»
Leto UX. Številko Z4Z.
V Llubljoni, v nedeljo n. olitohro 19Z6.
Ceno Din»
shaja «sab «an popoldne, iiviemSi nedelje is praznike. — .nserati. do 30 petit ä 2 D, do 100 vrs: -D 50 p, vef ji inseiati pctit vista 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — ,,Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Dpravntštvo: Knatlova ulica stav. 5, pritličja. — Telelon šle*. 304. Uredništvo  ünallova ulica št. 5, L nadstropje.  —  Telefon štev. 34
W      Poštnina platana w gotovini.
Britanska imperijska konferenca
\ Londonu se vrši konferenca zastopnikov velikobritanskega imperija. Imenitna konferenca to; predstavitelji skoro pol milijarde človeškega rodu se sestanejo na poset o zadevah, ki se tu če j o vseh ali posamnih delov, raztrese* nih po vseh petih kontinentih, ob vseh svetovnih oceanih, velikih in malih morjih, ožinah in zalivih. Največji im* perij dosedanje zgodovine ureja svoje zadeve.
Razmerje med posameznimi deli te velikanske države ni povsem podrobno urejeno, osobito pa niso urejeni definis tivno odnošaji med evropsko Anglijo, matico imperija, in njenimi dominijo* ni. Ne le v Egiptu in Indiji, tudi v Južni Afriki in v Kanadi se pojavljajo stremljenja, ki gredo za tem, da čim bolj zmanjšajo svojo odvisnost od ev* ropske matice. Ali v Londonu računajo s temi težnjami, jih celo legalizirajo, in to trohico odvisnosti, kar je je še ostalo, prevedejo v neko interesno skupnost, ki ima še večjo vezilno moč nego faktična odvisnost sama. Lahko stališče imajo v tem pogledu pri A v* straliji in Novi Zelandiji, ki sta obe v strahu pred ekspanzivnimi težnjami Japonske, saj ležita ob Tihem Oceanu, ob katerem napovedujejo prihodnjo veliko svetovno vojno. Navezani sami nase, bi se s svojimi skoro povsem praznimi deželami težko ubranili pri* tisku Japonske, ki stremi za tem, da si dobi dežel, v katere bi mogla naselje* vati previšek svojega prebivalstva in kjer bi mogla producirati dovolj siro* vin za svojo industrijo. V okrilju veli* kega imperija se čutita ta dva domini« jona kot v varnem zavetju, odkoder si ne moreta želeti proč.
Z Južno Afriko je že malo druga* če. Ta živi v miru in takorekoč v sa* moti; okrog nje ni danes nobene, niti tuje niti domače države, ki bi ji mo* gla kajti patrijarhalni mir. Zato je tu apetit po popolni neodvisnosti razme* roma večji, osobito še,   ker je med
Erebivalstvom taV > močno zastopan urski element, ki še ni pozabil popol* noma nekdanje svobode. Toda tudi tu vedo dobro preceniti vrednost dejstva, bit cigan — in to dokaj aktivni član — velikega imperija, kar pomeni v vsa* kem slučaju prednost pred povratkom v malopomemHnost popolne samostoj* nosti.
Kanado nekoliko miče primer so* sednih Združenih držav Amerike, ki so se v kratki dob svobode povzpele iz majhne angleške kolonije do velike in celo najbogatejše države sveta. Ali tu* di v Kanadi se zavedajo, da so stvari, ki jih nikdar ni moči kopirati. Tradi* cija skupnosti z Anglijo je tako moč* na, da kljub temu, da je v dominijonu še četrtina francoskega rodu in doma* la druga četrtina Ircev, misel na popol* no odcepitev od Evrope očividno nima bodočnosti.
In to je jedro problema. Velikobri* tanski imperij .iima ustave, ki bi dolo* čala in urejala razmerje med domini* joni in matico=Anglijo, ali kljub temu je ta imperij zvezan med seboj tako silno močno. Veže ga nekaj, kar se da težko definirati. Je to več nego sa* mo interesna skupnost in praktična ko* rist, je to neka tradicija, neki histori* zem, ki je močnejši od pisanih zako= nov. Je to morda ideja skupne domovi* ne, ki je domovina kljub temu, da je univerzalna, obsegajoča ves globus. In ta skupnost daje imperiju izredno moč tudi napram onim, ki so iz drugega ro* du, iz drugačne kulture.
Obtožba proti ministru Maksi-movicu
_Beograd, 23. oktobra. Danes dopoldne
se je vršila seja voditeljev ožje opozicije, na kateri so büe ugotovljene velike nered-nosti v generaini direkciji vod. Opozicija bo o tem vložila interpelacijo. Razuntega je bilo sklenjeno, da bo ožja opozicija vložila proti notranjemu ministru Boži Maksi-moviču obtožbo radi zlorabe oblasti in izvajanja terorja za časa občinskih volitev. Obtožba se bo naslanjala na 91. člen ustave.
Izčiščenje finančnega zakona
— Beograd, 23. oktobra. Glasom izjave z merodajne strani novi finančni zakon ne bo vseboval odredb nefinančnega #akona, saj v toliki meri ne, kakor prejšnja leta.. Minister financ dT. Ninko Peric vztraja na tem, da se vsa vprašanja, ki niso v tesni zvezi s financami, urejajo s posebnimi zakoni, kakor je to navada v drugih državah. Finančni zakon naj ne bo več omaibus, v katerega se vse mogoče natrpa.
Uzunovic se pogaja s Pašicem
Pripraviti ga hoče do tega« da resignira na zopetno vodstvo vlade* — Ako pride do volitev, jih bo baje vodila demokratsko-centrumaška vlada. — Laskave izjave Step* Radiča o Pašiču
— Beograd, 23. oktobra. Vlada je odgodila sejo Narodne skupščine, ker nima    pripravljenih nikakih zakonskih
načrtov-za razpravo. Zato je zavladalo danes tako v Narodni skupščini kakor v predsedništvu vlada popolno politično zatišje. Vlada hoče pridobiti na času, da uredi razmere v radikalni stranki. Pozornost predsednika vlade Uzu-noviča in njegove ožje okolice je osredotočena na to, da pomiri Pašičeve pristaše. Najožja sodelavca g. Uzuno-viča, ministra dr. Srskič in Miša Tri-funovič sta obiskala Nikolo Pašiča, kateremu sta poskušala dokazovati, kako je nemogoče, da bi bil njemu (Pašiču) poverjen mandat za sestavo vlade. Iz dobro poučenih krogov radikalnega centruma se doznava, da sta hotela dr. Srskič in Miša Trifunovič Pašiča tudi preplašiti s tem, da bi bil v slučaju padca sedanje vlade izročen volilni mandat demokratskemu poslancu in bivšemu ministru dr. Voji Marinkovi-ču, ki naj bi sestavil vlado iz članov demokratske zajednice in radikalnih centrumašev in ž njo izvedel nove volitve. Uspeh dr. Srskičevega posredovanja še ni znan.
Ministrski predsednik Uzunovic je ostal danes dopoldne v svojem stanovanju. V predsedništvo vladp je prispelo samo par ministrov v resornih
I zadevah. Opaženo je bilo, da so se tudi danes dopoldne pri Pašiču vrstili številni obiski radikalnih prvakov in poslancev, ki postajajo z vsakim dnem bolj borbeni.
Vprašanje vstopa SLS v vlado je zopet odloženo, v ospredju je vprašanje o ureditvi odnošajev v narodno-radikalni stranki in radikalskem poslanskem klubu.
Politični krogi so danes zelo komentirali izjavo, ki jo je podal Stepan Radič snoči, ko se je zopet vračal v Zagreb Radič se je izjavil o Nikoli Pašiču zelo laskavo. Med drugim je dejal: »Predvsem sem v razgovoru s svojimi prijateiji ugotovil, da so izmišljene vesti o nekih nesoglasjih in prepirih v radikalnem klubu ter o tem, da bo Pašič strmoglavil sedanji položaj. Kolikor poznam Pašiča, sem prepričan, da vidi bolje kot vsi ostali državniki, da je sporazum v korist države, predvsem pa v korist radikalne stranke, kateri ostane Pašič nesporni vodja, dokler je živ. Zgodovinska osebnost Pašiča jp tako velika, da bi se morala ceniti ne samo pri radikalih, nego tudi pri ostalih strankah in v celokupni javnosti. Pašič ie že ponovno dokazal, da je lahko ne samo svetovalec radikalne stranke, nego svetovalec vseh Srbov in celega našega naroda.«
Hoo napad na železničarje
Minister saobračaja zahteva od godite v s?^lrv3sti železniških nameščencev in napoveduje nove redukcije* — Volitev finančnega odbora
—^ Beograd, 23. oktobra. Najvažnejši ciogodek iz sinočne seje Narodne skupščine je bil zakonski predlog ministra saobračaja dr. Vase Jovanoviča, s katerim se ukinja stalnost železn. uslužbencev, ki bi morala po sedaj veljavnem zakonu nastopiti 1. novembra. Minister je zahteval, da se ta stalnost odloži za tri leta. Minister saobračaja je utemeljeval svoj predlog s tem, da mu je v finančnem zakonu naložena dolžnost, da izvede obsežno reorganizacijo svojega reso ra. Novi reorganizacifski načrti pa predvidevajo izpremembe, poenostavljenje uradov, premeščenja in- končno zopetne številne redukcije osobja. Zato zahteva vlada, da se stalnost odloži na poznejši čas. Predlog
prometnega ministrstva je vzbudil viharno kritiko od strani opozicijonalnih poslancev. Vsa dokazovanja in protesti niso zalegli, tako da je večina mehanično preglasovala upravičene pritožbe proti predlogu prometnega ministra. Izvoljen je bil odbor, ki naj pretrese ta ministrov predlog glede izpremembe člena 205 zakona o 6aobracajnem osobju.
Po končanem glasovanju so novinarji vprašali ministra saobračaja, kaj bo z re-
dukcijami pri poedinih železnšikih direkcijah, na kar je minister odgovoril:
sKaj morem za to! Moram štediti! No samo to. po novem proračunu moram skrčiti izdatke za 10%. Ne vem. kaj bi poeel? Naj mi kdo nasvetaje pametnejšo rešitev. Moram vse nepotrebno v prometu odstraniti, treba ho eelo ukiniti neke vlake. Razven-tega moram pripraviti pravilnik o prejemkih saohracajnega uslužbenstva, da uvedem red, štednjo in strogo kontrolo. Vernjte mi, da vlada sedaj tu precejšen kaos.«
Po izvolitvi odbora za izpremembo člena 205 zakona o saobračajnem osobju je skupščina izvolila finančni odbor. Za radikale je glasovalo 114 poslancev, za radičev-ce 46, za demokrate 32, za muslimane 16, za klerikalce 18, za samostalne demokrate 23, za federaliete 6, za zemljoradnfke in Nemce 9, za nikičeve 7, za klub Ljube Jovanoviča 10. Radikali so dobili 13, radičevci 6, demokrati 3. muslimani 2, klerikalci 2, samostojni demokrati 2, zemljoradniki 1, federa-listi 1, dr. Nikičeva skupina 1 in skupina Ljube Jovanoviča 1 člana. Seja Narodne skupščine je bila nato odgodena do torka.
Dalmacija proti nettunskim konvencijam
Oster odpor radičevskih organizacij
Split, 22. oktobra. Preko narodnega poslanca Matijeviča ie bilo od strani dalmatinskih organizacij HSS sporočena Stepanu Radiču zahteva dalmatinskih radičevcev, naj poslanci HSS v vprašanju nettunskih konvencij ukrenejo vse možno, da se konvencije naj revidirajo, ako jih že ni mogoče preprečiti. Pri reviziji naj bi sodelovali tudi delegati iz Dalmacije. Istočasno so organizacije HSS v Dalmaciji zahtevale od Ste-pana Radiča, naj preko ministra zunanjih poslov di. Ninčiča zahteva od italijanske vlade, da se naj Slovencem in Hrvatom v Istri, Trstu, Reki, Zadru in Lastovu podeii neke vrste ciacijonalna avtonomija, narodne šole ter pri vseh državnih oblastih uporaba slovenskega ali hrvatskega jezika.
Odločni nastop organizacij HSS v Dalmaciji je zelo vznemiril Stepana Radiča, ki je nato takoj odposlal celo četo svojih zaupnikov in agitatorjev, med njimi tudi Za-gorca, Predavca, Basarička in BožiČeviča, da pomirijo dalmatinske organizacije in jih naprosijo, naj ne delajo Stepanu Radiču ne-prilik. Ti emisarji pa so doživeli povsod neuspehe. Organizacije HSS so sporočile Radiču, da bo poslanec Radičeve stranke, ki bo glasoval za nettunske konvencije in s tem za gospodarsko hegemonijo Italije v Dalmaciji nemogoč. Baje so razne organizacije že pozvale posl. Matijeviča in Bači-r.iča, naj izstopita iz kluba HSS, ako bi Radič zahteval, da glasujeta za konvencije.
Dva nova pravilnika za
— Beograd, 23. oktobra. Te dni bosta objavljena dva nova pravilnika o invalidih. Komisija, ki je bila za to odrejena, je že dovršila svoje delo. V prvem pravilniku se ureja vprašanje odkupa invalidnine potom izročanja kapitala in zemlje.
Z drugim pravilnikom se ureja vprašanje zaposlitve invalidov v državnih uradih in v človekoljubnih ustanovah, nadalje v podjetjih, ki so subvencijonirana od države in ki jim pomagajo državni organi. Predpostavljajo se, da bodo ti ukrepi omogočili hitro in lahko zaposlitev invalidov.
Notranje težkoce v Rumuniji
Zasedanje parlamenta odgodeno do rekonstrukcije vlade
— Bukarešta, 22. oktobra. Skoro na predvečer otvoritve jesenskega zasedanja rumunskega parlamenta je kralj podpisal dekret, s katerim odlaga zasedanje parlamenta za mesec dni. Parlament bo potemtakem otvorjen šele sredi meseca novembra. Vzrok odločitve je ta, da hoče vlada izvesti delno rekonstrukcijo kabineta še pred zasedanjem parlamenta. Pogajanja v tem pravcu še niso dokončana. Razven tega upa vlada, da bo do tega časa Italija ratificirala besarabski protokol, ki bo prvič objavljen in prečitan v kraljevskem prestol-nem govoru. Z objavo tega protokola bo znatno pojačan položaj Avarescove vlade, ki bo imel sedaj v združenih opozicijonalnih strankah novega, jako močnega nasprotnika
Poljska in Jugoslavija
Nastop poslanika Nešiča
— Varšava, 23. oktobra. Pred dnevi je izročil predsedniku Poljske republike svoja akreditivna pisma novi poslanik SHS v Varšavi Ljubomir Nešič. Avdijenca je pokazala, kako prisrčno je razmerje poljskih službenih krogov in poljske javnosti napram kraljevine SHS. Zanimanje za Jugoslavijo se čimdalje bolj širi in javnost daje pri vsaki priliki duška svojim simpatijam za Jugoslovane. Poslanik Nešič je izjavil novinarjem, da bo predvsem nadaljeval delo svojega predhodnika Simiča, ki je mnoga pripomogel k poljsko - jugoslovenskemu zbližanju. Prijateljski odnošaji med Poljsko in Jugoslavijo so dobili pravno obliko v ženevskem traktatu, ki sta ga podpisala poljski minister zunanjih zadev Zaleski in dr. Ninčič.
Afera princa Karla
Njegov odstop nepreklicen
— Bukarešta, 23. okt. Komunike, ki ga je izdala vlada v sredo, in v katerem pojasnjuje zadevo bivšega presrolonaslcd* nika Karla, ugotavlja tudi, da se je kraljica Marija res sestala v Parizu s svojim sinom in imela z njim razgovor, ki pa mu ni tre* ba pripisati kakega posebnega pomena. Raz* govor se je nanašal zgolj na rodbinske za* deve. Ako se more svoječasnemu razgovo* ru kralja Ferdinanda s princem v Parizu pripisati političen pomen, ni segel razgovor kraljice s sinom preko rodbinskih interesov. Pogovor tudi ni imel ničesar opraviti z dej* srvom, da se je princ Karel odrekel pravi* cam do prestolonasledstva. Ta odstop je nepreklicen, ker je bivši prestolonaslednik napravil svoj sklep iz lastnega nagiba. V tem smislu so se izrekli tudi merodajni či* niteljL
Amerika in gospodarski manifest
— Newyork, 23. okt. Predsednik Coo* lidge je imel v četrtek v svojem kabinetu važen razgovor z zakladnim tajnikom Mel* Ionom. Razgovor se je večinoma tikal ma* nifesta za svobodno trgovino. Posvetoval se je z njim, kakšno stališče naj zavzame Amerika do tega manifesta. Kakor se čuje z merodajne strani, bo Mellon, bodisi z iz« javo v časopisju ali v javnem govoru, v kratkem pojasnil stališče Amerike do mas nifesta. Njegova tendenca gre za tem, da Amerika smatra temeljno idejo manifesta za zdravo, v kolikor prihaja v poštev za razmere v Evropi. Omejitev ali celo odpra? va ameriških carin ne bi odprla ameriškega tržišča evropskim tvorni carjem, ampak bi ga nasprotno celo pokvarila. Prva posledica bi bila znižanje mezd v Ameriki in s tem zmanjšanje njene kupne moči. S tem se ne bi olajšalo plačevanje vojnih dolgov z da* jatvami v naravi, ampak naravnost onemo* gočilo. Razlika med mezdami v Ameriki in Evropi in življenskimi razmerami ima za po goj zaščitno carino v Ameriki, d očim so te carine med evropskimi državami odveč, ker so življenske razmere in mezde povsod več ali manj enake.
RADIČ V ZAGREBU
Zagreb, 23. oktobra. Danes ob 10.15 je prispel semkaj vodja HSS Stepan Radič iz Beograd. 2 njim sta dopotovala tudi minister dr. Šibenik in državni podtajnik dr. Pernar.
NOV PROFESOR NA LJUBLJANSKI UNIVERZI
— Beograd, 23. oktobra. Kralj je podpisal ukaz o imenovanju ing. Dušana Ser-neca za izrednega profesorja tehnične fakultete na ljubljanski univerzi.
PROSLAVA POHODA NA RIM
— Rim, 23. oktobra. Vodstvo fašistov-ske milice je zaključilo priprave za svečano proslavo četrte obletnice fašistovskega pohoda v Rim dne 28. oktobra. V vseh večjih središčih Italije se bodo vršile slavnostne parade fašistovske milice. V Rimu bo zbranih nad 50.000 fašistov, pred katerim bo Mussolini imel velik političen govor. Tudi v šolah se bodo vršile proslave. Od 25. oktobra naprej bodo izročene prometu posebne poštne spominske znamke faSistovske milice.
ORKAN NA KUBI
— Havanna, 23. okt. Število žrtev pri zadnjem orkanu na Kubi se je zvišalo nad 650. Število vseh ranjencev ni znano. 6500 oseb je brez strehe. Samo v Havanni je 200, v Batapanu pa 300 mrtvih. Približno 10 mest in vasi je popolnoma razdejanih. Škodo ce* nijo na 100 milijonov dolarjev.
Velika tatvina v Dravljah
Bratranec odnesel brat ran K i 10.000 Din. —   Kje se skriva Klemen.   — Veseli kandidati za rataplane.
Mlada, črnolasa in podjetna Pepca Rav-nihar iz Dravelj je včeraj popoldne odšla po kupčijskih potih na Gorenjsko. Nakupuje krompir, fižol in druge poljske pridelke ter jih dobavlja z največjo solidnostjo nekemu humanitarnemu zavodu v Ljubljani. Doma je imela v svojem velikem kovjejui. kjer ima shranjeno svoje perilo, pripravljenih 10.330 Din, da plača kmetom dobavljene poljske pridelke. Domov se je vrnila sinoči okoli 21.30. Hotela je odpreti svoj kovčeg, toda ključavnica se je le s težavo udala. S strahom je pogledala v kovček ter presenečena ugotovila, da ji ie izginil ves denar. Obupana je začela klicati mater: «Mati! Mati! Denarja ni nikjer! Mati je prihitela k njej in pripomnila: , sem vedela, da je moral kaj nepoštenega storiti Jože!*.. Popoldne je namreč prišel k nji drugače precej elegantni, v črni površnik oblečen?, 25 letni Jože L., ki je začel že zgodaj karijero pustolovca in i., preganja deželno sodišče radi raznih večji!i deliktov. Izvršil je med drugim kot uradnik nečedne manipulacije v splošni bolnici, od koder so ga takrat odslovili. Zadevo so za enkrat zamolčali, tako da javnost o teh manipulacijah ni nič zvedela. Jože L., ki je oženjen in oče enega otroka, se je zadnji čas potikal po okolici in največ prespal po kozolcih in gozdovih. Včeraj, ko je biki Pepca odsotna, je prišel v Dravlje na njen dom ter se preoblekel, ker je imel tam shranjeno obleko. Jože je namreč Pepčin bratranec. Odprl je kovčeg ter pobral ob enem z obleko neopaženo tudi Pepčino gotovino.
