Štev. 5.
Teži) II-
V Gorici, 1. Marcija 1894.
,Slogi1
izhaja vsak prvi in tretji četrtek meseca, ter veljA po posti prejemali», ali na dom posiljena skupaj z
„ Goriškim Vestnikomw
za vse leto	.	.	.	gld. 1.80
„ pol leta	.	.	„ —.90
ii četrt i,	.	i	.	„	.45
Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina.
Posamične številke po 0 kr., dobivajo se v Stolni, Semeniški in dolski ulici.
UpravniStvo in uredništvo : Morellijeva ulica, štev. 22.
„SI»g»“
prinaša oznanila na četrti strani od katerih se plača za štiristopno petit-vrsto po 7 kr., če se jedenkrat tiskajo; po 0 kr. če se dvekrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo se uredništvu; reklamacije in naročuina upravnistvu.
Nefraukovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
Slovanska vzajemnost
Letos je 1000 let, odkar jo umil moravski knez Svatopluk, ki je tudi Slovencem znan, če ne drugače, po šibah, ki jih je pri smrtni postelji dal svojim sinovom za poseben nauk. Ko so bile šibe svezane v snopu, jih niso mogli sinovi zlomiti; ko so pa razvezali snop, zlomili so lehko vsako šibo po sebe. Že pred 1000 leti so torej videli slovanski voditelji, da slovanske narode hoče tuja politika razdeliti, razjediniti in takó jih podjarmiti, in naposled potujčiti. Tista tuja politika je vsem Slovanom znana, in ti Slovani so se dali loviti ou nje vsa stoletja in do današnjega dne. Germanska politika je potopila po cele narode slovanske v svoji narodnosti in dandanes dela oči: no na to, da bi spravila vse slovansko pleme ali iz Evrope, ali pa kar mogoče potujčila posamičue slovanske narode. Slovani v skupnosti pa te tisočlet stare namere ne vidijo, in takó so mnogi slovanski narodi samo igrača litje gor-manizatorske politike. Na Balkanu so vstvai ili take slovanske državice, da morajo prej aii poslej izgubiti no le svojo samostalnost, ampak tudi narodnost svojih narodov, ako ne bodo iskale pomoči pri drugih Slovanih. Poljake na Nemške» potujčili so popolnoma, in avstrijski Poljaki imajo le začasno gospodarstvo v rokah, ker jih poti ekuje proti slovanska politika.
Slovanske male narode povsod razdeljujejo, in jih že tako- napeljejo, ali da jih pritiskajo sosednji narodi, ali pa da se ravsajo in kavsajo sami med seboj. Duva-lizem služi najbolj slabljenju avstro ogerskih Slovanov; na eni strani jih tlačijo Madjari, na drugi strani pa nemške in italijanske stranke, poleg tega pa še Poljaki Maloruše. A to ni še dovolj, tudi med posamičnimi slovanskimi narodi napravljajo navskrižja ; vsled tega se prepirajo med seboj zaradi vere, kon-servatizma in liberalizma. Tuja politika dela s slovanskimi narodi kakor z otroci, vse se jej posreči, ker vidi, da ima politiške otroke pred seboj. (Je še ni zadosti, draži te politiške otroke tuja politika za radi vere, zaradi verskih obredov iu nazadnje tudi zaradi abecednikov. Povsod vidimo, da padajo ti slo-vauski politični otroci v tuje mreže, in za te mreže ni treba še lisičje zvijačnosti; saj ti politiski otroci niso sami prebrisani, da bi se ne mogli z lehka prekaniti.
In manjši ko so slovanski narodi, toliko bolj grejo na led; to pa je leliko limeti; reveži nič nimajo, in kot reveži lové mrvice, in te mrvice jim vsaj glad nekoliko pomile. Ali vidite, kako modro je vse nastavljeno? Ali se je čuditi, da imamo med malimi narodi slovanskimi toliko takó imenovanih oportunistov in le malo odločnih iu dalekovidnih politikov. Lačni smo, lačni, zato pa imajo tujci lehko delo z nami, ti tujci vedo, da berač ne gleda na zimo, na hude čase, najmanj pa na
daljšo bodočnost; saj prosi in morda dobi tudi živeža za
«
danes; j utre bo zopet prosil in takó ostane berač — berač do smrti. Dà, dà, ta beraška smrt se malim slovanskim narodom bliža, ako se ne spametijo njih voditelji,, da bi delali za složno, modro in pošteno politiko.
Če zastopniki malih slovanskih narodov nimajo modrosti, katero bi zajemali iz sedanjosti, morali bi se ozirati vsaj na zgodovino slovansko in pa na postopanje drugih narodov. Ali se kosajo drugi narodi zaradi vere, kedar im gre braniti svojo narodnost. Ali ste že slišali, da se poprijemlje Napo-politauec ali Benečan svojega narečja v pismu, samo zaradi tega, ker mu dela težave pri učenju toskan-ščina? Ali ste slišali, de bi Nemci vspodkopovali svojo narodnost, ker jim dela težave skupni pravopis? Kaj delajo pa posamični slovanski narodi, zlasti v našem cesarstvu? Doma izdajajo tiste, kateri bi radi pomagali, da bi dobili vsi Slovani en skupen jezik v knjigi; doma izdajajo tiste, kateri bi radi dosegli, da Sv. rimska cerkev podeli zopet Čehom, Hrvatom, Slo vencem stari obred in stari jezik, kakoršen sta upe-Ijala bila sv. Ciril in Metod povsod, kjer sta oznanjala sveto vero? Ali ne izdajajo doma tiste, kateri vidijo, da v ruskem narodu imajo vsi drugi Slovani največega moralnega branitelja?
In kake zastopnike imajo nekateri slovanski narodi dandanes ? Ozrimo se ua nas Slovence ! Kedar pridejo v delegacije, lepo molče ali pa celò pritrjujejo protislovanski zunanji politiki; nobenega Slovenca še ni bilo v delegaciji, ki bi zaresno zagovarjal Slovanom in državi ugodnišo politiko. Na Dunaju imajo dandanes zastopnike, ki so edini samo za mrvice; za vece, važnejše stvari pa se ločijo med seboj in od drugih slovanskih zastopnikov. Ničilo še, kar hodimo v Danajski državni zbor, takó jasne protislovanske politike, kakoršna se kaže sedaj v takó zvoni koaliciji, in vendar so ostali nekateri slovenski zastopniki še v isti protislovanski družbi : oni hočejo še čakati, kaj pride. Ali se dà veča politična mizerja misliti, kakoršna je ta komedija, podpirana zlasti ad takih po- ! slancev, kakoršna sta Klun in pa profesor Šuklje. Potem hočemo govoriti o slovanski vzajemnosti, ; ko podpirajo naše modre glave tisto politiko, katera namerava uničiti ne le slovenski narod, ampak vse slovanske narode, nazadnje tudi Poljake, kedar odpla- j č ujej o !
Beseda vzajemnost se glasi jako lepo, ali naši voditelji, namesto da bi se jej bližali, se odaljujejo od nje, iu so podobni vešči, ki gre v ogenj, sama v pogubo.
Toliko veča je potreba, da podučujemo narod na tiste strani, ki so glavne, in ki odločujejo za-našo bodočnost. Mi moremo narodu pojasnjevati, da dose- [ danji naši zastopniki so na krivili potih, in da se z lijih politiko pogubimo, če pojde tako naprej. Če bode narod enkrat vedel, za kaj prav za prav gre
pri sedanjih naših borbah, potem bode znal tudi boljše voliti svoje poslance ; potem bode volil take zastopnike, ki se bodo držali nauka Svatoplukovega, da le v družbi z drugimi Slovani dosežemo pogoje za naš obstanek iu razvitek. Bog daj, da bi kmalu prodrla taka zavednost med ves slovenski narod !
---------------
I interpelacija
katero je stavil dež. posl. D r Al. Roji c na visoko c. k. ministerstvo. za uk in bogočastje o razmerah na c. kr. srednjih šolali goriških.
Vladni zastopnik je odgovoril *) na mojo in tovarišev interpelacijo z dne 8. t. m. %o ražiifjg&fii^jA naših srednjih šolali mej drugim sledeče:	^ —
1.	da so na drugih zavodih rezultati še mnogo neugodnejši nego v Gorici ;
2.	da je padel v lanskem šolskem letu in isto tako v prvem tečaji tekočega šolskega leta na tukajšnjem gimnaziji le po jeden saui dijak samo iz nemščine ;
3.	da profesor dr. Vi ba se ni izrazil v šoli : »Es ist eine iindaukbara Aufgaue itd.";
4.	da gimnazijski vodja ne odsvetuje dijakom, da bi se vpisali za obvezni pouk materinega jezika;
5.	da od leta 1890 ni bilo na tukajšnji gimnaziji splošne inšpekcije in da tedaj ni mogoče, da bi bil c.
k.	d» ž. š. nadzornik Leschanofsky dajal ukaze, ka-keršni so bili omenjeni v rečeni interpelaciji.
