i . »7 vok d.lj dsilj I»ufd Hol «nd ■ ■ leto— Orcdaiikt 1« uprtvailki prt) •(trti MOV 8. UiriM« »▼. 2§67 K*. Uw»4«t« m TtlvpkoM! Uw»4*U 4631/». ""* Bvjj^sjszrirtsi chic«go.bl«>bou,23.oku.br.(October23««)two. " M00 stev.-numbzr2«. VELIKI IZGREDI V LJUBLJANI VSLED IZPRAZNITVE CELOVCA. Brzojavk* is Trsta pravi, da Slovenci protestirajo proti odhodu srbskih det ik Koroške. DIBEKTNA POGAJANJA Z ITALIJO SE BODO ZDAJ T, VRfllLA. SKANDINAVIJA ZAHT1«® DA ZAVEZNIKI ODLOŽI orožje, Brusel, 22. okt. — Skandinavi ja je vrgla bombo v ligo narodov. Izvrševalni svet lige narodov je včeraj prejel noto ftvedske, Nor-. ltmj n „ . ... veške in Danske, ki zahtevajo da Konv*ndJ» Ulinoiske delavsko ,u v ( hsrleroijtt iz protesta proti livM '__Isvese obsodila, ob« ■ Uri itr*».lri Iflavku na mezdo. Hclgijakl rudarji ar pripravljajo na aplošuo stavko ki izbruhne dne 2. novembra, ako HARDING IN G0X ISTA KANDIDATA TRU-STOV IN PROFITARJEV. DVATI80Č RUDARJEV ZA STAVKALO V BELGIJI; SPLOŠNA STAVKA S. NOVEMBRA. Brusel, Belgija, 22. oK>. Dva tUoi" rudarjev Je včeraj zastav ka Delavska trozveza dala 48-urni ultimat liga narodov »tori korake za raz-|m,• ob6odil* obe »teri stranki oroženje velikih zaveznHkkih dr- Rim, 22. okt. — "Tribuna" je prejela brzojavko is Trsta, ki se £laši. da «0 se vršile te dni v ljubljeni velike demonstracije uradi sklepa jugoslovanske vlade, da se izpraznita plebiscitni coni nu Koroškem. Bili so izgrodi. Pari, 22. okt. — Iz Rima javljajo, da je Jugoslavija obljubila, in izprazni plebiscitna okrožja na Koroškem in vsled tega se bodo takoj vršila pogajanja za reiitcv jadranskega vprašanja. "Giornale d'ltalia" poroda, da se ministrski predsednik Giolhti udeleži pogajanj z jugoslovanskimi delegati, katere bo vodil dr. Vesnič, jugoslovanski ministrski predsednik. žav kot se glasi njena ustava. No ts pomeni veliko klofuto za An-Iglijo in Francijo. Svet je oddal I noto komisiji za militariatične zadeve. KAPITALISTI TRGAJO | REPUBLIKANCE PODPIRA JE KLAR6B3 TRUST, DEMOKRA TE PA OLJNI TRUST. |hc ne ugodi njihovim zahtevam Belgijska pristanih« le občutijo posledice stavke v Angliji, prava (ialesburg, 111., 22. okt. — "tfeIkrisa za Mgijske industrije pn bi bili vsi profitarji v Ameriki prkle še le takrat, ko zastav kajo vtaknjeni za omrežje, kamor spa-1 belgijski*rudarji. % dajo, potem bi ne bilo nobenega, DELAVSKE MEZDE ideloff Welker naali- krat in če sodnik izrc.V najvišjo je v S4>ptembru znižala ceno avo- kai kot Pilata." kasen, twlaj Im vaak obtoženec jim produktom, a kljub temu ni Walter je v svojem govoru po- obsojen na sedemdeset let ječe. mogla prmlati produktov. Bila je *ival delavce, dafiaj volijo kandi- K»» ne Je vHUls preiskava. Je potreba, da ae še žnižajo cene in dflt* delavske stranke. sodnik Landis dejal, če primerja delavci so se "prostovoljno" is- Konvencija je odobrila vso kan- to kompanijo s tatovi in vlomilci, rekli, da naj se mezda zniža za didatsko listino farmarsko-delav- tedaj so oni v primeri s to družlsi dvajset odstotkov. Prizadetih Je stranki, Išejentlemani, šest sto delavcev. . Bratski delegat Dash, ki zaato- Kompanija j* bila ustanovljena Take vesti prihajajo zdaj sko- pa "Prijatelje svobode za lndi-M01* preiskava proti koinpa- S ______a A-A + M.' lavatc • . ■ m m Železničarji in transportni delavci v Angliji so zagrozili Lloydu Georgu, da stopijo v stavko v nedeljo o polnoči, ako vlada no privoli v zahteve rudarjov do danot zvečer. Angleška vlade je v škripcih. lAmdoit, Anglij« HO ekt. oei vsel/el,, trudil. dM l.i želesnlčarjl «>d. danes obrnjene na I lotili stpvko za nekaj dni, toda, "prostovoljno" izjavijo za zniža nje mezde. Kdor pozna podjetni orRii dve žrtvi lesnega alko hola. Ohicago, 111, —Mary Vorc, vdo-v«, ih :i»-letni pismonoša Michael J Mahonejr sta umrla na posledi-•'•h lesnega alkohola. Ko je bila l*zvana policija na lice mesta, jc Wla V o rova že mrtva. Mahoneyja •o prejel v bolnišnico, kjer jc *"di kmalu umrl. Pred svojo ""rtjo je pa izpovedal, da sta oba P"1® italijansko vino prejšnji dsn. Zdravniki so dognali, da Je bil T«n<« piimenan lesni alkohol. stavka brzojavnih u-službenoev je kon c ana Ckictgo, 111. — Brzojavna dmž * »*j«vlja, da je izravnala spor w Wke n fttrajkujočimi uslužben-»n la so se vsi vrnili na delo." J1 ^«ki*en način ae jc pobotala "'"npanija. tega ne pove v avoji i Ker brzojavni ualužbenei še Poilali nobene Izjave v eaao-^i4'. j«' ta poravnava Se nekakM«ii ■Isierij. in Wilsona velik humbu^." družba prodala za $N01,(NK) delnic, Rezolucija delegata Ktaggen- preostanek kompanije pa znaša le ške poteze, kadar gre z a sniŠan je I berga od unije kuharjev v Oh ica- $.300,000. Družba je sicer pri« h. mezde, ve, kako ta prostovoljnost (fu, ki urgira Ameriško delavsko gradili klavnico, toda dogradita izgleda. Tovarniški ravnatelj pra- federacijo, da ustanovi depart- je ni. Kompanija je seveda izpla vi. da bo zaprl tovarno, ker blago h™4"! distrihucijo živil, je f»il:i eevala tudi dividcinle. daairavno ne gre izpod rok zaradi previso^. sprejeta. |aii napravila centa profita, ker z kili cen. To učinkuje na delavce. Prihodnja letna konvencija II* obratovanjem ni prMMa. Za tem nastopijo kbmpftnijski I brniške delavske federacije se vr-podrepniki, to so delavci, ki vohu v Aurori. u 'ollette bere levite obema starima stran- *ilwankee, Wls—Henator Ro J^*1 U IVdlette Je govoril fia ve [«♦»»> "»hodu. katerega ae J* nde do prt tisoč oseh. Odprte, in odločno Je kritiziral obr *4ri »trankl. Rekel Je. čeprav ■"»•je republikanci, bodo nku narijo med svojimi tovariši. Ti lizuni pripovedujejo delavcem, da