Ko je Jože imel denar v rokah", jo je hitro popihal. Njegov brat mu je nato snoči kupil na gorenjskem kolodvoru vozni listek do Jesenic. Vse kale, da je skušal pobegniti čez mejo v Italijo.
Pepca Ravmihar je seveda vsa obupana. Tožila je danes našemu poročevalcu: «Kai pa čem počed? Kaj bodo rekli kmetje? Vedno sem jim pošteno plačala, a sedaj, kje naj vzamem denar?*... Upati je, da pravočasno primejo premetenega pustolovca in najdejo pri njem še kak ostanek ukradene gotovine.
Ljubljanski' javnost se intenzivno zanima za glavarja rokomavhov ljubljanske okolice, iz umobolnice na Studencu pobeglega Franceta Klemena... Klemen se je kakor nam javljajo, zelo interesiral za časopise. Ko je spoznal veliko nevarnost, se je umaknil daleč izven okoliša ljubljanske policije. Vendar so mu že na sledu in Je pričakovati, da pride v kratkem zopet v roke pravice. Gotovo ga bodo potem bolj previdno zaprli.
Trije mladi fantje, pravi korenjaki, bo se snoči poslavljali od civilnega stanu, ker morajo odriniti k vojakom in sicer vsi k crataplanom», kakor sami pravijo. Snoči so po ulicah prepevali in razgrajali. Peli so venomer: «Ol, zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj nas več ne bo!»... Pri tem so se tudi pošteno pridušali in se trkali na prša: «Mi smo mi, ki gremo k «ratapla-nomb... Stražniki so jih nekaj časa mirno opazovali, končno pa so jih pozvali, naj gredo na policijo... Bila je precej težavna aretacija. Ko so se danes zjutraj streznili, so jih izpustili s pozivom, naj odidejo lepo mirno k vojakom, k zračni eskadrili Novi Sad... Bili so vsi veseli, ko so jih na policiji spustili ter so šaljivo pristavljali: «V takem žaklju ni fletno biti. Pa fotografirati nas ne smete!«
ZRAKOPLOVNA NESREČA
— London, 23. oktobra. Ko se je včeraj dvignil velik potniški aeroplan k poletu iz Folkestona v Parizu, se je kmalu potem nad Rokavskim prelivom pokvaril stroj in aparat se je naglo spustil na morje. 2e me<1 padanjem je radiografist brezžično prosi i pomoči razne paraike. Najprej sta bila pri potaplja jočem se letalu dva ribiška čolna, ki sta nemudoma prihitela na pomoč. Naglo sta prevzela pilota in radiografista ter sedem Američanov, ki so hoteli na Francosko s prtljago potnikov vred na krov, nakar ee je aeroplan potopil.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza danes ni poslovala.
Zagrebška borza danes nI poslovala.
V prostem prometu so notirali: Cur:' 10.9405, Pariz 171, Praga 167.25, Lond< 274.87, Newyork 56.55, Milan 346, Beri 13.49, Dunaj 799.
INOZEMSKE BORZE.
— Trst: Beograd 41. Pariz 69.50, London 112, Newyork 23.05, Curih 545.
— Curlh: Beograd 9.145, Pariz 15.60. London 25.125, Newyork 518.25, Prag.i 15.60, Milan 2&5S, BerHn 123.30, Dunaj 73.05.
r i
%
Zanimioosti iz naših krajeo
požar v Zagrebu fe uničil za pet milijonov Din blaga* — Eksplozija bencinske svetilke povzročila požar. —* Vlom v železniško blagajno v Bečkereku razjasnjen« — V smrt radi
nesrečne ljubezni
Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je izbruhnil v manufakturni veletrgovini Lea Orrvičiča v Illcl v Zagrebu kros 10. zvečer požar. Lastnik trgovale in večina nameščencev je delala do pol 10. zvečer, nakar so vsi odšli, ne da bi zapazili kaj sumljivega. Krog 10. so zapazili ljudje, da prihaja iz trgovine gost dim. O tem je bilo takoj obveščeno gasilno društvo, ki je nemudoma prihitelo na pomoč. Sprva niso mogli nikjer v trgovino, ker so bila močna z železom okovana vrata zaprta. Končno se je posrečilo vlomiti zadnja vrata. Vsa trgovina je bila napolnjena % gostim dimom, tako, da gasilci sprva nfiti niso mogli ugotoviti, kje je ognjišče požara. Baš vsled tega pa je tudi tako velika škoda. Gasilci so bili prisiljeni, da so polili z vodo vse prostore, pred-oo so prišli do ekspedita, kjer je ogenj nastaL Ogenj sam je uničil le za kakih 9X000 Din blaga. Mnogo večja je škoda, ki jo je povzročila reševalna akcija, ker je vse blago premočene in deloma tudi popolnoma uničeno.
Kako je ogenj nastal, je še povsem aepojasnjeno. Vršila se je točna preiskava, ki pa ni mogla ugotoviti nič pozitivnega. Sprva se j p domnevalo, da ie nastal ogenj vsled kratkega stika. Preiskava pa je dognala, da je električna napeljava v popolnem redu. Tudi od peči ni mogel nastati ogenj, ker se v trgovini še sploh ni kurilo. Prav tako je tudi dvomljivo, da bi nastal ogenj od cigaretnega ogorka, ker j p bilo pušenje v trgovini strogo zabranjeno. Po mnenju gasilcev je nastal ogenj ca neki polici, od česa, pa si rudi gasilci ne vedo TaztoimačitL Skupna škoda se ceni na 5 milijonov Din. Podjetje je bilo zavarovano pri raznih zarovalnih družbah, baje za 12 milijonov. Zastopniki teh družb so že včeraj dospeli v Zagreb in začeli precenjevati nastalo škodo. Preiskava o vzrokih požara pa se še nadaljnje.
V mehanični delavnici Ivana Lenarta na Kaptolu v Zagrebu je nastala včeraj popoldne eksplozija bencina, ki pa k sreči ni zahtevala nikakih žrtev. Lenart je bil zaposlen pri varjenju neke-ga predmeta, pri čemur j"p uporabljal bencinovo svetilko. V trenutku, ko se je obrnil od mize, na kateri je delal, je svetilka z močno detonacijo eksplodirala. Lenarta je vrgel zračni pritisk na Ha, delavnica pa je bila v hipu vsa v plamenih. Bencin, ki je bil v svetilki, se je razškropH po vsej delavnici. Vsled eksplozije so popokale vse šipe v delavnici in sosedne hiše. Lenart sam je zadobil težje opekline po obrazu. O nesreči je bilo takoj obveščeno gasilno drUStvo, ki je s pomočjo peska pogasilo ogenj. V delavnici j«> nesreča povzročila precejšnjo škodo. Uničenih je 12 manometrov, ki jih je imel Lenart v popravilu. Skoda se ceni na 10.000 Din m Je deloma krita z zavarovalnino.
Pred tednom dni je bil izvršen vlom v železniško blagajno na postaji Veliki Bečkerek. Vlomilec je odprl blagajno s ključi ter odnesel blizu 1 milijon Din. Sprva se je sumilo, da so vlom izvršili nekateri nameščenci, radi česar je policija zaprla vse, ki so bili v kritični noči na postaji v službi. O storilcu je manjkala vsaka sled. Kako je prišel do ključev, si ni znal nikdo raztolmačiti. Sedaj pa so naše oblasti prijele obvestilo, da je rurnunska policija aretirala v Zombolji nekega Mita Eca, ki je v kruninalnih registrih zabeležen kot nevaren vlomilec. Sumi se. da je on soudeležen pri vlomu. Pri njem so našli le par dinarjev. Zato se domneva, oa Je imel še več pomočnikov, ki so z denarjem pobegnili v inozemstvo. Naše oblasti so sedaj zahtevale, da Rumu-Aija zločinca izroči v svrho nadaljevanja preiskave.
V Brčkem je izvršil samomor mlad in simpatičen mladenič Živko Ž., sin uglednega tamošnjega trgovca. Izpil je večjo količino some kisline. Našli so ga nezavestnega v njegovi sobi Poklicani zdravnik mu je takoj izprazni] želodec ter odredil prevoz v bolnico. Kakor se je pozneje ugotovilo, je izvršil samomor radi nesrečn*. ljubezni. Pred več meseci se je seznanil z neko zelo simpatično gospodično ter se kmalu zaljubil. Izvoljenka mu je ljubezen vračala in stala sta v živahni korespon-ci. Pred par dnevi pa je zvedel, da Je njegova izvoljenka — prostitutka. To ga je tako užalostilo, da si je hotel končati življenje. Pravočasna zdravniška pomoč ga je zaenkrat rešila, toda mladenič ie še vedno tako potrt da si želi samo smrti in ga morajo radi tega strogo nadzirati, da še enkrat ne seže po strupu.
Spominu padlih!
Prelepi venec raznih prireditev krona Zveza slov. vojakov iz svetovne vojne letos s odkritjem veličastnega spomenika v Trbovljah dne 31. oktobra in s počaščen jem vseh padlih tovarišev 1. novembra na vojaškem pokopališču v Ljubljani.
Vabimo vse naše podružnice in tudi druge vojne tovariše, naj 81. oktobra pohite v Trbovlje, prej pa naj predsedniku ondot-ne podružnice tov. Staudeggerju javijo, koliko jih pride. Slavje obeta biti kar najveličastnejše.
Polovična vožnja je dovoljena pod običajnimi pogoji.
Šolska d eca cele Slovenije je naprošena, da tudi leto« zbira cvetke, zelenje, plete vence itd. za zapuščena vojaška pokopališča in vojne spomenike (plošče) postavljene v zadnjem času.
Meščanstvo ljubljansko in mariborsko zlasti prav prisrčno vabimo, naj prinese svečke in lučke na vojaSke grobove na mestnih pokopališčih in v LJubljani rodi na Suhem bajerju.
V Ljubljani prične slavje 1. novembra popoldne takole: Vojaška godba otvori nekako ob 15.45 slavje v onem malem gaju okoli spomenika judenburških žrtev. Dostop v gaj imajo samo godci, pevci, invalidi, člani ZSV. Drugače bi nastala prevelika gnječa, teptali bi se grobovi, trgali križi itd. Občinstvo naj se zbere okoli gozdička. Ko godba odigra prvo Žalostinko, sledi vojaška salva iz pušk v pozdrav padlim, nato pa spored, obstoječ iz govorov, deklamacij in pevskih zborov.
Ljudstvo slovensko! Pokaži svoje dobro srce, prižgl lučke, okinčaj grobove ne samo ljubljanskih svojcev, temveč tudi ubogih tujih žrtev svetovne vojne.
Glavni odbor ZSV.
na
JAVEN ŽELEZNICARSKI SHOD
ki se vrši v nedeljo, dne 24. oktobra 1926 ob 11. uri dopoldne v steklenem salonu Kolodvorske restavracije ljubljanskega glavnega kolodvora.
Dnevni red:
1. Protest proti spremembi čl- 205 Zakona o saobrcčajnem osebju, t j. proti nameravanemu podaljšanju nestamostl želez-ničarskeza osebja za nadaljna 3 leta. Štiri dni pred dosego stalnosti se hoče spreme-niti zakon v škodo osebja.
2. Protest proti nameravanemu zmanjšanju staleža delavcev profesijoulrtov in uslužbencev pri vseh strokovnih In drugih ode len jih osoblio na progi, v delavnicah in postaiah. (Do 1. aprila 1927 se namerava zmanjšati stalaž pri direkciji Ljubljana za ca. 800 oseb.)
Vabimo vse službe proste železničarje, da se shoda zanesljivo brez izgovora udeleže.
Oblastni odbor UJNŽB. LJubljana.
Žalna seja CMD
V mali dvorani Narodnega doma je bila včeraj ob 15. žalna seja vseh ljubljanskih podružnic CMD. Zastopniki po samci h odborov so bili pomoštevilno navzoč! In ju bila dvorana nabito polna. Navzoči so bili zastopniki odnosno zastopnice: moške mestne podružnice CMD, ženske mestne, šentjakobske, šentpeterske moške in ženske, trnovske moške in ženske ter zastopniki moške in ženske podružnice CMD v Šiški.
V imenu vodstva CMD je otvoril žalno sejo društveni blagajnik notar Aleksander Hudovemik, ki je v markantnih potezah očrta! delovanje pokojnega p rvom es talka CMD Andreja S e n e k o v d č a, ki je celih 20 let vodil CMD nesebično, prevdamo, odločno in marljivo, tako da je družba pod njegovim vodstvom dosegla vrhunec razvoja in napredka tako v materilamem, kakor tudi v moralnem in nadionalnem o zim. Svoj govor le zaključil z apelom: cPTosla-vimo spomin pokojnega Andreja Senekovl-ča s tem, da nadaljujemo njegovo delo v tej smeri in na tej višini, kakor doslej!» Qovor g. Aleksandra Hudovernika so zborovale! sprejeli z iskrenim in toplim odobravanjem. Govornik je dalje naglašal, da naj družba še bolj intenzivno skrbi za razvoj narodnoobrambnega šolstva. Pokrenlla se je tudi ideja, da se ustanovi poseben cSenekovlčev sklad* pri CMD.
Po žalni seji so se sestale zastopnice ljubljanskih ženskih podružnic CMD pod predsedstvom ge. Pranje dr. Tavčarjeve. Navzoče so bile med drugim: Helena Bavdekova, stara boriteljica za CMD, ga. Hudoveroikova, ga. S i č e v a, Ludvik o v a, pisateljica Manica K o m a-n o v a in druge odlične članice ženskih podružnic Qospa Pranja dr. Tavčarjeva le na tej seji prečitala pismo člana glavnega odbora CMD in predsednika sentpeterske podružnice g. Viktorja Rohrmana, ki v odličnih besedah poživlja članice CMD v LJubljani, kakor tudi na deželi, da prično marljivo nabirati kamne za csklad Andreja Seuekovica», ki se Ima v prvi vrsti vpora-blti za narodnoobrambno šolstvo. Pismo g. Viktorja Rohrmanna, ki je prvi prispeval za ta sklad znesek 200 Din, so navzoče zastopnice ženskih liubUansklh podružnic sprejele s toplim odobravanjem.
Žalne seje CMD se je med drugim udeležil rudi vpokojeni trnovski župnik g. Ivan V r h o v n I k, znan prvoboritelj za cilje CMD
Naši v Italiji
V Vipavi so pobirali naročnino za knjige Goriške Matice dve gospodični in en gospod. To so bili: gdč. Mari Samsa, gdč. Mo-žetova in Stanko FerjančiČ To ni nič proti-poetavnega. Ker pa je Goriška Matica proglašena kot Iredentistično društvo (v glavah italijanskih oblastnikov seveda), jim je bilo pobiranje naročnine takoj trn v peti. Naglo so našli kamen epodtike in se oprli vanj. Po zakonu je prepovedalo nabirati za dobrodelne namene brez dovoljenja oblasti. Evo, tu so našli gospodje paragraf. Vse tri so zatozili državnemu pravdniku v Gorico, da so se pregrešili proti temu paragrafu. Državni pravdnik pa je seveda vzel celo zadevo popolnoma resno in je uložil proti vsem trem tožbo pri ajdovskem sodišču.
V Italiji, posebno pa v naših obmejnih krajih (Trst. Videm), izhaja več zanikarnih Italijanskih <revij>, urejevanih od dela nezmožnih mladeničev. Te revije niso niti znanstvene, niti literarne, pač pa nacionalistične, da ne rečemo snoparske in to jo njih edina vrlina in napaka, vse skupaj. Da liste nihče ne kupuje niti ne bere, je samo po sebi umevno. Zato si pa znajo mladeniči drugače pomagati. Vzamejo potno palico v roko in gredo skozi mesta In s silo nabirajo naročnike. Naročnina je visoka, radi zani-karnooti lista denar proč vržen, a nič ne pomaga. Če ga ne naročil, ti pritisnejo pečat protiitalijana. Naročajo tvrdke, naročajo banke in drugi, ker se boje ... Bili smo priča enemu takemu nabiranju naročnikov.
Če bi se kaj takega vršilo v kaki drugi državi, bi jih Človek vrgel na cesto. Tu jih ne moreš.
Na tak prisiljen način nabirajo tudi Inserate tvrdk. Zadnje čase so nabirali za neki list po goriški okolici in po gorah. Grozili so ljudem (krčmarjem in trgovcem) z odvzet jem koncesije. V Čepovanu so šli celo tako daleč, da je šel z nabiralci brigadir in pritiskal na ljudi, naj se na list naroče in naj ga podpirajo.
To ni več nabiranje naročnikov, ne beračenje, niti nabiranje za dobrodelne namene. To je izsiljevanje, ki je po italijanskem kaz. zakonu kaznivo. In vendar nihče ne vidi teh ljudi, ki jih ščiti snoparski znak in patrijotičhost njih zanikarnih listov. Te ljudi naj bi si enkrat po bližje ogledal goriški državni pravdnik, ne pa zasledoval na-biratelje naročnikov «Goriske Matice*, ki ne delajo z izsiljevanjem, zakaj ljudje ee radi prostovoljno naročajo na knjige, ki so jim v korist in v zabavo.
Ena mera za snoparje, druga mera za naše ljudi!
Tržne cene v Ljubljani
Cene na ljubljanskem živilskem trgu so ueizpremenjene. Mesarji sami so v mesnicah znižali cene mesu za 1 Din, tako da stane meso I. 16—18, II. pa 15 Din za 1 kg. Krompirja primanjkuje že vedno; danes ga je bilo na trgu zelo malo. Mnogo je zeljna tih glav, ki so na debelo po 1 Din. Tržno nadzorstvo namerava urediti prodajo divjačine tako, da se bo prodajala na posebnem mestu v svrho kontrole Sploh je na trgu divjačine zelo malo. Malo je tudi jajc Tržno nadzorstvo je svoječasno objavilo, da brezplačno kupovalkam pregleduje jajca. Sprva je občinstvo zahtevalo to pregledovanje. Sedaj je opažati, da se kupujoče občinstvo toliko ne zanima za ta pregled, vendar je v interesu občinstva samega, da da pregledati jajca po tržnih nadzorstvenih organih. Cene so sledeče:
1. ) Mesa: V mesnicah 18—18, na trgu: I — 18, II — 15, teletina I — 20 II — 17 18, koštruni 13—14, jagnjetina 20, konjsko meso 6—8, klobase kranjske, prekajene 32 do 85, suhe G7, prekajena slanina 2S—30.
2. ) Perutnina: majhen piščanec 15—18, večji 20—25, kokoši 25—35, petini 25—30, raca 20—25.
3. ) Ribe: karpi 25—30, linj 25, šonke 35, postrvi 55—60, klini 15—20, mrene 2^». pečenke 15, raki 2—250.
4.) Mlečni izdelki: liter mleka 2.50—3, surovo mislo 40, čajno maslo 55, maslo 45, bohinjski sir 36—44, sirifek 9—10; jajce 1.25—1.50.
4.) Kruh: beli 6, črni 5, rženi 5.
G.) Sadje: luksuzna jabolka 8, druga 2 do 6, luksuzne hruške 10, domači kostanj 2.50 do 3, Češplje 7—8, suhe češplje 10, grozdje 8—12. Domačega sadja je bilo na trgu danes malo, največ radi slabega vremena.
7. ) Špecerijsko blago: kava portorika 70—74, santos 52—56, rio 42—46, kristalni sladkor 13.50, v kockah 15.50, riž 12, namizno olje 20, jedilno olje 18, vinski kis 4.50, navadni kis 2.50, sol morska 3.50, kamena 8.75, paprika 24, testenine 8.50—12, čaj 76, petrolej 7.
8. ) Mlevski izdelki: moka šL 0 5.25, št. 1 — 4.50, št. 3—4, št. 5 3.75 —4, kaša 6—7, ješprenj 6—8, jesprenjček 10—13, koruzna moka 3.50—4, koruzni zdrob 4—5, pšenični zdrob 6.50, ajdova moka 8—9, rže-na oka 5.
9. ) Kurivo: q premoga 42, m3 trdih drv 150, mehkih 75.
10. ) Krma: q sladkega sena 100, polsladkega 80, kislega 75, slame 50.
