Arheološki vestnik (Arh. vest.) 51, 2000, str. 189-193 Konserviranje in restavriranje rimskega meca z leseno nožnico iz reke Ljubljanice Sonja PEROVŠEK in Zoran MILIC Izvlecek Opisan je potek konserviranja in restavriranja rimskega meca v leseni nožnici, ki sta bili izvedeni v Konservatorsko-restavrator­skem oddelku Narodnega muzeja Slovenije. S konservatorskimi posegi smo mec stabilizirali, mu ohranili obliko ter ga zašcitili pred nadaljnim propadanjem. Razkrili smo tudi podrobnosti, ki omogocajo boljše razumevanje izdelave nožnice meca. OPIS NAJDBE Leta 1993 je Konservatorski oddelek Narodnega muzeja Slovenije (NMS) prejel v konserviranje in restavriranje rimski mec v nožnici iz reke Lju­bljanice. Mec je bil prelomljen na dva dela (sl. 1: a-d). Sticna tocka obeh delov je dobro vidna, vendar zaradi starosti preloma stik ni popoln. Poleg je bil tudi odlomek kovinskega okova, ki je bil popolnoma prekrit s korozijskimi produkti (sl. 2: a,b). Grob pregled je pokazal, da je mec izdelan iz dveh vrst matriala: kovine in lesa. Les je bil moker in je bil na nekaterih mestih dobro ohranjen, vidna je bila celo njegova struktura. Kovina je bila prekrita s površinsko crnosivo in zeleno korozijo, algami, apnencem ter peskom. Korozijska plast je bila ponekod zelo trda in se je zajedala tudi pod originalno površino, vendar pa je bilo kovinsko jedro ohranjeno. KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE Zaradi dveh razlicnih materialov -mokrega lesa in kovine -na istem predmetu je bilo težko izbrati ustrezno metodo konserviranja (Milic, Rant, Ne-mec 1997, 135-141). Moker les je zelo obcutljiv, Abstract The conservation and restoration of a Roman sword with a wooden scabbard are described. The work was undertaken at the Conservation Department of the National Museum of Slovenia. Using conservation methods, we stabilized the sword, preserved its shape, and protected it from further decay. We also discovered certain details enabling better understanding of the production of sword scabbards. zato je potrebno previdno ravnanje že pred samim konserviranjem. Hranjenje v vodi prepreci izsušitve in s tem deformacije lesa, kot na primer nenadno ukrivljenje, velike razpoke, lušcenje površine, plesnenje in drugo. Zaradi obcutljivosti mokrega lesa smo se lotili najprej konserviranja lesene nožnice. Odlocili smo se za postopek s saharozo (Koesling 1991, 206-208). To je postopek, ki je enostaven in poceni, ni neva­ren za predmet niti za konservatorja-restavratorja, in je ucinkovit. Saharoza je lahko topljiva v vodi, zato se les dobro prepoji z raztopino. Površina lesa po konservaciji ostane skoraj nespremenjena. Les ohrani naravno barvo in strukturo ter s tem tudi naraven videz. Pri tem postopku, ki je trajal 98 dni, smo porabili šest kilogramov saharoze. Ves cas trajanja postopka smo merili kislost raztopine, ki je ohranjala nevtralno vrednost, ter višino nivoja raztopine. Po koncanem namakanju in impregni­ranju lesa s sladkorjem, smo mec pocasi sušili v zaprti posodi, pri cemer so se na površini tvorili kristali saharoze. Te smo na koncu odstranili z vodo. Konserviran moker les se ni deformiral. Za preprecitev razvoja mikroorganizmov med sa­mim namakanjem, smo raztopini sladkorja dodali konzervans, 0,2 % Na-azid (NaN3). Po koncanem konserviranju lesene nožnice smo se lotili cišcenja meca. Pri odstranjevanju trde korozijske plasti z brušenjem z diamantnim brusom se je zaradi