K temu nam je opomniti sledeče:
1.	Na goriški gimnaziji je bil v zadnjih letih najslabejši uspeli izmed vseh avstrijskih gimnazij.
*) Odgovor vladnega komisarja na interpelacijo dr. Rojca in tovarišev iz dne 8. februvarja bil je ta-le:
Vlada pridržuje si, pretelitovati eventuvalno še natančneje stvar, o kateri se govori v interpelaciji poslanca g. dr. Rojca. Toliko pa lahko že danes konšratujemo :
Očitanje, da se postopa preostro na goričkem gimnaziji, ni opravičeno, ker so uspehi na drugih srednjih šolah še muogo neugodnejši ; ako se namreč v ozir jemlje število učencev, ki so padli, in onih, katerim se je dovolilo, ponoviti sknšnjo, kažejo se pri mnogih enakih zavodih n. pr. v Ljubljaui, ua Dunaji, v Čer-novicah Novemmestu i. t. d. še višji odstotki. V nemščini padlo je koncem šolskega leta 1892-98 od 405 učencev 35, od teh pa 32 tudi v drugih predmetih, dvema se je dovolilo ponoviti skušnjo, in le jeden učenec padel je definitivno v nemščini sami uspeh, — iz katerega se vendar ne daja sklepati o nenavadni strogosti. V ravno dokončanem poluletji padlo je od 3.--8. razreda od 169 učenčev 16 v nemščini, oii teh pa 15 tudi v drugih predmetih, le jeden v nemščini sami.
Popolnoma neresnično je, da je dr, Vrba govoril besede : „Es ist eine uudankbare Aufgabe, aus diesen yerbauerteu Gelameli civilisirte Mensehen zu macheu*.
Ozuanilo o sprejemanji učencev, tiskalo se je že pred sedanjim ravnateljem v letopisu in sicer od 1. 1886. naprej le nemški.
Skušnji podvrže učence, ki prihajajo iz drugih zavodov, po postavi lahko vsak ravnatelj. Učiteljski zbor je že pod ravnateljem Pantkejem spoznal potrebe teh skušenj in je vtem smislu tudi sklepal.
Xi res, da zadržuje ravnatelj učence, učiti se deželnih jezikov, ampak le opozarja — kar je njegova dolžnost •— roditelje na posledek, da postane izvoljeni si jezik za učence obligaten.
Gledé na to, da od aprila •). 1890. ua tukajšneiu gimnaziji se ni več vršila vseobsežna inšpekcija po deželnem šolskem nadzorniku Leschauofskemu. je samo ob sebi izključeno, da bi se bili izdali od strani dež. šolsk. upravništva kakšni ukazi, na katere bi se opirala navedena strogost. Resnica je, da je dež. šolski nadzornik Leschanofsky meseca novembra lanskega leta nadzoroval realko, in da je njegove navedbe, ki nameravajo intenzivneje poučevanje in dosego normalne šolske mladeži v višjih razredih, vis. naučuo ministerstvo popolnoma odobrilo in še celo naročilo, da se iste še ostreje rabijo v nižjih razredih".
Podlistek
Udori ll frndii M, lil otrok.
Po virih sp. Z — k.
(Kor.ec)
„Oh, pustite me na miru!" nadaljuje Ludvik tesnega srca in že precej nepotrpežljiv zarad vednili opominov in dolgih ogovorov, s kojimi so ga neprenehoma mučili.
»Ne pustim Vas, pa tudi ne smem !“ odvrne maršal. „Ali ste mar tukaj, da se kratkočasite?"
„0 moj snežec i“ vzdihne kralj ter pristavi, na jok pripravljen: »P« ošini Vas, pustite me!"
Ko dokonča predsednik kupčijske zbornice, evo, pride uže drug govornik na vrsto. Glej, že o prvem početku se kralj, grozno mučen, na ves glas zjoče in vsklikne: Prosim, pustite nie!“
ftKl.nlA v^Jub njegovim solza» iu ugovorom gre zborski et p5'r • l>ot’ *n 80 8e *e večeru konča.
.«.m	? J-a!? s® 1(lott»1'1 č6Z omenjeni travnik, občuti
skopnel '	’ VWi’ ll" bii "že M®«»™
„0 moja. bitka, moje kepe!" zakliče na ves Klas, opet se zjoče, zdaj pa tako bridko, da ga komaj poti azijo. brede po stopnicah sreča še nekaj svojih tovarišev, ki so si mej smehom in živahnem govoričenjem pripovedovali svoja denašnja junaštva. Bili so lepili, rudeeih lic, in ko Ludovik sè svojim žalostnim
iu bledim obrazom mimo njih pride ni ga v resnici nihče zavidal da je kralj francozki.
„Kedó je dobil?" vpraša Ludovik sè solzami v očeh. »Vojvoda Chartres; a tudi markiz" Nesle se je hrabro držal".
„Nu pa tako pridite k meni, in povejte mi vse od konca do kraja", veli mladi kralj.
- »Veličanstvo, zdaj je čas iti k obedu, potem pa li pokoju", ugovarja gospa Ventadour ; kralj : »Nič ne de, če je tudi pozneje".
»To ne sme biti; kamerniki Vas čakajo".
»Kako je vendar strašno dolgočasno to kraljevanje!" ihti se zopet Ludovik. Ventadour ga na to sè silo odpelje.
Ko prideta v sobo; potoži jej mladi kralj: Oh, kako sem vendar nesrečen ! Po letu, ko je tako lej o, in bi se človek tako rad sprehajal, moram v gradu ostati". „0 Veličanstvo!" odvrne gospa Ventadour, »ali ne greste na sprehod, kedar se Vam ljubi?"
„Snj res! Da, da, imate prav. Na praznik v Saint*Germaiu — o nikdar ne bom zabil — slonel sem na oknu, in videl množico otrok, ko jih vprašam, kam da gredo, zvem, da na semenj. Kaj je to, semenj ? vprašam jih zopet. Oh tam je lepo, odgovore mi, pod drevesi so na prodaj igrače, jestvine in pijače. Z vso silo je tudi mene vleklo tj e ; a ni se mi’dovolilo. Po zimi zopet ni lepšega nego kepati se, in bnš denes j sem to veselico zamudil! Kedaj bode kuj zopet snežilo?"
»Bomo videli, Veličanstvo! Za zdaj pa pustite ; to, in zaspite".	|
»Jaz pa nočem Brž ko ne se mi še poreče, da moram zaspati, ker sem kralj".
»Potolažite se!" opomni mu odgojiteljica. »Kedar dorasete, tedaj boste pa tudi srečni".
Ko Ventadour to izreče, ne more si kaj, da bi ne vzdihnila; kajti dobro je vedela, da kralji niso najsrečnejši ljudje, in akoravno se pravi: srečen kakor kralj, vendar ne smemo pozabiti, da krona ni samo sè zlatom in z biseri, ampak tudi s trnjem obložena,
Zanimivo je, kakošen kralj je postal iz tega nedolžnega in duhovitega deteta.
Ko je Ludovik XV. prijel žezlo v roke, živel je od začetka varčno; a k malli miai se je nerodnosti in zapravljivosti. Nasledek dvorskega razuzdanega življenja je bilo’to, da so davki, uže prej neizmerno veliki, pod njim poskočili od leta do leta. Narod ni mogel več zadostovati nepravičnim tim zahtevam. Zapravljivo gospodarstvo pod Ludovikom zbudilo je na Fraucozkem in po vseli evropejskih dvorih zaničevanje in sovraštvo. Kraljev slabi izgled zapeljal je tudi francozke velikaše v enako razuzdanost, tako, da so se sistematično podirale vse podlage državnega življenja. K temu so pripomogli v istem času tudi napadi tedanjih lilozofičnih pisateljev, ki so mej njimi bili in v prvej vrsti: Rousseau, Voltaire, d’Alembert in Diderot.
Ludovik XV. umrl jel774. hudo zanničevan v svojej domovini.
Vladni zastopnik pa to zanikajo, kor šteje med propadle dijake na drugih gimnazijah tudi tiste, ki so dobili ponavljalni izpit. Zuano je pa, dA se povsod drugod povprečno dovoljuje vsaj petkrat toliko ponavljalnih preskušanj, kakor v Gorici od leta 1990, iu da jih izhaja izmed teh 80-90%* V naši interpelaciji so bili navedeni iz drugih gimuazij le čisti rezultati po prebitih ponavljalnih izpitih iz leta 1892, primerjam z našo gimnazijo.
2.	Ni res, da je padel v lanskem šolskem letu in v prvem tečaju letošnjega leta le po jeden sam dijak samo iz nemščine, temveč padlo jih je več lani in letos, in sicer letos ne oziraje se na prvi in drugi razred, v katerih mrgoli dvojk iz nemščine, kar pa je vladni zastopuik modro zamolčal.
3.	Ni res, kar je trdil vladni zastopnik, da dr. Vrba ne bi bil v šoli izrekel zgore omenjenih besedi. Pač pa je res, da so uaineravali dijaki to objaviti v nekem tukajšnjem listu, a da so to pozneje iz lahko umevuih razlogov opustili, kar se dà še vedno spri-čevati.
4.	Ostanemo pri tem, kar smo trdili v interpelaciji z dne 8. t. in., da gimnazijski ravnatelj odsvetuje dijakom vpisati se v obligatui tečaj za pouk v inaurinola jeziku o čemer moremo navesti določne slučaje.
5.	Naša interpelacija z due 8. t. m. se ozira glede na vodo v c. .k. deželnega šolskega nadzornika Lesclia-nofskega na obe tukajšnji c. kr. srednji šoli in res je, da daja imenovani gospod uradno in privatno, o priliki splošnih in specijalnili inšpekcij in v zasebnih razgovorih naj8trožju ukaze gledé nemščine, kurje v Gorici obče zuano, tako da odgovor vladnega zastopnika ra to točko naše interpelacije, ki ga je dal v seji 15 t.
m., je vzbudil v mestu obče začudenje, združeno z nevoljo in zasmehom. Sicer pa velja tudi z ozirom na odgovor vladnega zastopnika na omenjeno interpelacijo in posebe še k tej točki Goethejev rek : »In dem, was er weise verschweigt, — zeigt sicb der Meister des Stils4*. (V tem, kar modro zamolči, kaže se mojster zloga).