je podjetniška drušba v velikih stiskah. Imela je velike izgube in če se ne znižajo delavske mezde, bo drtiŽba primorana zapreti tovarno. Delavccm naslikajo zimo z vaemi grozotami za brezposelnega delavca in sugestirsjo jim, da je bolj pametno, ako se zniža mesds. ds imajo tako saj delo čez zimo. Ko so delavci dobro obdMani, pa pride tovarniško vodstftf in pcfve delavcem, da bo moralo prenehati z delom, ker noče nihče kupiti blaga. Da ravnatelj napravi Še večji učinek na delavce, jim pravi, da je družba že znižala cene, toda blaga noče nihče kupiti. Treba je fene še bolj znižati, ali kompanija jih ne more znižati, če se ne znižajo delavske mezde, kajti kompanija Je že znižala cene teko daleč, da bo proizvajala blago bres do-bička. Kompanija seveda ne predloži delavcem dokazov, za koliko Je znižala cene. ravno tako ne poka Že delavcem svojih poslovnih knjig, ds ae prepričajo, če ima kompanija naročila In kako viso ka so naročila, ampak svoj namen vaeeno doseže. Mezda se zniža, kjer delavci niso organizirani. Take vesti pa velebizniško časo-pisje prinaša z velikimi črkami na prvi strani, da vpliva na neorga-niziran« delavre v drugih tovar nah. de hitro priatanejo na zniža nje mesde. če Jim kompanija sa grozi, da ho zaprla tovarno, če ne privolijo "prostovoljno" v zniža nje mezde. Tako delajo podjetniki • pomočjo urofrga časopisjs. ki slepo služi »1 Jih ciljem, propagan do za znižanje mesde. čeprav se niso znižal«- v splošnem. NEZGODA NA LOVU. Potsdam, N. T. — Warren Post je odšel zgodsj zjutrsj na lov. Z njim je šel tudi njegov brst Charles. Ko sta se ločila na križ-potu; je Waren kmalu zagledal lepega srnjaka, ki je skočil v goščavo. Warren je ustrelil, a zgrešil je srnaka, zadel pa Je svojega brata Tharlcsa tako nesrečno, da ae je mrtev zgrudil na tla. Krogla ga je zadela v srce, Corbin, KJ. — Kapitan lieavers je (Nidel a svojim letalom v plamenu iz visočine tisoč čevljev na tla. Z njim je bil v letalu mehanik J. H. Conolly. Padee se Je za-vršil tako srečno, da nista dobila nobenih poškodb. ki ravno tiste aile dobiti kontro- JfJ1^ njimi, ki ss kontrolirale Japonska ievasAJa Wsahington. 22. okt. — Jspon aka vlada Je uradno naznanila, da nj,(l, čete izpraznijo kitajsko ozemlje v Msodžnriji fcrez odloga korejskih "f * ' ' sreča V nesreči PET DELAVCEV JE POSTALO ŽRTEV BESPLOOJB. PajettevUa, M. O. — V čistilni-ci za bombo« d. Dooejr Okt kompanije Je eksplodiral parni kotel. Razstrolbs Je bila tako silna, da ie na mentu ubila pet osek. Med ubitimi Je tudi lastnik čistilnice Neki zamorec Je pa zadebil precej teike poškodbe Kitajska vlada vesti e Peking, Kitajska. 20. okt. -Kitajska v I sds Je nradno d#men tirala vesti is ftengaja. da Je bila republika strmoglsvljena. Vlada pravi.' da nikjer ne ekslstlra mo na rht«tlčnn gibanje. Politični po l/kiai if m|Mri . ^Jtatiiii itm lirfjiii Agent je so na ta način lovili žrtve, (U so pripovedail. da kadar bo nova * klavnica dograjena, da bodo ubili do tisoč glav goveje Živine vsaki dan, 1,500 prašičev in H00 do 1,000 glav ržavni pravdnik Kpstein Je očital v svojem govoru obtožencem. da so prav dobro vedeli, kaj delajo. Ta sleparski krožek, ki je z del. nieand al*paril ljudstvo, je odkrit. Ali takih krožkov Je še dosti, ki še niso odkriti iti usdatjujejo svoje sleparsko delo. CHifego In okolica: V nedeljo nestalno in morda M. Jnftni ve-trevi. Temperatura e zadnjih 34. urah: najvišja 73. najnižja M BIVŠI SODNIK OBSOJEN ZARADI RAZŽAUJBNJA SODIŠČA • Denver, Oolo. — H. II. Ilarrison, bivši predse4«l vlade na ljudstvo, da j poveri mandat za izravna nje stav« Ite." Berlin, 22. okt. — MVorwaertsM poroča, da so angleški rudarji apelirali na rudarsko internacio nulo za imuuoč. 1/ist dostavlja, da neruski rudarji opazujejo gibanje na Augleškem z največjo posor noHtjo l)t poslali m brsojavko angleškim premoga rjem. Želcči jim zinagu v boju. Httska delegat s tretje interna-eionnle, l^movski in AltselovMf, Ki m> mudita v Rerlinu, sta isdala manifest, ki se med drugim glasi, da se ves svet, posebno i>a ^fm U unija zanima sa konflikt rudarska Ihisija zanima za konflikt ru tlsrjcv v Angliji AHanifcKt je hfl tukajšnjem ko uiuuističuem listu "Die Hote KahpeM; I^mdon, 22. okt. —. Železničarji in transportni delavci so včeraj lundovili na Movdji (learga niti mat. ki poteče v 48. nrali. to je nedeljo zvečer. Ako vlada v tem f-asu ne odpre konference z rudarji, bodo železničarji in trans-M.rtni ddavei stopili v hIhvU v nedeljo o polnoči, Pol miljona železničarjev in :if»0,000 transportnih delavcev je pripravi jenih na boj, ako vlada ne privoli v zahteve rudarjev in pri voli hitro, IJoy dokazana r$4, da na vseh železnicah, ki as uvedle električni obrat, prihranijo do šest In šestdeset odstotkov na kurivo Po njegovem mnenju Je re-še«o vprašati Je traneportsclje in prihranitve premoga, Če ae Aefes-nlee elektrlfieirajo. _______OITO ŽENA PROPITARSTVA. New Tork, M. T. - Mesarska tvrdka Armour A Co, Je obtošens profltarstvs. obtožnica JI očita, da Je tvnlka prodajala Jagujetino iz Avstralije t velikim dobičku«. 4** Je pMa-Is funt po \*44> ,M.,d-Jala Ja pe funt |mi 24 do 3tl centov. ih 11 Kolnre Takoj «e Je oglasil neki nead- ■felaveki roditelji uguMH vtf-lnlk tvrdk# In Je izjavil, da sa m Jeti nad tsaso oeganiriranih de- ^li črnino, da Je kompanija okte> Is vre v. y sHtio prefdašilo vladne iena profHsreva, ker 'JHk' ' in kapiialisfičn« krog.<, Zosio. o^lo d.rHAa pri ai^ralskljar PROSVETA PLAŠILO »LOVIMO MAROPKl MfOMHM JEPHOTB LASTNIKA SLOVKUlfae NARODNB PODPORNE JEPHOTB JBeago) 91.00 m teto, itM t* |; Chiesso 99.60 na Uto, $$M sa pel UU, Ml 1«U in 91-«6 m >ri 91. 