11.) Zelenjaav in gobe: endivja 4—5, kislo zelje 3, karfijol 9—10, paradižniki 3—4, čebula 2—2.50, češenj 5—7, krompir 1.25 do 1.50, repa 1, kisla repa 3, gobe: jureki kg 10, sivčki 3 Din merica, peteršilj 3, zelenjava za juho 3.
šBeležnica
KOLEDAR.
Dane«: Sobota, 23. oktobra 1926: katoličani: Ivan Kapistran; pravoslavni: 10. oktobra: Eviaminije; muslimani: 15. rebi-uf - ah*ra 1345; židje: 15. marhešvana 5687.
Jutri: Nedelja, 24. oktobra 1926: kato!r-čani: Rafael; pravoslavni: 11. oktobra: Pi-lip, apostol: muslimani: 16. rebi - ul - ahira 1345; židje: 16. marhešvana 5687.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališče: Drama: »Doktor Knocke. — Opera: »Othelloc
Kino Matica: »»Kolo . — LiubljausKi dvor: »Manever Ijubavi«. — Kino Ideal: »Polnočno solnce«.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Gledališče: Drama: »Macbeth«. — Opera: »Grofica Marica«. (Ob 15. uri.)
Kino Matica* Kakor danes. DEŽURNE LEKARNE.
Danes b jutri: Bohinc, Rimska cesta; Levstek, Resljeva cesta.
m
Solnce zaide danes ob 17.03, vzide jutri ob 6.26 in zaide ob 17.02.
Mesec vzide danes ob 1S.49, zakle ul) S.48 in vzide jutri ob 19.27 ter zaide ob 10.00.
Sport
— ASK Primorje : SK H e trne s. Jutri, v nedeljo, se odigra ua igrišču Primorja zadnja prvenstvena tekma letošnje sezone med Primorjem in Herme som. Prvenstvena tekma med obema kluboma &e jc sicer 2c odigrala in je končala neodločno v ra/* merju 3 : 3, a je podsavez ni verificiral, temveč odredil nje ponovitev in tekma se
zopet vrši. Tekmo bo sodil g. Ahčan.
— Dirke na ljubljanski Grad odpove dane. Jutri bi se morale vršiti dirke kolesarjev in motocikiistov na ljubljanski Grad. ki so pa bile od oblasti prepovedane iz vzroka javnosti. Dirke so za to preložene na nedoločen čas.
. — Juniorski miting Ilirija. Na igrišču Ilirije se vrši dopoldne juniorski miting SK Ilirija. Starta jo naši najboljši junior ji. Začetek ob 9.30. V slučaju dežja se miting preloži.
— Medmestna kazenska tekma Ljub* Ijana : Zagreb odpovedana. Jutri, v ncd«.-Ijo, bi se imela vršiti medmestna hazena tekma Ljubljana — Zagreb. Zagreb jc v zadnjem hipu tekmo odpovedal, ker ni bil dosežen sporazum med našim in zagreb* škim podšavezom. Zagrebčani so zahtevali previsoko odškodnino in razne druge ugodnosti, tako da je bil velik deficit neizogi* ben. Zato je LHP zahteve Zagreba odbil. Pogajanja pa se še nadaljujejo in je priča* kovati, da se vendar Še doseže sporazum. V tem slučaju bi se medmestna tekma vršila 1. ali 7. novembra.
Izjava
Javnost opozarjam, da sem plačnik le za osebna naročila, za pismena pa le, ako je na njih mol lastnoročni podpis.
LJubljana, 23. oktobra 1926.
Vellčan Bester.
s petjem Velefilm s pefjjem l
Kolo strasti, ljubezni in sreče
Veliki tiancoski Pathefilm, ki je pri včerajšnji sla nostni premij en dosegel triumfalni speh se predvata danes ob pol 4   pol 6.   pol 8* in 1'4lO. pri navadnh cenah.
Iz Maribora
Petje pri vseh predstavah.
ELITNI KINO MATICA
najuglednejs   kino v LJubljani. Tel. 124.
—m Zopet požari v mestu m okolici. V Mariboru in okolici so v zadnjem času požari na dnevnem redu. Včeraj zjutraj krog pol 3. uro je začelo goreti gospodarsko poslopje v neposredni bližini bencinskih rezervoarjev tvrdke >Danicac v Zrkovcah pri Mariboru. Na pomoč je prihitelo domaČe In mariborsko gasilno društvo. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Gasilcem se je z velikim trudom posrečilo, da 60 ogenj omejili in preprečili katastrofo, ki bi bila neizogibna, ako bi se bil ogenj razširil na bencinska skladišča. Ko se je mariborsko gasilno društvo vračalo krog 0. ure domov, je naznanil stolpni čuvaj drugi požar. Gorel je svinjski hlev želemičarja Irgoliča v melj-skem predmestju. Gasilci eo ogenj kmalu lo kalizirali in rešili živino, doČim je hlev zgorel. Sumi se, da jo bil ogenj v obeh slučajih podtaknjen.
—m Uradni pregled javno bolnice v Mariboru. Veliki župan je CKlredil uradni pregled javne bolnice v Mariboru. Pregled vrši oblastni sanitetni referent dr. Jurečko. Uver-ieni smo, da uo bo ostalo samo pri konst.«-taciji pomanjkljivosti, ampak da bo g. oblnst-ni referent na merodajnih mestih tudi primerno potrkal ter izposloval potrebne kadite, da se bolnica, ki je ena najbolj oblcj.i-nih v Sloveniji, razmeram primerno preuredi in modernizira, zlasti pa, da dobi končno tako potrebno kanalizacijo.
Kdor takoj da. dvakrat da! ZA Pom avi upncct
Maurice Boue:
39
li
41
Roman.
— Trdno sem uverjen, da je tako. Morlon je zanje mnogo predragoceno jamstvo, da bi ga ubili aH pa izpustili iz rok. Ti rokomavhi in tihotapci so vobče zelo spretni ljudje in se razumejo na svoj posel, to Jim velja priznati. Način, kako so izvedli svoj naklep in nam prekrižali račune, priča o veliki ostroum-nosti. Mislili smo že, da jih imamo v pesteh — tedaj pa so se karte nakrat iz-prevrgle In tisti, ki je obtičal v pasti, niso bili oni nego mi.
— A kako neki so mogli zavohati, da smo mi v bližini? vpraša Nolsy, ki se še vedno nI mogel prav pomiriti.
Duroy se nasmehne.
— Kdo nam pa jamči da jim ni bil Morlon zgolj vaba, s katero so nas mislili privabiti k sebi in nas speljati na led? In s pomočjo Morlona so nas v resnici zvabili v svoje skrivališče in mi nismo niti slutili njihovih namenov In tudi Morlon ne. Razbojniki so najbrž za nJim oprezali in ga zasledovali, ne da bi on slutil kaj zlega. Morda je njihov poglavar celo vedel, da se nahajamo v bližini hiše, kdo ve!... Eksplozija, pred katero smo se jedva še pravočasno rešili priča dovolj jasno, da oni od našega prSiofia niso bili iznenadeni
Noisyje moral Duroyu pritrditi, čeprav ga je v srcu še vedno razjedal strah nad neizvestno usodo njegovega prijatelja.
Poveljnik orožniške Čete je zbral svoje ljudi in jim dal povelja. Trebalo Je začeti s poizvedbami in nadzirati vso okolico, da ne bi obiartva izgubila morebitnih indicijev iz rok. Na ukaz svojega vodje so se orožniki razdelili v skupine in se razkropili na vse strani.
Poizvedbe in raziskovanja so trajala malone vso noč, ali sadu niso obrodila. Razbojniki niso ostavil za seboj nikakih sledov: niti najmanjši indicij ni vzbudil pozornost zasledovalcev. Utrujeni so slednjič prenehali z delom in sklenili počakati jutra, da s svežimi močmi po vzamejo zasledovanje.
IX.
Ujet
Medtem ko Noisy in Duroy nadaljujeta s preiskovanjem, pa poglejmo, kaj se je zgodilo z Morlonom.
Ko Je dal poglavar znamenje, so banditje planili nanj, ga vrgli na tla In, še preden je utegnil pomisliti na resno obrambo, je bil trdno zvezan na rokah in nogah. Nato so ra razbojniki vzdignili s tal, odprli v tleh pri dvižna vrata ter ga odnesli seboj po stopnicah v podzemlje. Dospevši na trdna tla, so na poglavarjev mig obstali.
— Ali so sodci pripravljeni? vpraša Ulric
—Da. pripravljeni so, odvrne Loic.
— Zapali torej vžigatao vrvico! Pripraviti hočem gospodom od žandarme-rije novo presenečenje, od katerega se najbrž ne bodo kaj kmalu opomogli. Obenem si s tem na najprimernejši način zavarujemo umik.
Loic je storil po ukazu in v temi se Je zaresketala drobna točka, ki se je počasi plazila naprej.
— Hitro! Za menoj! zavpije poglavar.
Banditje so se z vso močjo svojih mišic uprli v ogromno skalo v steni, ki se je zamajala in se polagoma zavrtela okoli nevidne osi. V steni se je pojavila precejšnja odprtina, ki je vodila v temačen rov.
Loic je prižgal svojo laterno, drugi banditje za njim. In vsa tolpa se je žurno splazila skozi odprtino v podzemski rov. Jedva je poslednji tihotapec izginil v temi, ko se je začula strašna eksplozija, ki ie pretresla ozračje in zamajala skalovje.
— No, se zakrohoče Loic, naši prijatelji se pač niso nadejali takega sprejema! Zdaj nas naj pa le zasledujejo, če morejo!
Zamolkel krohot njegovih pajdašev mu je bil odgovor. Po dolgem tavanju so tihotapci slednjič dospeli v prostorno votlino, ki se je zdela, da je vsekana v granit
— PrižgUe baklje! ukaže poglavar svojim spremljevalcem
Ko so zagorele plamenice. je Morlon opazil, da se nahaja v pravcatem podzemskem bivališču, opremljenem s stoli, mizami in raznim drugim pohištvom.
— Loic! ukaže vnovič poglavar. Izročam ujetnika v tvoje varstvo. Vedi, da odgovarjaš zanj s svojo glavo!
— Ne boj se, gospodar, odvrne tihotapec. Jamčim ti s svojim življenjem, da mi ne uide.
— Da mi nihče ne odide odtod, nadaljuje Jobic ann Drez. Postavite straže na dohode! Jaz se vrnem šele jutri.
To rekši stopi Ulric k omari, ki je stala v nekem kotu, si izbere iz nje nekaj toplih oblačil, zatakne za pas dvoje velikih samokresov In odide.
Banditje so Morlona odložili v kot ter so posedli po stolih. Eni so si za-palili svoje kratke pipe, drugI pa so si natočill vina v vrče in ga hlastno požirali.
Minila Je noč in naslednji dan se je tudi že nagibal h koncu, a v podzemlju je bilo vse mimo. Morlon je pokojno zdel v svojem kotu in razmišljal o usodi, ki mu jo ie namenil poglavar bamditov. Kai neki hočejo početi z menoj? se je spraševal. Mar me nameravajo obsoditi na smrt? Poznal je šege in navade takih razbojnikov, in dobro je vedel, da nima od njih pričakovati nikake milosti. Le kaj toliko časa čakajo?
Ko je tako razmišljal, sc Je nenadoma pojavil Jobic ann Drcz.
— Loic!
Poklicani bandit jc vstal in prišel k poglavarju. Le-ta mu je šepnil na uho nekaj besed, in takoj nato so se dvignili štirje drugi tihotapci in se namerili k Morlonu.
— Na pot! se jc eden od njih zadri na ujetnika.
Morlon se je dvignil in odšel za možmi, ki so pod vodstvom svojega poglavarja zavili v dolg, temen rov.
Hodili so nekaj minut, ko se je v rovu začelo nenadoma svetlikati. Morlon je pogledal kvišku: nad njim se je bočila jasna modrina neba.
Konec rova se je izlival med skalovjem, ki je dobro zakrivalo vhod v podzemska skrivališča banditov. Nihče kdor nI bil poučen, bi ne našel vhod.i v rov.
Med skalami ie bila zasidrana bar ka. Možje, ki so spremljali Morlona. -nemudoma zavzeli mesta v čolnu.
— Vstopite!   veli kratko poglaN ujetniku,
Morlon   stopi   brez obotavljanja čoln. ♦Počcmu bi se upiral, ko je b\l že misel na sleherni upor absurdna Kot poslednji se jc vkrcal v čoln Jobic ann Drez.
Dva moža sta pograbila za vesla in barka je švignila med skalami na odprto morje.
Predvečer ruske revolucije!
PRIDE!    PRIDE! pRf EvITNI KINO MATICA.
Predvečer ruske revolucije!
PRIDE!     PRIDE! PRIDE! ELITNI KINO MATICA.
Stanovanjska kriza
Edina rešitev leži v zidanju no vih hiš. — Gradnja stanovanj mogoča samo z izdatno podporo države« — Nova akcija ljubljanske občine«
Te dni smo dobili nov in — kakor se da sklepati iz njegove stilizacije — ob enem tudi zadnji stanovanjski zakon. Številni protesti,   ki so se pojavili že pred uzakonitvijo zakonskega osnutka, jasno dokazujejo, da tudi ta zakon ne zadovoljuje niti stanovanjskih najemnikov, niti hišnih posestnikov. Eni kakor drugi ne vidiio v tem zakonu rešitve stanovanjske krize, ki vlada še vedno v nezmanjšanem obsegu zlasti   v vseh večjih mestih in  industrijskih centrih. Kakor vsem prejšnjim, manjka tudi temu zakonu temeljna opora za rešitev stanovanjske bede, to je fundus za pre-potrebno, velikopotezno gradbeno akcijo države. Naglica in površnost, s katero je bil sprejet novi stanovanjski zakon, samo dokazuje, da se hoče vlada, ednosno državna uprava z donešenjem stanovanjskega zakona   izogniti svoji glavni nalogi v tem problemu — zidanju stanovanj. Onih 12 milijonov Din, ki jih je obljubil minister socijalne politike za zgradbo uradniških stanovanj,   so pač samo plašč za to glavno hibo zakona in le kaplja v morje pomanjkanja stanovanj,.
Kdor je pazno motril razvoj stanovanjskega vprašanja v naši državi, m^-ra nepristransko priznati, da se je reševalo to vprašanje pri nas s strani poklicanih činiteljev na popolnoma napačni podlagi. Jedro stanovanjskega »ro-blema ne obstoja v zaščiti najemnikov, i ampak v ustvarjanju novih stanovanj. I Stanovanjska zaščita tvori le nekak pre- j hod in bi morala igrati radi tega !e pod-rejeno vlogo. To se je naglašalo tudi o ; priliki, ko je bil sprejet prvi stanovanj- I ski zakon, ki bi naj tvoril le en dei sta-
oživljenju in pospeševanju gradbene podjetnosti s strani države.
' Vzgledi v drugih državah pa tudi uČe, da je popolnoma zgrešeno prepričanje onih, ki mislijo, da bodo po ukinitvi stanovanjske zaščite in razpolaganja s stanovanji nove hiše kar rasle kakor gobe po dežju. Vzrok stagnacije gradbene podjetnosti ne leži v zaščiti najemnikov, marveč v nerentabilnosti novih hiš. ker je investicija kapitala prevelika in ne nosi onega dobička, fc» bi bil potreben za normalno amortizacijo in obrestovanje investiranega kapitala. Zato privatni kapital danes nima interesa na zidanju novih stanovanjskih hiš. Kar se je v tem oziru storilo, se je zgodilo zgolj pod pritiskom razmer.
Pretežna večina najemnikov je ma-terijelno danes tako izčrpana, da absolutno ne zmore visokih najemnin, ki jih zahtevajo lastniki novih hiš. To se bo pokazalo še mnogo bolj drastično, ko bo prenehala stanovanjska zaščita in bodo^ tudi lastniki starih hiš skušali najemnine izenačiti z onimi v novih hišah, ali pa vsaj z zlato valuto, da se tako odškodujejo za izgubo, ki so jo trpeli vsled omejitve prostega razpolaganja svoje posesti. Jasno je, da bo ukinitev stanovanjske zaščite, ki preneha po zakonu s 1. novembrom 1927. povzročila prj nas mnogo gorja, ako se ne bo pravočasno ukrenilo vse potrebno in možno, da sP stanovanjska beda kolikor toliko ublaži.
Poročali smo že o načrtu, ki ga je razvil vladni komisar ljubljanske občine na zadnji seji magistratnega gremiia Ideja z obligacijskim posojilom ni napačna, a tako lahko izvedljiva tudi ni.
novanjsko-gradbene zakonodaje. G!av- j kakor se zdi na Drvi hip. Bojimo se. da na vloga naj bi bila dodeljena posebnemu gradbenemu zakonu, ki naj bi iolo-ča! gotove norme za rešitev stanovanjske krize potom gradnje novih stanovanj Ker pa bi tak zakon nalagal državi precej velika finančna bremena, so se naši   državniki temu zakonu previdno izognili in si pomagali s stanovanjskim I zakonom, ki se v glavnem omejuj p le ■ na   neodpovedljivost   stanovanj in na določanje najemnine. Danes je vsako- j mur jasno, da vsi dosedanji stanovanj- I ski zakoni niso niti najmanj pripomogli j k rešitvi stanovanjske bede, pač Pa so i povzročili nebroj prepirov in sovraštev, pri vsem   tem  pa  še  ubili ono malo gradbeno podjetnost, ki se je tu in tam i pojavljala. Z vsemi stanovanjskimi za- j koni — menda jih ie bilo že pet — ni- | smo pridobili niti enega novega stano-
morda nasedel sleparju in je kovček odprl. Našel je v njem zavitke bankovcev, ki jiii jo tja položil Gerjovič, njegovega denarja pa ni bilo. Ko je natančneje pregledal Sope bankovcev v zabojčku, je videl, da je v vsakem zavitku le na vrhu in spodaj po en pravi deeetdolarski bankovec, vmes pa prazen papir. Goljufijo je seveda prijavil policiji, ki pa se ji še ni posrečilo priti na sled prebrisanima sleparjema, ki sta z izredno spretnostjo izmaknila pravi Ivanškov denar iz kovčeka. predno sta ga izročila svoji žrtvi. Policija bo morala seveda rešiti tudi vprašanje, ali je bil Gerjovič res Gerjovič, ker je pač malo verjetno, da bi bil povedal Ivanšku svoje pravo ime.
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v LjublianL
DRAMA.
Sobota, 23.: «Doktor Knock ali Triumf me*
dicine». C. Nedelja, 24.: «Macbeth». Izv. Pondeljek, 25.: «Drugi breg». A.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sobota, 23.: «Othello». E.
Nedelja, 24.: ob 3.: «Grofica Marica». Izv.
Pondcljek. 25.: Zaprto.
bi razpis takega posojila nP našel do-voljnega odziva, vsaj ne prostovoljnega. Obrestna mera je prenizka, da bi mogla privabiti ljudi, ki na zgradbah niso direkmo interesiram. ako pa se poviša, bodo stanovanja zopet Dredra-ga. Zato mislimo, da bo morala občina tudi še v bodoče poleg lastne gradbene akcije z garancijami in na drug način podpirati tudi privatno gradbeno akcijo. Vsekakor pa je potrebno, da se začne z delom nemudoma.
Ameriški rojak osieparjen za 8000 dolarjev
Naš rojak Andrej Ivanšek, ki živi že več let v Ameriki, je pretekli mesec nasedel ra-
^ar'äk^TCTzamemo^onih^a? hiš."ki j 'j™™ loi?ov* kj.gL^'g^" 23 8 000 so jih zgradile banke in močnejša indu- : ,0 >e. ** «*>™> Dl"' 23 vse
strijska podjetja. i ''"el'e- kl " sa^,b}]      ,ek v P",u ,s™^a
J .1 obraza prihranil tekom dolge vrste let. Ža-
Prav tako pa se motijo tudi vsi OlU. » i05tno pri tem dejstvu je, da je Ivanška osle-ki menijo, da bo ukinitev stanovanjske   paril istotako Slovenec in sicer baje neki zaščite prinesla izboljšanje.    To se je { Gerjovič, rodom iz Dobove pri Brežicah, pokazalo    doslej   še V vseh evropskih Gerjovič je prišel nekeü*. lepega dne k
državah, kjer so ukinili stanovanjsko | ivanšku, ki biva v Newyork City, in se mu zaščito. In pri tem je treba naglasiti, da predstavil kot njegov bratranec Izdajal se se je tO Zgodilo povsod Še le takrat, ko j Je ^ iastnika velikanske farme, nahajajoče
sP je z državno podporo in z sodelovanjem   javnih   korporacij,   občin itd. ustvarilo na tisoče in tisoče novih stanovanj. Naj navedemo za vzgled le Italijo,   kjer so lansko leto ukinili stanovanjsko zaščito. Izkazalo se je, da je ta korak   povzročil le Šp večjo zmedo in   končno so morali poseči fašisti po brahijalni sili, da so preprečili večje katastrofe in nemire. In kako bo še le izgledalo pri nas, kjer Sp doslej ni skoraj nič zidalo?! To, kar se je v tem oziru storilo, je tako malenkostno, da skoraj ni   omembe vredno,   dasi je treba na drugi   strani priznati,   da so nekatere občine,   med temi posebno še ljubljanska,  storile vse,  kar je bilo v njihovi moči.   Primeri v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in drugod dokazujejo,   da je vsaka večja in izdatna gradbena akcija brez sodelovanja države z dolgoročnimi  in  cenenimi krediti nemogoča. Iz vsega tega pa izhaja, da se država ne bo mogla izogniti svoji nalogi in da bo končno morala storiti nekaj več, ako si nP bo zopet pomagala z novim ^stanovanjskima zakonom...
