^eriska Domovina

m fi/i’ e
NO. 109
_	//<?p>AH IN SPIRIT
eW0Rr. < LAN6UA0C OHM
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 3, 1968
MORNING N€WSPi
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Reagan ni sposoben za predsednika IDA!
Liberalna republikanska organizacija Ripon trdi, da guv. R. Reagan ni sposoben ne za predsednika in ne za p o d p r e d sednika ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Kalifornijski guverner R. Reagan vztrajno izjavlja, da ni kandidat za predsednika ZDA in seveda tudi ne za podpredsednika, četudi ga domača država uradno za takega ima kot “ljubljenega sina”. V svojih govorih po vsej deželi v preteklih tednih je vendar govoril tako, da so nekateri trdili, da ima v mislih se dejansko potegniti za imenovanje. Skromen uspeh pri primarnih Volitvah v Oregonu, kjer je Reagan dobil le 23% glasov v primeri s 73% za Nixona je upe na kak uspeh takega poskusa večji del uničil.
Pretekli teden je skupina republikancev Ripon, v kateri so povezani liber alni pripadniki stranke, v dobrem delu intelektualci, v obsežnem poročilu izjavila, da R. Reagana ne smatra za sposobnega za pred sedniškega ali podpredsedniškega kandidata v letu 1968.
“Naša stranka naj še dalje dobro uporablja njegove talente za Nabiranje denarja, za volivno kampanjo in za prenašanje idej, toda mi smatramo za nepremišljeno za republikance jemati ga v poštev za imenovanje za fiajvišjo službo dežele v tem letu!” pravi poročilo liberalne skupine Ripon. To opozarja na stališče in izjave guv. Reagana, odkar je na čelu državne upra-ve Kalifornije, ki so se izkazale 2a nevzdržljive in jih je moral Potem popravljati in spreminjali ob izgubi lastnega ugleda.
Sudan bo ohranil kar staro vlado
Khartum, sud. — v Suda-*m so imeli parlamentarne volit-ve, kjer sta obe glavni stranki 2druženih demokratov in Umme dobili največ mandatov. Zato sta sklenili, da obnovita prejšnjo koalicijsko vlado, za vladnega Predsednika je bil pa izvoljen Načelnik združenih demokratov Mohamed Ahm.ed Mahgoub. Ko-aiicija bo lahko vladala, ker v Parlamentu ni prostora za nobe-110 močno opozicijo.
Ogenj bil podtaknjen?
COLUMBUS, O. — Oblasti sc v sredo prijele 19 let staro Harriet Frances Leeb, 4150 Wilmington Rd., S. Euclid, in jo obtožile podtaknitve požara v Lincoln Tower dekliški spalnici ^2. maja. Požar je zahteval dve ^°veški življenji. Ena od slušatelj ic OSU je umrla ob samem požaru, druga pa preteklo aredo na posledicah poškodb, ki ■i'h je dobila pri požaru.
Naslednji dan so obtoženko Pripeljali v bolnico v Clevelan-
du
na opazovanje.
Večinoma sončno in toplo, ''ajvišja temperatura okoli 72.
Novi grobovi
Louis Nose
Nenadno je umrl v petek na svojem domu na 15913 Holmes Avenue 82 let stari Louis Nose, samski, stric Mrs. Mary Intihar in stari stric Mihala Lesica, rojen v Tisovcu na Dol. Bilje že dolgo v pokoju, preje je delal 15 let pri Browning Crane Co. Pogreb je iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
James Cosko
V	soboto je umrl v Womans bolnišnici 68 let stari James Cosko z 8301 Korman Avenue, mož Stelle, roj. Gardner, oče pok. Beatrice Ross, Roberta L., Leslia G., Helen Powis, Georgea C. in Jeanne M. McCloskey, 11-krat stari oče, enkrat praoče, brat Mary Bertini, Anne Cana-staro, Carmen, Josepha in pok. Georgea (vsi v Cortland, N.Y.). Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Kazimirja ob devetih, nato na Kalvarijo.
Dorothy Probst
V	soboto je umrla na svojem domu na 17572 Lake Shore Blvd. 55 let stara Dorothy Probst, vdova po 1. 1964 umrlem možu Francisu, mati Francisa Jr., sestra Leona A. Krause. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v Sredo.
William Bambič
V	soboto je nenadno umrl William Bambič s 700 E. 241 St., ko je ob izhodu z Lakeland avtoceste na E. 260 St. s svojim avtom zletel s ceste. Pokojni je zapustil ženo Lois, roj. Powell, otroke Sandro, Mary Ann, Sharon in Williama. Bil je brat Michaela, Franka, pok, Mary, Josepha, Stanleyja, Rudolpha, pok. Mary, pok. Rose Maxwell in Mrs. Homer Hall. Delal je 23 let za The Continental Lithograph Co. kot tiskar. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo na All Souls pokopališče.
Frank Cinkole
Včeraj je umrl na svojem domu na 29616 Sylvan Dr. 51 let stari Frank Cinkole, ki je imel dolga leta brivnico na oglu Muskoka Ave. in E. 200 St., mož Florence, roj. Hunter, znane pot imenom Dotty, sin Josepha Cinkole z Grovewood Ave., brat Josepha A., Mrs. Albert Beck ;n pok. Louise. Pogreb bo v če-
Evropska gospodarska |0Može|ri zaradi zasedbe
skupnost je blizu cilja'imiV6,ze v
S 1. julijem bodo odpadle med državami Skupnosti vse carine.
BRUXELLES, Bel. — S 1. ju lijem bodo padle carinske meje med 6 državami EGS, carinikov ne bo več, promet bo svoboden. Gospodarstva posameznih članic EGS bodo postala le del Evrop ske gospodarske skupnosti. Pri tem bo vsaka država EGS še o-hranila svoj denar. Seveda bo menjalna vrednost posameznih valut EGS stalna.
Priprave za ta odločilen korak so trajale dolga leta, zadnje ovire so bile zbrisane pretekli teden, ko so poljedelski ministri EGS na svoji seji v Bruxellesu odobrili skupno politiko podpiranja za mleko in mlečne izdelke. Pot do kompromisa ni bila lahka. Francoski in belgijski kmetje so namreč zahtevali izdatno podpiranje, Francija je pa celo zagrozila, da se 1. julija ne bo moglo stoodstotno vključiti v EGS, ako ne bodo zavarovani interesi njenih živinorejcev.
1. julij je važen še v nekem drugem oziru. Ta dan stopijo namreč v veljavo vse revidirane carine, kar jih je bilo sklenjenih v znani Kennedyjevi rundi. Na tem polju bo torej prizadeto tudi ameriško gospodarstvo. Predsednik Johnson je že pretekli teden podpisal odloke, ki naj služijo za temelj izvajanja naših novih carinskih obvez v duhu Kenne-dyjeve runde.
COLUMBUS, O. — Velika porota okraja Franklin je pretekli petek sprejela obtožbo 34 slušateljev in slušatelj ic državne univerze — OSU, ki naj bi bili krivi zasedbe unverzitetnega upravnega poslopja, zarote za ugrabitev, izsiljevanja in groženja. Porota je sprejela obtožnico proti vsem obtoženim v vseh petih točkah. Vsak lahko dobi na temelju obtožnice do 30 let ječe.
Kljub resnosti in teži obtožbe je okrajni sodnik prvih sedem, ki so bili na temelju obtožnice prijeti, izpustil, pa jih opozoril, da se morajo javiti, kadar bodo pozvani, ker jih sicer že samo za to lahko zadene pet let ječe.
Obtožnico je predložil veliki okrajni poroti okrajni javni tožilec na svojo roko. Univerzitetne oblasti trdijo, da niso prosile za njegovo preiskavo in nastop proti krivcem.
Obtoženci so zasedli poslopje univerzitetne uprave 26. aprila in držali namestnika predsednika univerze dalj časa v njegovi pisarni in zahtevali od njega, da sprejme njihove zahteve. V kolikor je ta na nje pristal, je to kasneje univerzitetna uprava razveljavila. Izvedla je svojo lastno preiskavo, pa krivcev doslej še ni kaznovala.
Razgovori med Nigerijo in Bifaro so obtičali
KAMPALA, Uganda. — Zastopniki Nigerije in Biafre, Vzhodne pokrajine Nigerije, ki se je pred enim letom proglasila za neodvisno državo, so se zbrali tu 23. maja, da bi se pomenili o končanju vojne, ki je uničila že na tisoče in tisoče človeških življenj, pa ji ni videti konca.
Razgovori so obtičali že po dveh dneh, vendar se jih je naporom A. Smitha, glavnega tajnika Skupnosti narodov, in predsednika Ugande O b o t e j a posrečilo znova spraviti v tek. Sedaj so zopet obtičali. Zastopnik Biafre je izjavil, da pri razgovorih ni nobenega napredka in da bo zato odpotoval iz Kampa-le. Zastopnik Nigerije je izjavil, da je pripravljen razgovore nadaljevati. Trdil je, da zahteva B i a f r a brezpogojno ustavitev sovražnosti, kar pa Nigerija ne more sprejeti. Biafra naj bi zah-"	- tevala tudi priznanje suvereno-
trtek iz Grdinovega pogreb, za- sti kot pogoj za končanje vojne, voda na Lake Shore Blvd. Zastopnik Biafre je to zanikal.
NEMIRI ZAJEMA1Q ITALIJO
Ped vplivom štrajka in boja proti DeGaullovi vladi je prišlo do izgredov in revolucionarnega gibanja sedaj v Italiji. V vseh večjih mestih je prišlo do demonstracij v podporo štrajkujo-čim v Franciji, študentje so zasedli univerzo v Rimu, Turinu, Napoli ju, Milanu in Firencah, pa se hudo spoprijeli s policijo v Turinu. So cialistična stranka je izjavila, da pojde iz vlade.
Nixon samozavesten
ATLANTA, Ga. — Glavni vodja Nixonove volivne borbe John Mitchell je dejal tu, da ima Nixon dejansko že dosti več delegatov, kot jih je za imenovanje na republikanski konvenciji potreba. Njegovo imenovanje za republikanskega predsedniškega kandidata je že toliko kot “gotovo”.
Tudi Nixon sam je na tiskovni konferenci nastopal samozavestno, kot da bi bilo dejansko že vse opravljeno. Obljubil je, da bo po konvenciji prišel znova v Georgijo, ker upa, da bo mogel tam zmagati kljub nastopu Wal-lacea kot kandidata tretje stranke. * v
RIM, It. — Anarhisti in proki tajski komunisti so organizirali v petek zvečer obsežne demonstracije pred francoskim poslaništvom proti De Gaullu. Prevračali so vozove, gradili barikade in zažgali lutko v podobi De Gaulla, predno so jih močni oddelki policije pognali izpred poslopja francoskega poslaništva in jih razgnali.
