrajini. Te sekcije naj bi bile pristojne za slovenske šole vseh vrst in stopenj, vodil pa naj bi jih viceproveditor. Da zajamčimo programsko avtonomijo slovenske šole predlagamo ustanovitev deželnega sveta slovenske šole, ki naj bi ga izvolile šolske komponente vseh slovenskih šol Furlanije - Julijske krajine in sestavljale slovenske komponente raznih predstavništev in ustanov. Ta svet naj bi nadomeščal pristojnosti komponent slovenske šole v šolskih okrajih, kar trenutno predvidevajo delegirani dekreti a obenem naj bi se izrekal o vseh problemih slovenskega šolstva, učnega in drugega šolskega osebja, pa tudi o imenovanju komisij za državne izpite na slovenskih šolah. Kar se tiče koordiniranja storitev krajevnih uprav, ki so seveda in neizbežno skupne italijanskim in slovenskim šolam pa predlagamo, naj deželni svet slovenske šole od časa do časa imenuje svoja odposlanstva, ki naj bi se udeleževala sej okrajnih šolskih svetov, ki so pristojni za določeno področje. Tudi predsednik deželnega sveta slovenske šole naj sodeluje, po našem predlogu, na sejah predsednikov okrajnih šolskih svetov pri proučevanju problemov skupnega interesa. VPRAŠANJA — In za kulturna ir druga društva ter za slovenske ustanove primarnega pomena? Kaj se v glavnenn predlaga? ODGOVOR — Predlagamo popolno avtonomijo ter prispevke iz državnih skladov. Za ustanove, ki so primarnega pomena, kot so npr. Stalno slovensko gledališče v Trstu, Glasbena matica, dijaški domovi. Raziskovalni inštitut in Narodna in študijska knjižnica, predlagamo naj jih država razglasi kot ustanove javne koristi ter da se jirf zajamčijo ustrezni prostori in sredstva za svojo dejavnost. VPRAŠANJE - Kdaj bo v parlamentu predložen nov zakonski osnutek? ODGOVOR — Takoj zatem, ko s< bodo končala posvetovanja, bomo dodal' morebitne popravke odnosno dopolnila v besedilo zakonskega osnutka, nakar g1 bomo izročili parlamentarnim uradon1 KPI v senatu in v poslanski zbornici, da g1 dokončno proučita. Nato ga bon1 predložila v senatu, tovariš Cuffaro pa g1 bo predložil v poslanski zbornici. VPRAŠANJE — Kakšna posvetovanj8 spodbujamo? ODGOVOR — Kdor koli lahko nasloU' svoje predloge in mnenje na naš pa1" lamentami urad v Trstu. Zlasti nas zanim8 mnenje predstavnikov slovenskih o8 ganizacij in združenj vseh treh pokrajin Radi bi se srečali tudi s predstavnik1 drugih strank ustavnega loka, s tistimi, k niso predložile svojega zakonske8)* osnutka v parlamentu. Naša želja f namreč, da bi se tudi druge politične silf DELO - Stran 5 končno izrekle v tej zvezi in podprle naš boj, za pravice slovenske manjšine v Italiji. VPRAŠANJE - Kdaj bo, po tvojem mnenju, prišel zakon v razpravo v parlamentu? ODGOVOR - Težko je v sedanjem trenutku predvidevati kdaj bo zakon prišel v razpravo v parlamentu. Predsednik Andreotti je obljubljeno komisijo za izdelavo vladnega osnutka imenoval Sele ob koncu leta 1977 ter ji poveril nalogo, naj svoje delo opravi v roku enega leta. Veliko je bilo zamud in veliko jih, verjetno, še bo. Dobro bi bilo zato, da se vsa naša skupnost v sodelovanju z vsem demokratičnim, antifašističnim ljudstvom Prizadeva, da se bodo predvideni roki skrajšali, da bo zakon čimprej prišel v tazpravo v parlament. Seveda z naše strani, lahko ponovim, bomo za to napeli vse sile in vložili vse napore. Pripominjam Pa da bo, kot vedno, potreben skupen, enoten nastop ker le taka oblika boja je fajbolj učinkovita. Vprašanja: MIRKO KAPELJ Tudi v Borštu je bila tradicionalna Prešernova proslava v priredbi vaškega prosvetnega društva Slovenec. Spored so izvajali domači pevski zbor, godba na pihala, recitatorji in dramska skupina, ki je ponovila veseloigro v domačem narečju "Tuežba" Protimanjšinska politika avstrijske vlade Peticija koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov jve Ì . belimo preko vas obvestiti evropske tnzave, udeleženke beograjske kon-ino 'erence, še posebej pa podpisnice nih avstrijske državne pogodbe, da slovenska ega