Vzgledov in primerov, na kak način je možno in najbolj uspešno sodelovanje države na tem polju, imamo sirom Evrope dovolj. Znana je akcija češkoslovaške vlade, ki iY z uvedbo posebnega gradbenega davka dosegla naravnost nepričakovane uspehe. Tam je danes lahko govoriti o ukinitvi stanovanjske zaščite, dasi tudi tam še ni povsem odpravljena stanovanjska beda. Vendar pa je češkoslovaška   vlada v nasprotju  z  našo   inicijativno nastopala pri   rešitvi   stanovanjskega problema, dočim so pr! nas merodaini činitelji rekel   bi   skoraj   ostentativno ignorirali vse inicijativne predloge, ki so prihajali s privatnih strani in to tako s strani najemnikov, kakor s strani hišnih posestnikov. 2e dejstvo samo, da sta si v tem obe sicer zelo nasprotni stranki (najemniki in posestniki) edini, kaže, da je iskati rešitve tega problema samo v
se 2 uri izven Newyorka, poleg tega je natve-zil Ivanšku, da poseduje v Newyorku skupno z dvema družabnikoma veliko devetnad-stropno hišo. Samozavestni nastop, prikup-Ijivo vedenje, elegantna obleka in krasni luksuzni avto neznanca so seveda na skrom nega Ivanška napravili najboljši vtis. Od tega dne dalje je Gerjovič cesto zahajal k Ivanšku in vabil njega in družino na razne izlete.
Dne 21. septembra je bil zopet v posetih pri Ivanškovib in jih povabil, da se peljejo ž njim na pokpališče. Med vožnjo mu je počila pnevmatika in zavozil je avtomobil v prvo bližnjo garažo. Tu se jim je pridružil neki tujec, ki je govoril slovaški jezik. Zapletel se je z Ivan5kom in Gerjovicem v pogovor in na to pripovedoval dolgo storijo o svojem očetu, ki da je izredno bogat mož in ki namerava ustanoviti neke vrste podporno organizacijo, čije namen je podpirati katoliške cerkve, vzgajališča za sirote brez staršev, uboge rodbine in slepe. Pogoj za vstop k tej organizaciji je sledeč: Vsak član mora vložiti v skupno hranilnico svojo gotovino, na katero dobi takoj izplačanih 20 odstotkov obresti. Poleg obresti dobi vsak član po enem letu še premijo 15.000 dolarjev.
Ideja je bila vabljiva in tujcu je kmalu uspelo, da je pregovoril Gerjoviča in Ivanška. Ta si je še nekaj pomišljal, a ko mu je začel vneto prigovarjati še Gerjovič, se je uda!. Naslednjega dne so se vsi trije zopet sešli. Gerjovič je prinesel seboj šop bankovcev, katere sta s tujcem preštela, nato pa mu je ta odrinil 115 dolarjev kot 20 odstotne obresti. Vsoto je nato položil v poseben kovček. Ivanšek je prinesel s seboj 8140 dolarjev gotovine, katero je dvignil prejšnji dan iz hranilnice. Denar je položi] na mizo, nato pa mu je tujec odštel 115 dolarjev za obresti. Denar je položil v kovček k Gerjo-vičevemu denarju. Kovček je vzel Ivanšek na svoj dom, ključ pa si je obdržal tujec. Domenili so se, da se snidejo zopet popoldne in denar nato skupno vložijo v veliko banko.
Ker popoldne tujca ni bilo, je postal Ivanšek nervozen.   Začel je sumiti, da je i
Koncert Saše Popova
Znani vijolinski virtuoz, Bolgar Saša Po* pov, je priredil včeraj v ljubljanski drami koncert, ki pa je bil, žal, zelo, zelo slabo obiskan Lani jc imel skoro polno dvorano in je zapustil najlepši spomin; zato sem se moral včeraj ču liti zevajoči praznoti dra* me. Njegov včerajšnji koncert ni bil nič manj zanimiv, njegova igra nič slabša od lanske. Na klavirju ga ie spremljal g. Fred Grone, ki mi je bil ljubši kot sp^emljeva* lec kakor kot solist, pri vsem tem še na prav slabem klavirju. S svojo respektabel tehniko pa bi narr prav lahko podal kos resne klavirske muzike. Zamerim mu, ker nas ima za nazadnjaške provincijalce
Popov je pričel z Brahmsovo asdur So» nato, op. 100. in jo podal izmed vseh stvari naj resnejše, preprosto in prepričevalno. Impresijonistična Pesem, op. 25 Chanssona izčrpa skoro vso vijolinsko tehniko in je dala poleg Dcbussyjeve. za vijolino in kla* vir prirejene »En bateau« virtuozu priliko, da je zlasti razvil svojo široko kantileno, pred vsem pa posebno kultivirani pianissi* mo, ki hoče semtertam namenoma izzvati začudenje poslušalca. Manuel de Falla je znan po svojih baletih in folkloristično za* nimivih klavirskih stvareh in samospevih. Popov je igral za samospev pisano skladbo Yota.
Glavno točko vsporeda pa je tvoril Ottorino Kespighijev Grcgorijanski kons cert, ki je postal v zadnjem času najpopus larnejša skladba za vijolinske virtuozc. G. Popov je v njem pokazal vse svoje bravur* no tehnično znanje in virtuoznost. G. Po* pov je senjozen, vsega upoštevanja vreden vijolinist. ki bi na vsak način zaslužil sploš* no zanimanje zlasti naše vijolino igrajoče mladine, ki sem jo z njihovimi učitelji vred videl zelo malo —c.
Gledališki pregled
V rimskem ^Teatro OdescnlchU so igrali z uspehom novo igro madžarskega pisatelja Fr. Molnarja 2>Igra v gradu«.
Da vidimo, kako skrbe Italijani za svoje avtorje in njihovo dramatično produkcijo; največje italijansko gledališko podjetje »Su-vini et Zebroni« v Rimu prepoveduje vsem gledališčem, ki igrajo v prozi, izvajati več kot eno tretjino neitalijanskega repertoar-I ja. Dve tretjini celoletnega repertoarja morajo izpopolniti domačini, sicer dotiČno gledališče ne dobi koncesije za vprizoritev igre.
Dunajski totedenski repertoar nam ne nudi bogve kako pestre slike, vendar je zanimivo, kaj igrajo med drugim. Dvome opere repertoar je: »Boheme«, aManon«, >Tu-randoU, >Kraljica iz Sabe< in baleti »Le petits rien«, >Pulcinellac in >Coppe!ia«.
Vsekakor je privlačen A. Bassermannov Hjalmar v Ibsenovi »Divji raci«, ki jo igrajo v >D. Volkstheatru«. Še bolj zanimiv bo vsekakor Shawow »Lioemerec«. ki je na repertoarju istega gledališča.
»Johann-Strauss Thea»er« igra ta teden Ralf Benatzkyevo opereto > Adieu Mimi< 150tič, kar znači na vsak način velik uspeh. Muzika tega komponista je lahka, tipično dunajsko operetna in ni dvoma, da si bo ta opereta priborila pot po svetu — to je v Ameriko, ki si želi lahke dunajske operetne muzike.
V Milan Begovioevi drami >Pustolovec pred vrati« bo nastopila v dunajskih >Kam-merepielec znana Maria Orska v naslovni vlogi.
Fr. VVerflova nova dramatična ledenda »Pavel med j udi« je doživela premiero te dni v Kölnu.
Praga pa igra igro istega avtorja, in sicer »Juarez in Maksmilijan« v Vinogradskem gledališču. Igra, ki ji je dal Reinhard svoj pečat, roma z velikim uspehom tudi po Ameriki.
Slavni violinist Jan Kocian praznuje te dni 25 letnico umetniškega delovanja.
Od praškega repertoarja moramo omeniti »Komedijo v kocki«, čije premiera je bila 19. t. m. in Oton Schäferjevo »Staro-svetsko romanco« v »švandlovem teatra«.
Praška posebnost je vprizoritev mladega češkega režiserja VI. Gamze. V >Umlecki Besedi« je igral z mladimi ljudmi Saint Georges de Bouhelierjevo igro »Otroški karnevale. Način vprizoritve, tipizacija nastopajočih in kako je operiral s stilizacijo in tekstom so vredni opombe in priznanja, ki ga je mladi režiser tudi žel od vseh strani.
V Zagrebu, kjer igra >Nar. kazaliSte« med drugimi L.  Andrejeve »Dneve našega
življenja«, se je začel razmah v koncertni se- i
zoni. Dne 22. t. m. je bil prvi muzika i ni večer    »Hrvatskega    Glasbenega Zavoda«« z
umetniškim sporedom. — Dne 26. t, m. gostuje znana  dunajska komorna pevka in
članica bivše dvorne opere Berta Kiurina. Pela bo med drugimi točkami tudi v proslavo Weberjeve stoletnice arijo Agate iz »Carostrelcev«. — Dne 30. t. m. pa gostuje slavna francoska pianistka Joura Güller, ki sojo imeli Zagrebčani že lansko leto priliko občudovati.
Danes gostuje v Zagrebu naš rojak Drago Zupan in sicer v svojem vrlo uspelem Bariolu iz 5,Sevilj?kecra brivca«.
Kot kronisti naših umetnikov v Zagre* bu moramo navesti kritiko »Obzora« z dne 13. t. m., ko je nastopila naša Lj. Sfdigoje* va prvič v zagrebški operi in sicer kot Lju* basa v »Carski nevesti«. O njenem nastopu pišejo: »Obsežen, zvočen, izenačen in zdrav mezzosopran, muzikalnost, dobra pevska šola, odlična vedno jasna vokalizacija, po* tem lepa gledališka pojava, to so one po* zitivne kvalitete mlade pevke ki jo uspo* sobljajo za dobro akvizicijo za naš operni naraščaj, kvalitete, ki upravičujejo, da se posveti njenemu napredku vsa pažnja. Saj obeta, da se bo razvila do prvovrstne mo* či . . .«
V Splitu so imeli premiero O. VVildo* vega »Idealnega soproga«, v katerem nasto* pa tudi naš rojak R. Pregarc.
Karlovčane zabavajo varaždinski ope* retni gostje z operetami »Grofica Marica«-, »Bajadera« in »Kneginja čardaša«.
Celjska Narodna Čitalnica uprizori dne 24. t. m. Finžga-rjevo »Verigo«.
V Ljubljani so začeli tudi naši vrli di* letantje s svojo jesensko sezono. Momenta* no moramo omeniti »Pogumnega krojaČka« pri Šentjakobčanih in »Ljubezni in morja valovi«, ki jih je naštudirala ga. M. Vera, tragedinja ljubljanske drame.
Narodno g-ledališče v Ljubljani bo v torek gostovalo v Celju z dramo »Drugi breg«. To je drugo ljubljansko gostovanje v Celju to sezono.
Ljubljanska drama dovršuje skušnje za Anzengruberjevo »Slabo vest« v režiji g. AL Puglja in pripravlja Schiller je vo »Kovar* stvo in ljubezen« v režiji g. M. Skrbinška.
Iz gledališke pisarne. V nedeljo po* poldne ob 3. se poje v operi priljubljena Kalmanova opereta »Grofica Marica«, zve* čer ob 20. pa uprizori drama Shakespeare* jevo tragedijo »Macbeth«. Za popoldansko predstavo v operi veljajo znižane cene. Obe predstavi sta izven. — Opera pripravlja za svoj bližnji repertoar sledeča dela: Rossi* ni: »Brivec sevilski« z g. Banovcem v vlogi grofa Almavive, D* Albert: »Nižava« z go. Thierryievo ter gg. Knitlom in Betettom v glavnih vloga. Dalje se študira Mozartova opera: »Cosi fantutto« in velika Halevije* va opera: »Zidanja«. Za nekatera teh del se že vrše glavne skušnje, druga dela so pa naštudirana v toliko, da stoje tik pred nji* mi. Z vso vnemo se operni ansambel tudi pripravlja za premijero slovenske opere p. Hugolina Sattnerja: »Tajda«. Ako navede* mo še Verdijevo opero: »Ples v maskah«, smo označili s tem operni repertoar bližnje bodočnosti. — Prihodnja dramska premije* ra v Ljubljani bo Anzengruberjeva narodna igra »Slaba vest«, v prevodu g. Benkoviča in v režiji g. Milaua Puglja.
Zapisnik zmizeleho (Dnevnik izgino* lega). Pod tem naslovom je slavni sklada* telj »Jenufe« Leon Janaček zvezal v ciklus dvaindvajset pesmi, ki   so komponirane v duhu moravske narodne pesmi. V tej zbirki se odkriva vsa naivna m melanholična du* ša moravskega kmečkega fanta, ki je na preprost, ali zato tembolj prisrčen in v srce segajoč način opeval snojo nedovoljeno I ju* bežen do ciganke Zefke. Pesmi so našli na domu izginolega kmečkega fanta   v neki moravski vasici t r so izvrstno služile sodi* šču, ki se je bavilo z njegovim nenadnim in nepojasnjenim odhodom. Pesmi so sir* čajno prišle v roke Janačka, ki jih jc, sto* ječ pred silnir  vtisom zdrave narodne poe* zije, uglasbil cer jih tako otel prašnim sod* nijskim aktom.   Ta umotvor, ki je skoraj edini svoje vrste v glasbeni literaturi, se bo izvajal v sredo, dne 27. c. m. na prvem in* timnem večeru » naši operi. Izvajali ga bo* do: g. Knittl — kmečki fant, ga, Thierry* Kavčnikova   Zctka), gdč. Žaludova, ga. Po* ličeva in gdč. Potučkova.   Pri klavirju ka* pelnik g. Anton Balatka.
Nekaj statistike o prebivalstvu Jugoslavije
Glasom statističnih podatkov, ki jih je zbralo ministrstvo notranjih zadev, se približuje naraščanje našega prebivalstva polagoma predvojnemu stanju Pred vojno je znašal letni prirastek v Srbiji 1.70%. Po vojni je znašal ta prirastek na Hrvatskem in v Slavoniji 1.25%, v Sloveniji 1.30%, v Bosni in Hercegovini 1.55 in v Srbiji 1.60%. Povprečni prirastek znaša torej v naši državi na leto 1.50%, ali točneje povedano, vsakih 200 prebivalcev pomnoži na leto za 3 osebe.
Število prebivalstva Jugoslavije je doseglo že 13 milijonov, dočim je gia-som ljudskega štetja leta 1921 znašaln število prebivalstva v Jugoslaviji le 12,017.323 oseb in sicer 5,893.547 moških jn 6.123.776 žensk. To prebivalstvo je naseljeno na prostoru v izmer! 248.987 kv. km. Glasom statističnih podatkov je bilo v istem času 6575 občin s skupno 27.306 naselbinami in 2,122.353 domovi. Na eno družino odpade povprečno 6 oseb.
Gospodarstvo
Stanje Narodne banke
dne  15. oktobra.
Aktiva
RaiiiLa v primeri » sUiajem ifne h. obrt,
Kovinska podlaga 436.0
posojila 1.526.3 račun za odkup kronskih
novčanic 1.151.'J
račun začasne razmenjavo 352.0
državni dolgovi 2.966.3 vrednost državnih domen
zastavljenih za izdajanje
— B&0
— 16.3
novcanic saldo raznih računov
2.138.8 577.3
4- 07 6
Skupaj
9.148.4
Pasiva:
CM glavnice izplačano 30.0
rezervni fond 8.0
novčanice v obtoka 5.801.5 državni račun začasne
razmenjave 352.0 državne terjatve po raniih
računih 59.4
razne obveznosti 676.0 državne terjatve za zastavljene
domene 2.138.3
ažijo za kupovanje zlata 83.0
— 96.0
4-139.7
Skupaj
9.148.4
Sokol
Prednjaška šola za članstvo Sokola l na Taboru.    Nadaljevanje prednjaške šole za članstvo Sokola I na Taboru bo v sobo* to dne 23. oktobra in v nedeljo dne 24. ok* tobra. V soboto zvečer ob 8. uri predava br. dr. Košir o anatomiji človeka, ob 9. uri pa br. Lenarčič o splošni vzgoji in o pedago* ških načelih, oba predavatelja nadaljujeta tvarino od prej. nje sobote.   Predavanje se vrši v članski garderobi, nova stavba na Taboru, vhod pri južnih vratih iz letnega telovadišča. Prosimo obile udeležbe in toč* nosti od strani poslušalcev. V nedeljo do* poldne se nadaljuje tudi tehnični del pred* njaške šole ob 8. zjutraj v telovadnici real* ne gimnazije na Polianah ter popoldne od 2. do 5. istotam. Poleg teoretične in praktične predelave vadbene tvarine predava tudi br. Bajželj o Tvrševerr telovadnem sestavu. Pr* vikrat je članstvo pokazalo za prednjaško šolo toliko zanimanja, da smo uverjeni, da tudi pri na daljnem delu ne bo popustilo in da bo udeležba prav tako številna kakor zadnjič ali še večja.
Pevski odsek Sokola Ljubljana H na* znanja, da se vrše redne pevske vaje vsa* ko soboto ob 3 četrt na 8 v garderobi real* ke m poziva pevce, da se naj redno in toč* no udeležujejo. Odsek vabi tudi one pev* ce ki doslej še niso peli pri tem zboru kakor tudi pevce*začetnike, da sodelujejo. Obenem sporoča, da se bo vršila prihodnja rjevska vaja namesto v soboto, v nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldie na realki; ob 8. zvečer se pa prired." pri »Mraku« br. Cer* makov poslovilni večer, ki se naj ga udele* že vse pevci. Odbor.
Obrestna mera oätane neizpremenjena. Obtok novčanic se je zmanjšal od zadnjega izkaza za 96.000.000 Din.
A
—g Likvidacija agrarnih ustanov preložena. Sklep ministrskega sveta o likvidaciji agrarnih direkcij v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Beogradu, kakor tudi glavnih agrarnih poverjeništev v Skoplju, Splitu in na Cetinju je razveljavljen. Likvidacija teh ustanov in prenos njihovih agend na velike župane odnosno okrajne glavarje je preložen na 31. oktobra 1927. Tako je sklenil ministrski svet na seji dne 18. t. m.
g— Vprašanje direktne zveze Ljubljana s Splitom. Poljedelski minister Pucelj je sprejel g. Rajačiča, ki je ministra prosil, naj se zavzame za večje posojilo, ki bo oniogo-
čilo zgraditev proge Ljubljana—Split. To bi bila direktna zveza Slovenije z Dalmacijo preko Zagreba, Karlovca in Ogulina do Splita. Minister je obljubil, da se bo za to stvar zavzel.
—g Zakon o tržnih komisijah. V trgovinskem ministrstvu sestavljajo zakon o tržnih komisijah, ki bo predvideval delovanje komisij, v čigar kompetenco bi spadala ocena našega izvoznega blaga. V prvi vrst; pride v poštev izvoz našega žita, potem pa izvoz sliv. Zakon bo najbrž predvideval tudi standardizacijo za izvoz določenih sliv.
—g Naša trgovina z Alžirom. Iz AKta je uvozila Jugoslavija 1. 1921 za 270.466, leta 1922 za 2,384.900, 1. 1923 za 6,059.559, 1. 1924 za 1,029.771 in I. 1925 za 1,371.453 Din. Izvozila je v Alžir 1. 1921 za 19.700, 1. 1922 za 3,171.135, 1. 1923 za 9,974951, 1. 1924 za 13,321.104 in 1. 1925 za 8,896.575 Din.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe ia dobavo *Klinker< plošč, za dobavo sestavnih delov za helioforke, za dobavo 1 ure stopa-rice ter za dobavo čistilnega materijala; do 2. novembra t. 1. pa za dobavo 600 kg mangan-kita. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. _ Direkcija državnega rudnika v Velenju spreje ma do 3. novembra ponudbe za dobavo 10*! kvadratnih metrov pocink ano pločevine, do 4. novembra t. 1. pa za dobavo 200 m ko nopnene cevi. — Vršile se bodo naslednji' ofertalne licitacije: Dne 15. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 50.000 zvitkov brzojavnih trakov; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave lesa. Podrobnosti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
Stran 4.