Demonstranti so prikorakali v sprevodu pred poslopje poslaništva z zborovanja v sredi Rima. Bilo jih je kakih 5000. Komunistična stranka je pozvala svoje pristaše k demonstracijam v podporo štrajkujočim “delavcem Francije”.
Levičarske skupine študentov so zasedle v petek univerzo v Rimu in so včeraj na velikem zborovanju izjavljale, da bodo ostale v poslopjih do nadaljnjega, ko iščejo oporo delavstva za revolucijo proti obstoječemu redu. Študentovski izgredi in demonstracije so zajeli tudi druga univerzitetna mesta, predvsem Napoli, Firenze, Turin in Milan. V Turinu je prišlo med študenti in policijo v soboto zvečer do hudega spopada. Zagrizeni levičarski študentje so se bili s policijo skozi vso noč. Šest policajev in večje število študentov je bilo ranjenih.
Socialisti zapustili vlado
V sredo se bo sešel novoizvoljeni parlament. Vlada bo po o-bičaju odstopila in predsednik G. Saragat bo moral izbrati kandidata za sestavo nove vlade. Naloga bo težka, ker je socialistična stranka v soboto objavila, da do prihodnje jeseni, ko bo strankin kongres, ne pojde v nobeno vlado.
Levi socialisti Petra Nennija so stopili v vlado leta 1963 na prizadevanje krščanskega demokrata A. Fanfanija. Ostali so v vladi “leve sredine” s krščanskimi demokrati vse doslej. Obe skupini stranke, Nennijeva in Saragatova, sta se med tem
Dosedanji razgovori v Parizu izključno propaganda
CLEVELAND, O. — V petek sta se delegaciji Združenih držav in Severnega Vietnama sestali šestič k razgovorom, da poiščeta pot k omejitvi vojskovanja v Vietnamu. Sestanek je bil dolg in so ga zato prekinili za kratek oddih in okrepčila, tekom katerega sta Harriman in Thuy izmenjala nekaj prijaznih besedi. Po vsebini je bil sestanek komaj kaj različen od dosedanjih. Vsaka stran je znova obrazložila svoje stališče.
Zastopnik Severnega Vietnama je predložil, da Združene države nehajo bombardirati Severni Vietnam proti obljubi, da Severni Vietnam ne bo kdaj v bodoče bombardiral Združenih držav. Arne riški zastopnik A. Harriman je o-značil ta predlog za “fantastičen”. OdgovoAl je nato zastopniku Severnega Vietna-
ma, naj ta konča “vsa vojna dejanja in podtalno rušenje”
v Južnem Vietnamu, pa bodo Združene države končale letalske napade.
Po končanem sestanku je zastopnik Hanoia Thanh Le zelo ostro napadel vodnika a-meriške delegacije Harrima-na, češ da nastopa kot “generalni guverner” Južnega Vietnama. Ameriški zastopnik je namreč tekom razgovorov z zastopniki Severnega Vietnama zavrnil tem pravico, da govore v imenu vsega Vietnama, kot so preje trdili, da ima vsak Vietnamec pravico vojskovati se proti “ameriškim napadalcem” kjerkoli v Vietnamu tako v Severnem kot v Južnem. Hanoi-ski zastopnik je dejal, da se razgovori niso premaknili “niti za en milimeter” naprej. Seveda je odgovornost za to metal na Združene države.
Nov sestanek je določen za
sredo. Na poti iz Hanoia v Pariz je Le Due Tho, eden glavnih vodnikov Severnega Vietnama, višji in pomembnejši od Xuan Thuyja, sedanjega vodnika seve rnovietnamske delegacije. Pričakujejo, da bo z njegovo pridružitvijo delegaciji prišlo v Parizu le do stvarnejših r a z g o vorov. Na kako važnejšo odločitev vsekakor ni mogoče računati pred n o m i n ac i j ama obeh predsedniških kandidatov.
Trenutno sta obe strani zapleteni v obsežne in zagrizene boje v Vietnamu v upanju, da bodo ti privedli do kake zmage, ki bo okrepila njihovi stališči in položaja v Parizu. Rdeči napenjajo vse svoje sile, je dejal gen. Westmoreland na predsednikovi tiskovni konferenci pretekli četrtek v Teksasu. Trenutno imajo v Južnem Vietnamu preko 90,-000 mož svojih rednih čet, pa jih pošiljajo tja še vedno v po-
spešenem tempu. Gen. Westmoreland je trdil, da so nove čete slabše, pa tudi slabše o-premljene in izvežbane. Morda je prav v tem razlog, da gen. Westmoreland ni predložil predsedniku nobenih ameriških vojaških okrepitev za Južni Vietnam.
Poskus britanskega zunanjega ministra M. Stewarta tekom njegovega nedavnega o-biska pridobiti Moskvo za pospešitev razgovorov o končanju vojne v Vietnamu s pritiskom na Hanoi je ostal čisto brez uspeha. Tudi v Moskvi nemara še niso gotovi, da je čas za stvarne razgovore dozorel. Ta bo morda prišel, ko bosta imenovana predsedniška kandidata v ZDA. Če ne bo med njima ne McCarthyja in ne R. F. Kennedyja, potem se utegnejo v Hanoiu le odločiti, da je morda boljše poskusiti z Johnsonom, kot čakati na Nixona ali Humphrey j a.
združili v skupno stranko, pa doživeli pri zadnjih parlamentarnih volitvah hud poraz, saj sta dobili okoli milijon manj glasov kot pri prejšnjih volitvah. To je pripravilo vodstvo stranke do tega, da se je odločilo za odhod iz vlade, ki da se je “premalo” oziralo na njihove zahteve in je zato kriva poraza stranke pri volitvah.
Brez trdne vlade bo Italija, ki se jo loteva notranji nemir, težko prišlo zopet do notranje trdnosti, kot jo je uživala zadnjih pet let. To bo seveda imelo svoj vpliv tudi na gospodarsko stanje, ki je bilo v zadnjih letih kar ugodno. Poslabšanje gospodarskih razmer bo pritisnilo na razpoloženje delavstva in nemir se bo preje povečal kot zmanjšal.
Dejstva za kulissmi nmh študentovskih nemirov
WASHINGTON, D.C. — FBI je dognala nekaj zanimivih podatkov, kdo vse je za kulisami zamešan v znane študentovske nemire in izgrede, ki že kar sistematično motijo red in mir v deželi. Že tiste dni, ko so bili na primer izgredi na Columbia univerzi v New Yorku na vrhuncu, so se od tam razpršili po vsej deželi zaupniki levičarskih študentov in iskali zaveznike na univerzah, da bi z njimi vred organizirali nove demonstracije. Znani agitator Mark Rudd je pa iz New Yorka obveščal svoje somišljenike po deželi, da jim bodo iz “urada za govornike” poslani sodelavci, ki so izvežbani v hujskanju. Kolovodje in organizatorji demonstracij ne zanikajo, da je cilj vseh takih študentovskih nastopov ustvarjanje anarhije s pomočjo organiziranega nasilja. Značilno je tudi dejstvo, da pri izgredih sodeluje tudi mnogo levičarjev, ki sploh niso študentje.
Sredi maja so na primer dognali, da so zastopniki (SDS) študentov rovarili istočasno kar na treh univerzah: Chicago, Delaware in Texas. Glavni odbor SDS polaga največjo važnost na ustanavaljanje novih podružnic. Za ta posel vežba svoje najsposobnejše in najspretnejše somišljenike.
Sv. oče bo 1. 1970 obiskal Japonsko
RIM, It. — Župan znanega japonskega mesta Hirošima Ya-mada se je na svojem potu po Evropi mudil tudi v Rimu in bil sprejet pri papežu Pavlu VI. O-pozoril je papeža, da bo 6. avgusta 1970 minilo 25 let, odkar je padla atomska bomba na Hirošimo. V imenu japonske vlade je povabil papeža na Japonsko.
Pavel VI. mu je obljubil, da bo prišel leta 1970 na Japonsko, da tudi od tam pozove ves svet na obrambo miru. Papež bo skušal biti na Japonskem ravno na dan 6. avgusta, toda zanesljivo še ne ve, ali mu bo to dano. Župan Yamada se je iz Rima vrnil naravnost domov.
Iz Clevelanda in okolice
Raznašalca iščemo—
Uprava lista išče raznašalca za Huntmere, Parkgrove, Grove-wood, Arcade, Glencoe in E. 161 St. Kličite 431-0628.
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue.
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj ob sedmiji sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo zabava, na razpolago bo tudi prigrizek. Asesment bo tajnica pobirala od 5.30 dalje.
Kongres mater
WASHINGTON, D.C. — Začetek organizacij staršev in učiteljstva (PTA) je v narodnem kongresu mater, ki se je prvič sestal v Washingtonu, D.C., leta 1397.
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — V državi Ohio je bilo od Spominskega dne do danes zjutraj mrtvih 17 oseb v prometnih nesrečah, precej manj kot so napovedovali. Po vsej deželi še število smrtno ponesrečenih doseglo 574, med tem ko so napovedovali, da sc jih bo v prometnih nesrečah pobilo do 725.
SAIGON, J. Viet. — Koncem tedna je prišlo do posebno hudih bojev v delti reke Mekong, kjer so se enote 9. pehotne divizije ZDA v dveh ostrih bitkah merile z rdečimi. Ti so napadli ameriške enote tudi v srednjem in severnem delu republike, ko so se vršili hudi boji tudi v Saigonu. Tam se je oddelek rdečih trdovratno držal v sami sredini mesta. V boju proti njemu so poklicali na pomoč ameriške helikopterje. Eden od njih je ponesreči pognal raketo v položaj, od koder je skupina visokih j u ž n o v i etnamskih uradnikov opazovala boj. Šest od njih, med njimi svak podpredsednika Kyja polk. Pho Quoc Chu, direktor pristanišča Saigona, je bilo mrtvih.
MIAMI, Fla. — Prvi tropski vihar letošnje sezone Abby je prešel danes zjutraj preko Kube v Mehiški zaliv in se bliža jugozahodni Floridi.