66 ta tri nmM, In sa inoscmatvo 99.00. "PROSVETA" A nikih |Ni pomaga fajmoiter, kaplan, frančiškan ali kapu-ciii, dokler ni dosežen uspeh. Tako ae obdeluje masa, dokler ne postane matika kot voaek in ae ne Izreče za obnovitev stare sužnosti. In takšni taktiki je pripisati, da so krščanski sociald zmagali v nedeljo v Avstriji. Kjer niso dosegle namena lepe in izmišljehe pripovedke, tam sta pomagala pekel in hudič. THE ENLIGHTENMENT' mš tka »i----«- --1 skl Owmm4 by tU Sir—U NH—I B—IK S—t*T- Advtrtiiinf rataa m Chirago baerlptioa: Vniud stat«« (sxc.pt Chicago) on« Canada M P« jearj 3 96.60, and forsign eountri«« 99.00 por y«sr.__r DalMB f abUtuja a. pr* (• 1« « Uas 4a m na m —torl H>t. jam to J* spovednica IN PRIŽN1CA STA IZVOJEVALI zmago za HABSBUR2ANE v avstrijski REPUBLIKI. h\ Sodeč po brzojavkah ž Dunaja, iz Ženeve in Pariza sta zmagala pri volitvah v nedeljo talar in kuta. Krščansko socialna stranka Je dobila večino pri zadnjih volitvah v Avstriji. Kdo pa je krščanaka socialna stranka? To ime služi za plašč klerikalni stranki v Avstrijski republiki, da ložje v tej obleki ogoljufa ljudstvo, da ne vidi, da U stranka sprejema svoje ukaze v Vatikanu, ki stremi za tem, da pride zopet Habsburžan na avstrijski prestol. Spodeni avstrijski kronani vladar Korel se zdaj z* bava v Švici, agitatorično delo zanj v Avstriji in drugih deželah, ki so nekoč tvorile avstro-ogrsko monarhijo, pa opravljajo rimako-katoliški duhovniki, redovniki in redovnice, nekdanji avstrijski oficirji, služabniki plemita ftev, grofi, baroni in vitezi, dvorni in komorni svetovalci, sploh ljudje, ki so od tega živeli, kar sta proizvedla in pridelala kmet in delavec. Največji pritisk seveda izvaja du hovščina, ki grozi volilcem s hudičem in bričem, če ne bodo volili tako, kot jim ukažejo gospodje, ki so prejeli vse "žegne". Delavci v mestih in industrijalnih krajih so volili socialistično . Kmetje so volili krščansko socialno, kar toliko pomeni, da so se izrekli, da se na Dunaj vrne zopet spodeni Habsburžan in postane kronani vladar. Izid volitev dokazuje, da ima klerikalni talar neto« Skega avstrijskega kmeta še dobro priklenjenega na verigi in da se nemški avstrijski kmet ni prav nič naučil iz zadnje vojne. Pred vojno je bil zateleban v svojega kronanega vladarja in tak je ostal po vseh bridkih skušnjah, ki mu jih je prinesla vojna. Nemški avstrijski kmet je torej steber avstrijske avtokracije, kot je to njegov tovariš na Ogrskem. Nemški avstrijski kmet je to izvršil, kar je preje 'storil njegov madžarski tovariš. Da je nastala nova velika nevarnost v avstrijski republiki postoji tudi mnenje v Parizu, kajti brzojavka iz Pariza pove odprto, da pričakujejo nove zmešnjave na Dunaju, ker so krščanski socialci poznani kot zagovorniki 1 obnovitve avstrijske monarhije s Habsburžanom na prestolu. V Budimpešti sede v sedlu odkriti monarhisti, katerih cilj je postaviti zopet Habsburžana na prestol. In U fakt olajšuje delo krščanakim socialcem v Avstriji, da pokličejo Habsburžana iz Švice, napravijo kontra-revolu-cijo in posade spodenega Korla zopet na prestol. Da so zmagali pri volitvah v Avstriji krščanski socialci, ne dela le predglavice diplomatom v Parku, ampak postoji nevarnost, da poskusijo klerikalci ali kržčanaki socialci s protirevolucijo v Cehoslovakiji, Jugoslaviji in ¥ teritoriju, ki je bil dodeljen Rumunaki. Ce se obnovi nekdanja avstro-og rska monarhija v ka-koišni formi že, je reakcija prizadela napredku razvoja človeške družbe hud udarec. To pa dokazuje, kako ae znajo klerikalci ob čaau nevarnosti potuhniti, ko pride sanje ugodna prilika, pa zlezejo iz svojih skrivišč na dan, da z lepimi pripovedkami zastrupe ljudske duše. Ko je postal polom za habsburško avtokradjo neiao-giben, so klerikalci najbolj glaano kričali po odpravi monarhije in zaosnovanju republike, da ljudstvo ne spozna v njih strebre avtokratične monarhistične vlade. Komaj je U nevarnost minila, so klerikalci takoj nove H flpflpllir V«a znamenja kaiejo, da ameriški veleinteresi pripravljajo veliki industrijalni polom. Vele finančuiki In železniški magnatje «o izdelali načrt za veliko industrija 1 no paniko in so niti najmanj ne brisajo, kaj bo z malimi ali srednjimi finančniki. Bankirji imajo v načrtu edino to, kako bi mogli največ škodovati delavstvu, kako sa še bolj potisniti k tlom. »previdell so, da delavei niso več tako "ponižni", ampak da so pričeli misliti s svojimi možgani, da stopajo vedno bolj v o-spredje, in raftitega soaredno WC& volitvami. Kajti kandldatje Wall Stree-ta upajo, da bodo gotovo izvoljeni, sko ae pojavi kriza pred vo-tvaml, ker bodo podali ljudstvu no kaj neslanih obljub o boljših <*Hwlh. Bankirji hočejo gospodi*-sko krizo pred volitvami, ker u-pajo, da bodo delavci, ki so bili vrženi na ceoto volili ksndidstc mesto delavskih, ker bodo pričeli zabavljati črca one faktorje, čel ti so povsročMi brezposelnost Sn gospodarsko kriao, volite za nas In zopet bo prooperiteta, kot je bila za Časa vojne, Kandldatje do. mokra take stranke bodo zabavljali čres kandidate republikanske stranke, Čel, ti so povzročili brez pose)no«t in gospodarsko krizo, volite za naa in zopet bo tudi pro-speriteta, kot jo bila aa časa vojne. Republikanaki kandidate bo-do pa sopet pričeli udrihati po demokratski strsnki. Češ, po* glejto jih, ti aa vsrok gospodarske k rise, ker je demokratska |stranka v administraciji In delavstvo ae mora na vso to pripraviti in ae le bolj* okleniti Valed tega je dolžnost slehernega delu v .i da se udeleži pri-lodnjih volitev in