narodna skupnost na Koroškem po več ;ko ^ot dvajsetih letih od podpisa državne jca Pogodbe še vedno ne uživa pravic, ki so IP 2ajamčene v tem mednarodnem do- ca, ^mentu za zaščito njenega obstoja in kot P°sPeševanje njenega razvoja. Zakon o jirn "ar°dnostnih skupinah, ki ga je 7. julija za ^976 sprejela avstrijska vlada, ne samo da oe pomeni izpolnitve ustreznih določil državne pogodbe, pač pa bistveno zožuje nti) ln Pogojuje te pravice ... Slovenska narodnostna skupnost je še vedno žrtev sov'nističnih izpadov in pritiskov zlasti , s« ^ernškonacionalističnega koroškega dali ^matdinsta, katerega dejavnost meri na Ia ?' c*a odvzame slovenskemu prebivalstvu ga njegov značaj in pravice, lom v. Stanje v naši deželi, kjer že 1300 let a ga z|vimo kot avtohton narod, je takšno, da 30m sm° izpostavljeni stalnim, deloma celo a ga UZakonjenim kršitvam človeških pravic in tenieljnih svoboščin ... anj* sloM' pat' lim8 o<- ajim mik1 ni, k' ikeg* ia if e sil< Zaradi vsega tega želimo seznaniti vi-s°ke predstavnike držav udeleženk e°grajske konference s položajem sio-^nske manjšine v Avstriji s prošnjo, da vestijo o tem svoje vlade, z namenom a ustrezno ukrepajo in se v okviru letnih prizadevanj zavzamejo za dosledno v;,!anje sklepne listine konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, za Pravično rešitev tega vprašanja, ki je rati vprašanje demokratičnih svoboščin Udobne Avstrije in Evrope." o je bistvo vsebine posebne poslanice, 1 50 jo predstavniki obeh osrednjih or- ganizacij koroških Slovencev, Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij izročili predstavniku izvršnega sekretariata beograjske konference. Velja kot pomembno dejstvo pripomniti, da je skupaj s koroškimi predstavniki tudi zastopnik gradiščanskih Hrvatov izročil tudi spomenico svoje narodne skupnosti z isto vsebino. Ne glede na to, ali utegne beograjski zbor predstavnikov evropskih držav razpravljati ali karkoli stvarnega ukrepati v zvezi s peticijo koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, pa je prihod predstavnikov obeh manjšin na beograjsko konferenco in njihov dokumentirani oris njunega stanja velikega političnega pomena za nadaljnji boj koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov za njihove pravice, se pravi za izpolnitev sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Dejstvo je, da je njihova pritožba postala s tem uradni dokument beograjske konference, na katerega se bodo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati v, prihodnje sklicevali v svojem nadaljnjem boju za pravice, ki jim gredo. Še neko drugo dejstvo bi kazalo podčrtati v tej zvezi. Nastop koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov na beograjski konferenci z njihovo pismeno vlogo služi kot dokaz, da je nastopil čas v mednarodnem razvoju, ko tudi manjšinsko vprašanje postaja eno izmed pomembnih vprašanj, ki še kako zadeva varnost in sodelovanje v Evropi. To tem bolj, ker koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati niso edina manjšina v Evropi. Njihov pojav pred evropsko javnostjo v obliki pisma beograjski konferenci je primer, kako ta Evropa ne more,če hoče iti po novi proti enakopravnega sodelovanja in če hoče utrjevati varnost evropskih narodov, molče mimo nerešenega vprašanja manjšin, ki se bojujejo na razne načine in z različno intenzivnostjo ne le za svoje človeške, marveč tudi za narodne pravice, za pravico do obstoja in razvoja, se pravi, za načelo, ki je danes v svetu že dobilo vidno mesto v mednarodnih odnosih. Ko koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati s svojim pismom beograjski konferenci opozarjajo evropske države, da Avstrija ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti, s tem prispevajo viden delež k tistim prizadevanjem v sodobnem svetu in mednarodnem življenju, ki teže k spoštovanju mednarodnih dokumentov, ki skušajo mednarodne obveznosti vgraditi v temelje mednarodnega sodelovanja in mednarodnih odnosov