PARIZ, Fr. — Čeprav poročajo oblasti, da se je začelo gibanje za končanje splošnega štrajka, za enkrat še ni znamenj, da bi bil ta jutri, ko minejo binkoštni prazniki, res končan. Ni gotovo še niti, če bo obnovljena dostava pošte. Delavstvo je še vedno v tovarnah, študentje imajo še vedno zasedene univerze. Videz popustitve napetosti so prinesli prazniki, ko je dober del prebivalstva šel iz Pariza in drugih velemest na deželo. Gaso-lina je bilo namreč v petek in soboto zopet dovolj na razpolago. V Parizu ne računajo, da bodo jutri vozili avtobusi in podzemna. Tudi še ni izgle-dov, da bi bil obnovljen promet drugod. Kljub pozivom
študentov k nadaljevanju boja proti obstoječemu redu z revolucionarnimi sredstvi so sc politične stranke odločile za volitve in že začele volivni boj. Komunistična stranka bo pri prvih volitvah 23. junija nastopila samostojno in se sporazumela za skupne kandidate z ostalimi strankami levice šele pri dokončnih vo-litvih 30. junija.
I
AMEKISKA DOMOVDnA, JUNE 3, 1968
/UlERI$KA DOMOMim

T^awr:
(5117 SiL Ulair Ave. — HKnder»on 1-062* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
PuDlikhed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
K& Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meaecu y,a Kanado in deželo izven Združenih držav:
>	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
S3,	No. 109 Monday, June 3, 1968
Težave tovariša Gomulke
Vsem se je zdelo čudno, zakaj je Moskva tako previdno postopala v sedanji češki krizi, saj ji je kriza grozila in ji še grozi, da bo čehoslovaška politika veliko manj odvisna od Kremlja, kot je bila. To postane takoj jasnejše, ako pomislimo, da med Prago in Moskvo leži — Varšava. Dočim so v Kremlju dobro vedeli, da bo njihova politika napram Pragi našla odločno podporo pri tovarišu Ulbrichtu v Berlinu, niso bili prepričani, da bi jih mogel podpirati tako odločno tudi Gomulka, akoravno morda to tudi želi. Brez sodelovanja tovariša Gomulke pa Moskva ne more v Pragi nostopati preveč odločno. To seveda vedo tudi v Pragi, zato so pa tam trenutno tako pogumni napram Kremlju.
Da Gomulka ne more podpreti Kremlja kot bi rad, temu je kriv položaj poljskega komunističnega režima na domači zemlji. Ta položaj ni rožnat, je poljska dežela posuta s celo vrsto manjših in večjih kriz. Vsaka sama zase ne more podreti režima vse skupaj ga pa močno hromijo. Vse te krize izvirajo že iz prejšnjih let. Morda je goli slučaj, da so se ravno sedaj nagrmadile vse skupaj na Gomulkina ramena.
Najhujša je naravno gospodarska kriza. Tam je vse v neredu, tam vse šepa. Primanjkuje blaga, ki ga rabi delovni človek, zato pa leži v skladiščih vse polno predmetov, ki so ali predragi ali pa preslabe kakovosti. Lansko zimo je na primer začelo primanjkovati mesa za zadnji Božič. Vlada si je pomagala iz zadrege s tem, da je dvignila cene, pa je takoj završalo po vsej Poljski. Vlada se je opravičevala in krivila zanikrnost kmetijstva, mesarjev itd., v resnici je pa sama kriva, ker je proizvodnjo mesa slabo “planirala”. Kot pri mesu, se je zgodilo tudi pri drugih vsakdanjih potrebščinah. Spor med vlado in potrošniki ni ponehal, prišlo je celo do javnih demonstracij v nekaterih velikih poljskih mestih, ki pa zanje tujina ni dosti zvedela.
- Kako nevarno je gospodarsko stanje, se je videlo po tem, da je partija imela lani kar tri seje glavnega odbora in kar dva posvetila izključno gospodarskim vprašanjem. Seje so dognale prave vzroke: slabo agrarno reformo, slabo organizirano državno trgovino, večje število potrošnikov v mestih, strah kmetov pred “socijalizacijo” itd. Tudi dosti dobrih sklepov je bilo narejenih, toda le malo jih je bilo uresničenih. Kmetje se z resolucijami niso dali potolažiti. Nabralo se jih je v decembru v Poznanju nad 4,000 in stavili so tovarišu Gomulki kar 200 vprašanj, ki jim tovariš ni znal najti takoj zadovoljivih odgovorov.
Režim tudi ne taji, da bo v 1. 1968 še slabše. Strokovnjak za planiranje je na primer opozoril na sledeče težave: za domačo prehrano ni planirana dosti velika proizvodnja, ravno tako je napačno planirana proizvodnja blaga za izvoz. Na drugi strani bodo pa investicije prevelike, kar bo povzročilo inflacijo in draginjo. Vlada je na skrivnem opozorila vse občinske in okrajne partijske tajnike, naj pazijo, da ne bo več toliko prekrškov zakonov, kot jih je. Vse preveč se krade, ropa, izmika, goljufa, vse preveč se popiva, lenari in postopa v delavnih urah, vse preveč je zanikrnega dela, površnega izvrševanja dolžnosti, preveč neupravičenih izostankov od dela itd.
Vse to bi naravno zahtevalo temeljito reformo partije in vseh vej javne uprave. Tu se pa vse zatakne pri — Gomulki! Gomulka ima šele 63 let, pa se hitro stara, zaupa le še svojim starim prijateljem in jih postavlja na vodilna mesta. Ti pa zopet porivajo svoje — navadno nesposobne varovance — na dobro plačane in odgovorne položaje. Ti pa delajo navzdol to, kar vidijo, da se dela gori na vrhovih. Zato je vsa javna uprava nesposobna in koruptna, partija pa politično preslaba, da bi napravila red.
To se je najbolje videlo pri zadnjih študentovskih demonstracijah. Ko so se začele, je Gomulka nastopil zelo ostro proti njim. Poslal je na demonstrante milico s plinom solzivcem, dal jih je zapirati na debelo. Odpuščal je profesorje, ki so simpatizirali s študenti itd. Ko to ni zaleglo, je začel študente dolžiti, da se dajo hujskati od “sijonistov”, to je od partijcev judovskega rodu, ki držijo z Izraelom in ne z Arabci. To je Gomulki dalo priliko, da je partijo očistil vseh judovskih pristašev, ki mu niso bili všeč. S tem se je zameril kulturnemu svetu. To ga je nagnilo, da je akcijo proti Judom in študentom ustavil. Politični opazovalci so pa h«tro dognali, da se je Gomulka razočaral in da sedaj premišljuje, kaj naj napravi.
Afera s sijonisti je pa tudi pokazala, kako obupen je položaj v partiji. Tam se je tekom let nabralo toliko pustolovcev, koritarjev, stremuhov in podobnih nezanesljivih in nesposobnih elementov, da Gomulka ne ve, kako bi se jih znebil. Če se jih pa ne bo, se mu bodo obesili na vrat kot mlinski kamen in ga končno potegnili v prepad.
Načrt za čistko pa mora kmalu narediti. Za november-
december je namreč napovedan kongres poljske komunistične partije, kjer bo morala pasti odločitev, kako spraviti stranko na spodobno višino. Tisti, ki se tega bojijo, pa pripravljajo že sedaj načine in iščejo pota, kako bi se ognili nevarnosti, da zletijo iz stranke. Kako se bo Gomulka izmotal iz vseh teh zagat, ne more nihče soditi.
Dobro je pa zanj, da voditelji katoliške cerkve niso bojeviti, dasiravno nekateri med njimi želijo ravno to. Oba kardinala, Wyscynski in Woytila, nista navdušena za boj proti režimu ravno v teh trenutkih. Zato se Gomulki ni treba bati težav s te strani, seveda si jih pa lahko sam nakoplje z nepremišljeno takiko, kot si jih je že parkrat.
CHICAGO
VČERAJ
DANES
NEKDAJ
Križišče Amerike
* V CHICAGU bodo letos veliki dogodki. — Vršila se bo tu demokratska narodna konvencija, na katero bo prišlo stotisoče politikarjev vsepovsod iz Amerike. Nekaj takih, ki bodo mislili z lastnimi glavami in si gradili pota k novim osebnim uspehom. Nekaj tudi takih, ki so iskreni in dobro mislijo tudi z javnost in bližnjega, dasi seveda ti le malokdaj zmagajo. Tako je navadno politično življenje.
ZDA se nahajajo s svojimi številnimi težkimi problemi v nič kaj zadovoljivem položaju. V te položaje so jih pripeljali razni voditelji. Lažje je seveda kritizirati, kakor pa delati in garati. Kdor nič ne dela, ampak le gleda, kje bo kake nedostatke našel in kritiziral, ima lažji posel kakor oni, ki dela in bi rad kaj dosegel.
V demokraciji je dolžnost, da vsak državljan sodeluje in da s pošteno zavestjo pomaga skupnosti, z dobrimi nasveti, če so ti koristni in če jih ima. In če vidi kje, da se ne dela prav, da na to opozarja, da se napake popravijo.
Navadno je v našem političnem vrvežu ravno nasprotno. Posebno ob volitvah se kandidati raznih strank prav malo držijo takih linij, po katerih in ob katerih bi vozili lepo, mirno in dostojno. Ob volitvah drug drugega krtačijo in opravljajo, še vse bolj kakor po “čifutsko”. Kar je na eni strani, to je vse zanič — še za berače ni dobro! Ampak naglašajo, kakor da imajo v zalogah novo politiko, ki bo vse prerodila in poboljšala!
Kandidatje navadno tudi delajo take dvoumne obljube, katerih se potem sami ne držijo, še manj pa kaj v njih duhu izvajajo-
N. pr. volivne kampanje pred osmimi leti. Koliko besed, koliko obljub! Kako so vse izvajali, kam je nas marsikaj pripeljalo.
Kdo je zmagal? Denar! Kdor ga je imel in znal z njim bolj mazati in obljubljati.
Obljube, lahko da nekatere dobro mišljene — ampak v obstoječih razmerah in časih zelo nepremišljene, so začele dvigati rasno in drugo nezadovoljstvo.
Great Society”, civilne pravice, to in ono — vse so stlačili v en kotel in skuhali in kuhajo god-b°i ki ji ni para v zgodovini in bo se dolgo dišalo po njej in to lahko hujše in hujše naprej in naprej.
Pokojni JFK je ob svoji inavguraciji naglasil: “Ne vprašujte, kaj bo vam Amerika dala, ampak kaj morete vi za Ameriko narediti in ji dati!”
Zelo dober povdarek. Kako ga 'e javnost razumela in posamezniki? To pa nam povedo časi zatem, povedo več in več naprej in naprej.