Obžalujemo, da visoka c. k. vlada dobiva take krive informacije o naših pritožbah. Zato stavljamo naslednji vprašanji :
1.	Ali hoče slavna c. k. vlada dognati o točkah, navedenih v naših interpelacijah o goriškib c. k. srednjih šolali, čisto resnico ?
2.	Ali hoče v to svrlio sestaviti tudi sicer na-prošeno komisijo ter klicati k odgovoru one uižje organe, ki jo uapačno infoi iuujejo, da ne dosežemo potrebnih premeinb na omenjenih šolah?
V Gorici, 20. februvarja 1894.
lì.r Aleksy Rojie
D.r A. Gregorčič — Alfred Coronini — D.r Andrej Lisjak — Tomaž Čerin.
------i-Hi------
Politični pregled
Notranje zadeve. — V državnem zboru, ki j seje otvoril 22. min. meseca piiČela je razprava o pro-računu in med važnejšimi predlogi vlade je volilna reforma, ki pride še pred prazniki na dnevni red. Vlada je tudi predlagala, naj se proglasi permanentni odsek za to, da lahko doiene do Božiča načrt omenjene reforme, j potemtakem se ve, da bi se razpustila sedanja zbornica koncem leta.
Tudi SpinČičeva imunitetna zadeva pride tekom prihodnjega tedna gotovo v razpravo, vsaj tako je obljubil predsednik zbornice poslancu Pfeiferju, ki je izrekel to željo. Slovenski poslanci niso o navtdenej zadevi ničeta izjavili.
Deželni zbori so končali zasedanja, ter ostavili še mnogo važnih predlogov in suspenso. Štajerski dež. zbor je tudi imel živahne dejanske zadeve na dnevnem redu,
n.	pr. o učiteljišču v Mariboru in pri tej priliki je prav zanimivo govoril poslanec g. Robič.	v
V	kranjskem dež. zboru se je prof. Suklje poslanstvu odpovedal.
Tudi obravnava proti » Omladini“ je končana in se je razglasila dotična razsodba, ki je spravila praško omladino nič manje, nego za 96 let, 2 meseca in 28 dnij v zapor. Najhuje je zadelo Vaclava Cižeka in Ivana Ziegloferja, prvi je obsojen na 8 in drugi na 6 let teilce ječe. lstotako je obsojen na 6 let Fran SynaČelc, drugi se vrsti z zaporom od 5 let in manje. Dva sta bila oproščena.
Vnaitfe zadeve. — Na Francoskem ima vlada, osobito v Parizu še precej opraviti z anarhisti, in katere jako pazljivo zasleduje, vsled česar se ječe polnijo s temi nesrečneži.
V	Rue Saint Denis eksplodirala, je zopet dinamitna bomba, ki je prouzročila precejšnjo škodo, a druge nesreče ni bilo.
Ruski politični krogi bavijo se mnogo o nasledniku ministra vnanjih poslov pl. Giersa, ki je zopet nevarno obolel.
Srbska vlada ima opraviti še vedno z raz-kraljem Milanom, ki bi rad prišel do kakšnega mili-jončeka, da zopet odpotuje, kamor si bilo.
Italijanske finance dado vsemu svetu mnogo govoriti in najbolj pa prizadeti Italiji, ki se boji bankrota in zategadelj zahtevajo povišanje davkov, akoprav imajo pred očmi žalostne dogodjaje na Siciljanskem in drugod na polotoku.
DOPIS I.
Iz Dolenje Vrtojbe, 28. febr. {Izv. dop.) — Večni prepiri med našima Vrtojbama se bodo vender nekoliko polegli, kar želimo od srca. Stvar o cerkovniku v gor. Vrtojbi se je tudi v poštenem zmislu razgnala, kakor megla pred solticem o poludne.
Kar je pa važnejše je to, da vam morem še
lepših novosti uporočiti, katere morejo vsakega dobro-mišlječega človeka jako razveseliti in sicer med temi je jedna, ki govori o potrditvi načrta za sezidanje stanovanj* našemu prihodnjemu vikariju. Načrt se je potrdil, kakor ga .ie predložilo naše županstvo.
Poslopje bode lepo in kar je najbolje važno, na primernem prostoru, to je v središču obeh vasij: ono bode stalo prav na meji obeh katastraluih občin, z glavnim licem proti vzhodu, sè dvoriščem iu vrtom pa proti zahodu.
No, mi gojimo nudo, da z napravo tega, nastane med obema občinama popolati mir, le da ne bi ga motila žnpanstvena in šolska uprašanja, a se nadejamo, da ne!
—	ker je celo g. šolski nadzornik pred leti nam oblju-boval, da se bode tudi šola na novo zidala, kajti sedanje poslopje ne odgovarja šolskim propisom in tudi ta v središču med obema krajema. Da pridemo s časom tudi do občinske hiše, nadejamo se.
Kar ni treba povedati pa je to, da bo naša mia dina pevala narodne pesmi o priliki letošnjega nabora, take pesmi ki se prepevajo v jednakili slučajih in dal Bog, da žabi popevati one laške »ti lui eie44.
Še to blagovolite povedati, da je prinesel nebne novan laški li *t tržaški lomantično povestico, o ko ji resničnosti pa, jako dvomimo, akoprav so se večkrat dogajali prepiri med dvojico, kojo navaja omenjeni list; in tudi ni mogoče, da je resuičiio, kar blebeta isto glasilo o prodaji treh krav, katere bi bila imela navedena družina.
Pravljica pa, je ta le:
Terezija P—šič, ženica s petimi križi, odšla je te dni v Trst z namenom, da odpotuje v Aleksandrijo. Ali Drejčeku ni bilo to prav, kajti dokler je žena na domu, se še vedno popije nekoliko kapljice, ker ženica muje pridna in delavna.
V Trslu si podasta mož in žena roki v pomnjenje in ostaneta v poluej prijaznosti za nekoliko časa. Kakor pravi, trž. list najmota si za jedno noč sobo na trgu, po imenu Piazza «Iella Borsa, št. 14. Terezica v misli si kar po noči se preobratiti v lepo gospo z klobučkom na glavi, ter tako vteči surovemu soprogu. Terezici ni se posrečil beg v Egipt, kajti Drejček je bil najel redarja, kateri pristavi Tcre žico, akoprav je bila „lepa gospa", ter jo odpelje v zapor, kjer jej odvzamejo 90 zlatili frankov, 4 srebrne goldinarje in nekaj drobiža. Drejček na to poda se domov, ostavivši Terezico v preiskovalnem zaporu v Trstu, kjer je konečno morala priznati, da je hotela odpotovati preko mest Benetek in Brindisi V Aleksandrijo. Kaj bo sledilo iz tega, ne vemo, a vsekako prav je, da se ženam ne pušča hoditi Aleksandrijo, če le ni mož zadovoljen.
Rok.
It srednje vipavske datine dné 12. febr. {hv. dop
—	Kakor je znano iz govora državnega poslanca g. V. Špinčiča v 255. seji drž. zbora, z dnè 15. decembra
m.	1., se je tudi pisatelj teh vrstic osobno prepričal, da je resnično, da so se zemljevidi delali in napravljali takó, da je bilo na teh vse avstrijsko Primorje odtrgano od avstro - ogrske države do Reke, in da je bilo priklopljeno italijanski državi, ter so se enaki zemljevidi razpošiljali ne le na Primorsko, temveč celò v sredino avstrijske monarhije.
Dokaz temu je ta, da sem osebno videl v žnpan-stvenem urada neke županije goriškega okraja »Potimi list4*, ki je bil poslan z dotično iz tirano- osebo iz Miirz-zuschlaga, dne 22. novembra m. 1. ; na lem Potirnem listu nahaja se popis osobe in kraj pristojnosti — okraj Bezitk: Gor/., dežela — Lami: Italien. Jaz nisem sam mojem očem veroval, in menil sem ko sem prvikrat prečital ono mesto, da so me oči zmotile, torej sem dvakrat še pogledal na isto mesto, da se prepričam, ako ne bi bila tu kaka pomota. A nisem se motil, né, kajti bilo je prav odločno zapisano »Bezirk: G8rz — Land: Italie! Iz tega sklepam, da mora sé v županstva nem uradu v Miirzzusclilagu nahajati gotovo razobešen kak tak iredentovsko narisan zemljevid, po katerem se ravna tamkajšnje županstvo, oziroma občinski urad-niki.	_____ __
Čudno se pa mora vsakemu dozdevati, kako iu po kakšnej poti, da je došel tak zemljevid skoraj do sredine naše ljube avstrijske države. Drugače ne more to biti, kakor da so se ti zemljevidi javno prodajali in na razne kraje razpošiljali, in kakor je g. drž. poslanec V. Spinčič v govoru trdil, da so se taki zemljevidi na avstrijskih tleli tudi v šolah rabili.
Ali ne kaže to za nas primorske Slovence tužno prihodnjost, ko se take reči vidijo in slišijo? Ali res ne mara, ljuba mati Avstrija več za nas, jed-nega mej najzvestejšimi narodi pod njenim žezlom?
Enak zemljevid se nahaja tudi v prostorih trž. magistrata.
Žalostna nam majka.
i č.
Šebreije, dne 23. febr. {Izv. dopis). -— Gospod urednik, blagovolite tudi meni prepustiti košček prostora v Vašeui cenjenem listu »Sloga14, ter objaviti teh le par vrstic.
Čitai sem v 34. št. »Slovenca14, t. 1. dopis iz Novakov pri Cerknem, kojemu konec se glasi :
»Nekega jutra stala je nenavadno gosta megla nad Cerknem prek Novakov in Šebrclj, ter naveže si eden naših mož zimske lopate na noge in se napoti po megli v Sebrelje.
Prepričan sem, da s tem ni mislil g. dopisnik narediti nikomur slabega, pa dobrega tudi ne.