glasuje za kandidate delavske politične stranke. Čim VeČ »vojlh zdatophl tov bodo poslsli delavci v javne urade, tei« več zastopnikov bd-do imeli in toliko manj zastopnikov bodo imeli veleinteresi, In tem težje bodo izvedli svoje peklenska načrte, ki imajo naperjene prati delavstvu. belavei se ne pmejo pustiti speljati na led • praznimi obljubami, da bodo nastopili holjii časi, ako n. pr. prodre pri volitvah republikanska stranka, da bo veliko dela, da bo padla cena živil. Vae to je aamo slepilo in po-domače rečeno goljufija. Da, mogoče bo veliko dela, toda le za one, ki se bodo poda K v suinott, ki se bodo odrekli vsem pravicam, katere jim garantira ustava Zdr. držav. Vse bombastične fraze, s katerimi prihajajo agitatorji za republikansko stranko so samo slepilo. Ameriški veleinteresi se hočejo na vsak način obdržati v sedlu in ker »Videvajo, dO so pojavlja odpor proti njihovim, Ikandldatotn od strani Izkoriščanih, delavcev i h ftirtharjev, se hočejo obdržati na svojih stolčkifc s pomočjo lii-dnatrijelne panike. Wrftt »tr?etu je prav vseeno, katera stranka prodre, demokratska tU republikanska, ker v vsaki Stranki kan dldirajo le oni* katerim so vde* bankirji idovolili JcandidirOti In. vlled tega bodo ttidi riakiraii in dustrijelno paniko, a močjo upajo spraviti svoje kandidate v javne urade. y Ako se pojavi indtstrijelna pa nika pred volitvam«, mora to Vplivati *e bolj na t^lavce, da ae udeležijo volitev in da oddajo svo^c glasove kandidatom delavske politične stranke in s tem po-katzati industrijelnim mogcVtecut, da so se varali v svojih račp|i|b ako so hoteli prisiliti z brezposel n ostjo In paniko ameriško delov stVo, da bo glasovalo za njih ' an dldate. potil v kilo boljo svečsr. Kot ake san in KogSloieč greMt M jo ponižno **4M 9*°** ^Mi*« kjer so pričllovali gospod. Mi so imeli moč očistiti dulo madežev, lepe pa t. ttofrivM v hHo božjo je seveda obHaj, da se etovek prekriža z blagoslovljeno vodo iu tsiko prežene trse skušnjave, kater« bi ga nadlegoval* v hiši božji. In isto napraviti jo bil ta-di Moj namen. Prtpognem se po-uižno z desnim kolenom in z roko se pa oprom ob ŠkropUni -kamen. Vedel pa nisem, da se U karam deli v tri d4le, t. j.f da predstavi Ija sv. trojico. Ker sem se pa ob kamen le preval oprl, je pa bila Že božja volja, di ae je kamen k prevrnil ttt vrtinjl del kamena je Jiadel meni rta nogo, ostali del se K.pa Z velikim, jtopot<>m i||H pa MSI bo€ji. Verniki »o jaziunno glodali kvitfko iu sam gospod so pomolili glavo te tiste ikoiibe. ki jo iMemtjtjO i-zpovednieo misleč da prihaj* Um lfiMMM| Kdo je postavil ta orno društvo sv. Martina It. 44 KSKJ. Samo poseblea je, da je imela tračno rana" jednota v svojih pravilih črni madež — prisiljeno izppved. In razumno je tudi, da še ni bi lo toliko ležeče na pravilih kot pa na društvenih uradnikih. , Ravno v istem času je pa ime lo to društvo v društvenem odboru same zsgrizene rimske kleče-plszoe rasun tajnika, ki ni dsl sa rimako vero niti počenega groša. AH kaj se hoče, manjtins se mo-rs vedno ukloniti večini in tsko je bilo tudi tukaj, da je bilo na pritisk rimskih kločeplaaeeV sklenjeno, da mora sleherni član tega drultva iti k spovedi ter se očistiti grehov in se taiko, reMtl večnega pogubljenja. In prišel je določeni dan. V naselbino so prirajlali gospod bolji namestnik is pobožne eleve-tandske naselbine, ki je imels ti-ste čaae še posebno veliko zalogo te vrKte lenuhov, in ki še tiv di dandanes nI bres njih. Ts go-■M muk namestnik rszumno niso prišli prsmih rok v to na-selbino temveč ao s seboj prinesli t odi vrečo, ki je hils v sredi pre-vetana in jo <4riČajno imenujemo bisaga in katere namen gotovo »j treba omenjati, ker gotovo v^ste, da bres volje vsemogočne-*» t(bogs) gospod vendar ne »orejo odvezsti grehov. Določeno Je Wlo. da se kpoved vrši zvečer In zjutraj Tisti gre. loikl. «ki niso in*.I i prrreč ko. smatlb grehov so Šli k »spovedi loga jO bila, (ta kupovati ri«rto sva morala Iti kadiinjsko J>0so do. V pfodajalni, kjer trlljo t Ako rppottjo, Sv* najprvo zahtevala posodo za kavo kuhati in jaz sem zahteval posodo, ki na, bi držala od tri do štiri galone katfra posoda bi bila porabila todi za kat dragega. Prodajalec nte j* pa sSčudollo ogledoval in me vprašal, Mtrin bo nama dve ma tako velika posoda, nakar mu pojaOnim, da ae bodeta nama pridružila še dva druga pečlar ja, da se bomo zdruiili in da bO valed tega ta posoda ravno dosti velika, kar bo dobil vaak le po «n ga Ion kav«, kar ni veliko, ker ae sedaj itak ne dobi kake poštene pijače in da je kava še naj-Andrej ferfila in H *. msJmmm bitm m ba|H WTI IN MEŠČANI, ED«M UBIT IH TRIJE RA Ifjfil Banditi so Marali bežati ia posuti nagrabi jen plen Cleveland, O. — V bitki, ki w • vršila mod banditi in uie^aui v Jedfordu, O., pri napadu na ba« to, je bil en bandit ustreljeitri > bandit je in en bančni uradnik pa obstroljeni. Bančni uradnik j., zadobil tako težko rano, da zdrav-niki dvomijo, da okreva. V Up, je bilo izmonjanih_ najmanj sto strelov. Po končanem hoju h.i se meščani razdelili v patrulje in ove zdaj bandite, ki so ufili nepo. fikodovani iz boja. Banka, ki je bila napadena, j« podružnica Cleveland Trust kom-panije. Najad na banko jp bil n. vršen nekaj minut preje, preden konča delo in banka zapre nvoj* vrata. Banditi so se pripeljali Veds v avtomobilu. Bilo jc onem banditov in šest je vstopilo t bančne prostore. Ob čaau napada Je bilo na banki več strank po hvo-jih poetih. Banditje so zapovedali rdke kviško, na kar so jih'odgnali t zadnje, prostore. Bančni uradniki so se morali vleči z obrtzi na tla, druge