Ko se beli pionirji z žrtvami in težkimi prizadevanji gradili Ameriko, kakor so jo ____ če po-
šteno gledamo in sodimo, so veliko dali Ameriki, predno jim je začela kaj dajati nazaj Amerika. Njim ni tedaj nihče razlagal kakih civilnih pravic. Življenje, o-koliščine in vse jim je le odka-zovalo težko delo. Zdaj pa novi politični preroki, ki jim gre le za
glasove, drugače razlagajo “civilne pravice”...
Mirno gledajo, kako se razbija, požiga, okrog dela težave o-nim, ki so svoje naselbine s trdim delom gradili. Molčijo, namesto da bi jim naglašali geslo: “Ne vprašujte, kaj boste dobili od Amerike, ampak kaj boste vi za Ameriko naredili, da bo velika in boljša!” Delajte, ustvarjajte z delom, pa boste imeli uspehe in boljšo Ameriko! Toda ne z razbijanjem in požigi — ampak z delom in trudom.
Ali naj veljajo gesla in izreki samo :za ene? Za druge pa ne!
Ta in še druga vprašanja zahtevajo točne rešitve, ali pa bodo sledile posledice, ki bodo grenke in težke.
Medtem, ko teža teh vprašanj postaja težja in težja doma, se zapletamo naprej in naprej drugod kot varuhi demokracije, katero ogroža komunistična propaganda direktno ali indirektno po raznih ovinkih. Potrebno je to, toda prve so domače potrebe doma. Lastno hišo urediti najprvo je prva dolžnost, potem šele drugim pomagati. Tako bi bilo soditi in tako je tudi prav. Toda politika — zlasti gospodarska, za katero je zadaj velekapital — ta vozi zopet po svoje in v take smeri, kjer so pašniki za njihova “zlata polja”. Ti tudi vedno skrbijo, da kampanjske propagande za take kandidate, ki so njim po volji, vedno zmagajo.
Razlik med demokrati in republikanci je nekaj — to le v načinih gospo darske politike. Drugače so si precej podobni.
Ali je kaj upanja za boljšo bodočnost pri vsem tem?
Upanje je. Vsi ga izražajo vsak po svoje. Boljša bodočnost je mogoča, če jo bodo vodniki prav usmerili. Prav tu je pa vprašanje: Ali jo bodo usmerili prav? Bodo znali bodoči voditelji voziti prav, skozi vse sitne politične domače in tuje ovinke? To je vprašanje.
Prav ta važna vprašanja bi moral v tehle časih, ko se razvija po deželi volivna kampanja za bodoče voditelje naše dežele vsak državljan in vsaka državljanka proučevati — temeljito proučevati! Primerjati, kaj eden priporoča in kaj drugi. Pretehtavati, kaj bi bilo najboljše za bodočnost te dežele in nas vseh. Pa tudi na sejah in shodih na to in o tem opozarjati kandidate, kaj je kje potrebno in kaj ne. Pa tudi opozarjati jih, kaj kje kak kraj potrebuje in kaj ne. Do tega, kar pravkar omenjeno, ima pravico vsak državljan. Če imajo pravico od vas zahtevati, da plačujete davke za vzdrževanje vsega, imate tudi pravico, da poveste svoje mnenje na sejah in shodih. Naj vam povedo, kaj mislijo o tej al oni potrebi med vami, ki se vas tičejo. Potem boste vedeli, ali so vredni vašega glasu ali ne.
Za vse to je zdaj čas, ne potem po volitvah!	R.
-----_o------
Zemlja za domačije
WASHINGTON, D.C. — Odkar je predsednik A. Lincoln podpisal “zakon o domačijah”, je vlada ZDA razdelila okoli 276 milijonov akrov zemlje kmetijskim naseljencem.
Savani vabijo
CLEVELAND, O. — V sloven-
skem ljudskem izročilu je praznovanje krpsne noči med najbolj priljubljenimi narodnimi običaji. Izvor tega običaja sega v čas, ko so bili Slovenci še pogani. Kresna noč je zato že stoletja bistven del slovenske ljudske kulture. Običaji kresne noči predstavljajo nekaj izrazito slovenskega, nekaj, kar nam nudi obenem tudi izvrsten prerez slovenske narodne kulturne zakladnice. Prav zaradi tega so SAVANI izbrali kresno noč za temo svoje prireditve v soboto, 15. junija.
Značilnost društva SAVE je v tem, da mora v svojem delova-: nju združevati kulturo dveh svetov. Zato so se SAVANI odločili, da bodo v svojo; prireditev vključili tako starodavno slovensko kresno noč, kot klasika Shakespeare-ja s tem, da so svojemu večeru dali naslov “Sen kresne noči” po istoimenski drami tega umetnika. S tem so hoteli poudariti, da ko se trudijo za ohranitev slovenskih vrednot med nami in še posebno med študirajočo mladino, da obenem bogatijo kulturo svojih očetov s kulturo sveta, ki nas obdaja. Kresna noč in njeno praznovanje je edinstveno v tem, da ji tako slovenska kot kultura ostalih narodov posveča znatno količino pozornosti. Boljšo temo za ta namen, kot je kresna noč, bi bilo težko najti.
Pridite in si oglejte, kaj so vam SAVANI pripravili. V spored prireditve je vkljtičena večerja, kratek program in zabava s plesom, za katerega bo igral kvintet “Tivoli” iz Chicaga. Vsi ste iskreno dobrodošli v dvorani sv. Vida v soboto, 15. junija.
Na veselo svidenje!
Tone Arko ------o-----
Moja potovanja
CLEVELAND, O. — Rada bi opisala svoje skromno življenje. Doma sem v majhni vasici Loče pri Slivju. Domačo grudo sem zapustila 13. julija 1920. Odšla sem v svet, kakor so pred menoj, z menoj in za menoj odhajali številni sorodniki, prijatelji in znanci. Odšla sem, da bi si poiskala v svetu košček kruha, ki ga doma ni bilo za vse dovolj. Ob slovesu sem zadnjikrat videla svoje starše. Poslovila sem se; mati je ob slovesu potočila solzo in rekla: “Zbogom, naša hčerka, Johanca!”
Voznik je bil sedaj že pokojni Milan Zadnik; vpregel je konjiča v majhen voz, kamor je naložil mojo skromno prtljago. Ko smo se bližali Bazovici, smo videli ogromen črni oblak dima; ves Trst je bil zavit v dim. Italijani so zažgali Slovenski narodni dom v Trstu, ki je bil naš ponos. Človeka je kar stiskalo pri srcu, ko je videl ta prizor; toda ni smel potočiti solze. Tujci so nam bili vedno za petami.
V Cleveland sem prišla dne 12. avgusta k svojemu bratu Johnu Cergal, ki je bival na 9000 St. Catherine St. Ni ga bilo težko najti; čakal me je na stari železniški postaji Union Station. Takoj sem ga spoznala. Dne 21. novembra sem se poročila s Frankom Dežmanom. L. 1921 smo šli v naselbino Kellogg, Idaho; tam je bila velika topilnica svinca; topili so pa tudi zlato in srebro. V tej naselbini je privekal na svet sinček Walter. Čez dve leti smo odšli v naselbino Ana-
conda v Montani. Tam je bila velika topilnica bakra; v njej je bilo zaposlenih okoli 3,000 ljudi. Koliko jih je danes zaposlenih, ne bi mogla povedati. Slovencev ni bilo mnogo. V naselbini je bila majhna dvorana, ki so ji rekli “Avstrijska dvorana” (Austrian Hall). V tej dvorani smo imeli društvene seje, poroke, zabave in veselice. L. 1924 se je rodila moja hčer Elsie. L. 1926 sem odšla v Cleveland, kjer sem še danes. Toda 8. januarja 1937 smo šli zopet v Kellogg, Idaho, na pogreb očeta mojih otrok Walter-ja in Elsie. Bilo je zelo mrzlo, termometer je kazal 56 stopinj pod ničlo. Še dobro, da nismo vsi zmrznili; bili smo štiri dni in noči na poti.
Dne 28. decembra 1942 sva šla z možem Tonyjem spremit in pozdravit sina Walter j a. Bil je poklican k vojakom in je odpotoval na Japonsko. Bil je mornar in je služil polna štiri leta. Poslovili smo se od njega v Wa-shingtonu, D.C. Izkoristili smo priliko in si ogledali to lepo mesto. V mestu je mnogo kulturnih spomenikov. Videli smo bivališče gen. Lee, grob neznanega vojaka in stražo ob njem, veliko pokopališče, narodni muzej, kongresno palačo in seveda Belo hišo. Obiskali smo mojo teto Katarino in bratranca Alberta Va-lencha in sestrično Valerijo, ki živijo tukaj. V Baltimoru smo si ogledali veliko bolnišnico Johns Hopkins; z vsega sveta pridejo premožni bolniki sem na operacije.
L. 1946 sem šla s hčerko Sally v Charleston, W. Va, Tam je znamenita univerza in velika knjižnica. Povzpeli sva se na hrib Monticello, kjer je ogromni teleskop. Videli sva vse mesto pod seboj. V knjižnici je arhiv, v njem so pa pogodbe raznih evropskih držav.
L. 1946 smo napravili potovanje v Oakland in San Francisco V Kaliforniji. Ostali smo tam dva meseca. Imam precej znancev tam. »Slovenci imajo majhno dvorano za zabave. Občudovali smo lepe parke in živali, ki se sprehajajo tam. Zadrževali smo se tudi pri atku in mami Jeraj. Videli smo med drugim tudi jet-nišnico Alcatraz, ki je na morju. Občudovali smo letalonosilko San Hiacinto; bila je zasidrana v pristanišču Alameda. Moj sin je bil na njej kot bombardir. A-lameda je na sredini med San Franciscom in Oaklandom. O-gledali smo si jo in se podpisali v debelo knjigo obiskovalcev. Med San Franciscom in Oaklandom je velik most, ki je dolg 10 mlj. Cesta je štiristezna na vsaki strani. Ob strani je še cestna železnica, da se lahko ljudje vozijo na delo.
Ogledali smo si letališče San Francisco. Vse nam je bilo zelo všeč: lepe farme, sadonosniki. Bilo bi skoraj nemogoče vse lepote popisati.
L. 1948 smo pa napravili potovanje v Texas. Sin nas je peljal z avtom; imel je počitnice na Miami University. Iz Oxforda, O., je šla sedaj že pokojna sestra mojega moža, Jennie Peklar. Tam je še bil v tistih časih živ njihov stric Tony šestan, tam je sestrična Mary Štemberger z možem in njena družina. Živijo v majhni naselbini Shepherd. Bili smo tudi v Galvestonu. To je lepo mesto, ki leži ob Mehiškem zalivu. Videli smo znamenito “Rdečo hišo”, v kateri je bila podpisana proklamacija vojne med Mehiko in Združenimi državami v letih od 1846-48.