Ni davuo od tega, ko se snideva nekje s prija-teljem, da se pogovoriva o različnih sivareli. Prijatelj
iz Novakov, mi pripoveduje nekako tako-le:
Pri nas, veš, kjer mislimo, da imamo kolovoz, tam je pot; kjer pa, mislimo, da imamo pot, tam je še koza v nevarnosti .
Torej, dobro bode če se več krat, pokaže taka megla na Cerkljansko. Pri nas v Štbreljah pa motam reči,da drže lepi kolovozi na različne kraje; mi skrbimo, da je vedno vse v lepem redu, ker to je čast občini; neumorno delajmo tudi še nadalje brez prenehanja, potem bomo gotovi, da se ne bodemo ozirali na meglo: kdaj se jej poljubi, ali ne, da nas obišče z svojim ne prav prijetnim pohodom.
Na Dunaju, 20. febr. t. 1. — Vrag naj razume to čudno enakopravnost in doslednosti Kar je pri Nemem
belo, je pri Slovencih črno, kar je za Italijana sveta pravica, je za Hrvata drzna pohlepnost, kar je za Poljaka neobliodna samoobramba, je za Čeha revolucijska razgrednost, kar tiskaš v Trstu, ne smeš tiskati v Gorici, česar ne zapleni ljubljanski drž. prav-dnik, to ti zapleni goriški, vlada pravi daje v istrskem deželnem zboru hrvaščina enakopravna italijanščini, in vendar Ti deželni glavar meče vsa hrvatski pisana vprašanja in predloge v koš; v Ljubljani še vedno mirno uraduje človek, koji je javno Slovence in Hrvate spravil v zvezo sè svinjami, Spinčiču pa so brez ovinkov zavili službeni vrat,* ker je svojini rojakom svetoval, naj volijo v državni zbor le svojega človeka, itd. itd. z jedno besedo, človek bi mislil, da smo tam nekje pri slavnih mandarinih na Kitajskem. Častiti g. državni pravdnik, naj ne zapleni radi tega odstavka ves dopis, ker vedeti mora, da živimo s Kita-jem v prijaznosti in bi leliko s zaplembo teh besed, češ, da se ponižuje vladna čast s to primero, spravil državo v grozno vojsko, ker Kitajci so jako ponosni na svoje razmere in ne dovolé obsodbe niti toli dobremu goriškemu drž. pravduiku. »Toraj v »interesu države44
—	liands off! velecenjeni gospod, Če ne Vas ovadim pri
—	Riiialdini-ju in pri kitajskem poslancu na Dunajskem dvoru.
Pa še nekaj druzega ponudim g. pravduiku, da ne poreče, da trdim nekaj »senza addurre fatti".
Znano je vsakemu, da viša sodišča na Primorskem uradujejo in sodijo le na italijanskem jeziku, in da je tam slovanščina boycotirana, dasi bi človek mislil, da je »Laudesspraclie44 — vsaj cela vrsta vzakoujenih §§. takó trdi in kot taka enakopravna. Morda pa bo državni pravdnik trdil, da tudi to ni »un fatto". Toliko
—	negativnosti recimo, — pa ne pričakujem od njega, dasi ine je vže z marsikatero presenetil. Toda kak je oni „fatto", koji naj dokaže, da je v teui kotil naše celokupne Avstrije pravica, kar je v drugem krivica? Lè čujte, ker to ni malenkost. Na Dunaju je po naših „po nemški44 krojenih zakonih, nemški ediui »Landes-spraclie44. Ker viša sodišča na Primorskem ne sodijo slovanskim jezikom, dasi je Laudesspraclie", bode vsak človek mislil, da najviša sodišča na Dunaju tim manj slovanski sodijo, kaj ne gg. viši sodniki goriški i tržaški ?
Toda glejte, kak narobe svet vlada pri Dunajskem kasacijskem sodišču! Dnè 17. t. m. obravnavali so pod predseduištvom Habietinckovim o pritožbi urednika Jana Čcnnaka iz Brna (radi zaplembe) na — češkem, tedaj nedeželiiem jeziku!
Rad bi videl, kdo bo z glavo več majal, ali Ri-naldini, ali gg. viši sodniki, ali g. državni pravdnik, ali »Corrierova44 vdova ali celo — Slovenci.
Na zdar in potolažite se!
Il Vel Itbelj, 20 febr. 1894. — Če tudi naša občina ni ravno posebno ^namenit kraj, vendar bi imel spretuejsi pisatelj od mene vedno dovolj gradiva oi\ tod poročati v ta ali oni časopis. Za danes javim vam, dragi čitatelji, da smo imeli pri nas minolo jesen, hvala Bogu, obilo rujne vinske kapljice! Naj omenim tudi, da smo imeli v zadnjih par letih precejšnje stroške s popravljanjem naše vikarijske cerkve* se zidanjem novega zvonika in drugimi popravili pri cerkvi, kar naj bo vse v čast božjo, občini pa v prijeten spomin. Naša cerkev z novim stolpom vred je zdaj res krasna hiša božja, kinč cele občine ; à le nekaj je, kar nas vseh močno žali, in sicer to da ne moremo živeti v miru, kakor si želimo !
|
i*iiaili!iiii«iiiiiiii«ii
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiMiMiiiiMiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiii mini
P. a. naročnike. ki M na aa tolga,
i prosimo, to blngovolije svojo dolžnost čin I prej spolaill.
Upravniitvo.
MsJiM
llMIimillllllllllllllllllllllSIIIIIIIIMIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilliilllll'IIIIIAillll1
Domače in razne novice.
Za prilogo smo priložili današnji številki vabilo naročbo, v zadnji številki našega lista omenjene ichspost-e44., katera je nam Slovencem naklonjena, jo priporočimo vsem onim, ki radi beró nemške
;ene časopise.	-
Upr avništvo.
v vip
Gospod Ivan Zorn nadučitelj v vip. Križu, iz Prie doma, imenovan je nadučiteljem v Vrtojbi, kar jako veseli, ker je ta mož vrl naš narodnjak in en organist, ter vreden naslednik sedanjemu jako iovaneuiu g. učitelju.	,
40 letnica poroke preš v. našega cesarja Francka ial. se bode obhajala meseca aprila po vsej Avstriji. | Pri tej priliki bodo vsi politični kaznjenci poučeni in, kakor se govori tudi oni praški »Omla-i“, ki so bili sedaj obsojeni.
V tem slučaju moramo omeniti, da je tudi pod* ko županstvo odposlalo na presv. našega vladarja njo, glede pomiloščenja petorice Podgorcev, ki so obsojeni, radi pretepa, skupno na 26 let zapora.
Avstro Ruska trgovinska pogajanja napredujejo, ka-iravi »Montagsrevue44 jako lepo. Dac na pšenico bo< vlada znižala in povišala oni na rzi.
Družba sv Cirila In Metoda za Istro14 napreduje lipo, ker jej prihajajo darovi iz vseli slojev hr-kesa in slovenskega naroda. Jedmi zagrebški »Ob- I nabral je za to družbo doslej 1328 gld. 78 kr. Nežni spol slovenski dela svojem narodu tako čast, »ršne si je niso nikdar mislili drugi narodi, a to idanes pravcata resnica.
lHiailBS [M avvita iconica.
Imamo jih 3000 naših ženskih, ki yedó, da
Lmauiu jih	n « s » n "«■■“-"v	.	1
one največ mogočne povzdigniti čast m veljav
a trpečega naroda.	.	.	. •
Sè zlatimi črkami moramo zabileziti pojave,
àb«ift«mtatilìali4«af
traf ka» ai 1. Siili»« 1894 «f4*ta<afee aaaiWagi«« tagifatf f«r ka» 4riltfi4e 9*0	:
Dte "VitityW* fiept al» lettenbe (Mrttitbfflpc iljrcr Xpatigfcit (U)viftcntl)iim unb ©cred)tigreit an.
Mo immer gegett biefe ©runbfafce burd) brutale tttajivifiviittfl ober burri) 3*lfdjutia Ut ftffentlidKM Wetnuna gefeblt mtrb, »0 tmmer Uttéfìiaìt ftorbernnaett mtfeac^tct merbcn, mtrb bic „Weid)*»oftM energtfri) unb riicf= fidalo« ©tellung neumen, um ben llnterbrilcften betsuftepeti, ben ©djmadjeit gu belfen unb bem »tecite Slrijtung unb ©eltung
*W	berrfdjt Unfenntntfj ber tt)atfad)ltd)en 3uftanbe in ben \Ìronltìnbern Oefterretd)«, unb fo laut bte
gttmmen non bori auri) ertbnen, e« feblt t^nen bte Sefonans tm dentrum be« SRetdje«. UeberbteS baben bte EBtener 3itbett= preffe unb bte tbr oermanbten liberalen ftronlanb«aeitungen ftcb bau jeber bie gròfjte 2Riibe gegeben, burd) falfcbe ©timmung«* bertcbte ober burri) Serfdjmetgen unltebfamer X^atfacben bte bffentltdje SWeinung trresufiibren unb fiìr iljre Sartetsmecfe su prflpartren. Dtèfer Subenpreffe, bte fi<b ftumm ftettt ober beult, ie nacbbem bie« ober jene« eintraglicper tft, foli tu SBieu felbft etn ®egengemtd)t gefcpaffcti merben. ®tn frifri) rebtgtrte« »lati, bte „9tei4«poftM, mia burri) tbr energifrite« SRufett nari) ©eredittgfett bte «patljte bon ben Stolferu (jtnmegnebmen, unb bte faifertreuen, fatboltfrijen 0efterretd)er m gemein* jamem ©treite mtber bte ©egner bon Dljron unb Alitar aufrfltteln.