osebe so pa banditje odgnali v drugo sobo In pustili m tam stražo. . Banditje so naplenlli okoli petdeset^ tisoč dolarjev in bežali ao i plenom na ^Hco, da so odpeljejo a plenom. Oeorge C. Plickinge«, bančni ravnatelj, je stopil na apa rat, ki jc alarmiral vse mesto, da ao banditi napadli banko. Takoj jc zazvonilo po vseh trgovinah in vse mesto je bilo na nogah. Meščani so hiteli na ulieo, oboroženi z lovskimi puškami in sararfkmi. K. W. Porter, trgovec, ki prodaja avtomobilske obroče iz gumija, je obstrelil bandita Albert Joyca, ki sedel pri krmilu v avto-mobilu in katerega iščejo oblasti v ved državah. Ko se, drugi biti ditje spoznali, da ne morejo pognati avtomobila so pričeli bežati, a obenem je pričela bitka. Bandit-Je šo. oili dobro oboroženi, t Vsak je imel po dva samokresa. V tej bitki so bUi ranjeni trije bandHje in bahčni uradnik, katerega je oh-streli! neki trgovec, smatrajoč p za bandita, ko je stopil iz bančnik prostorov. ^1 - | Qrugi banditje so ušli. Kadar je bandit izpraznil en samokres, je privlekel drugega iz žepa in oddajal strel za strelom na nečlane, katere je alarm privedel na ceito. ffiV ranjenem banditu <^eorge "Jiggsu" so spoznsli nevarnega zločinca, ki je obtožen v drugih državah ropa in umora. Nagrabljen denar Je oitaljd avtomobilu, tako so bsnditje odšli popolnoma praznih rok in di rf! banka izgubila niti enega c«*nU. bolja. — 7 Wm MM^ I ■ Barborton, O. — Pri nogometni igri (foot-bsll) je ponesrečil 17 let stari sin rojaka Anton Pol-ha KranU*olh. Tega mladeniča zelo veseli ta igra in ko so ud njtč igrah Je tako nesrečno padel, dS Je zlomil roko v zapestju. V istem trenutku u je pa vr-gol na njega nek drugi igralec in sicer tako neprevidno, da je zlomil le enkrat ravno isto roko in sicer . nad - lehtom. ttojnk f»Yank Potti ae sedaj zdravi v tukajšnji bolnišnici. Upam. Ida skoraj okreVš. — T B J Tufcajšnj« društvo "Prigiav" •t. »NM v Barberton, O., pri-redi SO. oktobra t 1 zvečer v DorniHtovi clvOrani veselico t vinsko trgatvijo, t ozirom na to prireditev Jo tukajšnje sko drnltvo sklenilo, da oe je n-dele« v polnem Številu, ker se je "'koliko od strani slišalo, da lo ns tej veseKri dobra godba na pihala hi da bo vsega dovolj Za Jesti in piti, in da bomo lahko pteoali, kolikor nam bodo pe*)ar-oke kosti dopuščale. Vsled tega apeliram na vae pečlsrje .da «• Franooald bankirji iztezajo pr* ^po olja v Galiciji. Krakov, 20. okt. — Semkaj j« prišla francoaka gospodarska misija, ki ima nalogo pregledati pe-trolejake vrelce in premo^vm rove v Galiciji. Sodaliztična stranka v Italiji 4 je rOMopila Rim, 22. okt. — Komunuti t italijanski soeialističnl stranki Oklenili izstopiti in ustanoviti jo laatao stranko. Prva kon^rffr ca nove organisaeije «e vrW v I* moli v kratkem «aau. Razkol y prišel vsled zaključks soeisl** ne eksekutive, da atranks me vae pogoje tretje interns^o-nale, ki urno po volji konserrsliv-nim voditeljem, drugič so ps ko» servstivni voditelji imeli kaj dnevi zborovsnje v Kmilliji, %Jer so sklenili, «1» oni kontrolirali stranko Med *>■ rial(stičnimi voditelji, ki *> pisali manifest za oatanovitev niunistične stranke, ao Bombni «errstl, Dsrsgona bi drugi j ^. tel ji nove stranke bodo poklic' delavce v stavko z namenom. ridijo, kako močne so njihove^ ste. Ifornsrji. kovinarji i" ničarjl so se še tejivili za Annaaija kliOs eataato aa • —# ■—------* ■ ui mvi imsiiii |imiir|i- nlki obdelujejo gvoje znance in prijaUlje, pri trdih gre*-1 ps delsv«tva Jo povili. ^ v^Jmed prv^toja med maajlejmelo .rkUje' . grešaik« ia radi teag sem se ns- dalj. "V" . o<}pro direktno SffSS i H|' jadrapako vprašanje, toda '^»•jenefa n| bilo še prav nič iu J" še v ktom stadiju, kot je prvi dan "reševanja" tega -liigfHilavijo tako važnegri 'P^aianja. J"ar«lovanl nami so le naša-. 'ini h takim "reševanjam" tega so se ustanovile ra-l^Htičmi organizacije, kate. ui**r ji pritiskati na vlado, Za vaa aadaljša 100, t. o. Bas m,; 2A BOŽIČ LAHKO POSUE VSAK ZABOJ SVOJCEM V STARI KkAJ?^ •prejmemo saboje de l.aa« funtov laška, Uda sabajl moraje hiti mr>f/. \ 1 druga iskmsfU. J) J ^ A ^ ki ao gotorajla \ ) Nagim**: in imajo veeja»- V - L ž/ * * . atva kot Hnana t ^^mr^- ('Lu&JiL Z čaaniklh. Za do- ------------■ ^ bavo avojeov % ^ ... ..............m*** •Ura domovine • m*mm • (Srsasijs 9 afl* ^ffff^Jjff ifSrrf-^ir^Tp------j'"l............ voroaa, aaflUvno a kaUnm[aa mi obvaguje-aem. Za vaa, kar potrebujete, obrnite se k mrojwiu mo. da vrnemo dana r ako aa oaaba na bi mogla priti slovanakamu bankirju __ PROČ OD ŽGANJA Is os sastpafrfjajta sl val vašega cisterna. Mumito labka daaia s Vir* tarta bai«lj«oi na »aortami na/ln Is- v. lfM. »rimi.. jhJh/-,, kaf.il vmoi« H® SmI kd^f^fc^tBi In onim, trt ta«re daHJa. FfHi prt l*dl ts pa- PEODA BB tri nadstropna hiša a malo hišo z enim stanovanjem v osadju In hlev za livlno od zadaj. Proda sa ss 02400. Zs pojasnila sa obrnile naj -1*27 Ho. Morgan Htreet. rhi« ago MoaCf Ordar m M aa tn mi ran patljsm« saviink sa 14 galosev piki le in pojasnilo. Alte siste sadavaljnl vrR#ma denar VICTOKIA SUPPLY CO. HENRV C. ZARO Mjtuti**. l - s PROSVETA POTOP. Zfodovtneki — roman —> Spisal H. Sienkiewiea.