sploh. Končno, sklepna misel v pismu koroških Slovencev potrjuje izredno pomembno resnico, ki se kaže v sodobni mednarodni stvarnosti, da je namreč odnos do drugih narodov, najsi bodo še tako majhni, kar pomeni tudi odnos do določene narodne manjšine, dokaz stopnje demokratičnosti neke dežele in nekega družbenega sistema. Prav zato pomeni boj za pravice narodnih manjšin hkrati boj za demokratizacijo v določeni državi in s tem hkrati tudi v mednarodnih odnosih nasploh. Prav pod tem zornim kotom kaže gledati korak koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov kot njihov sicer drobcen, pa vendarle dragocen prispevek k prizadevanjem za demokratizacijo mednarodnih odnosov. Zahod in vprašanje komunizma Protislovja in omejenost v ameriškem obravnavanju italijanskega primera in novih problemov v Evropi Velja še dodati, da je bila pobuda in odločitev predstavnikov koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov koristna zanje še z druge plati. Ta njihov korak je namreč hkrati pomenil opozorilo širši evropski javnosti, ne le delegatom na beograjski konferenci, na nevzdržno stanje manjšin v Avstriji. Tako širše seznanjanje evropske javnosti je namreč pomenilo nastop predstavnikov koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov na tiskovni konferenci s tujimi novinarji, ki delujejo kot dopisniki raznih evropskih in drugih časnikov, radia in televizije v Jugoslaviji. DRAGO KOŠMRLJ ("Komunist", 20.2.1978) LATINSKA AMERIKA 126 novinarjev v ječah ali koncentracijskih taboriščih Izvršni odbor latinskoameriške zveze novinarjev je zbral podatke, iz katerih je razvidno, da je v ječah ali koncentracijskih taboriščih v raznih državah srednje in južne Amerike 126 novinarjev in da je lani 10 novinarjev izgubilo življenje. Samo v Argentini je v zadnjih dveh mesecih preteklega leta izginilo 7 novinarjev, odkar pa je na oblasti v tej državi vojaška hunta je izginilo kar 70 novinarjev. Med zaprtimi, "izginulimi" ali ugrabljenimi v Argentini, o katerih se uradno ne ve kje so, ali so živi in v čigavih rokah so, je več znanih novinarjev. Pred nekaj tedni so sredi čilskega glavnega mesta ubili novinarja Augusta Carmona, ki ga je huntina policija več časa iskala zaradi "prevratniške dejavnosti". Dva druga novinarja so zaprli, ker sta v svojih člankih dvomila o uspehu ekonomske politike fašistične hunte. Neznana je usoda tudi generalnega sekretarja čilskega sindikata grafikov in desetine drugih novinarjev. V Uruguaju je režimska policija že pred več kot enim letom zaprla direktorja uruguajskega združnja novinarjev, ki pa ni nikoli prišel pred sodišče. V zaporih je tudi 33 znanih uruguajskih novinarjev. V Boliviji so obsodili na dolga leta zapora novinarje, ki so, preden je prišel na oblast vojaški režim, delali pri glasilih sindikatov rudarjev in kmetijskih delavcev. Iz podatkov, ki jih je zbrala latinskoameriška zveza novinarjev izhaja, da na Haitiju sploh ni zaprtih novinarjev in to iz enostavnega razloga, ker so vsi "prevratni elementi" izginili ali pa so morali zbežati iz dežele. VABIMO CENJENE NAROČNIKE, KI ŠE NISO PORAVNALI NAROČNINE, NAJ TO STORE ČIMPREJ Sredstva javnega obveščanja v ZDA so ob nastanku vladne krize v Italiji dajala mnogo prostora italijanski stvarnosti in se pri tem tudi odkrito vmešavala v italijanske notranje zadeve. Tako pač kot vlada ZDA. Vzporedno s tem so ameriški časopisi, radio in televizija posegala tudi na področja drugih zahodnoevropskih držav. Repertoar "analiz" je zelo podoben tistim, ki so jih sestavljali v letih hladne vojne. Tako so po ameriških ugotovitvah rdeči "nevarnost in vzrok nestabilnosti v Italiji", "evrokomunizem in terorizem pa da sta dve nitki iz iste mreže, katere možgani so seveda v Moskvi". Vmešavanje je več kot očitno in nobena diplomatska akrobacija ne more omiliti njegovega pomena in teže. Povejmo brez ovinkov: ameriška nota z dne 12. januarja tl. je potrdilo doktrine o omejeni suverenosti, je predrzno omejevanje