@8 tft ja bori) itberaU berfelbe ©egner, ob er ftdj nun in btefem ober jenem ^e^e oermummt bat, e« tft ber alte fteinb — ber Ctberaltbmu«.
Die fiibltrijen darteli Oefterreirij« aber letben in«befonbere unter ber brutalen Slnmenbnng ber s2ttad)t fc iteti* ber bortigen S3ertreter be» 8iberalt«mu«, bte, tnbem fte bem flabtfdjen Solfe teine ©djulen, teine Stlbung«mtttel, teine 9»utterfprad)e nebrncn, aemtfe ftnb, tbm au<b bte Stebe $um Saterlanbe, sur éetmat, mm ©lattben tetner Stoter in mobliiberlegter ^Ibfidbt su rauben. Detti mollen mir aber ntdjt mfijtg sttfeben !
SBtr motten su Jptlfe etlen jettett moderen ftampfcrtt fi'tr Ceftcrretri), fiir ipre 9totionaIitat, fiir irretì ©lauben ! SBir moUen pelfen sufamnten su ftften, alle iene ©temente, meldje tm ftampfe fiir bie bebten Sbeale be« ©lauben« unb be« Stoterlanbe« bte Sfltdjt boben, sufammen §11 tteben unb sutammen su liimpfen.
Unb tft bte ©rimar ber getnbe grog, tft tbre SRarijt gemalttg, fo tft unfer Sttutb ungebrocpen unb unfere SBaffen ftnb frimrf. Òriir Cefterreiri) unb fiir etn fatljoltfrije«, gerente« Oefterreti mollen mtr fie frijmingen, unb ©ott mtrb un« betfteben.
SluSgeftattet mtt bem ©egen be« ^eiligen Stoter«, trat bie	bor 3Ronat«frtft in bte Stetben ber ftdmpfer fiir
Ifiabrbett unb Steri)*, m5ge fte Serftflnbntfi unb tampfgenoffen ftnben, bort, mo Biige unb ©emalt tm imlf«freunblid)ett Stoube berrfcben !
Da aber etn Dagblatt fetner Slnfgabc nur geredbt merbett fann, menn c« burri) Slbonnement, Serbrettung unb energifdbe Sropagattba unterftiipt mtrb, fo erfud)en mtr ©iter P. T. bte "Meityppft**, bie tiri) ja ber Unterftiipuug unb Dbetlnabme Sbrer Cerreti Slbgeorbneten fri)ou erfreut, ‘
UUfVII IVli valivi 1 • 4 • Vii ffiflilWfVfVfl p viv |tw) JM vvv uiuvv{ui9iii^ Ulto
in Seriidficbttgung obiger 9lu«fitl)rttngcu frafttgft fbrbern unb unterftupen su mollen.
|ir „|tail)«9«r rrfd^rtwt tòglid) mit Ausnnljinr ber $entt-imb leiertuge
unb keftet indnftue ^errenbuni :
Ganzjfthrig 16 fl. — Vierteljahrig 4 6. IO kr.
Monatlich I fl. 40 kr.
Redaction und Administration
Wien Vili.
Jo8ef8t&dter8tra88e Nr. 14.
£elbflt>erlaa. — «u^bturfetii Mutar. Orti, fttitn
Št. 780/94	Gorici dne 26. febr. 1894.
Okrotniem
vsem županstvom poknežene grofije Goriške in Gradiške.
Naznanja se županstvom vseli viuorodnih občin, da imata oba oddelka deželne kmetijske šole v Gorici • na. razpolago kolikor sajenic (bilf), toliko kolči arne-rikauskih, za trtno uš odpornih trt iu sicer:
a)	italijanski oddelek : 3800 kolči iu 3500 sajenic Riparie typo. — 4650 kolči in 800 stenic Solonis in 2600 kolči Rupestris. Sajenice so izgojene iz semena, katero <je šola prejela neposrednje iz zanesljivega za* voda v Parizu;
b)	slovenski oddelek: 19000 kolči in 2800 sajenic Rtparije typo, 300 koiči in 2Ì00 sajenic Solonis s Cordiglio, 200 kolči Rupestris, 1400 sojenic francoske Rupestris in 250 Rupestris typo. *
Opazuje se, da trtam Riparije in Rupestrisa ugajajo bolj suha, gorata tla, Solonis uspeva pa tudi v vlažnih zemljiščih, da le niso prav močvirna.
Zgorej navedene sajenice in kolči se v malih de* ležih po 100, 200, 300 in k večemu 400 komadov od* dajo trtorejcem, in sicer imajo prednost razumni, mali posestniki — po naslednjih cenah:
kolči po 50 kr. sto komadov — sajenice enoletne po 1 gld. sto komadov — sajenice enoletne po 2 gld. sto komadov.
Kupno ceno je koj plačati pri prejemu trt.
Povabljeno je slavuo županstvo, naj to po navadnem načinu razglasi v vseh občinah svoje županije z dostavkom, da se je tistim, kateri žele dobiti kaj sajenic ali kolči, oglasiti pri županstvu vsaj do 15. marca t. 1.
V naslednjih treh dneh bo županstvo nabrane oglase poslalo deželnemu odboru, kateri bo potem izvršil razdelitev po svojem spoznanji.
Deželni odbor deželni glavar
Carolini.
povzdigujejo ves slovenski narod, in Slovenke so vsem Slovanom vzgled pravega navdušenja, up lepe bodočnosti. »Slov. Svet" je prinesel v tem oziru, to le:
Družba sv. Cirila in Metoda, ob zadnjem občnem zboruje imela 123 poddružnic, ki ao se v jednem letu pomnožile na 18. Posebno nežni spol da se je začel bol) zanimati in družbo, in ob občnem zboru bilo je 22 ženškili poddružnic z nad 3000 družabnicami. V vsem da ima ta družba nad 10.000 členov; število pokroviteljev pomnožilo se je na 33, in Tkupe bilo jo pokroviteljev 116.
Za nas je. posebno važno to dejstvo, da se ženske za družbo, ki je eminentno narodna, in ki ima bolj vzvišen uamen iu bolj važno vlogo, nego druga narodna društva, da se ženske, pravim, za to narodno družbo ne le zanimajo, nego zanimajo Čedalje bolj.
Družba sv. Cirila in Metoda ima vzvišeno nalogo: varovati slovenske otroke zlasti ob mejah pripomoči slovenskih šol od potujčenja, in ta družba, kakor prav govore »Novice", potrebna je posebno ob sedanjem času, ko našej narodnosti preti veča nevarnost, nego leedar si bodi prej.
Število ženskih Členov družbe sv. Cirila in Me toda raste ; ženske se za to spnsiteljno za naš narod družbo bolj in bolj zanimajo, ali, drugače rečeno, če dali« bolj se slovenska ženska zaveda svoje vzvišene, mogočne, ako ne naravnost odločujoče zadače v narodnem življenju.
Družabuice sestavljajo 30% občega čisla členov družbe sv. Cirila in Metoda, število ženskih poddružnic sestavlja 16% občega števila poddružnic. Te številke so znatne same po sebi; no v pravej veličini se pokažejo posebno tedaj, kadar vnikneino v smisel teli števil, v nravstveno ceno, katero one zaključujejo v sebi. Trideset odstotkov -- to je skoro tretjino vseli členov i-uienovane družbe, družabnic je nad 3000!
Torej 3000 zavednih žensk, 3000 žensk, katere navdušuje velika ideja ljubezni k narodu svojemu, 3000 žensk, ki spoznavajo, da je na naših majali ne-obbeditila (neobliodna) krepka straža, in da je neobbo-dima sedaj bolj, nego kadar si bodi prej.
„Lepa armada v boju za obrambo naše narodnosti", govorč »Novice". Dà, res lepa, močna armada! Iu le ženske pridobe sčasoma še toliko drugih.
V	številu teli 3000 je gotovo mnogo omoženili žensk iu brez dvoma mnogo narodnih učiteljic. Mati, v katere srcu sveti plamen ljubezni k narodu, učila bode tudi svoje otroke, da je njih prva iu najsvetejša dolžnost, ljubiti svoj narod; da bodo oni, ako ne bodo ljubili domovine, nedostojni matere, ki jih je rodila. Mati zažge v nežnem srcu svojega otroka oni ogenj; kateri segreva njo samo, razširjaj« svojo toploto na ves mili rod. in tega ognja ne pogasé. nobeni domači izdajice in nobena tuja vražja sila. Mati, kot druža-bnica prve narodne družbe, poreče svojemu sinu, ko mu bode izročala ščit na boj za narod, kakor je rekla vrla Spartaiika, odpravljajo sina v boj za domovino: Ali z njim ali — ua njem! — ali zmagaj, ali pa umri staer nisi moj sin!
Kar je mati v družini, to je učiteljica v šoli. U-čiteljica, ljubeča svoj narod, odgojevala bode tudi svoje učence in učenke za to idejo, katera napolnjuje srce nje same. Narodna učiteljica ima opraviti z otroki preprostega naroda, to je z otroci one srede, katere starše pokoljenje ima jako temne pojme o narodnosti ali pa celo nikakih pojmov. Otroci morda mnogega ne mogo razumeti; no seme, posejano v njih srca, sčasoma gotovo vzkali in prinese obilne plodove.