trenja segrela obdelovana površina. Ob zelo trdi korozi­jski plasti, ko je bilo treba uporabiti višjo hitrost obratov, je prišlo do manjše eksplozije, ki je rahlo poškodovala tudi nožnico z mecem. Poškodbe so nastale predvsem na kovini, les pa na sreco skoraj ni bil poškodovan. Eksplozijo je povzrocil nastali bakrov azid (Cu(N3)2), ki se je tvoril iz Na-azida in bakrovih korozijskih produktov. Uporaba Na-azida kot konzervansa pri konserviranju mokrega lesa s saharozo za predmete, ki so izdelani iz lesa in težkih kovin (Cu, Pb, Sn), torej ni primerna. Koncanemu konserviranju mokrega lesa in nje­govemu cišcenju je sledilo raziskovalno cišcenje kovine, pri cemer sta nam bila v pomoc rentgenska posneteka (sl. 3: a,b). Vsi rentgenski posnetki so bili narejeni z industrijskim rentgenskim aparatom Sl. 4: Razkriti detajli po konserviranju in restavriranju: a -detajl mrežastega okova na šestem križu; b -detajl zakovice na drugem križu mrežastega okova. Foto: Sonja Perovšek. Fig. 4: Detailed discovered after conservation and restoration: a -a detail of the webbed plate on the sixth cross; b -a detail of the rivet on the second cross of the webbed plate. Photo: Sonja Perovšek. Andrex 200. Pogoje ekspozicije pri rentgeniziranju (cas ekspozicije, moc rentgenskih žarkov in katodni tok) smo spreminjali v skladu s potrebami. Foku­sna razdalja do predmeta je bila vedno 70 cm. Uporabili smo film AGFA D7.1 Na posnetkih je lepo vidna stopnja ohranjenosti meca ter nekateri detajli. Mec smo cistili do razkritja podrobnosti (sl. 4: a,b). Rentgensko radiografijo smo uporabili tudi za ugotavljanje strukture zanke na hrbtni strani nožnice (Istenic 2000, sl. 13) in s tem poskušali dolociti njeno funkcijo. Zaradi neugodne geometrije zanke in meca, so dobljeni posnetki slabše kvalitete in so teže berljivi. Zato smo mec posneli iz razlicnih zornih kotov in z razlicnimi snemalnimi pogoji. Radiografska posnetka, ki najbolje ponazarjata konstrukcijo zanke, predstavljamo na slikah 5: a in b. Najprimernejša metoda bi bila industrijska rentgenska tomografija, ki pa je nismo imeli na razpolago in smo se morali zadovoljiti z navadno rentgenografijo. Iz posnetkov je mogoce razbrati strukturo zanke, ki smo jo skicirali na risbi (sl. 6). Dela A in C ne prodirata skozi plocevino okova, ampak sta nanjo le prislonjena. Del B, ki gre skozi luknjo v okovu, je na spodnji strani plocevine rahlo odebeljen in sega približno 3 mm pod plocevino. Ocenjujemo, da je lesena nožnica, ki je takoj pod medeninasto plocevino okova, debela približno 5 mm. Tako sklepamo, da je bil del B zanke sidran v leseni del nožnice in je s tem dodatno ucvrstil okov na mecu. Pri preiskavi meca pod mikroskopom smo ugo­tovili, da je rezilo meca železno, na nožnici, ki je lesena, pa je mrežast okov iz medenine. Na treh mestih sta vidni še dve kovini, in sicer bron ter spojina svinca in kositra (gl. Šmit, Pelicon 2000). Testa za prisotnost klora v kovini nismo naredili. Uporabili smo razlicne mehanske postopke, kot so strganje s skalpelom, peskanje s korundom in steklenimi kroglicami, brušenje z diamantnimi brusi, šcetkanje s kovinsko in šcetinasto šcetko in poliranje s finimi polirnimi gumicami. Ti po- 1 Rentgenske posnetke sta izdelala Zoran Milic, dipl. ing. in Herman Pavlin na Inštitutu za metalne konstrukcije. stopki so razkrili podrobnosti, ki so pomembne za razumevanje izdelave meca (gl. Istenic 2000). Pod kovinskimi živalskimi