avtonomije in neodvisnosti držav in narodov, je, skratka, značilna poteza hladne vojne. In tu prihajamo do vprašanja: zakaj na osnovi takšnih nazorov o sodobnem svetu toliko tveganja? To so vprašanja, na katera bi bilo po našen mnenju najti odgovor ne samo in ne toliko zaradi želje po miselni politični razjasnitvi, temveč tudi in predvsem zaradi soočanja s pomanjkanjem realizma v obravnavanju sedanjega mednarodnega položaja. Vzrok Carterjeve taktike in naglice njegove poteze je lahko odkriti. Kriza francoske levice, nenehne težave med socialisti in komunisti na Portugalskem in splošnejši procesi v evropski levici so ga pripeljali do misli, da bi bilo dobro "izolirati in ostro obsoditi italijanski primer". Vrh tega je abstraktno razpravljanje o "komunističnem vprašanju" v revijah in na univerzah eno, drugo pa je soočanje s konkretnimi procesi, ki spreminjajo sliko notranje (in ne mednarodne) politike v neki državi. Prvi refleks je tisti prastari refleks strahu in prepovedi, ki so ga podedovali od hladne vojne: refleks politično-vojaškega bloka, ki zaupa varnost in izvajanje oblasti edino neokrnjeni strnjenosti imperija. Tukaj pa je že tretji vzrok. V intelektualnem zanimanju, vsaj kolikor zadeva radovednost (in veliko manj razumevanje pojava, ki je v Ameriki veljalo "komunističnemu vprašanju"), je Carterjev bra/n trust dobil inspiracijo, ki je značilna za "glave": iz evrokomunizma je treba v povezavi s človekovimi pravicami narediti ključ za neravnovesje na evropskem Vzhodu. V spopadu z resničnostjo (in ne samo z resničnostjo Vzhoda) je razočarana Carterjeva administracija — pa tudi mnogi njeni zavezniki — začutila, da morajo stisniti prijem. Ključno vprašanje, ki najbolj bode v oči med vrsticami note z dne 12. januarja in ki najbolj skrbi prav zaradi teže, ki jo imajo ZDA v svetu, je naslednje: s kakšnimi očmi, na temeljih kakšne analize, kakšne kulture skupina ameriških voditeljev — ki se je po Watergatu in po Kissingerjevem odhodu predstavila kot prenoviteljica — gleda svet v osemdesetih letih? Ne bomo ponavljali tistega, o čemer se je govorilo ob drugih priložnostih, o gibanju, ki zajema ves svet in o spreminjanju procesov in teženj, ki nastajajo v narodih in mednarodnem ravnovesju. Gre za velik "nered" (uporabljamo banalen in nekoliko poenostavljen izraz), ki nastane vsakokrat, ko kakšna ureditev sveta — na primer v zadnjem tridesetletju — doživi krizo svojih glavnih smernic in si prizadeva, da bi našla nov red, ki bi ustrezal nastajajočim problemom in resničnosti. Nikoli, tudi v najhujših letih hladne vojne, nismo mislili, da bo svet ostal negiben in okamnel; to je veljalo, pa še to v enem samem primeru in le deloma, za Evropo. Četudi je res, da se je mednarodna ureditev ravnala po nekakšni bipolarnosti velikih sil, ne samo zaradi njune moči in pomena — ki še vedno nista oslabela in ju ne smemo zanemariti — temveč tudi zaradi "modelov" življenja in družbe, ki ju vsaka od njiju izražata v najširšem pomenu besede. Če pogledamo mednarodne dogodke v zadnjem desetletju, na to, kar se je zgodilo v minulih petih letih, od leta 1973 dalje, ali pa če se le površno ozremo na kroniko minulega leta, nam ne bo težko ugotoviti, kako zelo in kako korenito se je spremenil scenarij mednarodnega prizorišča. Inventar bi bil lahko zelo dolg: ugodni vpliv popuščanja napetosti, zapleteni in protislovni procesi spreminjanja imperialističnih odnosov z zaostalimi deželami in deželami v razvoju in medimperialističnih odnosov, daljno-sežnost krize kapitalizma, odprti nerešeni problemi dosedanjih socialističnih revolucij, neodložljivost vprašanj v zvezi z nerazvitostjo velikega delo človeštva v velikem delu sveta in tako dalje. Vse to so problemi, ki so med seboj različni, pa vendar povezani, ker dokazujejo obširnost in novost nastajajočih sprememb, ki bi se — kar zadeva obe velesili — utegnile sprevreči v splošno krizo ne samo njihove moči in njihovih intervencijskih možnosti, temveč