Zcpet je minilo nekaj časa. L. 1951 smo odšli na potovanje z mojim bratom, sinom in družino v Baltimore, Ma., in Washington. Vse znamenitosti smo si natančno ogledali, napravili mnogo fotografskih posnetkov, ki jih še vedno radi občudujemo. Zato priporočam vsakomur, ki mu je le mogoče, da si po možnosti o-gleda našo prestolnico. Mesto je zelo lepo.
L. 1952 sem pa obiskala svojb rojstno domovino. Tri mesece
sem ostala. Največ časa sem Pre‘ bila v Trstu. Tam imam svoje sorodnike, nekdanje sošolke. Mesto mi je zelo dobro znano, saj sem tam preživela skoraj 10 let svojega življenja. Bila sem tudi v Ljubljani in Mariboru P1^ svoji sestrični Ani Kompara. Bi* la sem v Zagrebu. Mesto je zelo lepo. Posebno všeč mi je bil zi' valski vrt Maksimir. Na Trg11 republike (prej Jelačičev trg) sem občudovala visoka poslopja všeč mi je bila glavna ulica Ilica’ ki se vije iz sredine mestav predmestja. Na pokopališču Mi' rogoj sam opazovala lepe nagrobne spomenike; lahko P°' vem, da še nikoli nisem videla tako krasnih nagrobnikov. Vse se blesti v raznobarvnem marmorju. Všeč mi je bila zgodovinska cerkvica sv. Marka; pisana streha se blesti kakor mavrica v sončnih dneh. Pa še mnogo drugih znamenitosti sem videla. V Italiji sem si ogledala slavne Benetke, ki so tolikokrat opevane v pesmih. Cerkev sv. Marka kraljuje na trgu; vhod je napravil name velik vtis. Gledala sem in gledala kipe, pa se jih nisem mogla nagledati. Na trgu Pred cerkvijo pa je mnogo golobčkov, ki jih turisti krmijo in se seveda slikajo z njimi. Z gondolo smo se peljali po kanalu, peljali smo s® mimo mosta vzdihljajev. Vide smo tudi ogromno jetnišnic°’ štiri nadstropja so nad zemii°’ tri pa pod zemljo; tu jetniki, so globoko pod zemljo, pač 11 koli ne vidijo sonca in beleš3 dne. Zdi se, kakor da so živi P° kopani.
Seveda sem si ogledala ^
naše Slovensko Primorje. P^raI
esti,
ob-
red
in Portorož sta zelo lepi m1 sta zelo blizu skupaj. Mesto ran je bilo nekoč obdano z zidjem, ki ga je čuvalo P morskimi roparji. V Portorož je lepa plaža, velika plesna dv0 rana in krasni parki. V bližinl ■ tudi rastlinjak, kjer vzgaia^° predvsem nagelje. Tu živi moj nečak Dušan Frank z druži110^ Na potovanjih po Jugoslaviji
je spremljala moja sestra
Roza-
Obiskali smo vasi Kuteževo Podgorje, in mesto Ilirsko ^ strico. Obiskala sem svojo do^ prijateljico Pavlino Kocjane1 ’ ki je iz iste vasi kakor jaiZ> 21 v Gradišču pri sestri Ivanki-Zelo lepo je biti v družbi s'0^ jih dragih in domačih. Ig-vo je vedno težko in bridko, veku se tresejo roke, noge dig tajo, ko si segamo v roke in S vorimo: Zbogom sestra, brat. ^
ni, sestrin Franc Cek
mož Franc,
zadnji trije so vsi mrtvi. Počivajo na pokop ^ šču sv. Ane v Trstu. Tam P0.^ vajo tudi moja sestra Antonb svak Tomažič in Marija Cek. ^ da spomin nanje je še vedno ze
živ.
Ko sem se od vseh poslovl* svojo *
sem pohitela nazaj v
vo domovino. Med potjo sem ustavila v Parizu, da sem 51 gledala to slavno mesto. P°se re všeč mi je bilo poslopje °Pa (Opera Comique), katedrah* tre Dame, lepo je na martru; lepi so sprehodi P° zejskih poljanah.	.&\0,
V Parizu smo sedli na ie ki je imelo deset ur z3^^-srečno sem prispela na cilj gusta 1952.
Zelo rada bi še pot°val3’jyio-verjetno ne bom več či me zapuščajo, zdravje se ^ Tako sem opisala v naghcl ^ ja potovanja. Rada bi	bi
še druge bralce in bralke, # tudi prijeli za pero in oPvec, spomine. Saj jih je verjetne^ ki so potovali; mnogi so več sveta, kakor sem ga ^0)C jaz. Dragi rojaki, opiS^® pŽ' spomine; zelo vam bomo n ni, saj tako radi prebira1100 sove iz naših naselbin.
Prisrčen pozdrav vseI^ari d0'
S ii Sc'
kom širom Amerike, v
mol1
movini, iskren pozdrav strični Rozi, ki živi v TrS .ju Jennie Hi

—■ Prvi popolnoma j eh r
lezniški voz za prtljag0 v promet leta 1904.
AMERIŠKA DOMOVmX,
Bogomir magajna:
GRANIČARJI
Malokdo v deželi ga je poznal ®sebno, toda mladenke so tudi aieč čez mejo sanjarile o njem. 0vek) rojen med Nanosom in .Vznikom, ki je rasel med jUdstvom le zanj, Gorjan, o ka-erem je krožilo sto zgodb. Pred 'egovim pogledom se je spre-0(inik, ki ga je spoznal, skotalil levečega vlaka, pred njego-im glasom so stokrat že bežale ^ra2e, ki ga niso hotele srečati, a neutrudni borec, ki je nosil agoslov, kadar je hotel, pa smrt, če je bilo potrebno, j. rt> ki je tudi njega sprem-a a na vseh potih, pripravljena
samo molili za njihove duše, me razumeš? Borov gozd je velik in s trumo ne opraviš nič. Jaz in ti ne moreva nič storiti. Kaj si videl lepega na poti?”
Volarič se je spomnil na okenca in na Maričko, vendar se je le nasmejal in ni odgovoril. Prijela ga je za obe roki in na mah skoraj zaplesala okrog njega. Zvonki smeh je udaril ob stene. Smejala se je vedno bolj in ko je on vedno bolj začuden gledal to njeno početje, se mu je vrgla okrog vratu in mu zašepetala na uho:
----------,	____j,___ “Mi smemo samo sanjati o
«10 mu oviti roko krog vra-[sreči in življenju. Drugi srečo ■ Ja človek je mirno vprašal:
Ivai Halo lo--H/r:__o A 1;
aJ dela lepa Mira? Ali si jo qaaes srečal?”
Srečal sem jo včeraj. Pozdrava te.”
. JJ je ženska to, ki bi jo stis-1 k sebi sam vrag.” i °sednje omizje se je zakro-qtalo. Tudi Gorjan in Volarič q Se glasno režala.
Tole pivo bom plačal jaz,” je Zaklical Gorjan.
Plačal ga bom jaz,” se je prelil Volarič.
^ Ne, pojdiva še kam drugam! V J°š hotel, boš pa ti tam pla-
Gor
N
jan je vrgel s kletvico de-na mizo, zagrabil Volariča Pazduho in odhitel z njim cesto.
^Pogovarjala sta se sedaj tiho,
da bi se ustavila na hrupni v Cl- Volarič je vzel pismo iz ePa in mu ga izročil. Gorjan
Je spravil, ne da bi ga po-
&
Sedal.
ta ^>oz^ravNa vas lepa Mira,” .rekel Volarič. “V pismu pa je yenar.”
“V
vem. Tudi jaz vam izročam g^o zanjo. Ne izgubite ga! Ce b Zgubite, pa ne trepetajte j^Več. Znala bi ga tako pre-air samo ona. Seveda, če iz-^oite pri vrnitvi pismo, glave j. . ^e, tedaj ji recite samo to: S 1 unalom nemogoče. Borov razumek? Prija-. J> naj vas mesto ali vaš kraj y zadrži! Odpeljite se takoj! ^ iie, da ima tukaj vsaka ulica aJset parov oči. Samo za me-so razposlali dve sto kršče-v Psov, ki imajo precej dobro Se{jV^ voh. Hvala Bogu, da me Vq3,1 iščejo najbolj po Krasu in ved°riCi' -izSukili so sled. Končno Sv. ei da tudi jaz nisem iz Se t-'a- Ko uredim nekaj stvari, Var ^rrraknem onkraj, da bom tW11 dogodka samega, ko se
,rriern- Pozdravite Miro!” — fok ^ mu Je Crorjan stisnil ° Jn izginil v stransko ulico.
.Klarič dolgo
Mirinem domu.
Via^‘Uilc se je odpeljal s prvim ba n,01®0 P°t- Zvečer je že bil
^°na. ge ^ dan *° dok
je obnovil
je .''tulnem domu. “Hvala ti,” "gjf^opetala. Odprla je pismo. časala bom tudi tebi glasno, .Se ne vem, kaj je v pismu.” a Je polglasno: pestra!
Soč ro^s^at sem vse. — Nemo-g02e; Ostane torej le borov lJjUb]. Ne hodi sem! Odidi v da Jano. Vrnem se v kratkem, 8rem potem na veliko pot. Pozdravlja te
Gorjan.
Meri u
branjem je Miri trepetal so ji dobile temoten

in oči
sij.
V0ia a. iia si je obraz z dlanmi.
<ir. lev je strmel vanje:
(lojj azite, Mira, in tudi jaz poCY tisti dan.” hiek ^ edala ga je skoraj z nas-‘Sto bi jih šlo tisti dan. S^e Pa -i6 sPos°ben le žved >i°r^a detrt ure poprej sat, j®. ’ ^je bodo ustreljeni, če-1 116 ni0Set nihče drugi. Ce L °n poprej, bomo potem
vabi na SEN KRESNE N°tl 15. junija 1968. Ne Pozabite na vstopnico!
dohite in življenje žive, kaj, Vid Volarič, ali si jokal na svoji poti?” Zopet jo je premagal smeh in nanagloma se je poslovila od njega.
Odšel je kakor začuden domov. Rože sončnice so počivale tiho v mesečini — črni klobuki z zlatožarnimi listi. Vzel je kra-ški šopek iz žepa in ga položil na blazino. Zaspal je kmalu in trdno. Sredi zlatih sanj je komaj slišal žvižg vlaka, ki je drevil čez pokrajino. Ko se je prebudil, se je čudil sanjam, ki jih je doživel.
Tine Sodja bi šel rad na drugi svet.