Kako pa sploh delujejo ženske, kako morejo, kako umejo in kako radostno delujejo one na korist svojega naroda, temu jeden primer čitamo v „Novicah" od 2. febr. t. 1., kjer se govori o delovanju Litijskih in Šmartijskih Slovenk na korist družbe sv. Cirila in Metoda. „Pri vsakej priložnosti", pišejo o njih »Novice*, žalostnej ali veseiej, so se je spominjale, tako pii igri, v družili in v domačem krogu, pri posojeva-liju časnikov so zahtevale neznatne svotice v družbino korist; domorodci, potujoč in mudeč se v trgu, se položili svoj dar; dečki in deklice so nabrali pri rodoljubih male prispevke, in kar je še manjkalo, dobile so kot prostovoljen prispevek pri kaki veselici ali ob kaki posebni priliki".
Tako so delovale in tako delujejo slovenske ženske v Litiji in v Šmartnem pri Litiji. In da tudi drugod skrbéaza procvetanje narodne stvari, dokazujejo gori navedene številke.
V	rokah ženske je mogočna sila! Ženska vzgaja narastajoče pokoljenje, ženska je tako rekoč inštruktor bodočega opolčenja za zaščito narodnih pravic in narodnih svetinj; odraslo pokoljenje pa bodri plemeniti primer, ki ga podajo ženske v svojej neumornej energiji, v svojej neustrašnosti in stanovitnosti. Zato: Živela slovenska ionska! čast In slava |e|!
Slovanski svet piše v svojej zadnji štev. te le opomnje o kritiki: — Celjska »Domovina" odobruje v 3. št. v Slovanskem svetu znova utemeljevano misel o potrebi centralnega dnevnika, avstrijskim Slovanom namenjenega; dodaje pa, naj bi tak list sprejemal različno vsebino v vseli pisanih narečjih teli narodov. Po tem imsovetu bi imeli Slovani zajedno priliko vaditi se v svojih narečjih. Naša glavna misel pa je ta, da bi list branil Slovane, potem pa kolikor toliko je-diiiil jih v programu in taktiki. Ta namen pa bi doserai s tem, da bi polagoma bili prisiljeni čitati ga do 1 najviših krogov, in to je dandanes možno le, ako je list pisan v kakem svetovnem, zajedno v zapadni Evropi običajnem jeziku. Zaradi namena iu sedanjih razmer je torej najprimerniše izdavati tak list na nemškem jeziku; to je ravno tako primerno, kakor je bil primeren n. pr. francoski jezik med diplomati do poslednje dobe.
Crnovška »Pravoslavnaja Bukovina" v 3. štev. pa nas še untela ni, ko se je začudila, da priporočamo tak I	prgan — še sedaj — na nemškem, namesto na ruskem
j jeziku. Ta list, ki je še mlad (v II. letu), menda ne pozna našega kulturnega programa, vsled katerega priporočamo vsem Slovanom jeden skupen literaturni I jezik, a za centralni organ ga v pogledu na glavno namero ne moremo priporočati seda), in povedali smo,
da vzroki temu niso pri Slovanih, ampak pri njih nasprotnikih in pri dosedanjem občem tiru zunanje in notranjo politike. Sicer bi prišli Slovani kljubn zaprekam do skupnega literaturnega jezika poprej, ko bi se ne delili v separatiste in par tik n lari s te v politiškem, nacijoiiHlnem in literaturnem pogledu. Bližali bi se temu cilju bolje tudi tedaj, kedar bi delovali po slovanskih novinah v smislu kulturnega programa tako, kakor dela na malem „S1. Svet". V našem listu se torej razumeva »Slavjanskaja Misi" popolnoma drugače, ugodniše. nego nas je umel Črnovski ruski list.
V „81. Narodu" pri navedenju vsebine 3 št. »Sl. Sveta" je bila izražena trditev, češ, da v isti št. priobčeno pismo o Ljubljanskem gledališču bi bilo skrajno tendcncijozno. V pismu so posamične točke jasno označene ; mi bi želeli zaradi stvari, da se te točke zavrnejo s konkretnimi dokazi, ker samo s trditvami pri takih stvareh ne pridemo dalje.
Mnogo zagovarjanja in malo čislanja skazuje v Gorici izhajajoč in prepirljivi list slovenski do prečeši. gosp. dr. Gregorčiča s pisavo, katera je sramotna za XIX. stoletje. Ta list piše: »Poslanec dr. Gregorčič je odpotoval na Dunaj že v sredo zvečer, d a s e j e udeležil prve seje in prve seje proračunskega odseka, da se nekoliko ponči o polofanjn, potem s e p a vrne, ker je še slab ni se mora jako obvavovati, nke kače
okrevali........Potem pa angleški • Itadoveeni i. t. d.
Naj blagovoli ta list nas radi tega nikAkor ne napasti, ampak naj bode varčnejši v korekturi vsaj tam, kjer govori o možu, kojega pravi, da čisla radi narodnih zaslug, velikega truda in požrlovalnosti, čemur ne oporekamo ni z jednim samim j o t o m.
Prof. P Seidl spisal je obširno knjigo »D as Klima v o n K r a i n “ (O vremenu na Kranjskem), ki je v »Metereologisclie Zeitschrift" jako laskavo pohvaljena. Omenjena »Zeitschrift" se izraža tako-le:
»Pisatelj .... opisuje letno vreme na Kranjskem tako, da kaj tako obširnega in nazornega ne poznamo doslej o nobeni deželi — in to je najlepši uspeli obilnega truda.
Dalje piše isti list :
»S koliko iskrenostjo se je udal pisatelj svoji nalogi, kaže na primer to le : on ni le splošnih pev-prečkov konplesivne vlažnosti računal, nego poiskal je pojedine zneske za vsa opazovanja desetletja 1876-1885 za Ljubljano in za Trst ; toraj je le da si je pripravil prvotno gradivo, določil skoro 25.000 pojedinih zneskov.
Tega tnidopolnega pripravljalnega dela je bilo treba, da so se spoznale pogostnostne krivulje i. t. d. Čestitamo gospodu prof Fran. Seidlu!
Uprava« sedišče aa Danaja je dné 16. t. m. ugodno rešilo pritožbo Praške mestne občine proti odloku mi-niaterstva notranjih poslov gledè samočeških uličnih napisov. Svojo razsodbo utemeljilo je upravno sodišče s tem, da ima vsaka posamična občina pravo določiti, na katerem jeziku naj bodo ulični napisi. Razsodba se glasi, kakor za Ljubljano, kar naravno zahteva do-»lednost. Torej veljajo naše opomnje o Ljubljani tudi za Prago.
»Md Adrije de Šelde". — »Velelnad" poroča v svoji 11. št. t. 1., da je »Deutsches Volksblatt" v Mo-nakovein objavil nedavno članek, v katerem napada Pruse, češ da mnogo prepočasno postopajo za uresničenje Sclionererjevili velikonemških idej. V tem članku pravi, da je potrebnejše pridobiti Prusijo za Nemčijo, kot pa južno Nemčijo za Prusijo. »Ako smo prišli tako daleč, potem tudi Ostmark ne bode več izročena na milost in nemilost Slovanom in Židom. Dsn, v katerem bodev plapolala čruo-rudeča-zlata zastava od Adrije do Šelde je morebiti še daleč, a da pride in mora priti, pričakujemo ga iz dna duše na Vstoku in Zapadli. Toda ne maramo le nadejati se, ampak stremiti hočemo za našim ciljem z vsemi silami in to odkrito in brezobzirno".
—	Na drugem mestu objavil je isti nemški list nastavek vrste člankov pod zaglavjem »Dor Drang nach Osten", kjer odkriva paugermanske načrte tako-le: »Nekdaj veljal je, žal, liki evangelij izrek: »Nemčija nima interesov na Vstoku", mi pa nasprotno izjavljamo, da je bodočnost Nemčije le na Vstoku: obbrežne pokrajine ob Donavi na desno in levo do Požuna do nje izliva, severne dežele Turčije in obali Črnega morja, kakor tudi vse ozemlje takraj Dnèpra ponujajo nam mnogo neuporabljenega in plodnega sveta, dovolj velikega, da vzraste na njem še dvakratna Nemčija. V teh pokrajinah kaže se nemškemu narodu bodočnost, katere na sme opustiti, kajti — mislimo, da smo to uže dokazali — vsak narod, kateri dandanes ne raste, mora propasti, ker naraščajo vsi ostali narodi od dne dQ dne, in ker je rast najboljše jamstvo nezavi-snosti. Nemčija mora še mnogo rasti, razvijajoča se na zunaj ; posebno pa more rasti, ako modro uporabi svoje preobilo naseljenje, katero grozi danes s socijalno pre-kucijo, ker se ne uporablja in ne vodi".
Za hribolazce. — Gosp. Frančišek Kugy, znan hribolazec iz Trsta našel je novo pot na velikana naših gora, katera je brez nevarnosti in mnogo lažja nego dosedanja. Veselilo bo nas, ako je to res, ker hribolazci bodo odslej mnogo raje hodili na vrh Triglava od koder je razgled tako krasen.
Čast Solkancev je s tem-le odlokom rešena: »Naznanja se Vam. da ker je izreklo c. kr. državno pravdni-štvo, da ne vidi nzrolca daljnemu sodnemu progonu
-	seje ustavila z ukazom preiskovalnega sodnika uvodna preiskava, začenjana proti Vani zaradi težke telesne poškodbe treh Goričanov, katera se je prepetila, dne
6.	avgusta na Solkanski cesti.
Od c. kr. okrožne sodnije v Gorici, dne 17. februarja 1894.
Dvorni svetnik Sbisà.
Xabiranje poštnih znamk je postalo jako zanimivo. Za dve takšni znamki iz otokov Mavriških iz 1. 1847, plačala je neka angleška tvrdka v Londonu nič manje, nego 680 funtov Sterilii, kar znaša 8.160 gld. avst. vrednosti. Sedaj pa je poskočila cena obema znamkama tako visoko, ker se ne vdobi enakih tema dvema na vsem svetu, kakor jedino 14 komadov in ti se hranijo
muzeju britanskem, v zbirki bogatega Rothschilda, v onej grofa Ferrarijn, kneza Galliere in še drugih.