tudi njihove hegemonije, njihovi zmožnosti za združevanje in zedinjevanje mnogoličnosti in razčlenjenosti, ki izvirajo iz resničnosti mednarodnega življenja. S tem pa grozi vedno večja, vedno bolj občutna nevarnost prav tistemu naravnemu vplivu, ki ga imata obe velesili: da bo ta nered, ki smo 9a omenjali se mu ne bosta poskušali upirati in ga zaustaviti, postal kroničen in bo povzročil svetovno krizo s popolnoma negativnimi značilnostmi. V tem splošnejšem okviru je treba po našem mnenju obravnavati "vprašanje komunizma" v zahodni Evropi. To, kar prizadene v ameriški noti z dne 12. januarja, vsekakor ni sovražnost komunizma. Samo politični diletanti lahko Pišejo naslove — kot sta pisala "Il Manifesto" in "Lotta continua". "In kaj sedaj, Berlinguer? " (toda kaj niso še do nedavnega pisali, da je Carterjeva "naklonjenost" eden od največjih dokazov našega Popuščanja? ) — kot da so družbeni in Politični procesi v Evropi odvisni od dobrohtnosti nekaterih oblasti in prefinjene diplomatske igre, ne pa od Globokih teženj po prenovitvi in spremembah, ki črpajo svojo moč iz resničnosti. Kar najbolj prizadene v tej m^i. je politična in kulturna omejenost, s katero obravnava sodobnost. Pa se ^ognimo dvoumnosti. Zaradi prenehanja ladne vojne in pozitivnega učinka pro-cesa popuščanja napetosti se ja vsa evropska levica z velikim realizmom oocila s problemi vojaških zavezništev na Zahodu.* Ključno vprašanje postane torej — ii ° Je popolnoma očitno v besedilu note ii komentarjih, ki so jo spremljali -v sedanjih političnih ravnovesi šp ^kater! men'jo, da mora biti "meja’ voiaška° ' eolo®ka (politična strategija -»laska strategija) in da je zato vsak; ?rl !mba V Politični sliki ne viari' n !lva- Spat je torej začelo pre I t „0vaf' rnnenje, ki vsako resnično po "učno spremembo obravnava kot premil ravnovesja svetovnih sil v korist Moskve ^di se nam, da vračanje — ki je mec drugim polno političnih posledic — J Kissingerjevi logiki — še bolj pa v logik hladne vojne — ne bi moglo biti bol °^'tno. Trditev, ki jo je mogoče slutiti ’ ameriški noti (v večini komentarjev ’ 'talijanskem tisku, tudi kadar odklanjaj« vmešavanje ZDA) je, da je vzrok ne * abilnosti treba iskati v naraščajoči tež °munističnih partiji in levice sploh e tem ko domneva o političnih spre r e.mhah zanika avtonomijo tičCen*en°St in cel° °bjektivnost poli nega in družbenega boja v Evropi, vsi I ®ne Posledice potrjujejo nevarne i ° 9lede narave, dinamike in možniJ Posledic evropske krize. Resnica je, da je ta sistem, v katerem ji ve a Evropa v zadnjih tridesetih letih . stabiliziran in povzroča destabilizacijo da njegov ustroj in njegovi mehanizm v 0,3navljajo. Več kot dvajset let je žive nara«č^ari neomejene blaginje jn scajočega in nepretrganega bogastvi razr^ skrival v senci gospodarskegi last Veta nedmnja protislovja svojegi "T razvoja hkrati pa tudi zunanji zdrii-r0'/*a' kohkor gre za njegove snnHZ z drugimi kapitalističnimi go DovTtVi' .ameriškim m japonskem d„i ° J ,e bila sprememba enega sameg, epi u3 V svet°vnem gospodarstvu - ’ zHrn-..nafte — in že so se vsa protislovji evr^ZI|a..v Ve^*' manjši meri v vsel Evi- PSk'b državah in v odnosih me« °Po m drugim kapitalističnim svetom Ko se danes soočamo s tragedijo mladine, z vprašanji zaposlovanja, z ohromelostjo procesov proizvodnje, z neverjetno potrato v potrošnji in hkrati s parazitstvom korporacij, z vprašanji varčevanja in reform, ne razpravljamo o ničemer drugem kot o krizi sistema, ki se povezuje in prepleta z vprašanji, ki sodijo v poglavje demokracije in zanimajo državo, ustanove, družbo. Celo poglavje zgodovine se sklepa, in to ne neopazno. Če bi ga hoteli povzeti s formulacijo, bi lahko rekli, da se je iztekla vsebina odgovora, ki ga je dal kapitalizem v tridesetih letih, ko je znal rešiti svoje krize s keynesovsko gospodarsko in državno politiko. Ta je posegla svoj vrh po drugi svetovni vojni, danes pa kaže vse svoje pomanjkljivosti. Še več: nevarnost