Tine Sodja se je naveličal življenja in mu ni nič pomagalo, da je jedel medvedje meso. Ko je slišal zgodbo, pripovedovano od Luke Kazanskega, mu je res kakor na čudežen način umrla ljubezen do nezveste žene. Toda namesto nje se ga je polastil dolg čas, pred katerim ni mogel ubežati nikamor. Ves njegov široko razviti razum mu ni pomagal nič. Zastonj je urejeval gospodarstvo graničarjev, zastonj je risal načrte za nove vodnjake, preiskoval življenje rastlin v gorah, hodil na stražo namesto drugih in raziskoval jame in prepade. Jame in prepadi so bili vsaj včasih njegovo veselje. Prosil je Tine Sodja, da so ga spustili na vrveh v jame, v katere bi se ne upal nihče. Potem je taval in blodil sam s prižgano plamenico po podzemeljskih dvoranah in hodnikih, ob podzemeljskih potokih in jezerih, sanjaril ob njih, občudoval skrivnosti podzemlja, in ko so ga graničarji privlekli na vrveh nazaj na dan, je vedel povedati stvari, ki so bile podobne pravljicam. Vse je bilo tako polno barv in graničarji mu niso verjeli, dokler ni nekoč iz neke jame privlekel velikanske kosti neke živali, kakršne pač ni sedaj nikjer na svetu. Od takrat so mu graničarji verjeli vse, kar je povedal.
“Na tem svetu je res prav za prav vse mogoče,” so rekli in bi mu bili verjeli, če bi rekel, da je videl zverine s tako velikimi kostmi žive v podzemlju. Vendar ni nikdar lagal, samo njegove besede so bile pač polne barv. Jame je potem rad risal na papir. Sedaj se je naveličal tudi tega čudnega opravila. Take jame končno nič ne povedo. Poleg tega se nikdar ni hotela pretrgati vrv, na kateri je visel, nikdar se ni hotel prevrniti splav, s katerim je blodil in brodil po temnih jezerih, nikdar ga ni hotela dohiteti povodenj v kakem ozkem hodniku. Gozd, ki mu je včasih nudil toliko novih stvari, ga ni več veselil. Preveč ga je poznal. Ni našel rože, ki bi mu bila neznanka, ne ptice, ki bi mu ne pela že znane pesmi, barve dneva in noči so se mu zazdele vedno enake. Niso ga veselile sro-botnice, ki so se vlekle od drevesa do drevesa, ne smreke, ne košati hrasti, zeleno skalovje, ne čudno vreščanje v gozdovih, ne ptice, ki so letale mimo sonca nekam daleč, niti vihar, v katerem so strele klale hrasta in so [se v njem breze pripogibale do
VESTI
Nekje v Sloveniji leži Kozjansko
Pred zadnjo svetovno vojno je veljalo Kozjansko za nekakšno slovensko Sibirijo. Sem so kazensko premeščali politično neposlušne učitelje in orožnike. Kozjansko je košček slovenske dežele, ki leži Bogu za hrbtom. Najlajže še prodreš v njegovo o-srčje iz Celja ali iz Sevnice ali iz Rajhenburga, sedanje Brestanice, od severa od Rogaške Slatine, iz hrvaškega Zagorja pa preko Podčetrtka.
Na Kozjanskem uspavajo kakor v Halozah dojenčka s cunjo, namočeno v žganju; in šolarji prinašajo s seboj v razred čutare z vinom, ki jim nadomeščajo zajtrk. Ljudje s Kozjanskega so se nekoč udinjali kot dninarji bogatejšim kmetom. Potem so omagali in ostareli. Životarijo in umirajo brez sredstev. Pa ne čisto vsi. štiristo petdesetim najpotrebnejšim daje občina v Kozjem po 5,000 starih dinarjev ($4) mesečne podpore. Kako naj človek s 5 tisočaki na mesec živi? Pravijo, da je še in še koč, kjer bi si dedek in babica, bivša dninarja, vsaj za Veliko noč rada privoščila kokoš. Pa si je ne, nikoli. Ne zmoreta. Kljub temu nista dedek in babica iz pravljice. S Kozjanskega sta, kjer so kmetje med vojno žrtvovali za partizanstvo toliko kot malokje. Po vojni so ostali pozabljeni kot v stari, “gnili” Jugoslaviji.
Brajde po goricah so izčrpane in potrebne temeljite obnove. Molče o tem, da stane kmeta liter vina, ki ga iztisne iz žlahtne trte, zavoljo previsokih stroškov že 500 dinarjev, prodal bi pa ga
tal in se prevračale smreke, da so potem korenine namesto krone strmele v zrak, v katerem je včasih odhajal iz trdnjavice in se smejal, če je treščilo blizu njega, niti petje ob ognju, niti godba gosli, nobena stvar ga ni veselila več. In kar nenadoma je začel sanjariti o drugem svetu. Begal je od trdnjavice do trdnjavice. Taval je po vsej pokrajini od gora do jezera, češ, da išče novih jam, v resnici pa je le posedal ob ognjih, kadar se je ustavil in se napil žganja, ki ga je kupil na potu v kaki samotni gostilni. Potem je zastrmel v nebo in začel premišljevati, kaj vse mora biti gori na zvezdah. Na tej zemlji ni vendar nič novega. Človek gleda samo stare stvari. Toda čim bolj je premišljeval, tem bolj čudno in neznano se mu je zdelo vse, kar je gledal visoko na nočnem nebu. Spomnil se je, kako so neko noč vlekli mladeniča — mrliča, ki so ga našli sredi gora, na vejah k beli cesti. Nenadno se mu je tisti mladenič prikazal kakor živ in se mu nasmehnil zadaj za široko smreko. Tine Sodja bi prisegel, da je bilo res.
(Dalje prihodnjič)
lahko kvečjemu po 300 do 400 din za liter.
Statistika pravi, da je v Sloveniji povprečni mesečni dohodek zaposlenih kakih 90,000 starih dinarjev. To pomeni, da so mnogi, ki prinesejo domov po 150 in celo več tisočkov, drugi pa prinesejo domov ne 90, ampak 30 ali celo manj tisočakov za sedem ali osem ur trdega dela na dan. In ne pozabimo, da je edini hranitelj žene in kopice otrok kot n. pr. mož od Matilde v bajti vrh slemena. V komunalnem podjetju Celje zasluži na mesec 35,000 starih dinarjev. Otrok je osem. Kot čižki so; starejše punčke o-blečene, mlajši, kot po navadi, bosih nog in v samih srajčkah. Osem otrok kozjanske revščine. Petintrideset, deljeno z deset, je tri in pol. Tri tisoč petsto dinarjev na mesec za človeka. Bi vi zmogli obstati pri taki vsoti? Morda vi ne, so pa, ki to zmorejo — ker morajo.
Tržno gospodarstvo
Z gospodarsko reformo so v Jugoslaviji uradno uvedli tržno gospodarstvo kot uravnjevalca cen in proizvodnje. Ponudba in povpraševanje naj bi določala cene blagu in obseg produkcije.
Dejansko je stvar nekaj drugačna, kot trdi F. Seunig v ljubljanskem Delu. Ker se podjetja bojijo prostega tekmovanja, se enostavno dogovore za cene in če treba tudi za količine blaga, ki ga bodo poslale na trg. To seveda “ne gre” in sedaj preudarjajo, kako naj bi to reč z zakoni onemogočili... Če jim je res kaj na tem, naj kar povprašajo na poslaništvu ZDA ali pa na konzulatu v Zagrebu za zakon proti trustom, pa bodo videli, kako je za to reč preskrbljeno že dolgo v kapitalističnem svetu!
Ni kapitala za modernizacijo
Reforma gospodarstva ne prinaša tega, kar so o njej napovedovali in od nje pričakovali. Proizvodnja narašča počasi, devizne rezerve ne rastejo tako, kot bi morale, najbolj pa zaostaja “racionalnost in modernizacija gospodarstva, ki zaradi pomanjkanja sredstev ne vpeljuje sodobne tehnologije”, je ugotovil Rino Simonetti v ljubljanskem Delu
Moskvi ravno sedaj odločili, da je treba resno misliti na nov sporazum. Ali naj novi sporazum traja samo 18 mesecev, kajti prva četrtina predvidene dobe (januar-junij) je že za nami.
Vsekakor mislijo dipliomatje, da je ruski korak dobro znamenje. Saj bi človek pričakoval, da ima Kremlj ravno sedaj čim manj veselja do pogajanj z A-meriko. Pa je vendarle 4. maja ratificiral konzularno pogodbo, sedaj pa izrazil željo tudi za sporazum o kulturni izmejavi.
Nenavadni poklici
(Po “Tedenski tribuni”) pred dobrim tednom.
M! 10 IZGLASOVAL SOVE DAVKE SREDI JUNIJA
WASHINGTON, D,C. — Znani kongresnik W. Mills je izjavil, da bodo od 12. junija naprej odločilna glasovanja glede novih davkov. To je omogočil predsednik Johnson. Ko je namreč pretekli teden videl, da je predstavniški dom odbil z 259 proti 137 glasovom predlog, da naj bodo proračunski izdatki znižani le za $4 bilijone, je sprejel idejo, da naj se izdatki zmanjšajo za $6 bilijonov. V tem vprašanju je torej kongresnik W. Mills zmagal na celi črti. Zato je lahko rekel, da se bo glasovanje za končno besedilo zakona začelo 12. junija in da upa, da bo zakon izglasovan. Ni pa še čisto zanesljivo, da se bo to zgodilo.
V predstavniškem domu je še zmeraj močna skupina konservativnih kongresnikov, demokratov in republikancev, ki mislijo, da novi davki sploh niso potrebni. So torej proti njim tudi takrat, ako bodo izdatki zmanjšani za $6 bilijonov. Prav istih misli je tudi precej liberalnih kongresnikov, ki trdijo, da bi zmanjšanje federalnega proračuna za $6 bilijonov zadelo najbolj ob interese revnih slojev,
Že do sedaj so se namreč oglasili mnogi župani in guvernerji, ki protestirajo proti temu, da ne bodo več dobili toliko podpor in prispevkov od federacije, kot so mislili.
Njihovi protesti bodo voda na mlin vsem zagovornikom ener-gičnejše socijalne politike, kar bi imelo svoj vpliv tudi na novembrske volitve. Zato mislijo liberalni kongresniki, da je bolje imeti nekaj več inflacije in več podpiranja revežev kot pa manj
draginje, zato pa tudi manj podpiranja.