•SLOVENSKI   NARO D» dne 24. oktobra 1926.
btev 242 *
■ Velika ruska tragedija vršeča se na ruskem dvoru v letu 1913 tik pred vojno. Grandijozno filmsko delo režiserja Dimitrija Buchowetiky. — Krasni igralci. Glavno vlogo igra gardni rusk I častnik in naivečia in nalepša umetnica Rusije.        . Kino Ideal.
Danas trajalo predstave pa S vri tarej: 3., 5., 7. in t. uri, Jutri v nedeljo dopoldne ob pol 11. uri.
Polnočno   solnce . . .
linevne vesti.
V Liubliani, ane 23 oktobra t^io
—m Nenadna smrt načelnika VIdJca. V Subotici je včeraj dopoldne nenadoma preminul oačelalk komercijalnega oddelka su-botiške direkcije državnih železnic g. Fran Vid i c V sredo le bil prepeljan v bolnico, da nra zdravniki izvrše težjo operacijo na Želodcu, kjer se mu je pojavila rana. Operacija je sprva uspela, bolnik se je čutil bolje, vročina — najnevarnejši spremljevalec takih operacij — je izostala. Zdravniki so že izražali nado, da jim je uspelo rešiti vrlega moža. V četrtek ponoči pa se je načelniku nenadoma poslabšalo, tako da je bila katastrofa neizbežna. Pokojnik ie služboval dolga leta na raznih krajih Slovenije kot postajenačelnik večjih postaj. Po ustanovitvi železniške direkcije v Ljubljani je prevzel tarifni oddelek. Pokojni Vidic se je odlikoval z vztrajno službeno vnemo ter razpolagal z globokim strokovnim znanjem, tako da je kmalu zaslovel kot prvovrstni strokovnjak. Poleti je bil premeščen v Su-botico za načelnika komercijalnega oddelka tamošnje železniške direkcije. Načelnik Vidic je užival v vseh stanovskih krogih velike simpatije. Bil je prijazne narave ter napram vsem uslužen. Dasi politično ni nastopal, je bil vedno odločen aaprednjak in tudi dolgoletni naročnik našega lista. Pokojnika pripeliejo v Ljubljano, kjer bo pogreb v ponedeljek ob 14. z glavnega kolodvora.
— Likvidacija osrednjega poveljništva državne varnostne straže v Ljubljani. Z dnem 1. januarja 1927. se ukine kot posledica likvidacije pokrajinske uprave za Slovenijo osrednje poveljništvo državne varnostne straže v Ljubljani. Z Istim dnem preidejo njegovi posli na oblastni poveli-ništvi državne varnostne straže v Ljubljani in v Mariboru.
— Iz zdravniške službe. Zdravnik državne bolnice za ženske bolezni v LJubljani dr. Leon Savn i k Je podal ostavko na državno službo, ki io je minister za narodno zdravje odobril. — Za zdravnike - pripravnike so postavljeni: dr. Franc Dcbe-ljak in dr. Ciril Porekar pri splošni bolnici v Ljubljani fct dr. Roman Lesnik pri splošni bolnici v Mariboru.
— Iz sodne službe. Trajno je vpokojen pisarniški oficijai pri okrajnem sodišču v Radečah Ignacij KI op čl C
— Konec Slomškove zveze. Beograd-ska »Pravda« javlja: Slovensko klerikalno orijentirano učiteljstvo, ki je bilo udruženo v Slomškovi zvezi, je prestopilo k UdruŽe-nju jugoslovenskih učiteljev in na ta način je omenjeno društvo likvidiralo. — »Slomškova zveza« Je bila ustanovliena 1. 1900. kot izrazito klerikalno borbeno društvo proti naprednemu učiteljstvu. Prvi predsednik in glavni organizator klerikalnih učiteljev je bil bivši deželni poslanec in učltell F ran Jaklič iz Dobrega polja, zadnii čas je bil predsednik tega društva šolski upravitelj Ivan Štrukelj na Viču. Sprva Je ta zveza imela svoje organizacije v vsakem okolišu šolskih nadzornikov na Kranjskem in Štajerskem ter Je leta 1913. štela okoli 700 članov, v eri najhujšega klerikalnega terorja od leta 1913. dalje in med svetovno vojno je število članov naraslo na približno 1000, po prevratu pa je začela zveza pešati.
_ Konkurza. Deželno sodišče v Ljubljani razglaša konkurz o imovini nedoletne Mariie Kokaljeve, posestaice v Škofji Loki, okrožno sodišče v Celju pa o Imovini Ivana Kosa, trgovca z m an uf akt urni m blagom na debelo v Celju.
_ Nameravana otvoritev novih lekarn.
Dr. ehem. in mag. pharm. Stanko Kmet-Bergant in mag. pharm. Josip Vladovič, provizor lekarne v Krškem, sta vložila pri velikem županstvu ljubljanske oblasti prošnji za koncesiji, da bi smela otvoriti novi javni lekarni in sicer prvi v Laškem in drugi v Krškem. Ugovori zoper ustanovitev teh dveh novih lekarn se morajo vložiti pri pristojnih sreskih poglavarjih do dne 17„ odnosno 20. novembra t. 1.
— Znižanje cen k nuna v zdravstvene svrhe. Minister za narodno zdravje le Z odlokom z dne 1. oktobra določil, da se znižajo cene za kinin in sicer Chmini hlydro-chlorici tabl. pro malaria dos XX. pro dos! 0.25 g na 3 Din, a za chinlni Tannici tabL pro malaria dos XX. pro dosi 0.25 g na 6.50 Din.
— Posestnike   obligacij   vseh vrst,
kranjskega, ogrskega, bosanskega in drugih posojil, ki Imajo iste v raznih depotih, opozarjamo na današnji oglas »Obligacije«.
_ Odbor za pomoč poplavljencem v
Kapelah pri Brežicah vabi na prireditev, ki se vrši v nedeljo dne 24. oktobra v vseh gostilniških prostorih g. Zorčiča. Ves dobiček gre za podporo ponesrečenim poplav-Ijencem.
— Opozorilo delodajalcem! okrožni urad za zavarovanje delavcev pri Izterjevanju zaostalih premij opaža, da Je veliko delodajalcev, ki od urada Jim doposlane plačilne naloge kratkomalo založe, dosti-krat celo neodprte. Urad uvede dolgotrajno prisilno - izterjevalno postopanje, kar le v zvezi z velikimi srroškl. Dolžniki se odzovejo šele takrat, ko pride sodni organ In zaprošajo od urada razne plačilne ugodnosti. Ne samo, da taka malomarnost povzroča uradu vedno večje upravne stroSke In je na ta način Izključeno npravne stroške znižati, ampak ]e tako zadrzanle tudi stran-
samim v Škodo, ker morajo nositi Iz-
terjevalce stroške, na drugi strani pa urad sredi Izvršilnega postopanja ne more priznati nikakih plačilnih ugodnosti, odnosno ne more raznih ugovorov radi zastaranja vzeti na znanje, dasi so morda materijelno utemeljeni. Iz teh razlogov Okrožni urad nujno poživlja svoje Člane - delodajalce, da pregledajo, v koliko so plačilnim obveznostim zadostili in da pravočasno zadoste zakonitim obveznostim. Urad ima še vedno večmilijonske zaostanke, ki sestojajo iz samih malih postavk. Razumljivo Je, da izterjevanje takih manjših, toda mnogoštevilnih postavk povzroča ogromno dela — in stroškov, katere koncem konca nosijo delodajalci in tudi delojemalci sami. To opozorilo velja predvsem za hišna gospodinjstva In druge male podjetnike, torej za socialno šibkejše sloje, ki velike izterjeval-ne stroške in zamudne obresti težko občutijo. Urad pa mora na vplačilu vseh premij, obresti in stroškov vstrajatJ, ako hoče zadostiti zakonitim obveznostim.
— Povratek v Trst. Sredi Julija t 1. so italijanske oblasti brez povoda Izgnale iz Trsta g. Antona Ekarja. enega najstarejših jugoslovenskih novinarjev in dopisnika ju-goslovensib listov. Kakor nam poročajo iz Beograda, Je Italijanska vlada na Intervencijo Jugoslov. novinarskega udruženja In našega zunanjega ministrstva razveljavila izgonskl odlok in g. Ekarju dovolila povratek v Trst.
— Nova katoliška cerkev v Beogradu. Koncem tega meseca bo dovršena zgradba nove katoliške cerkve v Beogradu. V nedeljo dne 24. t. m. bodo potegnjeni v stolp novi zvonovi, ki so jih Izdelale strojne livarne v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo dne 31. t m. fo slovesna blagoslovitev cerkve. Po-svečenje bo izvršil nadškof dr. Rodič.
— Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo ob pol 8. zvečer otvorl naš »Prosvetni odsek naprednih društev Št. Vid - Dravlje« svojo letošnjo gledališko sezono s Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. Predstava bo obenem proslava SOletnice rojstva Cankarja. Cisti dobiček te predstave ie namenjen za poplavijence v Sloveniji. Posetite! Zdravo!
— Tragedija slovenske rodbine v Ameriki. Težka nesreča ie zadela rodbino rojaka pTanka Qoseka v Woodwardu. Pred Veliko nočio mu Je zbolela žena in vedla se je tako Čudno, da Je zdravnik odredil, da so jo poslali na opazovalnico, čez tri tedne je bila iz bolnice odpuščena, vendar se je vedla še bolj čudno in se ji ie um popolnoma orrcračil. Nedavno ie zdravnik ukazal, da jo zopet prepeljejo v bomico. Nekaj dni kasneje je obolel tudi Gosek. Tudf njemu se je umračil um. Tako sta morala oba roditelja v blaznico, petih otrok pa so se usmilili drugi rojaki in jih vzeli k sebi.
— Kranj. Podružnica Narodne strokovne zveze v Kranju vabi vse člane na sestanek, ki se vrši jutri v nedeljo ob 10. dopoldne v Narodnem domu. Predava centralni tajnik K r a v o s. Vsi in točno! Popoldne gremo vsi v Stražišče na prireditev bratske sosedne organizacije.
— Stražišče pri Kranja. Jutri gremo ob vsakem vremenu v Sokolski dom, kjer bo ob 4. »trgatev«. Priredi jo »Unija« v korist brezposelnim In bolnim članom. Tudi Kranjčani gredo Jutri vsi v Stražišče.
— Tragikomičen intermeco v sodni dvorani Pred sodiščem v Mostarju se je te dni vršila razprava proti muslimanki BrkičevI, ki Je z lizolo.n polila odvetnika dr. Stopa. Obsojena je bila na tri tedne zapora. Med razpravo se ie pripetil nenavaden incident. V sodno dvorano ie vstopil umobolnež Pavel Boras m važno izjavil: »Slavno sodišče, prosim za besedo! Tu so ogroženi interesi velike Britanije in britanskega imperija. Prosim, da protestirate!« Nato je položil na mizo dve poli papirja in med splošnim krohotom poslušalcev odšel iz dvorane.
— Železniška nesreča v Bosni. Na odprti progi med postajama SJesko in Krasno sta v petek dopoldne trčila dva tovorna vlaka. Strojevodja enega vlak ie bil na mestu ubit, dva sprevodnika pa sta zadobila težje notranje poškodbe. Več vozov je razbitih. Obe lokomotivi sta zelo poškodovani. Proga je popolnoma zatrpana, tako da je promet prekinjen. Nesrečo je zakrivil kret-ničar, ki je predčasno označil progo za prosto.
— Vlom na sodišču. V noči od četrtka na petek je bil izvršen vlom pri okrajnem sodišču v Dvoru. Storilci, o katerih manjka doslej vsaka sled, so odprli blagajno ter odnesli 25.000 Din gotovine.
— Preokret v osiješkl železniški aferi. Kakor smo svoje dni obširno poročali, so našli pred več meseci blagajnika železniške postaje v Osljeku Relchherzerja v njegovi pisarni umorjenega. Pri reviziji blagajne so ugotovili, da manjka nad 700.000 dinarjev državnega denarja. Sum Je takrat padel na železniškega uradnika KircMecunerja In obrtnika Rechellvja, ki sta bila z umorjeni m v tesnih zvezan. Domnevalo se !e sprva da sta onadva umorila Relchherzerja ter si prilastila denar. Izvedenci pa niso zanikali, da je morda Reichherzer Izvršil samomor. Zato je sedaj državni pravdnfk opustil obtožbo radi roparskega umora ter obtožil KiTchlechnerja in Rechellyia samo rad! soudeležbe pri poneverbi državnega denarja. Postopanje proti, uradniku železniške direkcije v Zagrebu Ivanu Kanzler ju je
bilo izločeno in se bo moral zagovarjati pred zagrebškim sodiščem. Kakor znano, je Kanzler v sporazumu z Reicbherzerjem vršil razne manipulacije ter s tem omogočal poneverbe.
— Vrenje krvi, srčno tesnobo, težko sopenje, Čut strahu, živčno razdraženost, migrene, otožnost, nespanec se morejo odpraviti z vporabo naravne »Franc - Josef« grenčlce. Znanstvene ugotovitve podkrepljujejo, da se uporablja voda »Franz - Josef« pri zaprtju vseh vrst z najboljšim uspehom. Dobiva se v vseh lekarnah in speciJal-nih prodajalnah.
— Zlatnike so našli v Zlatorog - terpen-tinovem milu: Ari Wagner, Moste pri Ljub--ljani; Frančiška Pesjak, Kovor, Gorenjsko; Kosta Humek, Ludbreg; Marija Postražnik. Sv. Primož na Pohorju; Jožica Stok, Ra-ke"k; Dorica Perčič, PobreŽje pri Mariboru; Kukman, soproga nadsprevodnfka, Maribor; T. Vimpolšek, Poheaca pri Brežicah: Štefanija Rems, Laško; Anica Košak, Tržič; Ana Pekavec, Ljubljana, Dolenjska cesta 56; Krün Tereza, Klzdobljanja; Neža Ce-mažar, Železnukl; Angela Kos. Kasovce, Loke pri Zagorju; Tereza Kramar, Zagreb, Tuškanac 4; Josip Janušič, gostilničar. SI-sak; kapetan Kutner, Brod; Marija Aladro-vič. soproga poročnika, Tuzla; Glzela Tom-pič, Josip - dol; VJekoslava MedeotI, Omdš.
Iz Ljubljane
—lj Zgradba palače Poštne hranilnice v LJubljani. Ministrstvo pošte m brzojava ie odobrilo večmUijonski kredit za zgradbo palače podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani na stavbnem prostoru na Aleksandrovi cesti, ki ga Je kupil pred 4 leti poštno-čekovni urad od mestne občine ljubljanske. Prvotna vest, da se le že pričelo s prvimi deli za zgradbo te palače, ne odgovaria resnici, pač so pripravljalna dela tako daleč uspela, da je v kratkem pričakovati v »Uradnem listu« razpisa glede oddaje gradbenih in zidarskih del Stroški so približno prelimirani na 10 milijonov dinaTJev
—lj Brv pri Blzovičarju. Mestni delavci so v poldrugem dnevu postavili novo brv čez Gradaščico pri Bizovičarju v Trnovem, ki jo je zadnja katastrofalna poplava odnesla. S postavitvijo brvi Je tamošnjemu prebivalstvu zelo ustreženo.
—lj Seznani najdenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do 15. okt. 1926: 1 zlat obroček moške ure, 1 psica volčje pasme, 1 očala, 1 deloma srebrna in deloma železna ženska ura z žensko ovratno verižico, 1 par črnih usnjatih ženskih rokavic, 6 m flanela in sifone, 2 bankovca po 10 Din, 1 rujava kokoš, 1 rujava listnica z majhno vsebino, 7 bankovcev po 10 Din, 2 srebrni ženski zapestni uri, 1 rujava usnjata listnica z majhno vsebino; 1 puran, 1 moški dežnik. V hotelu Union so se našli naslednji predmeti, ki so jih gostje tamkaj pozabili: 1 palica, 1 klobuk, 1 par moških rokavic, 3 žepni robci, 1 ključek in 2 knjigi. — V železniških vozovih pa so se našli 1 otroški telovnik, 2 volneni jopi, 1 otroški klobuk, 4 moški dežniki, 2 žogi, 1 palica, 2 damska dežnika, 1 par damskih rokavic in 1 prazna košara.
—lj Mestni magistrat razglaša, da je most čez Mali Graben na koncu Opekarske ceste («pr Koscu*) vsled zadnjih visokih voda, v nevarnem stanju. Dovoljena je le previdna in počasna vožnja preko mostu vozovom, ki imajo pod 1400 kg celotne teže. avtomobilom sploh in vozovom nad 1400 kg teže pa je prevoz pod kaznijo strogo prepovedan.
—I j Samo še en teden imaš priliko, da zadeneš na žrebanju loterije Društva za zgradbo Sokoiskega doma v Šiški, ki se vrši nepreklicno dne 1. novembra t. 1. pod državnim in saveznim nadzorstvom za malenkostni rlziko od Din 10 ali nov avto, ali hrastovo jedilnico, spalnico, pisalni stroj, vagon premoga, šivalni stroj, kuhinjsko opremo, moško kolo ali 100 metrov platna ali enega od mnogih denarnih dobitkov od Dki 15.000 navzdol. Ne zamudite ugodne prilike, ki se vam mogoče ne bo nudila nikdar več! Vseh dobitkov je 3140 v skupni vrednosti od Din 200.000. Srečke se dobijo v vseh trafikah v Ljubljani, Mariboru in Celju, pri gori imenovanemu društvu In pri pooblaščenih razpečevalcih, ki bodo zadnji teden pridno prodajali po mestu in okolici. Razpečevalce srečk pa opozarjamo, da nam najkasneje do 30. t, m. pošljejo protivrednost prodanih srečk, oziroma nam vrnejo neprodane srečke, ker bi bili v nasprotnem slučahi Sicer prisiljeni  iste razveljaviti.
—lj Sokol I. v LJubljani otvori v novembru t. 1. svojo veliko dvorano v novem domu na Taboru s slavnostno telovadbo In koncertno akademijo s posebnimi izbranimi točkami. Vso napredno LJubljano vabimo, da prisostvuje temu velikemu sokolskemu prazniku. 973n
_lj Večerni komerciialnl tečaji trgovske
akademije. V letošnjem zimskem semestru se 0 tvori jo večerni komerciialnl tečaji po-četkom meseca novembra. Predavanja se bodo vršila vsak dan od 6. do 8. ure zvečer. Predavajo profesorji trgoske akademije. Tečaj obsega nastopne predmete: 1.) Knjigovodstvo. 2.) Trgovinstvo v praktično uporabljeni zvezi s trgovinskim, obrtnim, meničnim in stečajnim pravom. 3.) Slovenska trgovska korespondenca. 4.^ Slovenska a 1! nemška stenografija (po prost! rzb*ri). 5.) Nemški jezik (s posebnim ozirom na trgovsko strokovno terminologijo in fraze-ologijo ter tehniko sloga m korespondenca a 11 italijanski jezik (s posebnim ozirom na trgovsko strokovno terminologijo in fraze-
ologijo ter tehniko sloga in korespondenca (po izbiri). Vpisovanje se vrši na državni trgovski akademiji (Aškerčeva uüca 9, II. levo) v ravnateljski pisarni ob uradnih urah.
—lj Kam v nedeljo? V Ameriko na Glince, kjer se vrši od 4. popoldne naprej veselica Narodno - strokovne zveze Vič-Glince - Rožna dolina, združena s plesom v prid popiavljeucem viške občine. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. 968n
—lj Otvoritev zasebnega tečaja za čevljarstvo za g. mojstre in pomočnike. Začetek tečaja 8. novembra. Vse informacije daje g. J. Steinman, strok, učitelj in vodja tečaja, Poljanska cesta 13, LJubljana.
—!J VIČ. Pouk v obrtno - nadaljevalni šoH se je začel. V občini pa je še nekaj mojstrov, ki svojih vajencev še niso vpisali v šolo, dasi bi to morali. Opozarjajo se, da to takoj storijo, ker je to vendar v interesu mojstra, vajenca in obrta samega.
—lj Filmska cenzura. Na drugem mestu poročamo o filmu »Kolo«, ki ga predvaja te dni Matica. V filmu ni prav ničesar »po-hujšljivega« ali lascivnega In tudi ničesar detektivskega. Vsebina je resna in vpliva na gledalca kakor drama v gledališču; ako je v njej sploh kaka tendenca, Je ta etična. Kljub temu Je cenzura film za mladino prepovedala. Vsi oni, ki so videli film sinoči, se bodo z začudenjem spraševali, zakaj. Res, čudna so včasih pota naše cenzure; šc danes, ne samo v Prešernovih časih!