Najdražja zbirka poštnih znamk, katera je prišla v razprodajo, bila je ona Angleža Danjela Kooper ja, katero je bil kupil tudi neki Anglež, ki je za njo odštel 47.000 gld. ; ali najdražja zbirka na svetu je pa ona kneza Galliere, ki se ceni na tri milijone vrednosti. Ta knez izda ua leto za nabavo poštnih znamk okoli 2000 gld. To je resnica in vendar nam poreče kdo, da lažemo!
Človeško življenje je najdragocenejši kapital Od
tega kapitala je odvisen mnogokrat obstanek druzih osob, /.lasti celih rodbin. Zató naj bi imel vsakdo vedno pred očmi najpoglavitnejšo dolžnost: skrbeti za to, da se ta kapital ne izgubi popolnoma, temveč da se obrani tudi tedaj ko bi smrt nagloma storila kunec življenju in bi tako odvzela preostalim pogoje zadaljši njihov obstoj. Kako dragocena je vzgoja vsa-cega posameznika in vender za kako malovredno se smatra pogostoma človeško življenje; Kako redkokdaj misli človek na nevarnosti, katerim je izpostavljen. Za vzgojo človeka potreba je ne le velicih denarnih izdatkov, treba je tudi t&kó mnogokrat rodbini vsled tega skromnejše živeti kot navadno ; pa največkrat ni mar človeku, da bi zagotovil, vsaj te gmotne izdatke za slučaj smrti ter jih ohranil rodbini.
Zavarovanje človeškega življenja nam podaja način hranjevanja, do katerega sili človeka nravnost. Kapital onih, ki hranijo navadno n. pr. ulagajoč v hranilnice, je odvisen v prvej vrsti od visokosti prihranjenih zneskov, so li ulagaii dalje ali matije časa in od najrazličnejših razmer gledé na dohodke; kapital narašča le počasi in kar je posebno omenjati, t.ara-ščenje istega preneha s smrtjo onega, ki je hranil, ne da bi dospelo do nameravanega namena.
Lepo svolo — okoli 14.000 gld. je izneveiil tukajšnji posredovalec Carlo Pertout s pomočjo prefriganega Mihaela Stanig-a iz Gorice, gospodu Zollia, trgovcu na Korenu. Zadnji si je mislil, da je naletel na srečo s tem, da bode lažje oddajal svoj denar proti lepim obrestim (25%); » končno prišla sta oba prebrisana posredovalca v luknjo. Obresti sta res točno plačala z novci gosp. Zollie.
Posredovalec Pertout, oče trem otrokom, je zapustil obitelj v velikem pomanjkanju v Gorici, a on je zapravljal denar na Dunaju z neko žensko, ki ni bila baš na dobrem glasu. Znan je ta posredovalec, kot hud lahon, osobito se je bil skazal pri zadnjih goriških volitvah, ko je koračil po mestu zlobno -agitirati proti Slovencem.
Kakor mislimo, oproščeni smo tega neljubega la-honskega agitatorja najmanje za 10 let, kajti on, kakor tudi njega desna roka, sta uže pod ključem, kjer primerjata dunajsko solnce z našim.
Novosti prinaša, kolikor more vsak časnik in nam, ki izhajamo z listom le trikrat na mesec, treba je, da si jih naberemo polno košarico in sicer istinitih, kajti dandanes je časnikov vsake vrste; mnogo je tacili ki se jih izmišljajo, a ti navadno so listi, ki izhajajo bolj pogostem.
Stvari, ki se vrsé v javnosti, kakor na odrih deželnega ali pa državnega zbora o teli prinašamo takšne novosti, kakeršne nam sporočijo naši kolporterji, ali pa drugi listi.
Raznoter pa, biležimo najrajše one, ki se vrsé v obširnej Avsl. . , v našej mili domovini Sloveniji in drugod.
Prigodi se tudi, da izpregovorimo marsikatero pot o naših prijateljih, kako neprijetno ali celò osobno reč, in to posredno ali neposredno, prosimo jih tedaj, naj blagovolijo nam oprostiti, kajti zamolčati resnico, ki zanima narod, je težavno.
Takšna od onih notic je ta, da hira in gine enakopravnost na mitnicah v goriškej okolici od kar nima več g. Dekleva mitnice v najemu. Tačas so bili napisi v treh jezikih, a sedaj nosi mitnica pod Podgoro le laik napis. Podgorci in Brici, ki so slovenska čista krv, se hudujejo na to kratenje pravic in sedanji najemnik mitnic, naj si ne misli, da bomo molčali o takih krivicah. — Vsakemu svoje.
Tržaška vlada je nam Slovencem v Gorici foli (!) naklonjena, da <r tukajšujej slovenski šoli ni že dolgo časa, ni duha ni sluha, akoprav zasliševanje starišev je uže davno končano.
Znano je nam, da je slav. magistrat akte odposlal v Trst brez podpisa zastopnikov starišev, vsled česar sta zastopnika gg. dr. Aleksij Rojc in Anton markiz Obizzi predložila c. k. deželnemu šolskemu svetu, to le prošnjo:
Veleslavni c. k. deželni šolski svet!
Komisija, ki se je sestavila vsled odloka vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje'od 13. julija 1893 št. 8155, za preslišanje starišev, ki so podpisali prošnjo za ustanovitev ljudske šole v Gorici sè slovenskim učnim jezikom, končala je svoje zasedanje že meseca decembra 1893, ta je odposlala po svojem predsedniku Dr. Maurovich u dotičtte zapisnike veleslav-neniu c. kr. dež. šol. svetu.
V	imenovanem ministerskem odloku se izrecno zahteva, naj se po komisiji konštatnje, kolika je daljava mesta od bližnje slovenske ljudske šole v Rožni dolini (Rosentlial).
Ker ni bilo v zadnjem sejinetn zapisniku navedene te daljave, nisva podpisana podpisala tega zapisnika.
A ker je bilo in je zadeva nujna in je predsednik te komisije v odposlanem zapisniku to daljavo navedel, kakor je podpisancema sam zagotovil, javljava s tem, da sé s zapisnikom tudi zadnje seje strinjava, čeprav se pogrešati v lijem imeni, in ob jednem poziva vljudno:
Veleslavni c. kr. deželni šolski svet naj blagovoli nemudoma ugodno rešiti prošnje slovenskih go-riških roditeljev gledé ustanovitve ljudske šole sé slovenskim učnim jezikom v Gorici.
V	Gorici, dne 24. febr. 1894.
Dr. Aleksij R. Rojc 1. r. Ant. m. Obizzi 1. r.
zastopnik prosilcev	zastopnik prosilcev.
Bodi nam Bog naklonjen!
ir. Prlks župan Dunajiki, umrl je od kapi v ve* selej družbi, na kolodvoru v Rekawinklu pri Dunaju.
»Mir* je ime listu, ki izhaja trikrat na mesec v Celovcu, kateremu je geslo »Vsakemu svile' — Slovenci ! Ne udajmo se !“ in mi ga priporočamo vsem onim, ki radi mnogo čitajo in tudi list ne stane več, nego gola dva g 1 d. za vse leto.
O tem listu se lahko vsakdo prepriča, o požrto-valnosti izdavateljev in, kako neutrudljivo brani pravice koroških Slovencev.
List napada se od mnogih stranij. Nemci in tudi Slovani, mu nasprotujejo in grenijo njega obstoj, akoprem je list povsem pošten.
Kako neplemenito je orožje, katero »nasprotniki in nepošteni časnikarji* v porabljajo v dosego svojega nepoštenega namena, razvidno je iz izjave, kojo je prinesla zadnja številka Mira. Ta se glasi:
pNemsko-liberalni in poljski listi razširjajo v brzojavnih poročilih iz Levova tendencijozno vest, da so se v letnem poročilu »Slavjanskega dobrodelnega društva v Petrogradu" javno povdarjale velik« zasluge, ktere sem si baje jaz (!) pridobil za razširjanje pravoslavne (razkolniške ruske) vere in da se moje delovanje v tem smislu ne omeja samo na Koroško, da sega tudi daleč na okolu v dinge dežele. V priznanje za to — tako pišejo omenjeni listi — mi je priznalo imenovano društvo zdatno podporo v ruskih rubljih.
Takim poročilom nasproti izjavljam, da je ta vest grda laž in zlobno obrekovanje. Kot katoliškemu duhovniku in zvestemu sinu sv. katoliške cerkve mi ni prišlo nikdar na misel, da bi zagovarial pravoslavje ali ga celo razširjal. Tudi nisem bil nikdar v zvezi s »Slavjanskim dobrodelnim društvom v Petrogradu" ter nisem nikoli tam podpore iskal ali celo od njega kaj prejel. Ako bi pa bilo res, da se je moje ime v poročilu tega društva imenovalo, tedaj se je zgodilo to brez moje vednosti in je prej ko ne nekdo moje ime zlorabil in društvo osleparil. Cela ta zadeva se mi zdi dobro premišljena in jako spretno osnovana komedija, po k tori bi me radi spravili ob zaupanje v višjih cerkvenih in posvetnih krogih. Slutim, od kod vsa ta komedija, ravno o tem času izvira in kam meri. Storil sem potrebne korake in si bom na vso moč prizadeval, da pridem tej — zdi se mi zvito dogovorjeni in najbržeje nalašč naročeni spletki na sled. Toliko za danes v svojo obrambo.
V Celovcu, dne 15. svečana 1894.
tregsr Einspieler.
župnik v Podkloštru in deželni poslanec.