Kako zelo koristijo federalni izdatki vsej deželi, vidimo na primer kar lepo na naši ohajski državi. Samo letos so velika in večja ohajska industrijska podjetja dobila za $268 milijonov federalnih naročil. Samo za narodno obrambo je bilo zadnje čase naročeno za $58 milijonov raznovrstne vojne opreme.
Moskva m sporazum o kulturni izmenjavi
Po več kot polletnem molku je Moskva nenadno sporočila Waslhingtonu, da je voljna podaljšati sporazum.
MOSKVA, ZSSR. — Pretekli teden je Kremlj nenadoma obvestil naša poslaništva v Moskvi, da je ruska vlada pripravljena na razgoroe za obnovo dvoletnega sporazuma o kulturni izmenjavi. Ker z ameriške strani ni nobenega načelnega pomisleka, se bodo razgovori tudi dejansko ne pa premožnejših plasti, začeli, kot je predlagal Kremlj.
Zadeva's kulturno izmenjavo ima svojo daljšo zgodovino. Naši diplomatje so že lansko leto še pred potekom prejšnjega sporazuma opozorili rusko zunanje ministrstvo, da bi bilo dobro, da se sporazum čim preje podaljša za novi dve leti. Na to pobudo je iz Kremlja prišel naj prvo kolikor toliko zadovoljiv odgovor, potem je pa vse potihnilo. Vsi ameriški pozivi niso rodili nobenega uspeha.
Zato ni jasno, zakaj so se v
Od pokuševalcev vode do lju di z nosom za sneg.
Svetovni rekord v lovu na mačke ima nedvomno Vincent Patterson iz New Yorka. V treh letih je ujel približno 5000 mačk, zaradi katerih je lezel skozi mestne kanale, se plazil po strehah in skakal pred avtomobile na cesti. Pripomočki moža z nenavadnim poklicem — zaposlen je pri mestnem zavodu za varstvo živali — s lestve in posebne mreže.
Drug Newyorčan je po poklicu poskuševalec. Že vrsto let redno poskuša bonbone in slaščice, ki jih izdeluje velika tovarna. Ugotavlja, ali je okus bonbonov tak, da bo všeč čim več kupcem. če mu okus kakega novega bonbona ne ugaja, tovarna ne u-vede serijske proizvodnje.
Seveda, vsakdo ve, da je lahko pitna voda različnega okusa, londonski mestni vodovod pa ima izvedenca, ki strokovno ugotavlja njeno kakovost. Vsak dan si zlije na jezik 50 do 60 vzorcev vode; njegov okus je tako prefinjen, da razlikuje vodo 17 vrst.
Ezelle Poule iz Hollywooda se kar dobro preživlja s kriki. Zasluži včasih tudi nad sto dolarjev dnevno. Ženska kriči namesto igralk, ki bi morale v svojih vlogah kričati pretresljivo, od strahu ipd.
Povsem drugačen poklic ima neka švedinja v Stockholmu. Ta ženska laja, posnemati zna lajež psov dvajsetih pasem. Poklic o-pravlja v imenu zakona, s svojim laježem odkriva tiste pasje gospodarje, ki imajo živali neprijavljene, da bi jim ne bilo treba plačati davka, švedinja se postavi pred kako hišo in zalaja. Če pride pasji odgovor, si zapiše ulico in hišno številko, davčna uprava pa potem pošlje položnico.
Znatno manj naporen je poklic preizkuševalca električno o-grevalnih odej, zakaj ta mož služi denar dobesedno s spanjem. Osem ur mora ležati pod odejami, ki pridejo kasneje v prodajo. V tem poklicu bi tovarne potrebovale več ljudi, kot jih imajo. Večina kandidatov vzdrži le po nekaj dni.
Vrsto let je bil pri londonskem mestnem prometu zaposlen mož, ki je z radirko in žppnim nožem redno o b i s k o v al postajališča podzemske železnice, kjer je z lažnih lepakov odstranjeval brke in razne druge okraske, ki so jih načečkali neznani talenti.
'Nazadnje so se odločili na prometni upravi, da lepakov ne bodo več popravljali, marveč jih raje zamenjujejo z novimi.
V Angliji si lahko ljudje v 17,000 poklicih pridobivajo sredstva za življenje, med njimi je treba omeniti tudi poskuševalca čaja, angleške nacionalne pijače. Na Švedskem sodijo “vohalci snega” med najbolje plačane ljudi. Razna industrijska podjetja zelo zanima, kdaj in kje bo snežilo, to pa dokaj natančno povedo ljudje, ki imajo nos za sneg.
....................
•.v*.. x	. .
Narodni reki
Vsak naj nase gleda.
*
Vsak je svoje sreče kovač.
*
Vsak mlinar vodi vodo na svoj
mlin.
*
Rž pravi: Deni me v suho, te bom dejala h kruhu.
*
Saj ne gori voda.
Sam najbolje veš, kje te čevelj žuli.
*
Samo bedaki prosijo ženske, naj o tem, o čemer so govorili, molče.
Samo valj je debel od dela.
*
Sam sebi je vsak mil sodnik.
*
S čim se kdo oprti, to nosi do smrti.
Komaj kaj plime
DULUTH, Minn. — Povprečna razlika med plimo in oseko na Velikih jezerih znaša okoli 1 palec. Spomladi naraste ponekod do 3 palcev, na Gornjem jezeru pa celo do 8 palcev.
£emke dobijo delo
Gospodinja
Iščemo žensko za gospodinjo za delni čas na vzhodni strani predmestja. Kličite 381-8639 po 8. uri pop.	(109)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
V bližini 185 ceste se proda dobro ohranjena hiša 6 sob, kopalnica. Kličite 481-2214.
(109)
V najem
Dve stanovanji po štiri sobe vsako stanovanje, samo odraslim. Na 1233 E. 71 St. Kličite Al Pestotnik po 5. uri 731-9431.
(109)
V najem
Odda se neopremljeno stanovanje 6 velikih sob, 2 spalnici, v drugem nadstropju stanovanjske hiše na 1083 E. 71 St. južno od St. Clair j a. Kličite 843-8033 po 6. uri.	(110)
Hiša naprodaj
V Euclidu, 4 spalnice, blizu cerkve in šole. Kličite 731-8324. _______________________  (113)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5 spodaj, 5 zgoraj, v bližini Euclid Beach. Kličite 943-0268.
(113)
Lastnik prodaja
Zidan bungalow, 4 spalnice, novi "jalousies” vrata in okna, blizu E. 185 St. Kličite RE 1-2575- (111)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & (!8th St.: EN 1-4212
Stanovanje išče
Slovenka išče stanovanje 3 sob z garažo v Euclidu za mesec junij. Kličite RE 1-7145.
(3,7 jun)
Z ODPRTIMI USTI Dirkalni avto Repco Prabham in njegova mala občudovalka v mi usti.
Tokiu s široko odprti-
Oprava naprodaj
Radi selitve prodam dobro ohranjeno pohištvo za 4 sobe, v dnevni sobi skoro nova garnitura, Maytag pralnik, plinski štedilnik, hladilnik Kličite 361-7294.	3,5,7 jun)
Karel Mauser:
VEČNA VEZ
Cvrčanje murnov je polni o ozračje, ki je bilo brez vetriča in vonj sena je preplavil, celo dvorišče.
— Srečo smo imeli, — je rekel Matt.
— Pa kakšno, — je Steve mel roke.	I • 't f
Ni še dobro izrekel, že so padle prve kaplje. Potlej se je vlilo, da so kaplje brizgale čez prag. Dorothy je priprla vrata.
— Lije kakor iz škafa, — se je smejal Steve. Tudi Mattu se je dobro zdelo.
— Ce bi ti ne silil, pa bi ga namočilo, — je rekla Dorothy.— Dober nos si imel. —
Matt se je smejal.
Kmalu se je zlilo. Dorothy je spet na stežaj odprla vrata. Se topel, toda vendar vsaj malo ohlajen zrak je potegnil čez kuhinjo.
Murni so se spet oglasili.
Koj po večerji je Steve sedel v naslanjač. Matt je hotel oditi. Dorothy ga je silila, naj še malo posedi. Steve se je mučil z razgovorom, vendar oči ni mogel dolgo krotiti. Vročina in delo sta ga zdelala. Zaspal je kar v naslanjaču.
Tedaj se je Matt tiho vzdignil in odšel. Bil je že na dvorišču, ko ga je Dorothy poklicala. Obstal je, ker je videl, da teče za njim.
— Matt, — je bruhnilo iz nje. —Vem, hud si name, ker sem bila takrat taka. —
Stala je tesno zraven njega in hitro dihala.
— Nisem, toda tako čudna si postala, da se bojim, da je vse narobe, kar rečem. —
— Ne morem za to, Matt, — je rekla nenadoma.
Gledala mu je v obraz in Matt je čutil vonj njenih prepotenih las.
— Kaj je s teboj, Dorothy? Kdo je kriv, da si taka? —
Ni rekla besede.
— Sem jaz kriv?—
Prikimala je.
— Kaj sem naredil narobe?— — Matt, jaz ne morem zato, če te imam rada, — je rekla počasi.
Obrnila se je in prek velikih luž odšla proti hiši.
Tedaj je Matt skočil za njo, jo vzdignil na roke in zanesel do praga.
— Toliko je vode, — je rekel. Samo to. Slišala je njegove težke korake po pesku, toda hitro so se zgubili v cvrkutanju murnov.
Potlej je šla in zbudila očeta. * * *
Ko je Matt legel, je še vedno čutil, da mu žila v vratu divje bije, da je naredil nekaj, kar ga je na mah postavilo na novo pot. Misel je bila spočetka preveč živa, preveč globoka, da bi budila očitanje. Iz prepotene srajce je še vedno dišalo seno in vonj mokrih Dorothynih las.
Potlej se je nenadoma prebudil Andrejček in ga poklical. In kakor da je nekdo udaril po sanjah, tako hitro je zbledela slika, tako hitro se je zavedel, da je naredil nekaj, kar bi ne smel.
Pomiril je otroka, potlej je okno odprl do kraja. Ni legel nazaj. Tiho je pritipal do naslanjača in se spustil vanj.
Dorothy ga ima rada. Na rokah jo je zanesel čez tiste luže do praga.
Zbiral je drobce slike in jo sestavljal.
Nič ji ni naredil, nič ji ni rekel. Samo nesel jo je. Morda bi je ne smel nesti. Premišljal je, se s silo ogibal misli na Jane, toda Jane je prišla sama. Kakor iz megle so zrasle njene velike oči, sprva jasne, potlej so se kalile. In kakor da iz teh kalnih oči prihaja glas, čist in jasen:
— Matt, tako sem srečna, da sva se poročila v cerkvi. Zdaj vem, da bo za večno držalo. Do smrti. Vedno si bil tako dober in pošten. —
In se mu zdi, da se Janine kalne oči obračajo za njim, ko nese Dorothy čez lužo na prag.