—Poslovenil Podvaveki .......... (Nadaljevanje.) "Živel Jan Kazimir, naš vladar ia milost- J ji vi oče!" Tu nastane takten krik, kakor bi pričala nova bitka. Neopisljiva vnema a« polaati vseh. Knez Mihael ni odpeše sabljo, z briljanti, ter jo jN>da Kmiti«'u Hetmaa ga ogrne m svojim tira Kini plaščem, Krniti« pa dvigne kvišku roke i o zakliče znoviČ: "Živel naš hetman, naš poveljnik in zmagovalec!" ?4> "Živel, šive 1!" zakriči soglasno na tisoč glasov. ' Na to ao jeli prinašati akupaj zaplenjene prapore ter jih natikali v nasip pred nogami poveljnikov. Niti jednega pr®j£MLni odnesel sovražnik; bili ao tu prapori pruake redne voj-skc, pruskih črnovojnikov, prapor plemstvs, pmpor švedski in Bogoalavov. Kar cele mavrica jih je plapolala po nasipu. "To je jed na izmed najaijajnojših zmag * tej vojni' zakliče htemaa. "Izrael in Waldek sta vjeta, polkovniki ee bodiai ubiti, ali pa ujeti in vsa njih vojaka ugonobi jena. . Pri teh besedah se obrne h Kmitleu ter doda: "Na tejle strani se ste vi morali srečati s knezom Bogoelavom.. . Ali ne veste, kaj se jo zgodilo ž njim!" Volodijeveki srp© vpre v Kmitiea avoje oči. "Kneza Bogo« In ve je kaznoval Bog s to-le roko" odru* Krniti«. Pri teh besedah stegne svojo delnico. Mali vitez *<• mu v tem hipu vrle v naročje. "Andrej, predragi!" zakliče, "ti moj pri-jsteljl Bog naj te blagoelovi!" "Kaj si me le ti naučil, kako se je trebe boriti s sovražniki!" odvrne skromno Kmitie TmU daljši razliv prijateljskih občutkov ubrani jima knez krojač. •Ali je mbj brat ubit vpraša urno. "Ni ubit", odvrne Kmitie, "ker sem mu daroval življenje, toda ranjen je in ujet. Kvo, tam le ga peljejo moji Nohajeif" Na licu Volodijevskega se prikaže začudenje; oči vaeh se obrnejo proti oni strani, kjer se je prikazal oddelek Tatarjev. ki se je počasi , bližal.U , , ' ' Z? Ko je dospel povsem blizu, so zagledale (m"i navzočih ujetega Bogoalavs, ki je šel peš poleg* tatarskega konja, a to v kaj žalostnem stanja. On. eden izmed najmogočnejših velik sfceV v poljski Ijudovladi, človek ki je včeraj še ae-ujarii o samostojni kneievini Hlevski, on, knez nemške sveže, je šel sedaj ujet na tatarskem motvozu peš poleg tatarskega konja, brez klo-boka, s krvavo glavo, obvecano s umazano cu-njo. Toda jesa nasprotnikov do njega je bila tsko silns, da to grozno ponižanje ni vabudilo pri nikomur sočutja, marveč so nespretno za* klicali vai enoglasno: 'Hmrt izdajalcu! H sshljami ga je treba razsckati! Smrt emrt!" Knez Mihael al zakrije oči s roko. Hej je bil to knez Radaivil, katerega je doletela taka sramote. Nakrat pa za rdi ara mole ter za kriči: "(iospod! To je moj brat in moja kri. Jaz nisem fitJdil ni sdravje, nit' premoženja v blagor domovine, in radi tega bo imel vsak, kdor dvi-gin* roko nad tem nesrečnikom, opraviti z menoj." Vitezi takoj umolknejo. Kneaa Mihaela ao vsi ljubili zaradi njegove hrabrosti, darežljivoeti in iakrene ljubezni do domovine. > Ko je liila vsa Utva v rokah sovražnika, se jc on edini Ik>HI v Nesvežu ter zavrnil s preairanjem vse vabljive predloge kneaa JanoAa. On se je prvi pridružil tiševski konfederaciji, radi tega eo tudi setlsj vsi tako radi ubogali njegov glas ter spravili svoje sablje v noiniee. "Vzeti ga je treba Tatarjem!" zakliče neko-liko častnikov. "Naj ga sodi lju.lovlada, toda Tatarjem ne dovolimo, da bi aramotlli plemenltaško kri!" "t ki vzeti ga Tatarjem I' ponovi knea. "Mi poUčcnio zsstavnika, odkupnino pa plača on aam! ovolite, svetli knez. To je moj jetnik! Jaz som mu daroval življenje, toda pod pogoji, katere ml jc obljubil s prisego na evangelij Izpolniti. Naj pedem poprej ta mrtev, nego se na izpuli la rok, ksterim sem ga iaročll, predno ml nI izpolnil obljubljenih pogojev I . . ." Po teh besedah je krenil konja po koncu ter krenil ž njim na pot. Prirojena mu adražtjlvosl ua je premagovala; lice se mu je nakremžllo. no-snlre se raašlrlle In is oči so mu jele sršetl iskre. Pa tudi Vojnllovlč jame riniti k njemu svo j«'gs konja. "Na stran, gospod Vojnllovič!" raurmi Krni. tie ter udari a držajem sablje Vsjnilovlčrvega ko njs tsko močno po glavi, da se je zszihsl šaree na notsh ter kakor od kroglje sadet udsHI z nooom ob tla. .......v. lastniki m joti hrumeti. Gosevski ps stopi na prej, m> ohme k njim ter reče t "Molčati!.*, H vet II knea, po svoji hetmanaki obla«tl vsm javljam, da Ima Hebinič pravi™ de jnnika. In ako ga kdo koše oprostiti ia tataraklh n*k. mora dati zanj amagovaleo poroštvo!" Knea Mihael primaga avoje razburjenost, ta pomiri Ur reče Andreja* "Govorite, gospod, česa Selite?" v "Da mi ostane mož-beseda v um, kar lui je obljubil, predno bo oproščen jetništva." "To ae zgodi tudi po tem." "Ne, jas mu ne verjamem. Ne verjamem!" "Tedaj vam prisežem jaz na prosveto Devico, v katero verujem, in na vitežko besedo, da bodo vsi ti pogoji izpolnjeni. V nasprotnem slučaju za morete od mene zahtevsti zadoščenja." "To zagotovilo mi zedoščuje!" reče Krnit. "Naj ae goepod Onoinski ponudi za zaetavnika, sicer se nam poeUvijo Tstarji po robu. Meni pa zsdostuje vaša beseda." "Iskreno vas zahvaljujem," odvrne knez krojač. "Ne bojte ae, da bi brat takoj dobil prostost, ker ga oddam po vitežki postavi hetmanu, in on ga obdrži v plenu, dokler ne izreče kralj nad njim svoje sodbe." "Tako tudi bo!" n >č hetman ter zapove Voj-naj odjezdi s Onoinskim po kneza. Toda delo še ni šlo tako gladko. Jetnika je niloviču naj sede na drugega konja, na katerem bilo treba vzeti Tatarjem a silo, 'kajti prvi želji glasnikov se je bil Hinsan^bej odločno uprl ter se pomiril še le takrat, ko je zagledal Gnoinskega in zečul obljubo, da dobi zs jetniks sto tisoč tolarjev odkupnine. Na ta način je bil knez Bogoslav zvečer že v šotoru gospoda Goaevakega, kjer sta mu dva zdravnika zavezala rane ter bila oba porok za njegovi zdravje. Bana, povzročena • koncem sablje, ni bila namreč preveč nevarna- Volodijevaki pa ni mogel oprostiti Kmiticu, da je daroval knezu življenje in radi tega ae ga je razžaljen izogibal ves dan. Zvečer pa je stopil