resnične družbene in politične nestabilnosti, ki bo grozila, če ne bi z njo prenehali, kajti nekaj je pri tem odločilno: pisani svet evropske levice, ne samo komunistične, se kljub vsemu poskuša spoprijemati s političnimi, družbenimi in gospodarskimi vprašanji splošne krize, realistično pa, tudi z neovrgljivim teoretičnim in praktičnim pogumom. Zato se moramo ob razpravljanju ameriške note z dne 12. januarja o "demokratičnih vrednotah" Italije in ZDA, ki da "niso iste kot vrednote KRI", vprašati ne samo, koliko se Amerika zaveda vloge in politike komunistov v Italiji, temveč zlasti, ali vodilna nacija na kapitalističnem Zahodu ne gleda na staro celino, kot da bi jo opazovala z lune, in ali ne razume — v besednem in načelnem pomenu izraza — vrste političnih, družbenih in institucijskih problemov, s katerimi se ukvarjamo v Evropi. Z drugimi besedam': Združene države Amerike očitno ne razumejo velikanske razlike med letom 1947 in 1978. Tedaj so posegli v italijansko politiko z ogromnim plazom materialnih dobrin.Toda naivno bi bilo, če bi mislili, da gre samo za to. Zmagali so tudi — priznajmo to — predvsem zaradi resnične množične privrženosti "idealom" življenjskega sistema, ki so ga prinesli v Italijo in na katerem so zgradili svoj gospodarski in politični "model". Danes prav ta ni več kos svoji nalogi, ker nima več zaleta, ne more več ponujati stabilnosti in "harmoničnosti" (da uporabimo izraz, ki ga rad uporablja Carter) vsemu Zahodu. Ni naključje, da na ameriško noto ni odgovorila samo levica, temveč so izredno ostro odgovorile tudi širše politične sile. Pomen tega "kozla" je bil očiten, zadrega pa velika tudi med "prijatelji", zlasti pa so bila prizadeta nacionalna čustva in avtonomija. Vse to bi bilo še pred letom dni nemogoče. Za državo, ki imo še vedno vodilno vlogo v svetu, je bilo pomembno že dejstvo, da vse to vzame na znanje. K takemu razumevanju bomo lahko prispevali tudi mi s tem, da bomo branili svojo samostojnost, če bomo pravilno reševali svojo krizo, kajti četudi je res, da so mednarodni odnosi objektivno dejstvo, s katerim je treba računati, je prav tako res, da suverene odločitve posameznih narodov prispevajo k pozitivni demokratični spremembi ureditve sveta na nacionalni in mednarodni ravni. ROMANO LEDDA- "Rinascita" KOPER Spominsko obeležje borcem, ki so padli v Španiji V Kopru so odkrili spominsko obeležje borcem, ki so se v letih 1936-39 bojevali proti fašizmu v Španiji in na tamkajšnjem bojišču žrtvovali svoje življenje za svobodo narodov Španije. Kot je znano so na pomoč protifašistom Španije prihiteli prostovoljci iz številnih evropskih dežel in celo iz Amerike ter se borili v sklopu mednarodnih brigad. Junaškega boja proti fašizmu v Španiji so se udeležili tudi mnogi Primorci, Slovenci in Italijani, in nekateri so bili tudi na vodilnih položajih svojih edinic. Na slovesnosti, ki je bila ob priliki odkritja že omenjenega spominskega obeležja v Kopru, sta govorila, sekretar obalnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Alojz Ceglar in predsednik Italijanske unije Leo Fusilli. Iz govora tovariša Ceglarja povzemamo naslednje odlomke: - Po fašističnih nasiljih nad primorskimi Slovenci in Hrvati, je bilo špansko ljudstvo med prvimi, ki so ga napadle mračne sile fašizma. Fašistični španski generali so se povezali s Hitlerjem in Mussolinijem in se z njuno pomočijo uprli vladi Ljudske fronte, to je zakoniti vladi republike Španije. To je bilo v noči med 18. in 19 julijem 1936. Tedaj so se dvignile sile reakcije proti ukrepom Ijud-sko-frontne vlade, ki je delila kmetom zemljo ter izvajala demokratične in socialne reforme. Demokratično misleči državljani, predvsem delavci, so takoj stopili, zlasti v velikih mestih, na branik republike. Madrid je postal trdnjava junaškega protifašističnega odpora. Toda fašisti so imeli izdatno pomoč hitlerjevske Nemčije in fašistične Italije, medtem ko je bila španska republikanska vojska brez tuje