Naslonjen na okno globoko vdihava zrak, ki veje od mokrega drevja. Čuti, da je storil veliko krivico, da bi se moral kesati, toda kesanja ni bilo. Samo globoka žalost, samo zavest, da je razočaral njo, ki mu je žena.
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
STENO
Excellent with math, typing and shorthand required. Age 22-35 years old.
GENERAL FELT PRODUCTS
2301 So. Paulina
(110)
Kako je upala vanj, kako mu je vse verjela!
In sliši glas starega zdravnika:
— Troje takih žensk je tukaj, toda mož ni nikoli blizu. Spoštovanja ste vredni, Mr. Kovach.— Tudi tega starca je varal.
Matt neusmiljeno grebe po srcu, pometa skrite misli iz zadnjih kotov, išče niti, ki bi še držala, toda z grozo spoznava, da je vsa ljubezen do Jane kot svetel in čist otoček v zraku, da je v srcu hrepenenje po živem, kar bi bilo ob njem, kar bi ga razumelo, ki bi vračalo, kar bi prejelo.
Jane ne more več.
Tedaj Matt vidi, da je ograjen. Vidi starega duhovnika, rahlo sklonjenega, vidii sveče, svojo in Janino roko zvezani s štolo, tresoč križ starega duhovnika:
— Kar je Bog zvezal, naj človek ne loči. —
Jane je verovala, ona je živela iz tega. Ni se bala zanj, ker je bila prepričana, da tudi on veruje kakor ona.
Tudi njo je varal. Dokler je bila ob njem, dokler jo je čutil, dokler je z njo govoril, vse dotlej se mu ni zdelo, da bi bilo težko verovati kakor ona. Zdaj, ko je ni več, ko je živa in vendar mrtva zanj, zdaj vidi neznansko breme, ki se ga sicer lahko otreseš na zunaj, toda v srcu ostane in se zajeda globlje in globlje.
Skuša zbuditi spomine na katekizem, ki se ga je učil doma. Nič se ne more domisliti. Spomni se, da je bilo notri o zakonu, da je zakrament, da je to zveza do smrti, več ne ve.
Stisnjene pesti spusti na okno. Vidi čez dvorišče skoraj do Ste-vove hiše. Murni cvrče kakor da hočejo prevpiti sleherno misel.
In kakor da je v murnovem cvrčanju veliko Dorothino veselje:
— Matt, razporočiš se kakor sem se jaz. Vidiš kako je z Jane. In se poročiva pred sodnijo kakor se drugi. S široko razprtimi očmi Matt spozna, da se je nekoč ta misel v njem rodila. Tisto noč, ko je z Dorothy govoril v kleti. Porinil jo je sicer ob stran kakor blodno, toda spočeta je bila. Ni umrla, ni je prav ubil, kakor nalašč jo je pustil, da je živela globoko spodaj.
Zdaj je videl, da je rasla, da se je v času redila in je iz podzavesti prišla v zavest. Trka ob
živce, nosi se po krvi kakor kačji hovnika: — dokler vaju smrt
strup:
Rad jo imaš.
Matt priznava, ne brani se, ker se ne more.
Rad jo imam.
In kakor da je v srcu nekdo, ki ga draži in zbada, ponuja roko in jo izmika.
Dorothy je prosta, ker poročena ni bila. Toda ti si poročen in tvoja žena živi.
Nora je, se je izstrgalo iz duše. Udaril je z glavo ob okno. Ni zdržal.
-----Če je stokrat nora, živa
je. —
In kakor da orgije pojo in od daleč plava odmev starega du-
ne loči.
Matt je vstal in se nagnil čez okno. Murni so cvrčali brez pre-sedka in zdelo se mu je, da je to tisoč drobnih žagic, ki mu režejo čez srce.
Potlej se je zavlekel do otrokove postelje, poiskal njegovo ročico in jo pritisnil na usta.
— Jane, odpusti! —
(Dalje prihodnjič)
------o-------
Veliko zemlje, pa malo uporabne
KAIRO, ZDA. — Egipt ima 363,000 kv. milj površine, toda obdelane je le 12,000 kv. milj vdolž reke Nila.
JUNIJ
-.. L —
sHiji
US
1»
Tim
Hup
at®
mmma»
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JUNIJ
8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
15.	— Slovenski akademiki v
Ameriki (SAVA) imajo svojo Plesno prireditev v farni dvorani pri Sv. Vidu.
16.	— Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1968: piknik in ples.
22.	— Družabni klub Baragovega
doma priredi članski večer z večerjo in plesom v Baragovem domu.
23.	— Hinko Lobe Memorial
Fund priredi piknik na Slov. pristavi.
23.—Demokratski klub 32. varde
priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road.
23. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi Balim carsko tekmovanje.
23. Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj prvi piknik na svojih prostorih v Triglav pasku.
30. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
7. — Društvo SPB Cleveland
priredi piknik na Slovenski pristavi.
21. — Slov. športni klub priredi
piknik na Slov. pristavi. Šport-
ni spored, ples in zabava.
24.	— Klub upokojencev na
Waterloo Rd., priredi piknik na SNPJ farmi.
28. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi.
AVGUS1
4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
11. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
18. — Pol-letni festival pri
Mariji Vnebovzeti ob priliki farnega žegnanja v šolski dvorani ob 3. popoldne.
18. — Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj drugi piknik na svojih prostorih v Triglav parku.
18. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi balin-carsko tekmovanje.
18. — Belokranjski klub priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road.
25.	— KSKJ dan na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road.
25. — Mladi harmonikarji pri-
rede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene.
31. — Slovenski Akademiki v Ameriki (SAVA) odpro svojo 11. konvencijo na ‘0‘smi” — 62nd St. Mark’s Place, Manhattan, N.Y. — Konvencija bo trajala do 2. septembra.
SEPTEMBER
L in 2. — Slovenska pristava
priredi piknik na svojih prostorih.
8. — Slov. nar. dom na St. Clair
Avenue poda banket v proslavo svoje 45-letnice.
8. — DSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric nc Slovenski pristavi.
15. — Društv© SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, O. v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku.
22. — Trgatev na Slovenski
pristavi.
OKTOBER
5. — Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
26.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30.
27.	— Podružnica št. 25 SŽZ
praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne.
27. — Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
3. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES.
3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob
3.30 popoldne.
9. — Klub slov. upokojencev
Newburghu priredi banke SND na E. 80 St.
16.	— Belokranjski klub martinovanje v Slovenske domu na Holmes Ave.
17.	— Jesenski koncert pevskg zbora Jadran v SDD na terloo Rd.
24. — Letni festival Zahvalnega
dne pri Mariji Vnebovzeti šolski dvorani ob 3. pepel n •
24. — Dramatsko društvo
Nasa
zvezda poda v SDD na Rech Avenue igro.
28. — Tony’s Polka Seventh Thanksgiving bration in Slov. Nationa Home, St. Clair Avenue. DECEMBER
1. — Moški pevski zbor Sl«^
poda svoj jesenski konve SDD na Recher Ave. Zacetes ob štirih popoldne.
APRIL
26. — Slovenska f0,klof”aTr^E;B
pina KRES priredi “VEČ^
V DEČVAH” s kratkim spor dom v SND na St.
Ave. Za ples igrajo Slovenci”.
C1 a ir ‘Veseli
Sen Kresne noči
15. junija 19G8 pri Sv. Vid11 Že imate vstopnico?
M. A. TRAVEL SERVISE - MIRKO AHTLOG*
6516 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio 44103	HE 1-3500
Potovanja posameznikov z ladjo in letalom Grupna potovanja z letali — Ljubljana, Celovec Najemanje avtov — ameriški, evropski modeli
Romanja — Lurd, Fatima
Izleti po Ameriki (Alaska, Havaji)
Urad odprt od 9:00 AM do 6:00 PM vsak dan razen srede^ Iz okolice Euclid in Collinwood se lahko zglasite po zvečer v pisarni na domu.
1886
CHICAGO. ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT
Owner must sell because of illness. Make offer, $15,000. 109 E. Main St., St. Charles, 111.
837-7230
(110)
FILE CLERK
Young girl who can help out with the mail and reliable at the switchboard.
GENERAL FELT PRODUCTS
2301 So. Paulina
(110)
BUSINESS OPPORTUNITY
SMALL SNACK SHOP Ideal for retired couple. Good business. $1,900. 1211 North Paulina. 276-4289
(111)
TAVERN
For sale by owner. The House of O’Sullivan. 3325 W. Irving Park. Going business. Average $1,000 per week.
AV 2-1787 or IN 3-9560 ______________________________(109)
BUTCHER SHOP — BY OWNER Good location in heart of shopping area. Gross $125,000. Must be seen to appreciate.	GU 4-3787
(109)
SUPERMARKET— In South Shore. Estab. bus. Doing $500,000 yearly. $20,000 and dollar-for-dollar for stock. 2322 E. 71st St. Call FA 4-5978 or 448-2094
(111)
TAVERN — RESTAURANT. Liv. qtrs. Plenty of parking. Cedar Lake across Sherwood Park. $69,000. Phone 356-8994
(112)
REAL ESTATE FOR SALE
Exclusive PILLOW HILL Area. NW of Fox Lake. 52 min. to Loop on mod. subur. trains. Spacious new 9 rm. colonial—2% baths—2 >/2 c-gar. Library—plus 20x25 ft. unfin. wing. Gas ht. Cen. A/Cnd. Add. acreage avail. Mid. 40’s. Morn. 312-587-7120
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENJ; SOPROG, OČE, STARI OC* IN BRAT
Louis
Ižance
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 3. junija 19(>7
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak cas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
V Kristusu nam sije upanje blaženega vstajenja od mrtvih-da nas, ki nas žalosti usoda smrti, tolaži obljuba prih0 . j nesmrtnosti. Prošnjo prinašamo v hvalo Tebi Gospod. Spr°J jo za dušo, ki se je danes spominjamo.
Žalujoči:
soproga MARY, sin LOUIS, snaha ANN, vnuka JAMES in JOHN
Cleveland, O., 3. junija 1968
. /*,'	^ :,:a:
DOMA PRI DANCIH — Tako je ime razstavi v Kopenhagenu, za katero postavljajo tu velike plastične šotore.
V KRZNU — Neki krojilec ženske mode je nedavno P zal tole krzneno vrečasto oblačilo za mlada dekletu