Kmitie k njemu v šotor. "Boj *e Boga I" zakliče mu Volodijevski, ko zagleda vatopivšega Kmitiea. "Tega pač nikakor nisem pričakoval od tebe, da boš pustil tega izdajalca živega." "Poslušaj me Mihael poprej in potem me ao-dj," mu odvrne mračno Kmitie. "On se je že valja) pred menoj, in tale noga mu je Že tlačila prei in tale roka je držala oster meč nad njegovim grlom. On je bil v mojih rokah, toda, ali pa veš, kaj mi je rekel ta izdajalec!... Rekel mi je, da je že zapovedal umoriti Alenko BileviČevo v slučaju, ako pogine... Kaj sem imel, nesrečnež, storiti!... Kaj!... Nu, jaz sem kupil njej življenje z njegovim življenjem. Kaj sem imel storiti? Bog, o Bog!' Po teh besedah se prime za glavo ter si puli obupno lase. Volodijevski sc nekoliko zamiali, na to pa iz-pregovori: SJf , "Jaz razumem tvoj položaj . . . Toda vae-kako ... izpustil si iz rok izdajales domovine, kateri utegne domovini v bodoče še zelo škodovati... Za n**, tvoje zasluge za domovino so velike, toda naposled je imela sa te višjo ceno tvoja tk-sebna zadeva, nego splošni blagor." "A ti sam, povej, kaj bi storil, ako bi ti povedali, da je že nastavljen nož na vrat Aniee Br-zobogate!..." Volodijevski jame grozno vihati brke. * "Jaz samega aebe tu ae stavim za vzgled. Hm! kaj bi storil!... Toda Skrctuski, v katerem tiči duše Rimljana, bi ga gotovo ne bil izpustil živega, dasi sem jas uverjen, da bi Bog ne dopustil, da bi se rsdi tega prelivsla nedolžna kri." "Jas hočem moliti!... Hočem delati poko-Kaznuj me, Bog, toda ne po mojih grehih, pre- gled 'Jugoslavije. Piše za "Froevete" dr. Ivan Čeme, Ljubljana. III. Kak je bU razvoj valutnega vprašanja, po udruženju s Sr'ji k>, sem pojasnil v zadnjem član-tu, tako, da mi preostaja sedaj še ob tem dokaj kratkem in samo površnem gospodarskem pregledu zpregovoriti o bankah, denarniii zavodih sploh in zavarovalnicah. Te vae moremo smatrati kot no ailee našega narodnega gospo darstva, ter se more iz njih izpre-videti Še najboljše finančno stanje naroda. 1 Slovenija ima danes osem a so vse nemške in jedna celo itjli ;onska. ■Hrvatski deli drŽave nisp dosti na boljšem in tudi Srbija ne. V tem pogledu bi bilo velikanskega pomena, ako bi ae osnova a res velika zavarovalnica, ki bi bila v zvezi s tujino, da bi tuje pijavke iz našega narodnega te leaa odstranila. Zavarovalnice so potrebne za moderno narodno gospodarstvo, katerega napredek je Ž njimi, kakor z denarništvom sploh tesno združen. Končam s tem svoj pregled go spodarstva Jugoslavije in ponav Ijam avoje uverjenje, da ima na Ša nova država vse predpogoje za sijajen razvoj v bodočnosti. Pov zdigniti bode treba industrijo, i/ boljšati promet, izrabiti vodne si le in last not least izobraziti ljudstvo in ga naučiti, da je prevze lo z vstopom v novo samostojno drŽavo dolžnost, in sodeluje pri vladi in se samo vlada. Ako in ko ee bo to zgodilo, bo Jugoelavija srečna in velika, de žela bodočnoeti, kjer bodo tud njeni sinovi iz tujine našli do vol; dela in dobrega zaslužka. ik •;. N Razne vesti. klade. Dočhn ima Slovenija po celi deželi' mrežo zadrug razpre denih, ki imajo namen zbirati prihranke prebivalstva in jih ;>lo-donosnp nalagati v zvezah zadrug, Hrvateka in Slavonija ne poznata zadružništva na škodo izobrazbe podeželskega prebival stva. Vsled lažje pravne oblike delniških družb je na Hrvatskem in v Slavoniji bolj razvita banč na oblika kredita, ki pa je tud dražja, kot ona v zadružništvu Ker je dežela bogatejša, lažje prenese to kreditno obliko, ka tera bi Sloveniji najbrŽe ne bila v prejšnjih letih v tako korist, kakor »o ji bile zadruge. Boana • in Hercegovina imate številno zastopstvo tujih bank ko jih centrale so zunaj deŽ?U> Domače ho samo hrsnilnice po mestih, ki pa nimsjo tolikega pomena, kakor bi ga lahko imele Vseh denarnih zavodov je okro glo 50, med njimi je najmočnej šib 7 bsnk s skupno 100 milijoni glavnice. V Dalmaciji so istotako prece; zastopane tuje bsnke, nekaj tudi italijanskih, vendar se je pa v istih pred vojno pričelo živah no zadružno gibanje, ki jc v krat kem času postalo blagodejnega vpliva na vse i gospodarstvo zadružništvu Dalmacije so igrs-H važno vlogo slovenski zadrn-garji, ki so dali v marsičem ini-cijativo. •V Trstu samem je dvoje il<> venskih bsnk ig več posojilnic ua zadružni podlagi. Vsled zadnjih barbarskih Činov Italijanov, je pač za nekaj čeaa preprečeno rušim zavodom delovanje. Istotako velja za Istro, ki sedaj trpi. ks-kor vse aesedeno osendje. Vojvodina ima okroglo 150 ,le-narnih zavodov, ki ao pa sk.>ro vai ogrski, nemški In rumuntki. Domačih benk in denarnih zav> dov je nekako 20 a približno 30 milijoni kron glavnice In rez^nr. Srbija je imele koncem leta 1908 140 denarnih zavodov s vplačano glavnico 47 milijonov dinarjev. 