pomoči. Zahodnoevropske države z Anglijo in Francijo na čelu so razglasile najprej same, potem pa tudi preko takratnega Društva narodov "neumešavanje v špansko vojno". Tiste dni je tovariš Tito v "Proleteru" zapisal: "Ne nevtralnost, temveč najpopolnejšo pomoč morajo izkazati zakoniti španski vladi vse države, članice Društva narodov. Tu gre za namero fašistov razcepiti narode, gre za najstrašnejšo vojno nevarnost. Ni se ji mogoče izogniti s paktom nevtralnosti, to je blokade zakonite španske vlade, temveč s popolno in hitro vojaško, tehnično in materialno pomočjo in z oporo svetovne demokracije in pristašev miru španskemu ljudstvu". Ponosni smo na naše "Špance", ki so tako nesebično žrtvovali vse najdražje, tudi svoje življenje, v boju proti fašistični drhali in za svobodo španskega ljudstva. Mesta slavnih bitk: Gvadalajara, Brunete, Harama, Levante, Ebro in druga so prepojeni s krvjo številnih Jugoslovanov in drugih borcev mednarodnih brigad. Z udeležbo v španski protifašistični vojni so jugoslovanski komunisti in narodi izpričali dosledno mednarodno solidarnost in dali zgled, kako se je treba bojevati proti fašizmu. Občni zbor SPD Igo Gruden in ŠK Sokol v Nabrežini V nedeljo, 12. t.m. je bil redni letni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva Igo Gruden in športnega krožka Sokol v Nabrežini. Delo občnega zbora je potekalo v znamenju zdravega optimizna in pripravljenosti članov, da v prihodnje še bolj okrepijo razvejano dejavnost. Po predsedniškem poročilu so bila podana še podrobnejša poročila tajnika, odbornikov in referentov. Občni zbor je v imenu občinske uprave pozdravil župan Albin Škerk, v imenu Slovenske prosvetne zveze pa je spregovoril njen podpredsednik Mirko Kapelj, ki je med drugim poudaril zlasti pomen dejavnosti pevskih zborov in izrekel priznanje pevcem ter njihovemu voditelju prof. Radoviču. Iz poročila, ki ga podal predsednik Nevenko Gruden, povzemamo naslednje: — Društveno delovanje zahteva veliko truda od vseh odbornikov in aktivnih članov. Povedati je treba, da se je dosedanji društveni odbor moral spoprijemati s številnimi težavami najrazličnejše narave, zlasti birokratskega in finančnega značaja. Današnji družbeni razvoj zahteva vedno več birokratskega dela pri čemer pa je prizadeto društveno delovanje. Prav zaradi birokratskih zaprek smo začeli s precejšnjo zamudo z našo športno sezono ... Omeniti je treba dalje, da na naše vloge in prošnje ter predloge ne prejemamo takojšnjega odgovora pri raznih ustanovah in organizacijah, kar prav gotovo predstavlja nadaljnjo oviro za redno delovanje ... — Štejemo si lahko v čast, da se je v zadnjih letih društvena dejavnost precej razmahnila. V minuli sezoni smo se morali sprijazniti z dejstvom, da se naše kulturno in športno delovanje odvija povečini v občinski telovadnici in večkrat tudi v šolskih prostorih. Nekatere naše prireditve so privabile na stotine ljudi in zaradi pomanjkanja prostora v naši dvorani smo morali te prireditve organizirati v občinski telovadnici, ki pa ni najidealnejši prostor za takšne prireditve. To zelo zgovorno dokazuje, da v Nabrežini nimamo primernih prostorov, v katerih bi nemoteno še bolj okrepili našo kulturno-prosvetno in športno dejavnost. Zato menimo, da je skrajni čas, da se odgovorni ljudje resno zavzamejo za rešitev tega problema. Predsedniško poročilo se je zatem dotaknilo tudi denarnega problema. Med drugim pravi: — Razvejana društvena dajavnost zahteva tudi precejšnje stroške. Društeveni odbor si je prizadeval, da bi čim manj obremenjeval družinske blagajne, zlasti tistih družin, iz katerih izhajajo najmlajši obiskovalci telovadnice in košarkarji. Poleg članarine in prostovoljnih prispevkov prejemata naši-društvi zelo skromne prispevke od javnih ustanov, s čemer ne moremo kriti vseh izdatkov. Zato smo prisiljeni, da stopimo do naših članov in zaprosimo za pomoč, kot se je na primer zgodilo pred kratkim ob nakupu vozila. In tu se vsem, ki so pomagali uresničiti