—lj Predavanje MlUenka VIdoviča se vsled njegove bolezni prelaga na poznejši Čas.
—lj Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane.
Zdravstveni izkaz mesta LJubljane v času od 15. do 22. oktobra beleži to-le statistiko: Umrlo je 23 oseb, 15 moških in 8 žensk. — Smrtni vzroki: trebušni tifus in paratiius 1, jetika na sopilih 2, rak 1, bolezen na srcu 2, pljučnica 3, starost 3, druge bolezni 11, Med tem časom se je rodilo 27 otrok, 14 dečkov in 13 deklic.
—lj Plesne vaje železničarjev. Oblastni odbor UJN2B v Ljubljani prosi vse, ki se nameravajo udeležiti plesnih vaj, da se prijavijo danes ob 19.30 v steklenem salonu Kolodvorske restavracije, vhod z vrta na Masarykovi cesti. Ker ie zanimanje za plesne vaje izvanredno, prosimo tudi vse, ki se še niso javili, da se Javijo še danes v društveni pisarni. Kolodvorska ulica 26, ali pa zvečer v Kolodvorski restavraciji. 969
—lj Vreme. Danes ob 7. zjutraj Je kazal barometer 746 in termometer + 12° C. — Opoldne barometer 747, termometer -p 14.5 stopinj C. Vreme nestalno.
—lj Vlom v Delavsko zbornico. Nocoj se je splazil skozi okno hiše posestnice Tor-naggo na Poljanah v prostore Delavske zbornice neznan tat ter tam vse prebrskal. Ni dobil nobene gotovine, pač pa si ie prilastil aktovko g. Kopača. Tat Je prišel v prostore Delavske zbornice po vrtu. Računal je, da dobi tam kak večji znesek, pa se je zmotil.
—lj Plesni odsek «Atene» naznanja, da se vrši naknadno vpisovanje v otroški plesni tečaj še 25., 26., in 27. t. m.
—lj Nocoj, v soboto, uprizore Šentja-kobčani štiridejansko pravljico s petjem, godbo in baletom «Pogunmi krolacek». Sodelujejo gg Pieničar, Rebolj, Blaž, Kune. KoŠak M-. Zalar. Berščak, Lavrič, Mencinger, Zavrl ter dame Zupanova, Primčeva, 2agarjeva, Reboljeva, Petelinova, Špende-tova. — Režira g. Karus. Igra se v nedeljo ob 15. in 20 ponovi. — Predprodaja vstopnic v kavarn? Zalaznik na Starem trgu.
—lj Drobna policijska kronika. Kljub deževnemu vremenu je policijska kronika danes prav pestra. V pretekli noči je bilo v Ljubljani zelo veselo razpoloženje. Odpeljani so bili na policijo trije veseli fantje, pa tudi ugleden bančnik je moral nocol prebivati nekaj časa v zatohlih policijskih prostorih — Ukradeno je bilo Petru Sem-ku kolo. — Neki France je bil vesel in je na ulici razgrajal Nagrada pride v obliki znatne globe Vozniki, avtomobilistl in kolesarji se bodo morali zagovarjati pred policijskim komisarjem, ki jim bo delil nagrade radi prestopkov cestnopolicijskega reda: kar 23 Jih je. — Posestnik iz Krašnje France Okora je vozil po Prešernovi ulici na Marijin trg ter med vožnjo podrl na tla učenko Darinko Firm, ki je pri padcu bila poškodovana.
Alojzij Gradnik:
Oe profundis
Iz Gslia
—c Borza dela v Celin. S 15. oktobrom je pričela poslovati borza dela v Celju; uradne prostore ima v hiši cPrve hrvatske štedlonice* nasproti kolodvora. Za stranke se uraduje vsak delavnik od 8. do 12.; tele-lon 119.
—c Zlatko Balokovič v Celin. Kakor Čuiemo, bi imel dne 26. novembra v Celju nastopiti virtuoz na violini Zlatko Balokovič. Omenjeni je koncertlral pred šestimi leti v Celju z velikim uspehom.
—c Dražba listja v mestnem vrta se bo vršila v nedeljo 24. oktobra ob 9. url dopoldne pri vremenski hišici, v slučaju slabega vremena pri vrtnariji.
_c Nočno lekarniško službo opravlja
ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarje-vi cesti
—c Gledališke predstave ▼ Celja. V
nedeljo ob 30. uri vprizori Narodna Čitalnica v veliki dvorani Narodnega doma Finž-garjevo igro »Veriga«. — V torek 26. oktobra gostujejo v mestnem gledališču člani
ljubljanske drame. Vprizori se Hilbertovo dramo »Drugi breg«.
(Založba »Jug«. Ljubljana, 1926.) Pravijo, da smo lirični del *troimenega« naroda, vendar se zdi, da se za svojo Iiriko malo zanimamo in da gredo lirične zbirke precej ueopažene mimo nas. Naša založništva bi nam o tem vedela marsikaj zanimivega poročati. Morebiti je dandanes tudi drugod tako, vendar se mi zdi, da bi zadnja Gradnikova zbirka, ki jo je ravnokar Izdala založba »Jug«, zaslužila, da se ob nji ozremo vase in okoli sebe, da se zamislimo nad svetom, ki ga nam odkriva pesnik v svojih krepko jedrnatih, lapidarnih verzih.
Gradnik nam je znan iz »Padajočih zvezd« in «Poti bolesti«, ki tvorita dve nai-boljši pesniški knjigi zadnjih del v naši književnosti, poznamo pa tudi njegove prevode Tagoreja, ki nam kažejo mojstra jezika in obenem učenca velikega duhovnega sve-ta, ki se razodeva v Tagorejevih deliti. »Pot bolesti« je šla navzgor in ko je dosegla svoj cilj, je pesnik obstal in pogleda i resnici v obraz. In vse, kar je bilo, se mu je zdelo kot blodne sanje in iz strašnem i spoznanja so priklpele iz dna srca besede, ki zaključujejo to zbirko:
»Ljubezen vso in sanje in vse nade na kup sem vrgel in sem ga zažgal: visoko plapola plamen grmade.
In peče ostro me v srce in lica, a, ki sem dolgo te zaman isakl, zdaj v žaru jasno vidim te — Resnica.«
In kam sedaj? Življenje ima tudi onstran resnice še syoje svetove, ki Jih odkriva srce po razočaranju. In morebiti so to najvišje skrivnosti življenja. Pesnik, kot Je Gradnik, se ne ustavlja pri dognanih spoznanjih — njegov misleči duh sega v večnost In ve-soljstvo, da bi dospel do skrajnih razodetij večne uganke, ki je v nas in okoli nas. V »De profundis* je nekaj jesenskega in se nam zdi, da je knjiga izšla pravi Čas, če jo hcčenio uživati z jesenskim razpoloženjem. To so zrele pesmi pesnika, ki je v treh etapah prehodil pot, kjer spozna da:
>CiIj je izpolnjen, pot je dokončan in konec upov je in hrepenenja in konec zmot, bolesti in prevar.«
Zato bo tc pesmi užival tudi tisti, ki misli, da nam pesniki v liriki ne nudijo nič več novega, lepega in velikega.
Gotovo je, da ima lirika bolj ozek kro;; čitateljev, ki se ob nji naslajajo, a Gradnik je tudi mislec z jasno življensko filozofijo, ki pred njo obstanemo in se zamislimo. Ta stran njegovih pesmi daje tej zbirki posebno vrednost. Gradnikov jezik je trd in izrazit, kakor kamenje njegove kraške domovine: tu ni mehkega cvetja našega jugp, niti gostega listja severnih gozdov: to so zgradbe našega Krasa, lepe, priproste in od daleč vidne, to so Brda. Tudi pesnik ie tak:
»•Italsko solnce vlil si v moje žile: kri favnov In asiškega berača...
in si dodal še mračen srd Peruna, upornost sužnja, krutost osvajača, in Črtomira kri in Bogomile.«
To je izpoved pesnika po rodu. Zato ni mogla v njem dobiti izraza samo intimna lirika, ki ie molitev nad grobom življenja, v katerem kipi še živa kri; niti Ie refleksivna lirika, ki je mojstrsko podana v sonetih zadnjega oddelka, ampak tudi usoda njegove ožje domovine, dom sam in trdi naše javno življenje vUjedinjenje« je pesem, ki s svojimi krepkimi verzi pove vse:
^Stopimo na najvišje naše gore,
samo z gora se vidi vrelo zore
in le z vrhov v bodočnost daljna pot!«
Kako dobro je v »Dornbergtu podana njegova vera v domače ljudstvo:
»Ker Če se v burji časa maje svet, pač morejo uničiti viharji oblastnih hrastov samujoče glave, nikdar ne še tako teptane trave!«
Tako bodo našli v knjigi svoj delež tudi tisti, ki ljubijo pesmi samo tedaj, če se srca pesnikovega dotika tudi usoda domovine. Tndi tu je beseda Gradnikova krepka in izrazita, resnična in odkrita. Mnoge teh pesmi so primerne za slavnostne programe naših dni.
Tiskarna je dala knjigi obliko, ki ji dela čast. knjiga sama pa pridobi na vrednosti kot kulturen dar. Je to lep dar pesnikov za našo tužno jesen, bo pa tudi primeren dar vsem, ki znajo še ceniti na znotraj :n zuna; lepo knjigo kot dokument svoje dobe. Pri opremi se kaže umetniška roka slikarja Božidarja Jakca, ki je na naslovnem listu lepo izrazil bistvo cele zbirke.
Naš književni rr~ ne prinaša v zadnjem času velikih novih domačih del: zdi se, du Hh nI. Ponatiskuielo so starejša dela in svojo novo literaturo množimo s prevodi. Zato bodo prijatelji slovenske knjige radi uvTStili med svo:c i klade to najnovejšo Gradnrkovo zbirko s priletno zavestjo, da smo za eno lepo knjigo bogatejši. __„ _ _Pr. I. L.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
---Moda---
i so zopet zelo moderni
Znano je, da najnovejša moda kot nekako reakcijo na pretirano moškost zopet bolj povdarja oblike, ki so in še veljajo za znak ženskosti. Takozvana moška» ženska moda s*> vedno bolj omejuje na dopoldanske in športne obleke, popoldanska obleka pa ljubi zopet bolj mehko linijo, ki spominja v mnogem oziru na modo predvojnih Časov.
Ta sprememba se zlasti opaža pri najnovejših popoldanskih družabnih oblekah, namenjenih pred vsem za obiske, javnP lokale, čajanke itd. Veliko vlogo igrajo pri tem posebno volani, ki se na modernih modelih vedno znova pojavljajo in to v najraznovrstnejših oblikah
in skoro pri vseh oblekah, tudi pri plašču.
Interesanten je naš levi model, ki zna čarati, da daje tudi močnejšim damam videz vitkosti. Pripraven je pa ta model le za dame vsaj srednja velikosti. Obleka, ki jo kaže srednji model, je praktična radi tega, ker se da z lahkoto sešiti iz ostankov in s<* brez posebnih težav lika. Najlepša je ta obleka v črni ali drugi temni barvi.
D očim sta prva dva modela zamišljena v svili, je zadnji iz sukna. Originalno je krilo s poševnimi volani. Tudi ta obleka bo pristojala le visokim damam. nP pa majhnim.
Zgodovina steznika
V kateri deželi je tekla zibelka steznika, tega modnega rekvizita, ki jc zavzemal in deloma še zavzema pri ženski toaleti tako važno mesto, je danes težko ugotoviti. Nekateri trde, da so nosile steznike prvič Francozinje, zgodovinarji ženske mode pa zatrjujejo, da se je steznik najprej pojavil v Italiji in sicer v šestnajstem stoletju. V Franciji se je po njihovem mnenju pojavil še le kasneje. Toda po opisu sodobnih zgodovinarjev je bil ta steznik nekaj monstruoz-nega i po blagu, iz katerega je bil izdelan, i po obliki. Steznik je bil takrat sestavljen iz kovinastih ploščic in medenih žic ter opremljen, odnosno ozaljšan najprej z lesenimi palčicami, pozneje pa z ribjo kostjo. Današnja ženska si pač lahko predstavlja, kako »prijetna« je morala biti nošnja takega srednjeveškega oklepa. Vendar pa so nosile take steznike najlepše žene takratne dobe; moda je bila pač že takrat neusmiljena dikta-torica.
Za čas Karla IX. je bil steznik precej prekrojen. Dobil je bolj ravno formo in lepše proporci je ter se je približal današnji obliki. Debeluške, ki so si želele vitko in stasito telo, so nosile celo železne steznike. Znameniti zdravnik takratne dobe, Ambrozij Pare, je pri obdukcijah ponovno ugotovil, da so imele mnoge ženske radi steznika rebra popolnoma stisnjena in zarasla drugo v drugo. V dobi Ludvika XIV. najdemo cisto majhne steznike brez ribjih kosti, ki so se zapirali spredaj. Za časa revolucije so steznike preokrenili tako, da so se zapirali zopet zadaj, dočim so imeli spredaj kot okrasek majhne kovi-naste palčice, ki so dajale ob enem stez-
niku boljšo formo. Toda takrat steznik ni bil več obligaten. Mnogo žensk je hodilo že brez steznika, med njimi tudi znamenita Madame Tallien, ki je veljala za najlepšo žensko one dobe
Pod Napoleonom je bil steznik v Franciji izredno visok in je segal do grudi Takoj nato pa je postal steznik zopet Čisto majhen in nizek ter se je zapenjal na hrbtu. V času Napoleona III. je slavil steznik pravcate triumfe, Moda je takrat narekovala zelo ozke ži-vote. Kot najlepša se je smatrala ona dama, ki je merila okoli pasu največ 50 cul Ako primerjamo takratno modo z današnjo, si pač lahko mislimo, kake torture so morale trpeti ženske radi preljube mode. Učinki teh tesnih steznikov so bili naravnost grozni. Grudi so bile visoko nabuljene. boki široki, a notranji organi so bili popolnoma stisnjeni in povsem izven naravne lege. Da je taka moda povzročala najrazličnejše bolezni,   ni treba posebej naglašati.
Proti koncu preteklega stoletja je neki zdravnik »izumil« nov steznik, ki je bil prilagoden telesu tako, da je sicer dajal po modi predpisane forme, vendar pa so bili pri tem notranji organi neprizadeti. Ženske so se tega steznika z veseljem oprijele, ker je odgovarjal ob enem takratnim predpisom estetike in higijene. Moderni steznik je nato v par letih doživel še celo evolucijo, dokler se ni razvil v dandanes priljubljen steznik iz gumija, ki pa je pravzaprav samo Še nekak pas. Kakor v vseh drugih toaletnih izdelkih, prinaša tudi v steznikih Pariz najpraktičnejše in najboljše modele. Zlasti slovijo pariški gumijasti stezniki, ki se nosijo naravnost na telesu in so izredno gibčni, tako da se jih sploh ne občuti. Med toaletne skrivnosti mo-
Bodoča linija
Tako-ie bo baje izgledala, vsaj kakor zatrjujejo nekateri modni ororokl. Ka-rakteriziral jo bo kep, ki pa bo prišit na plašč. Prehodno fazo tvori oblika ragla-na, ki je že sedaj priljubljena in razširjena.
Najnovejša norost
so dežniki iz kačje kože, baje ekscen-trično elegantni, a tudi seveda primerno dragi. Zato jih k nam bržčas ne bomo tako malu dobili.
Plesna sezona je tu
Začetek oktobra je začetek plesne sezone in zato Sp morajo vsi veliki modni ateljeji pobrigati za plesne obleke. Plesne obleke so slej ko prej iz svilenih krepov najrazličnejših eksotičnih imen, enobarvna in pestre. Najlepša in najmodernejša je kombinacija dveh barv, ki morata seveda harmoni-rati. Tu pride v poštev zlasti roža barva, okrašena s srebrno in belo, potem nianse roza-vijoličaste, ki je dosegla na pariški modni razstavi največji uspeh. Vse večje modne tvrdkp so razstavile nekaj modelov večernih dekliških oblek roža barve.
Mi živimo v skromnejših razmerah in zato se naša dekleta lahko zadovolje z vsemi nežnimi barvami, pa naj bo vodno zelena, svetlo modra ali temno rmena v vseh niansah. Škoda, da diktira letošnja plesna moda modele, ki se ob drugih prilikah ne morejo nositi. K plesni obleki spada šal enake barve, okrašen s plišastimi volani. Nogavice morajo biti svilene ali pa fine floraste v barvi obleke. Čevlji ni da bi morali biti iz srebrnega ali zlatega brokata, niti iz kuščarjeve kože. To je Iuksuz, ki si ga večina naših deklet n* more privoščiti. Zadostujejo čevlji iz fine svetle
kože ali tudi lakasti. Rokavice se v plesnih dvoranah n* nosijo.
Pod tenko prozorno obleko spada s čipkami okrašeno fino perilo enake barve. Ni pa treba, da bi bilo svileno. Zadostuje batist Glavno pravilo vseh mamic, ki imajo nadebudne hčerke, bi morala biti zlata sredina. Nobenega razkošja in ltiksuza, ki dekletom itak ne pristoja. pač pa lepo narejene, četudi skromne plesne obleke.
Modni čevlji
Na vseh jesenskih vzorcih se vidi nekaka reakcija. Po predhodni enostavni in gladki liniji je nastopila baš nasprotna smer. Isto velja tudi za čevlje. V velikih salonih je težko najti enostavne čevlje. Ako jih imajo še v zalogi, so to večinoma trpežni športni čevlji, ki so ohranili svojo staro obliko. V ostalem pa prevladujejo razne eksotične kože, kuščar, gad, krokodil itd.
Najmodernejši so zdaj čevlji kombinirani iz dveh ali več kož, cesto jako fantastični. Tako se kombinira svetlo siva (beige) s temno sivo, črna lakasta s kuščarjem, črna-beige, temno rjava s črno lakasto, temno siva lakasta z enako jelenovo itd. Teh kombinacij je nebroj. Še večja pestrost je v oblikah. Najnovejši večerni čeveljčki so iz povsem gladke zlate ali srebrne kože. Drugi modeli so večinoma zopet kombinacije zlate ali srebrne kože z bro-katom. Cesto se rabi mesto brokata z imitacijami dijamantov obsito blago. Osobito za večerne čevlje velja Še vedno razkošje in fantazija. Seveda so taki Čeveljčki zelo dragi in zato jih nosijo samo bogati sloji.
Reiffs
Elektrolidicni kondensator
Ameriške »Radio News« priobeujejo opis posebnega kondenzatorja, čigar kon* struktivni princip je v radio*tehniki zadnja novost. Kakor znano, obstoje temeljni vol* rovi členi iz medene in cinkove elektrode, ki stojita v razredčeni žvepleni kislini. Pod vplivom kemične reakcije, ki nastane pri stiku kovine s kislino, se napolni medena elektroda s pozitivno proti cinkovi elek* trodi, tako da nastane električni tok. ako obe elektrodi spojimo. Ta tok razkraja žvepleno kislino, iz katere se dvigajo me* hurčki, napolnjeni s kisliskimi plini, ki ob* tiče na medeni pozitivni elektrodi, dočim pokrivajo iz tega procesa nastali vodeni mehurčki cinkovo odnosno negativno elektro* do. Teh mehurčkov je toliko, da pokrijejo obe elektrodi kakor plašč. Posledica tega je, da nastane med obema elektrodama in kislino plinova plast, ki ima iste lastnosti kakor papir ali zrak. Plinovi mehurčki se pri najmanjšem stresi ja ju odtrgajo od elektrode, tako da izolacija ni več zaneslji* va. Zato je treba vzeti za elektrolidicni kondenzator elektrodne deščice iz take ko* vine, ki bi pri stiku s kislino izločala na svoji površini zanesljivo izoliruiočo plast. Ta oleislena kovina predstavlja dietektriko. t j. izoliruiočo plast med obema električ* nima prevodnikoma. Za elektrolidicni kon* denzator so z uspehom porabili aluminijem vo in jekleno elektrodo, ki so ju postavili v boraksovo raztopino. Čim tanjši je di* eletrikum in čim večje so kovinske deščice, tem večja je tudi kapaciteta tega konden* zatorja. Omenjena plast se pojavi na alu* minijevi elektrodi. Da bi bila aluminijeva deščica čim večja, se izdeluje iz tenke plo* čevine, zavite v vitke spirale. Na ta način se da doseči kapaciteta v iznosu 30 mikro* faradov. Električne kondenzatorje rabijo v Ameriki osobito za odvaianje toka iz elek* trična stenja. Električna svetloba se s tem znatno zatemni. Na tem principu sloni večina naprav za odvajanje anodovega to* ka iz stenjev.