glavicami in v zgor­njem hrbtnem delu meca so vidni ostanki, ki so organskega izvora, zato jih nismo odstranili (sl. 7). Poškodbe, nastale pri eksploziji, smo popravili. Kovinske fragmente smo poravnali ter zalepili s sekundnim lepilom (Egepe 600) ter epoksi smo-lo (Araldit M). Sledila je zašcita kovine pred nadalnjim propadanjem, premaz z inhibitorjem Benzotriazolom, nato 48 urno vakuumsko sušenje pri sobni temperaturi v vakuumskem sušilniku, lakiranje s premazovanjem z 10 % akrilnim lakom ISTENIC, J. 2000, A Roman late-republican gladius from the River Ljubljanica. -Arh. vest. 51, 171-182. KOESLING, V. 1991, Bericht zur Arbeitstagung -Konservierung von archäologischem Naßholz mit Zucker. -Arbeitsblätter für Restauratoren 1/91 -Gruppe 8, 206-208. (Incralak) v ksilenu ter voskanje segretega meca (Renesancni vosek). SHRANJEVANJE IN RAVNANJE Konserviran in restavriran mec v nožnici, ki je prikazan v clanku Istenic 2000, sl. 3; 4, je pri­meren za nadaljnje raziskave in študije. Ravnanje z njim mora biti previdno, z obvezno uporabo bombažnih rokavic. Zašciten mora biti pred pra­hom. Prostor, kjer bo mec shranjen, mora imeti ustrezne mikroklimatske pogoje: stabilno relati­vno vlago in temperaturo. Zaradi dveh razlicnih materialov iz katerih je mec z nožnico narejen, bo nujen stalen nadzor nad predmetom, da ne bi prišlo do morebitnih sprememb na lesu ali kovini. Relativna vlažnost zraka ne sme presegati 50 %, da ne bi prišlo do raztapljanja sladkorja, s kate-rim je les utrjen. Idealno bi bilo, da bi bil mec shranjen v prozorni foliji, iz katere bi izsesali kisik in ga nadomestili z argonom. Prozorna folija in odsotnost kisika bi omogocila vidnost predmeta, preprecila dostop prahu in drugih necistoc iz zraka ter mehanske poškodbe. Takšna rešitev bi bila primerna za hrambo predmeta v depoju. Pri razstavljanju pa naj bo mec v nožnici namešcen v primerni vitrini, ki ustreza vsem zahtevam preventivne konservacije. Zahvale Avtorja se zahvaljujeta dr. Janki Istenic za pomoc pri pisanju clanka, Tomažu Lauku pa za fotografske posnetke. MILIC, Z., J. RANT in I. NEMEC 1997, Uporaba nevtronske radiografije pri konserviranju rimskega bodala. -Argo 40/1, 135-141. ŠMIT, Ž. in P. PELICON 2000, Analysis of copper-alloy fit­ ments on a Roman gladius from the river Ljubljanica -Arh. vest. 51, 183-187. The conservation and restoration of a Roman sword with a wooden scabbard found in the Ljubljanica River Summary In the Conservation Department of the National Museum of saccharose. During the conservation, we used a 0.2% solution Slovenia, we conserved and restored a Roman sword in a wooden of Na-azid as a biocide, which proved inadequate. Its use as a scabbard. The wet wood of the scabbard was conserved with conserving agent when conserving wet wood with saccharose is unsuitable for objects made of wood and heavy metals (Cu, Pb, pictures were taken, which were of help to us in cleaning the Sn). Mechanic cleaning of the metal sections followed. Using metal sections of the scabbard and in establishing the structure conservation methods, we stabilized the sword, preserved its of the sword and the loops on its spine. shape, and protected it from further decay. Several radiograph Sonja Perovšek Narodni muzej Slovenije Prešernova 20 SI-1000 Ljubljana e-mail: sonja.perovsek@narmuz-lj.si Zoran Milic Narodni muzej Slovenije Prešernova 20 SI-1000 Ljubljana e-mail: zoran.milic@narmuz-lj.si