naš načrt, zahva- ljujemo. Naši prijatelji-podporniki so zgovorno dokazali, kako zelo jim je pri srcu usoda naših društev. Ob koncu predsedniškega poročila je tekla beseda tudi o značaju društev. Med drugim pravi: — Naši društvi sta nestrankarski a izrazito slovenski. Ne uporabljamo besede "apolitični", kajti naše delo je prav gotovo politično v širšem pomenu te besede, saj je tudi narodnoobrambnega značaja. Obe naši društvi združujeta Slovence, ki so lahko različnega svetovnonazorskega prepričanja in različne strankarske pripadnosti. Skupni imenovalec vseh naših članov pa je slovensko kulturno-prosvetno delo, se pravi prizadevanje za kulturno bogatitev Slovencev, ki je eno izmed nujnih sredstev za naš narodni obstanek in vsestranski nadaljnji razvoj. Tudi športna dajavnost temlji na teh načelih. SPD TABOR - OPČINE NADALJUJEŠ CIKLUSOM PREDAVANJ V nedeljo, 26. t. m. ob 16,30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje z diapozitivi dr. Adrijana Sancina pod naslovom: "Nil, večna reka življenja". V sredo, 1. marca ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah razgovor na temo: "Likovna ustarjalnost in razstavna dejavnost prosvetnih ustanov na Tržaškem. Sodelovali bodo predstavniki Kraške galerije v Repnu, Slovenskega kluba v Trstu, dolinske Torklje in openskega SPD Tabor. Razgovor prireja SPD Tabor. Od petka dalje je v openskem Prosvetnem domu razstava del slikarja Edvarda Zajca. Odprta bo do 5. marca. PD VESNA - KRIŽ: SREČANJE S SLOVENSKIMI USTVARJALCI Prosvetno društvo Vesna priredi v nedeljo 26. t. m. ob 17,30 v Ljudskem domu v Križu srečanje s slovenskimi ustvarjalci. Sodelujejo: glasbenik Rado Simoniti, likovnik Robert Hlavaty in pesnica Marija Mijot. Prireditev spada v okvir pobud v počastitev praznika slovenske kulture. PREŠERNOVA PROSLAVA V GLEDALIŠČU "PREŠEREN" V BOLJUNCU Koordinacijski odbor prosvetnih društev iz občine Dolina priredi skupno Prešernovo proslavo v soboto, 25. februarja ob 20,30 v gledališču "Prešeren" v Boljuncu. Sodelujejo: Osnovna šola s Peska, pevski zbori Prešeren iz Boljunca, Slavec iz Ricmanj in zbor in Mačkolj, mladinska godba na pihala iz Boršta ter recitatorji. Slavnostni govor: Marij Čuk. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom v Trstu Anonimo Veneziano: BENEČANKA (La Venexiana) ^ V soboto, 25. februarja ob 19.30 Kole Čašule VRTINEC Izvirni makedonski naslov: VITEL j Prevod: Janko Moder j Kostumi: Marija Vidau Režija in scena: LJUBIŠA GEORGIJEVSKI v soboto, 25. februarja ob 22. uri v ponedeljek, 27. februarja ob 20.30 H v torek, 28. februarja ob 20.30 v sredo, 1. marca ob 20.30 v četrtek, 2. marca ob 20.30 v petek, 3. marca ob 20.30 Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev omejeno. ŠSG prosi cenjene obiskovalce, da pravočasno rezervirajo sedež. < Prodaja vstopnic pri blagajni kulturnega doma ob delavnikih od 12. do 14. ure, tel. 734265. Priznanje dvema gledališkima umetnikoma Gledališki igralec Corrado Pani in režiser Francesco Macedonio sta v Rimu < dobila nagrado Inštituta italijanske drame ] za leto 1977. Corrado Pani za interpretacijo in Macedonio za uprizoritev Cankarjevega Idealista. S to predstavo je Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine debitiralo v Trstu 18. novembra 1976, ' potem pa gostovalo z njo v Rimu, Firencah, v Aquili ter v Beogradu, Zagrebu, ' Ljubljani in Portorožu. Idealista si je . skupno ogledalo 52.326 ljudi. V Ljubljani so predstavo posneli tudi za televizijo, ' obenem tudi za RAI-TV. Turneja po Jugoslaviji je predstavljala višek večletnega načrta za razvoj in utrjevanje kulturnih ] imenjav. D E L O - glasilo KPI I za slovensko narodno manjšino Direktor ALBIN ŠKERK Ureja uredniški odbor 1 Odgovarja FERDI ZIDAR Uredništvo in uprava: Trst - Ulica Capitolina, 3 telef. 764-872, 744 047 Dopisništvo v Gorici: Ulica Loccbi, 2 J telef. 24-36 Poštni tekoči račun 11/7000 Letna naročnina 3.Ò00 lir Tisk: Tipo/offset Riva Trst, Ulica Torrebianca, 12