—r Past za radioszastonjkarje! Zani* mivo past so nastavili radio*zastonjkarjem v norveški prestolici Oslo, kjer ljudje zelo radi poslušajo radio*konccrte, ne da bi. ka* kor mnogi tudi pri nas, plačali določeno pristojbino. Oddn ina postaja je nekega dne oznanila običajni spored, takoj za njim pa alarmantno vest, da se bo vršil popoldne lov na radioszastonjkarje. Ti so obvestilo hvaležno sprejeli in začeli takoj odpravljati antene v trdnem prepričanju, da bo pred prihodom policijskih organov že vse na varnem. Toda policija jc pravočasno zase* dla vse ulice in tako so se zastonjkarji ujeli v nastavljeno past.
—r Radio *razstava v* Brnu. V kratkem se bo vršila v Brnu velika radio*razstava, ki bo obsegala vse glavne panoge radio* tehnike. Retrospektivno skupino organizi* rata kapitan Maruš in prof. Pospišil. oddaj* no skupino prof. Bubenik. radio v poroče* valski službi razstavi nemška radio*šola v Brnu, radio v prometni službi   pa brnski
»Radiojournal«. Po razstavi bo dovoljena . tudi detajlna razi roda j a. Razkazovanje no* edinih radio»naprav bo organizirano tako, i da bodo lahko vsi posetniki poslušali radio* I koncerte in govore. »Kadiojournal« bo od« j dajal med razstavo dopoldne in popoldne j posebn-i poročila
—r Angleži kaznujejo ructioszastojn* ! kar je. V Gfasguvu so oblasti nedavno za* sačilc radio*zastojkarjc in jim naložile prt štcrlingov denarno globe. Ce-z dva dni jc prosilo dovoljenja ze 220 radio*zastonjkar« iev. Mordi bi stični odredba pomagala tu« di pri nas, kjer je zastonjkarjev mnogo vrč kakor pa prijavljenih poslušalcev.
Vsi so poklicani
a nihče me m  nore prekositi ne z boljšo kva-lteto, ne z nižjimi cenami pri  pravkar došli bogati izberi angleškega in češkega blaga za moške obleka In površnike. ragUne itd.
Josip Ivančič. Ljubljana
M KloštČeva cesta 4 iöj-t
Humoristični kotiček
Dobra lastnost.
Ivan oznani svojim sorodnikom, da se je zaročil.
Sestra: «Kaj. s to? Ta ima vendar krive noge!»
Brat: «In pri tem je še ekstrava-gantna in afektirana. Kako moreš zdržati ž njo samo pol ure!!»
Stric: «In povrh je še suha kot cerkvena miš. Saj ne bo imela niti beliča!»
Mati: «In mnogo prestara je za te!»
Oče: «Pa mala in slabotna je tudi!->
Babica: «In samo po veselicah bi letala!*
Teta: «Läse ima tudi barvane!» Ivan:    «Ampak eno dobro lastnost ima: je brez vsakih sorodrrikov!:>
Vesten bolnik.
«No, gospod Kolovratek. ali ste sc ravnali po mojih navodilih? Dnevno tri praške in vsakokrat požirek konjaka.»
<0 da, gospod zdravnik. S praški sem sicer za teden dni v zaostanku, pač pa sem za to s konjakom za teden dni naprej.*
Upravičena nervoznost.
«Zakaj ste pa vedno tako nervozni, kadar zaslišite avto.
« Veste,   pred   tednom dni je nekdo odvedel mojo ženo z avtomobilom. Sedaj pa se vsakokrat,  ko zaslišim avto, bojim, da mi jo pripelje zopet nazaj!» Oporoka.
I «Torej je vaša izrecna želja, da Vas j po smrti seciramo?*
«Da. Na vsak način hočem vedeta. na Čem sem pravzaprav umrl.»
Strog naročnik.
Gospod Joža, ki je med vojno obogatel, si hoče opremiti svoje stanovanje j s par prvovrstnimi umetniškimi slikami. Zato stopi k znanemu ljubljanskemu slikarju in naroči portret. Predno pa odide, hoče pokazati, da nekaj razume in da reflektira res le na izborno blago: «Ampak. to Vam rečem, biü mora oljnata slika, toda olje mora biti najboljše kakovosti. Cena postranska stvar!» Enaka pravica za vse.
Zdravnik prinese Čevljarju stare čevlje: «Poglejte jih, mojster, če so še vredni popravila.*
Čevljar je mnenja, da niso, nakar se zdravnik zahvali in hoče oditi. Čevljar pa ga zadrži: «PoCakajte malo. prosim. Trideset dinarjev dobim.»
«Tako? Zakaj ?»
«No, za informacijo. Pred par dnevi sem bil pri vas, pa ste me tudi samo malo pogledali in rekli, da mi ni nič. Plačati sem vam moral 30 Din. Jaz sem storil danes vam enako uslugo. Prosim za 30 Din.»
Napisi na ploščah prevlečeni z radiotinkturo, morejo se citati tudi ponoči. En primer:
Br.:
Prepir radi spomenika
Če ima človek sitno taščo, nikoli ne ve, kdaj se mu bliža huda ura. Vsaj pri meni je tako. Včasih imava tako razgrete družinske razgovore, da pograbim dežnik in klobuk ter se grem liladit v naravo. In me sreča znanec ter se mi nasmeje:
<Kam pa z dežnikom pri takem božjem vremenu ?»
Mene jc sram, končno pa se udam in rečem:
«Oprosti, s taščo sva se... razgo-varjala ...še zdaj se mi dela vse črno pred očmi in... sem mislil, da bo nevihta ...»
>og ne daj, da bi hotel taščo opravljati: stara in izkušena žena je, ki ve, kaj je življenje. Toda svojp izkušnje očividno pretirava. Vse ti ve ln o vsem ie poučena. Tam, kjer bi si marsikdo slavo belil, najde ona takoj izhod in rešitev. In tako tj korajžno vesla med vrtinci politike, objadra vse kočljive čeri umetnosti in literature, filozofski problem pa ji je kakor grahov strok, zlušči ga in oropa vsebine.
Ko so govorili, da bodo postavili Miklošiču spomenik pred justično pa-
lačo, so me pa začele obhajati pretežke slutnje. Zakaj spomnil sem se, kako smo se pred leti vdarili zaradi Prešerna, kak boj smo imeli radi Kreka in Cankarja — in imenitni Miklošič se mi je začel zdeti zelo sumljiv: sam Bog ve. kaj vse mi bo prizadel njegov spomenik. Veliki možje delajo še po smrti narodu preglavice, sem si mislil in čakal, kaj bo.
Pred par dnevi pa me izkušena tašča pograbi in napade, češ da moram žnjo na izprehod. Pozabim na dežnik in grem. Tako mi je brnelo v glavi, da sem se komaj zavedel kdaj sva prišla v Tavčarjevo ulico. Tašča pa j p že z dežnikom pokazala proti parku:
«Kaj pa ta dva podstavka? Aha, že vem! Tukaj bodo obešali!...»
Prestrašen pravim:
«Obesaii?... Kar tu pred sodnijo, na licu mesta?... Moj Bos, to je grozno! Saj naš narod ni več tako pokvarjen, da..
•Zastave obešali, butica, zastave! Državne, naše in zastave sploh, kakor bo pokazala potreba,» me prekine izkušena tašča.
Pogledal sem okrog sebe, če naju kdo sliši in sem molčal.
cTorej spomenik je gotov! OgleJ-
derne ženske spada tudi gumijast steznik, ki podeljuje ženskemu telesu vit-kost In gibčnost ter predpisano modno Unijo. Njih glavna prednost je, da jih tudi najbolj indiskretno oko ne more opaziti in pri plesu tudi radovedna roka ne otipati. Vendar pa nosi danes seznik samo dama, k! ga nujno rabi, da reducira prebujne oblike svojega telesa. Vitka ženska ga ne oblači več; raje telovadi m goji šport, kar ji da brez steznika modno »linijo«, po vrhu pa še zdr***«c, svežost in mladost.
mo si ga! Prostor je dobro izbran...»
«Saj je bil slavist; potemtakem ne spada baš pred sodnijo...»
«Kaksna naivnost! Mar ni bil prvotno jurist, kakor premnogi veliki Slovenci, recimo Prešeren, Tavčar, Kersnik . .
«Za božjo voljo, tu je stal ranjki cesar, oba orla sta še ostala in tudi onale mala devica brez obutve in obleke, ki predstavlja Slovenijo, še drži venec ranjkega cesarja...»
«Butica, tj pravim, butica! Kasna oria?!» Kdo pravi, da sta ravno orla? Vsak pameten človek si bo vzpriČo Miklošiča, velikega slavista, takoj na jasnem, da sta to grdogledi sovi, predstavnici filozofije. Tista Slovenija naj pa kar lepo ostane in tiho bo! če je prej lahko častila hudobnega cesarja, je zdaj tudi ni treba biti sram Miklošiča, velikega slavista.*
«Res, vs#» je še ostalo, se mi zdi in tudi napis se mi ne vidi posebno...»
Tašča se je pri teh mojih besedah razkačila in siknila:
«Le počakaj, nocoj imamo sirove štruklje! Te bo že še srečala pametL.»
Bil sem poražen. Silno sem spoštoval sirove štruklje. Kolikorkrat pa sem
se sporekel z izkušeno taščo, jih je vedno zame — zmanjkalo.
«Napis mu ne ugaja! Po mojem je vsekakor boljši kakor oni pri Borštniku in Verovšku pred opero. Tega vsaj stoje lahko prečitaš, tam se moraš pa vsaj za 90 stopinj prekrivorititi, č<> hočeš brati...»
«Dobro, res je! A tu stoji samo, kdaj in kje je bil rojen in nič, kdaj Je umrl.»
«Butica! Mar ni poglavitno ravno to. da je bil sploh rojen?! Umreti pa mora itak vsak človek, posebno Slovenec in tega dejstva ni treba v kamen vklesavati. Kaj bodo pa tuji narodi rekli, kadar bodo hodili mimo spomenika? Ni napisano, kdaj je umrl! Veliki možje so sploh nesmrtni. Njihov duh živi med nami...»
Premišljeval sem, kako bi bilo, če bi res utegnili živeti med nami duhovi Vodnika, Prešerna, Miklošiča in kakšna bi jim predla med našimi sodobnimi duhovi, pa m p je že potegnila tašča za rokav:
«Oglejmo si še ozadje! Vidiš, kako je pomenljivo...!
In res so tam še ostale vse figure ranjkega krvoločnega cesarja: na tleh
čepi uboga žena z otrokom, kar naj pomeni naše blagostanje in gospodarski razmah, in mož, ki se drži za glavo in išče nekaj v daljavi, kar naj predstavlja našo vseobčo orientiranost doma in po svetu — po mojih mislih.
«Vidis, to pa pomeni celokupni naš narod,* mi pravi izkušena tašča, ko sva odhajala.
Domov grede sem molčal in mislil na štruklje. Ker nisem nič več ugovarjal, sem jih dobil toliko, da sem imel ponoči strašne sanje. Kadar se zvečer štrukljev najem, se mi potem sanja ponavadi o perečih zadevah slovenske kulture.
V sanjah sem videl Ljubljano in v njej spomenike velikih naših mož:
Krek je stal med branjevkami za Šenklavžem, pater Škrabec pred kolodvorom, Čop pred ljudsko šolo na Le-dinS, Tavčar pred škofijo, Aškerc ob steni jezuitske cerkve, Dalmatin pri semenišču, Kette pred obrtno šolo, Vega pred dramo. Jaka Alešovec pred univerzo in Ivan Cankar pred artilerijsko vojašnico...
Bilo me je strah in sklenil sem, da se štrukljev za nič na svetu več ne dotaknem.
■
Stran O.
JL O V £ N 2> & 1   N AKüD, duc 24. oktobra 1926
To in ono V rezidenci bivših ruskih carjev
Carsko Selo lepo ohranjeno. — Zanimive podrobnosti iz intimnega življenja pokojne carske rodbine. — Strašna bolezen
carice Aleksandre Feodorovne
Da-. Jan ^iuvik opisuje v čeških listih letno rezidenco bivših ruskih carjev, znano l>od imenom >Carsko Selo:. V Carskem Sehl se ni našel vse v redu, je zapisal v spo-ninsko knjigo ljudski komisar prosvete Anatol Lunačarski, ki je nekaj dni pred cir. Si a vikom posetil nekdanjo rusko rezidenco. Stražniki, ki čuvajo razne zgodovinske dragocenosti, so se muzali češ, kako je mogel Lunačarski zapisati Carsko Selo, ko se imenuje oficijelno vendar Detsko Selo. In res bi bilo zanimivo izvedeti, je-li Luna-fcrski rabil ta izraz podzavedno ali pa je hotel z njim protestirati proti novemu nazivu tega zgodovinskega kraja.
Javnost seveda bolj zanima vprašanje, kaj je s tisti redom, ki ga je pohvalil glavni činitelj sovjetske kulture in prosvete. Evropski listi pišejo o stanju zgodovinskih »pomenikov in umetnin v sovjetski Rusiji običajno zelo fantastično. Priznati moram takoj, da sta ostali v Carskem Selu obe car-a!ci palači —- carico Katarin« in carja Aleksandra — iwjpolnoma nedotaknjeni, da sta vzorno oskrbovani in da so tudi starinski muzeji dobro zastraženi. Med revolucijo je morda res izginila kaka umetnina, kar pa ni rudno, saj so bile množico takrat tako podivjane, da sploh niso vedele, kaj počenjajo.
V splošnem se pa carskoselskim palačam ne pozna, da je šla skozi njihove sobane krvava socijalna revolucija. Nasprotno, poset-niku se zdi, da se ni nie izpremenilo in da ;e odšel nekdanji gospodar kvečjemu v park na izprehod.
Ta iluzija veje osobito iz palačo carja Aleksandra, kjer je običajno stanoval i svojo rodbino tudi zadnji ruski car Nikolaj Drugi. To palačo sem si temeljito ogledal.
V Carsko Selo sem prispel na dan, ko dostop v palače ni dovoljen. Toda kakor v vseh muzejih, tako mi je tudi tu oskrbnik radevolje dovolil, da si ogledam vse, kar sem potreboval za svoje študije. Sobane bivše earsfee dvojice so v pritličju. Gmotni spomini, ki polnijo te dvorano, so v čudoviti harmoniji s pismenimi spomini, ki jih je zapustila zadnja carska dvojica. Duh propa-«kuija veje iz njune korespondence in dnevni kov, o žalostni d€*jeneraciji govore vsi }>redmeti, ki so obdajali carja in carico v njunih intimnih sobah. To velja zlasti za ca-ričino sobe, !ki spominjajo na okus premožne in pobožne kmetice. V caric in ih eo-Öah je namreč vse polno ikon in svetih podobic. Te sobe predstavljajo zadnjo etapo duševnega razvoja Aleksandre Fedorovne. Carica pa ni bila vedno taka. Njena prva leia na ruskem prestolu so lepo izražena na Kaulbachovčiii portretu, ki visi v cariČi-nem kabinetu. Z velikega platna zre na po-3t?tnika elegantna in impozantna dama. Ko se je Aleksandra Fedorovna poročila z Nikolajem II. so dvorni krogi splošno pričakovali, da bo fizično in duševno slabemu carju v oporo. Nihče ni slutil, da nosi ta očarljiva in energična lepotica v sebi kali telesne bolezni, ki bo igrala važno vlogo pri zatonu carske moči.
Ilesenska vladarska rodbina je namreč bolehala na takozvani hemofiliji. To strašno bolezen prenašajo ženski potomci rodbine izključno na moške potomcu. Narava se je dolgo upirala velikemu zlu. Bivša ruska carica je rodila hčerko za hčerko, vse zdrave iu lepe. Končno se je rodil kot peti potomec prestolonaslednik Aleksej. Ruska monarhi-stična javnost ga je z navdušenjem pozdravila, toda v materini duši je vstal takoj po rojstvu strah pred njegovo bodočnostjo. S prikrito grozo je carica čakala, kdaj se pojavi na njenem sinu bolezen, ki je prezg>>-daj pokosila njenega strica, brata in dva bratranca. In res se je kmalu pojavila. Komaj vidni abscesi so začeli razjedati mlado prestolonaslednikov o telo in neprestano krvavenje mu je grozilo s prerano smrtjo. Vsaka Jiajmanjša nezgoda, za katero se organizem zdravih otrok niti ne zmeni, je spravila prestolonaslednika v smrtno nevarnost. Carica je poklicala iz inozemstva najboljše zdravnike, ki pa bolezni niso bili kos. Mladi pre-Molonaslednik je kljub vsemu prizadevanju moderne medicine neprestano izkrvaveval. Cesar niso mogli preprečiti zdravniki, je preprečil deloma zloglasni mužik Rasputin 5» svojo sugestivno silo. In carica se je oklenila Lega >čarodelcac ter postala v pravem pomenu besede njegova sužnja. Vtepla si je v glavo misel, da je bil vbožji mož« poslan, da reši njenega sina strašne bolezni, carsko rodbino pa teroristov. Nobeni dokazi Ras-putinove podlosti niso mogli carice prepričati, da bi ga ne oboževala. Bila je tako zaverovana v njegovo čudodelno moč in božje poslanstvo, da celo po Rasputinovi smrti ni verjela, da je bil veliki prorok navaden ruski mužik. In ko je končno padel mogočni ruski prestol, je živela Aleksandra Feodo-rovna od Rasputinovega proroštva, da pri-i'c Nikolaj II. zopet na prestol. Sele smrt je siorila konec njeni verski zablodi.
V prvem nadstropju so sobe velikih kne-£inj in prestolonaslednika, ki jasno kažejo, kakšno je bilo razmerje carskih roditeljev do otrok, prestolonaslednika 6o obsuli z vsem, kar more razveseliti neozdravljivo bolnega Uroka. V prvem nadstropju je velika dvorana, polna dragocenih otroških igrač. V S>restolonaslednikovi spalnici je še vse tako, kakor je bilo nekoč. Tu še vedno stoji po--telja mornarja Derevenka, ki je pestoval Alekse»ja, kadar ga je bolezen najbolj mučila. Derevenko je moral biti s prestolonaslednikom noč in dan. Za ta posel bi bila lahko našla carska dvojica nebroj inteligentnih in visoko naobraženih ljudi, a vendar je   najela  neizobraženega   mornarja. Derevenko je zadnji Člen v verigi oseb, ki so
car
je imel rad okrog sebe ljudi, ki »o stali duševno še nižje kot on sam.
Velike kneginje so vzgajali zelo enostavno. Njihove sobe spominjajo na dekliški penzijonat srednje vrste. Tu ni nobenega razkošja, niti dragocene opreme. Za njihovo duševno izobrazbo je skrbela carska dvojica še . manj, kakor za prestolonaslednikovo. V jedilnici štirih velikih kneginj stoji še vedno pogrnjena miza. Modro obrobljeni krožniki so nosili svojčas monogram >OTMA< (Skupen naziv carskih hčera Olge, Tatjane, Marije in Anastazije.) Ta monogram je sedaj seveda izbrisan. Saj je dokazano, da so bile vse štiri velike kneginje v bližini Jeka-terinburga umorjene. Ruski monarhisti so se-veda še vedno prepričani, da carska rodbina ali vsaj nekateri njeni člani še žive. Ko j3 pred tremi leti veliki knez Kiril Vladimi-rovič sprejel naslov carja, je objavila vdova po Aleksandru III. protest, v katerem pravi, da nikakor še ni dognano, da sta njen sin iu vnuk mrtva.
Nedavno se je razširila po Evropi vest c neki histerični ženski v Berlinu, ki se je izdajala za hčerko Nikolajall. Ruska zgodovina pozna nad 200 samozvanih carjev, caric in velikih knezov. Velika ruska revolucija nikakor ne jamči, da je teh samozvancev že konec in da se ruski narod nekega dne ne oklene kakega novega laži-Nikolaja ali laži-Alekseja.
Po ogledu carskih palač sem si ogledal še krasno vilo znamenite carjeve ljubice Vi-rubove, ki je sprejemala poleg carja tudi robustnega ^božjega človekar, Rasputina. Vila je podobna čarobnemu paviljonu, v katerem od prevrata nihče ne stanuje. V bližin carskih palač se nahaja mestece Carsko Selo s cerkvijo, ki ima pet pozlačenih kupol. Tudi tu je ostalo vse po starem, samo s to razlikov, da se pop klanja do zemlje sedaj raznim komunističnim mogotcem, dočim se je pred revolucijo klanjal carju in njegovemu spremstvu.