1*11 jih je bilo 17$ « vplačano glavnico 98 milijotev dinarjev. Vsled vojne se je zmanjšalo to število tako. da je bilo koncem 1919 se 70 denarnih zavodov. V <\nigori je delavnost de-narnih sa vodov rsled nerešene«.! valut nege vprašenje perpera do dinarje zelo ntežkočens. Ob«to-jejo samo 3 denarni zavodi. Kakor je laprevideti is gornjih navedb je denarništvo v Jugoslaviji precej razvito, vendar se ps k pogrete ono harmonično 4ode levaaje kapitala a industrijo, ki je prvi pogoj aa raavej gospodar-etva. Ko bede na celem ozemlju ^TT—■ . sovjetsko Husijo. IM Mu p« Angliji samo za tem, da uveljavi Rusiji zopet avoj kapital, vsled česar se tudi zvija in hoče trgo vati z moskovskimi konzumninii zadrugami, a ne s sovjetsko Ku sijo. Dejetvo ps je ,da ona s tPUl. da naj trguej s konzumnhni zadrugami ali pa z vlado, takore-toč že oficijelno prizna Jlusij() Zato tudi zavlačevanje trgovakih pogajanj v Londonu. Kot tretje dejstvo moramo ugotoviti, da se je uvoz Francije dvignil petkrat. izvoz samo dvakrat. Razlika med uvozom in izvozom zna&a 17 miljard mark, kar je za Francijo naravnost kataatrofslno. In sedaj je tudi jasno, zakaj Francija tako neomajno podpira Poljake v boju zoper Rusijo. Hočejo reSi-ti onih dvajset miljard predvoj-nih frankov, katere je poaodila rancija tedanjemu svojemu za-vezniku, ruskemu carizmu. Kakor se vidi iz teh številk in ia-ključkov, *ni situacija teh razmer antante tako močna, tembolj, čc se pomisli položaj njihovih držav nih proračunov in velikost vojnih dolgov. Tako plačajo ekonomsko to vojno i premaganci i zmagovalci, a največjo korist črpa oni, ki je najbolj oddaljen od bojnih poljan, — namreč Amerika. Novo pleme pritlikavcev -Raziskovalec Vaudeubcrgh, ki «e je po daljši odsotnosti vrnil iz A-frike, pripoveduje, da je odkril novo pleme pritlikavcev, ki se le malo razlikuje od opic. Odrasli človek tega plemena je le 134 cm visok in ae z neverjetno spretnostjo giblje po drevesih. Ogrska juztfca. Ranjki Heleni in Rimljani bi jo z vso upravičenostjo imenovali "osmo čudo sveta", ker spada po svoji pire midahiosti tja med rodske kolone, egiptovske piramido, babilonske stolpe in kar jc>4e takih-le famoznih, danes že nekoliko za atarelih stvari. V parlamentu poročal poslanec Bela Fongier nastopnem slučaju v Tiszinem procesu: Viktor Hehaj, za čaaa Karoljrjeve vlade komandant bu dimpeštanakega mesta, je bil ra di sodelovanja na umoru grofa Tiaze aretiran. V februarju pa je pisal njegovim sorodnikom pismo, v katerem sc je ponudil, da poskrbi "pravih" prič. Nato jc bij fttpuščcn, državni pravdnik mu je dal eelo potrebnih papirjev. * k rim i je bil upravičen, sprehajati se poljubno po zspo-rih in primerno preparirati obto-žence. V njegovo osebno vsrstvo so mu dali dva oficirja, stanovsl je V hotelu "Britania" in je pre-skrboval sodni jo s krivimi pričami in lažnjivimi dokazi. Ko so mu postala tla prevroča, je od-belal na Dunaj. — Tako torej izgleda ta zgodba —brez komentarja. Res, kaj takega še v Jugoslaviji nimamo in morajo biti jugoslovanski klerikalni bratci v resnici psWi«tni nad takimi rd- kordi. _ Amerika — bankir Svrope. — Opazovalec povojnih in vojnih dogodkov bo opazil v gospodarskem življenju Evrope zanimivo dejstvo. Zedinjenr države ameriške ao tekom čaaa poatale bankir Rvrope. Zadostuje, da človek samo premotri suhoparne številke uvoaa in izvoza posameznih drŽav zmagoslsvne antante, da to dejstvo opszi. Številke iz leta 1913. slikajo naslednje razmerje: Amerika. uvoz 7.95 miljsrd mark, izvoz 9.08 miljard mark; Anglija, uvoz 16.68 miljard mark, ekspert 12.95 miljard mark; Francija, u-voa 4.35 miljard mark, izvoz 3.37 miljard mark. Toda I. 1919 je bi-lo razmerje sledeče: Amerika, u-vos 16.0« miljard. izvoz 33.27 miljard; Anglije, uvoz 33.27 miljard. izvoz H.97 miljard; Francija. uvoz 23.82 miljard, izvoz fi.97 miljard mark. Brez mučnega razmišljanje moremo is nsvedenih številk vestno ugotoviti nssled-njs dejstve. Amerika ims ogromen dobiček izvoze. Njen izvoz je tsko velik, ds doseže višino n JAVNA ZAHVALA, f Slavonic Immigrant Bank, 436 W. 23. St., New York. N. Y. P. N. gospodje:— Danea sem prejel Vaše cenjeno pismo in priloženo prejemno po-rdilo o prejetem denarju v sta-kraju in se Vai^ prav rad za-hvalim, ker ste stvar tečno in hitro izvrfiili. Prosim Vas, ako hi Vi mogli napraviti tako, da bi moji ljudje v starem kraju prejeli iz Vaše banke poslani denar v dolarjih, ker tam so v prometu krone in dinarji, pa da bi oni potem lahko menjali kadar bi jih bila volja, ker se denarna cena menjuje. Jaz nameravam - zopet poslati toda pričakujem prqj Vašega odgovora. S veleapoštovanjem Tony Jovanovich, R. F. D. 1, box 64. Ottawa, II., dne 4. okt. 1920. AV0TBJJBKI VOJAKI Moški, Id ao bili rojaki r ar-atrija« vojaki sa čoea ivetovnt vojne, aedaj lahko pridejo is Jz. goslavije v Ameriko, če vam zapravi tozadevne prošnje in dnin potrebi listine MATIJA SKENDZR javni notar m Ameriko is stari kraj. 5227 Butle Ofcr., PHtaburgh, h On vam jamči, da pride oseba, ki si jo Mita k sebi, - ali pa ran povrne denar. — V vseh pravnih in notarskih poslih pa v zadevah, ki ao v zvezi a potovanjem valih ljudi ia etarega kraja, ae obrnit« nanj, pa boste v vseh zadovoljni, zakaj, on je za vas, a vi boditf sanj. JAVNA ZAHVALA. Dolžnost m« veže, da se naj-uljudneje zahvalim tvrdki I*o Zakrajšek v New Yorku/ za pošteno in točno poatrežho. Ko sem ee namenil dobiti družino iz moj« rojstne domovine, katera je danea v italijanskih rekah; sera pi-aal tudi par drugim tvrdkam u informacije glede voanih listkov toda najboljše pogoje sem dobil od tvrdke Leo Zakrajšek v New Yorku, Id mi je vae povoljno in točno uredila za potovanje moj« družine. Na vožnji ao bili preeej časa in so srečno in sdravi dospeli v La Salle, III., dne 14. eept. t. I. Cenjenim rojakom in rojaki njem sirom Združenih držav priporočam, da ee v vseh zadevah tičočih se potovanja v staro domovino ali ps Iz stare doamvine, zeupno obrnejo na to tvrdke in prepričan sem, de bodete aade-voljni, kskor sem jez. Ae enkrat iskrena vam hvala. S prijstfl* skim posdravom Msth Vogrich.Le Selle. HI. bakrene kotu i BAKRENE KOTLE h U. New Yerk pošiljatrene trgovske bilenca Anglij«. zmr- ' » ^ rom holj nezadovoljiva, zato p*.^"0" r,w •kuše Anglija eUveti svejo trgovino in industrije. Srdaj moremo tolmačiti tudi njeno politiko glede nevezanih trgovskih odnošajev victoria sum* coT. 114 M.n.. aUf .. Nev Taek. H- T