Čestitim čitateljem prepuščamo sodbo tega neplemenitega postopanja Nemcev, oziroma z vlado združenih bratov.
Brn iljene. — O surovost1 in načinu, s kojema u-drilia danes tako, jutra onako, naša Soča, hočemo sedaj omeniti. V štev. 4.1.1. tuk. Primorca beremo to-le. »Predzadnja „Soča“ je sumničila na prav neplemeniti način, katoliško prepričanje, nekaterih dunajskih vseučilišču]'-kov, kateri so si hoteli osnovati katoliško društvo »D a n i c a". Katoliška (?) »Soča" je zavihala svoj nos pred vsem katoliškim svetom in vender hoče biti po vsej sili ,,k a t o 1 i š k a". Iz tega je razvidno, da nismo jedini, katere napada na tako neplemenit in surov način, ampak tudi druge istotako, naj si bodo ti, knjega si bilo stanu. Mi pričakujemo in to vsled obljube zadnjo besedo od tega lista in sicer za to, da bode i nam možno zaključiti neprijetno polemizovanje.
O tem bodi, naša zadnja beseda !
— n —
UpravBlitvo »Goriškega Vestalka" je nas naprosilo priti v okom nerednemu razpošiljanju zadnje številke na naslov svojih cest, naročnikov, v koje razpošiljanje se je bila nam vtihotapila pomota u število naših zunanjih naročnikov. Ako kdo ni prijel lista ob svojem času, in ako je še kateri naročnik, ki ga ni prijel, naj blagovoli reklamirati poštarskim potem. Reklamacije ni treba kolekovati in zato, naj se na zunanjo stran lista zabileži beseda:
»Reklamacija", ker hočemo odstraniti napako in vstreči svojim čest. naročnikom, kakor nam veleva dolžnost.
Letat paratile bilanci rojanskega posojilnega in konsumuega društva vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu.
Za upravno leto 1893. Kakor kažejo sklepi računov je delovanje »Posojilnega in konsumuega društva" v letu 1893 zdatno napredovalo. — Promet je znašal leta 1893 gld. 81.638.89 torej za 43.700 gld. več uego leta 1892. — Koncem leta 1892 je znašalo število zadružnikov 188 — Koncem leta 1893 je znašalo število zadružnikov 198. — Na deležih in obrokih se je do 31. decembra 1893 vplačalo vkupe gld. 8532.83. — Število vplačanih deležev znaša koncem 1893 leta 214 ali gld. 6420*— Obroki na deleže znašajo gld. 1032.96.
Cisti dobiček znaša glasom računa o dobičku in zgubi gld. 851 '97, torej je isti za gld. 463.62 večji nego 1. 1892.
Društvo ima v Rojanu pri Trstu poleg cerkve lastno »Društveno krčmo", v ulici Belvedere št. 3 svojo »Prodajalnico jestvin", bogato založeno z razuim kolonij&lnim blagom, v Rojanu pa lastno »Mesnico". Vse tri so javne ter pristopne tudi neudom.
Prazniki raznih narodov — Na podlagi najnovejše statistike obhaja notranja Rusija največ praznikov in sicer jih ima 98, torej jej ostane delavnih dnij v letu 267. Druge države pa glede števila delavnih dnij se vrsté tako-le: Kanada ima270, Šotlandija276, Anglija 278, Portugalsko 283, Rusko - Polska 288, Š panjska 290, Avstrija 295, Italija 298, Bavarska 300, Belgija 300, Saška, Finlandija in Francoska po 302, Švica, Norveška in Danska po 303, Pruska in Irlaudija po 305, severna Amerika 306. največ jih ima pa Holandija, ki šteje 308 delavnikov, to je, 52 nedelj in 2 praznika.
Listnica uredništva. — Gosp. F. P. v K. Srčna hvala! Za danes prepozno. Vsekakor je neogibno potrebno dopis nekoliko pristriči, ker drugače bi prišlo do »Nesloge11, Ste razumeli ?
Št. 830 1894
v Gorici dne 19. februarja 1894.
Razpisana prebenda.
Ena izpraznjena prebenda ustanovitve za plemenite gospé poknežene grofije goriške in gradiške se s tem razpisuje z opazko, da imajo prosilke poslati svoje dotične vloge v šestili tednih podpisanemu deželnemu odboru.
V ta namen naj dokažejo :
1.	da imajo najmauje 18 let ;
2.	da so vboge ;
3.	vrsto njihovega plemeništva in, ali spadajo med
plemenite, rodbine tukajšnje grofije;
4.	da so lepega zadržanja ;
5.	stan in premoženje njihovih starišev, pa kake za •
sluge imajo oni za državo;
6.	število sester, ali vživa uže katera izmej njih ali
prosilka sama, kako prebendo, ali drugo pomoč. Deželni odbor deželni glavar
Izurjen tergovec se steklenim, porcelanskim, lončenem in drugim blagom enake vrste, kateri si je prihranil okoli 500 gld, bi rad u dobil
stodruga,
ki bi imel tudi enaki znesek na razpolago in pričel ž njim v tem mestu omenjeno trgovino. Kdor želi več poizvedeti, naj se obrne na upravništvo »Sloge".
U
2?
Pavlin Edvard
Karolina Binar in m
v Nunski ulici št. 10.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (Iruge), trakove, voščene sveče itd Postreže vedno pomogočili cenah.
Peter Drašcek
v Stolni ulici št. 2 ima bogato založ« n » š*acuno jestvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačuo blago. Skrbi, da postreže se svežini blagom. (On prodaja tudi
naš list).

!
Ivan Dekleva
veletržec % vinom v Gorici
ima v svojih založnicah vedno na izbiro v-sakovrstna domača vina, bela in črna Istri -janska ter bela dalmatinska. — Prodaja na debelo.
gostilničar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna.
Novič Franc,
krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.

Vidic Anton
pek na Korun (na voglu poleg gostilne pri Rajhu) priporoči svojo pekarno občinstvu in postreže po jako zmernih cenah se svežim kruhom.
♦-----------------•----------------
Ivan Rej a L
krčmar »Alla Colomba" ob velikej vojašnici, na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima Domačo K u li i n j o.
Cene prav zmerne.

Simon Rožanc,
krojač v Vrtni ulici (Via giardino) št. 12 priporoči se slavnemu občinstvu za razna v njegovo stroko spadajoča dela.
Cijan Ivan,
krojač v Nunski ulici, št. 13, vreden je tudi podpore vsih Slovencev, ker izdeluje natančno in po primernih
cenah
O"	O O O O O	P
Zatona Vrhniška piva
pod vodstvom Joška Rovana v Raba-tišči št. 18. prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Ne boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi A le dobro uležano pivo.	^
*000000000000*
Q	Bajt Ivan Q
krojač na Placuti št, 31 priporoča se slavnemu občinstvu, še posebej velečastiti duhovščini v blagovoljno podporo.
Novič Josip
krojač v Gosposki ulici št. 14, se priporoča vsemu občinstvu. Izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela jako natančno in po primernih cenah.

Saunig & Dekleva
v Nunski ulici š. 16.
Edina slovenska zaloga ''uVù'.Siles (bieiklov) in raznih šivalnih stricev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo ■ —	_ dvokolesa in vse druge stroje. Pro-
p	dajata in izvršujeta vsa dela gotovo
[ÉJ ceneje nego naši nasprotniki; zato podpirajmo lija!
Karol Drašček,
pek na bregu Korna št. 4 ima vsak dan dvakrat svež kruh. Podružnico ima tudi v Semeniški ulici. Njegov kruh je po primerno nizkih cenah in vedno zdrava jed. Kdor hoče pošlje mu ga tudi v stanovanje.
|iniitiiiiiitiiii!g Gostilna ,,Kikerikiu
_\k!i	| v Nunski ulici, lastnina Štefana Kofola, toči
\ i jako izvrstna domača vina. Dobe se tudi I vsak čas gorke in mrzle jedi. Cene zmerne,
fllllllllllllHIIIli*
postrežba snažna in primerna.
G. Likar
v Semeniški ulici h. št. 10
prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe,' tiskovine za diihovnije in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najnižjih cenah.
W«\)l>oyàe ure sveta
JAP"* so naše
Originala« - švicarska - ga!4 m-remontoir
MT ŽEPNE VKE
Z NAJBOLJftlM MAONETIČNIM NIKLOM.
Teh na sekundo uredjenih ur ne morejo razločevati radi krasne izpeljave od pravih zlatih ur še celo veščaki. Krasili o-krovi ohranijo vedno sličnost zlata, in mi zagotovimo pravilen tek pismeno za vsako uro 3 leta.
UP* Cena eni uri je O gl(l.
Goldin z dvema plaičema ankre remontoir ure z urezkFS gld Majhne priljubljene goldin ženoke ure z enim plaščem gld. 7 50 z dvema plaščema gld. 8 50. Vsaka ura z goldin-verižlco. M ozke goldin-ve-rižice, upodobitev (uredba) «lata gld. I. Ženoke goldin-veriiiice gld. 1.50. Prave goldin-dvakrat oklepne verižice z mednlijonoiu (tascico) gld. 8. Našo goldin ure jo kupilo radi zanesljivosti (varnosti) mnogo uradnikov uvstro-ogrsko državo in so za zdravnike, profesorje, gozdarje, duhovnike, uradnika na železnici, zemljemerec, posestnike, rudnike i. t. d. nepremagljive, Dobi se jih samo pri vžo 26 let obstoječem I. òeterr.-ung.
CENTRAL-G OLDIN-UH REN-DEPO i R1X
Wlon 2/11.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ant. m. Obisszi — Tiska »Prva fcloyenskà tiskarna" Ant. m. Obizzi v Gorici