Habsburžani v stiskah
Zlati časi za razne princP in princese, vojvode in slično porodico, ki je pop reje živela od brezdelja in od dohodkov iz državne blagajne, so za vedno minuli. Večina teh prhicov in princes brez prestola je zašla v precej obupen položaj. Da se vzdrže na površju, so primorani, da prodajajo svoje itak že izpraznjene gradiče, poslopja in razne zbirke ter dragocene antikvitete.
Med drugimi, ki je zašel v denarne neprilike, je tudi bivši vojskovodja nadvojvoda Evgen, ki živi v Švici. Prede mu trda in bil je prisiljen, da proda v Ameriko zgodovinsko opravo gradu Hohenwerfen na Solnograškem. Dobil je čedno vsoto sedmih milijonov dolarjev, tako da bo lahko i v bodoče postopal. Vsa oprava je bila na skrivnosten način iztihotapljena preko avstrijskih meja.
Tudi nadvojvoda Leopold, sin bivšega generala nadvojvode Leopolda Salvatorja, ne živi posebno rožnato. Moral je prodati velik del svojega orožja in antikvitet nekemu ameriškemu trgovcu. Ti oredmeti se bodo o Božiču prodajali na javni dražbi v Newyorku. Nadvojvoda bo pri dražbi osebno navzoč, da na ta način prepriča kupce o pristnosti predmetov.
Dunajsko sodišče je v sredo razpravljalo o tožbi dveh bivših nadvojvo-dinj, ki sta tudi izgubili skoro vse svoje premoženje. Ohranili sta si le malo posestvo nek.-e v Gornji Avstriji. Na Dunaju sta imeli večje stanovanje, ki pa sta ga oddali že pred letom v pod-najem in za sebe pridržali le dve sobi. Letošnjo pomlad sta sporazumno s podnajemnikom, višjim državnim uradnikom, menjali razmerje tako, da je posta Ipodnajemnik glavni najemnik, oni dve pa podnajemnici. S 1. avgustom jima je nato najemnik odpovedal še zadnji dve sobi. Bivši nadvojvodinji sta se zatekli k sodišču, ki pa je razpravo preložilo, da poizve, ali nadvojvodinji res nimata drugega stanovanja.
Vraže zločincev
Ciganski pregovor pravi: krasti ni sramota, pač pa mora biti tatu sram, ako ga Pri tatvini zalotijo. Po tej ciganski modrosti se ravnajo vsi svedrovci, že-parji, vlomilci in druga taka sodrga, ki si pomaga z različnimi sredstvi, da uide pravici. Najbolj razširjena je vraža, da zločinca ne morejo izslediti, ako opravi na kraju zločina veliko potrebo. Zločinci so prepričani, da tatvine sploh ni mogoče odkriti, dokler je ta njihova vizitka še topla. Zato jo radi pokrijejo s klobukom ali cunjo, da bi se prehitro ne ohladila. Ako na ta način ne morejo izbrisati sledov, pustP na kraju zločina kak drugi običajno malo vredni predmet. Včasih ie to kos papirja, glavnik, zrcalo, robec ali prazna denarnica. S temi predmeti so si že cesto pomagali detektivi pri zasledovanju zločincev. Cigani imajo posebne talismane. Največkrat puste za seboj semena kristav-ca (svinjske dušice), ker so prepričani, da prepode s tem hudobne duhove, ki bi jih utegnili pri poslu motiti.
Mnogo več je pa talismanov, ki jih nosi zločinec pri sebi. Ako ima vlomilec pri sebi ribjo kost, gre mirno na delo. ker ie prepričan, da se mu ne nič
zgodilo. Zelo učinkovito sredstvo je tudi levi palec odrezan od trupla, ki je ležalo v zemlji že 9 tednov in bilo od-kopano za časa mlaja. Nekateri zločinci so tudi prepričani, da jih oko postave ne more izslediti, ako imajo pri sebi nogavice, čeveljček, podveze ali šop las nedolžne mladenke. To sredstvo pa učinkuje samo takrat, ako da zločincu dotični predmet deklica sama. Ako ga ukrade, izgubi svojo čarobno moč.
Mnogi zločinci n> gredo na delo v petek. Drugi zopet se boje vseh dni v tednu, ob katerih so bili že zasačeni pri tatvini ali vlomu. Pač pa se jim zde srečni vsi dnevi, ob katerih so imeli velik uspeh. Ako je vlomilec izvršil kak večji vlom v torek, je skoraj gotovo, da se bo lotil prihodnjega vloma zopet v torek. Tudi te vraže jP pohaja že opetovano izrabila. Tudi vsi kraji se ne zde zločincem enako varni. Da izve, kje lahko krade, vpraša zločinec cesto staro ciganko, ki mu s kartami odkrije bodočnost. Pred leti, ko so postavljali vešala še na javnih prostorih, so si pomagali zločinci celo z vešali. Vlomilec je stopil opolnoči pod vešala in vprašal, kje Sp lahko brez strahu oglasi. Na to vprašanje mu je baje odgovoril neznani glas, ki mu je točno povedal, kje ne sme vlomiti. Vraže zabranjujejo nosečim ženskam krasti. Ako noseča ženska kaj ukrade, postane baje njeno dete tudi zločinec. Posebne obrambe so deležne v vražah čebele. Ako kdo ukrade čebele, nima sreče. Vražam podvrženi tat naposled ne bo zlepa okradel mrliča, ker je prepričan, da bi se mu mrlič kruto osvetil. Razširjena je tudi vraža, da pride mrlič ponoči po ukradeno stvar in straši tatu dotlej, dokler mu vsega ukradenega blaga ne položi na grob.
■s
iz zadnje mode, angleškega double blaga po brezprimerno nizkih cenah samo pri
Drago Schwab. Ljubljana
Katastrofalne vremenske nezgode
Nagle in velike spremembe v tem* peraturi so povzročile zadnje dni v raznih deželah vremenske katastrofe. V nekaterih krajih so imeli silne nali* ve, v drugih pa prvi sneg. Najbolj so divjali naravni elementi v Meksiškem zalivu na zapadnoindijskih otokih v bližini srednje Amerike, kjer je mnogo ugaslih vulkanov. O najnovejši vre* menski katastrofi nad Kubo in Hava* no še ni točnih poročil, vendar pa vse kaže, da so posledice grozne. V noči na 21. oktober je zadivjala nad otokom Kubo strahovita nevihta, ki je zagnala ogromne valove na vse strani. Valovi so uničili mnogo pristaniških naprav, parnikov in skladišč. Katastrofalni or* kan je skoraj popolnoma razdejal me* sto Havtno, kjer je 30 mrtvih in 300 ranjenih. Policija in vojaštvo hodita po mestu s strogim ukazom ustreliti vsakogar, ki bi ropal. Znani spomenik žrtvam eksplozije na bojni ladji »Mai* ne« je orkan porušil. Mesto je brez razsvetljave, ulice so polne zdrtih dre* ves. V pristanišču se je potopilo več parnikov. Orkaa se je obrnil od Hava* ne proti Meksikanskemu zalivu in Flo* ridi, ki je zopet ogrožena. Po naj no* vejših poročilih je divjal orkan samo nad morjem tako, da Floride ni zadel.
Te vremenske katastrofe v sred* njeameriških krajih so najbrž v zvezi s sličnimi poj a/i na Severnem morju ob evropski ob.* in v nekaterih ev* ropskih državah sploh. Iz Hamburga poročajo, da so morali radi goste me* gle pomorski promet popolnoma usta* viti. Tudi iz Cuxhavena poročajo o ne? navadni gosti megli. Nevihte in nalivi so divjali tudi v Švici, kjer je povo* denj porušila več mostov.
Dunajska grofica - zvodnica in razpečevalka kokaina
Široka dunajska javnost razprav« lja te dni o "ovem senzacijonalnem škandalu, ki ga je pretekle dni odkrila policija. V ospredju te škandalozne afere stoji grofica Louisa Saint Genois, katero je policija radi zvodništva in razpečavania kokaina ovadila državne* mu pravdništvu.
Grofica biva s svojim bratom gro* fom Karlom Saint Genois v osrčju Du* naj a. V njenem stanovanju pa so se zadnje čase dogajale pravcate orgije in bakanalije. ■ večernih in nočnih urah so prihajala v stanovanje grofice mla* da dekleta in mladeniči. Razposajen smeh je odmeval v noči iz stanovanja ter budil sosedn stranke. Cesto so se stranke pritožile na policiji, zdi se pa, da policija ni imela poguma, 'a nasto* pi proti grofici. Ker so se te orgije po* navijale zadnje Čas*, skoraj dan za dne* vom, je v neki hi" bivajoči sodni svet* nik te dni energično interveniral na policiji.
To je imelo uspeh. Grofica je bila prijeta in obdržana v zaporu. Policija jo je osumila zvodništva in ugotovila, da je grofica dnevno sprejela 15 do 20 obiskov. V njenem stanovanju so se shajale mladenke in mladeniči, ki so v ostalem stalni obiskovalci sumljivih lo* kalov V. in VI okraja. Tudi grofica sama jc baje zahajala v te lokale, o ka; terih policija sumi. da so središča taj= ne prodaje in   razpečavanja kokaina.
Grofica je bila v stalnem kontaktu s
kupčevalci kokaina in zdi sc, da jc v svojem stanovanju priredila tudi neka* ko kokainsko beznico. V njenem sta* novanju je bila prijeta 191etna grofici* na služkinja. Dekle je bilo popolnoma v rokah grofice, ki jo je stavila vsake* mu moškemu na razpolago. Grofica jc bila v preiskavi konfrontirana z razni* mi pričami, zanikala pa je vsako kriv* do. Z drznimi izgovori se je popolno* ma izmazala in jo je morala policija začasno izpustiti. Ovadena pa je bila radi suma zvodništva državnemu prav* dništvu.
Politični umor na Poljskem
V sredo zvečer so neznani napadalci ustrelili v Lvovu kuratorja šolskega okraja Stanislava Sobinskega. Po atentatu so morilci brez sledu izginili. Nedvomno gre za politični umor. Policijska preiskava je namreč dognala, da je dobival umorjeni Sobinski že leta 1922 in 1924 grozilna pisma, v katerih so mu neznani politični nasprotniki sporočali, da je obsojen na smrt. Lani so morali Sobinskega spremljati in stražiti tajni poUcijski agenti. Na njegovo izrecno željo je policija to varnostno odredbo pozneje opustila.
Vsi Ivovski Usti so priobčili obširne članke o zavratnem umoru Stanislava Sobinskega. Listi omenjajo, da je izdal Sobinski leta 1922 brošuro o šolstvu v vzhodni Galiciji, v kateri trdi, da ukrajinske zahtevP glede reorganizacije poljskih šol niso upravičene in da ni mogoče govoriti o zatiranju ukrajinske narodne manjšine. Radi te brošure si je nakopal Sobinski v krogih ukrajinskih nacijonalistov splošno sovraštvo, ki je doseglo v zavratnem umoru svoj vrhunec.
Leninova vdova o morali v Rusiji
Kakor smo že poročali je spravila socijalna revolucija rusko ljudstvo na zelo nizki moralni nivo. Boj proti moralnemu propadanju je postal v Rusiji eno najvažnejših javnih vprašanj in diskusija o tem problemu je postala v raznih publikacijah nekako moderna. Javno mnenje zastopa večina sovjetskih listov. Najboljši novinarji in publicisti so se začeli resno baviti s problemom moralne pokvarjenosti. Zadnje čase se je vršilo že nešteto javnih predavanj in zborovanj, na katerih so množice zahtevale, naj nastopi vlada proti demoraliziranim elementom z najstrožjimi ukrepi, če treba tudi s smrtno kaznijo.
Naposled se je oglasila tudi Leninova vdova, ga. Krupskaja, ki je priobčila v »Pravdi« zanimiv članek, v katerem zahteva, naj vlada energično nastopi proti moralno podivjani mladini. Ona se pa ne zadovolji samo z najstrožjimi kaznimi, kakor drugi moralisti, marveč zahteva, naj vlada brezobzirno zatre tudi ko-
renine tega socijalntrga zla. Krupska . prihaja do zaključka, da je neposred vzrok moralne podivjanosti bedno stanje sovjetskega šolstva, v katerem je z. kulturni in moralni razvoj mladine tak slabo poskrbljeno, da sc posledicam nihče r;e more čuditi Leninova vdova od-kuto priznava, da v Cusiji ni mogoč, pričakovati zboljšanja sedanjih razmer, dokler se prosvetni organi ne pobrigaj* za vzgojo mladine, ki je sedaj izročena na milost in nemilost komunističnim agitatorjem. Politika v šol* še nikjer ni rodila dobrih sadov in zato jo mora tudi sovjetska vlada opustiti, ako hoCv pravočasno rešiti mlado pokolenjc popolni moralne podivjanosti.
X Prohibicija na Sorveškcni odptm l]ena. Proti pričakovanju sc je izrekla vci na Norvežaivov za odpravo prohibicii>k^ zakona. Proti prepovedi alkoholnih pija^ glasovalo 323.000. za pa 410.000 oseb. \ u na proti prohibiciji znaša torej nad 100.0tH glasov. Minister socijalne politike jc iz j.. vil novinarjem, da namerava vlada tak« predložiti  parlamentu načrt  zakona o od pravi  prohibicije.  Alkoholne  pijaeu bod< odslej državni monopol   in se bodo smcK prodajati bamo osebam, starim nad 21 let Novi zakon pride pred parlament zaeetko:; januarja in bo nedvomno sprejet.
X 100.000 frankov za taščin pepel. Pa riško sodišče je imelo te dni opraviti z or. ginalno tožbo, ki  predstavlja menda un: kuni sodne prakse. Neki Palmier je zahteva 100.000 frankov odškodnine za škodo, ki j je imel s tem, da je izginil pepel njego\ i tašče.   Tašča je umrla leta 191S. in njen-truplo so na gotovo zahtevo vpepelili. Pi pel so shranili na pokopališču. V pokopal škem uradu je pa nastal zadnja leta velik nered tako, da Palmier pepela svoje tašče I mogel več najti. Zato je vložil tožbo in za hteval 100 tisoe frankov odškodnine. Mož zasluži odšKodnino že zato, ker tako vi* ko ceni pepel svoje tašče. Zeti za tašče Da vadno niso preveč navdušeni.
X 70 novorojenčkov na minuto. Sta: stiki so izračunali, da se rodi vsako let* na svetu 36 milijonov otrok. Iz tega sled; da se rodi vsako minuto 70 nebogljenčko\ Ako bi postavil' zibelke vseh novorojene kov, ki zagledajo v enem letu—kič   svet i drugo kraj druge, b   tvorile' ogromno \; sto, dolgo približno tako kakor ekvator Ako bi njihove matere defilirale, recimo, mimo Ljubljane tako, da b jih Šlo vsak., min. 20 mimo nas, bi bili novorojenčki zaci njih stari že 40 1 t, predno bi prišle mater, v dolgi procesiji na vrsto.
X Zagonetni slučaji. V Greifenburgu n« Koroškem se je vrgel pod vlak neki urm. nik tvrdke Wirth. Orožnika, ki si je zade^ notiral, je zadela kap. Bil je takoj mrte\ Pri pogrebu je padel neki pastir, ki je spK zal na drevo, tako nesrečno z njega, da obležal mrtev.
X Italijanski novinar aretiran v Par: zu. Znani italijanski novinar in večkrat; milijonar dr. Filip Naldi, ki ie pomaga I glavnemu uredniku »Oorriere d" Italia« Ti. lipelliju pobegniti v inozemstvo, jc bil t. dni v Parizu aretiran. Naldiia dolže, da je kriv poloma nek 3 banke.
Darujte za dijaške kuhinje
Nekoliko Dejstev I
Enotonslci Fordov transportni voz je najcenejši: primerjajte cene ! Vzdrževanje našega enotonskega Ford-transportnega voza zahteva najmanjše stroške. Pogledajte si cene nadomestnih delov!
Če naš enotonski Ford-transportni voz ne bi bi. to kar je, se gotovo ne bi bil tako bi ezprimer no razširil po vseh trgovskih panogah in za vse vrste transportov. Enotonskih Fordovih transportnih voz je na celem svetu v porabi mnogo več kakor vseh drugih vrst skupaj.
Cene: Chassis sam : Din. 32.900
Kompletni tovorni ante:
Din. 43.600 franco Rakek cene neobvezne
Ford Motor Company
0bTšČite ie danes jednejra izmed naših brezštevilnih zastopnikov v državi.
ZASTOPSTVO za SLOVENIJO:
American Motors iN.
DUNAJSKA C. 9
Telefon 477. Telegrami ..Amot
19
35
Ruska sezona v Hollywoodu
Bližajoča se filmska sezona v Holly* woodu bo, kakor vse kaže, izrazito ruska, zakaj povsod se pripravljajo ruski filmi in od vseh strani se zbirajo ruski režiserji, igralci in umetniki Prihodnjo pomlad pri* de na filmski trg cela vrsta ruskih filmov, med katerimi bo največji film »Kozak«. Scenerija je bila izdelana po znani povesti Leva Tolstega, V filmu nastopi 125 pravih kozakov, takozvanih džigistov. Z nekateri* mi odličnimi ranimi igralci je podjetje že sklenilo pogodbe.
V ateljejih družbe Metro Goldwyn so že začeli izdelovati film »Skrivnostni otok« po Jules Vernejevem romanu Nekatere scene bodo posnete v Rusiji in na obali Baltiškega morja. Film režira danski režiser Benjamin Kristranson, ki je posečal v Mo» skvi dramatično šolo. Tehnično sceniranje ruskih scen iz vojaškega življenja je pre* vzel Rus Fedor Lodiženski. V drugem fil» mu pod imenom »Valenciaa. čigar snov je vzeta iz španskega življenja, naslov pa po istoimenskem slovitem »šlagerju«, bodo igrali glavne vloge znana filmska diva Mae Murray in ruska kinoigralca Vavič in Viza» rov. V Hollywood sta prispela te dni reži* ser Turžanski in ruska filmska zvezda Na*
t asa Kovankova, ki sta sklenila pogodbo z družbo Metro Goimwyn.
Glavna senzacija prihodnje sezone pa bo filmov an je Tolstega romana »Ana Ka* renina«. Scenerija je že izdelana naslovno vlogo bo igrala slovita Lilian Gtsh. Režiser še ni določen.
Pri nas in drugod
Tudi pretekli teden je stal v Ljubljani še v znamenju lahkega nemškega fiJma. V Matici nas je z; baval »Rodoljub z dežele«, v Idealu »Princesa Trulala«, v Dvoru pa »Princ in Kokota«, več ali manj naivne, s sentimentalno romantiko zabel jene stvari, preračunane pr°d vsem ža nemško publiko. Zato v Ljubljani tudi niso posebno ugajale, čeprav je treba priznati, da so bile igralsko dobre m da so nudile precej posrečenega humorja.
Mnogo boljši so bili drugi trije filmi. Matica nam je predočila delo pri nas še malo znanega Fox a, vfilmljeno Dantejevo »D i vino eotnedijo*. Dvor zanimivi nordij* ski film »Inkvizicija«, »Ideal pa najnovejšo produkcijo slovitega »Rin*tm*tina«, psa res izredne inteligence. O rastočem okusu ljubljanskega občinstva priča dejstvo, da so bili vsi ti .filmi, kljub temu, da so vsebin* sko precej težki, razmeroma dobro ob* iskani.
Zelo zanimi. je film, ki ga je sinoči za* Č \ predvajati Matica in ki se tako vsebin*
ivko A.akor tudi režijsko in tehnično zelo razlikuje od šablone. Delo je vsebinsko zelo močno, ne hlasta za lahkimi efekti in brezobzirno, a tudi brez tendence kale vso težo življenja. Posebno miksvost daje filmu glasbeno in pevsko spremijervanje, ki je zlasti sinoči, ko se je vršila »premijera« na korist Rdeči iu križu, pripomogla upri* zoritvi do popolnega uspeha,
V Mariboru so igrali: »Gospodična taj* niča«, »Pepček kot Sherlok Hohnes«, »Veli* ka parada«, »Lepa Žena«, »Mesto grozote«, »Pot okoli Evrope«- Nekatere teh filmov dobimo še v Ljubljano.
V Zagrebu so igrali: »Osvajalec že* na« (Harold Llloyd), »Dunajska kurtizan* ka«, »Ona hoče njega«, »Pat in Patachon kot mlinarja«. »Sibirija«, »Izza kulis vari je* teja«.
Na Dunaju so igrali: »Poslednji dne* vi Pompejev«, »Bagdadski lopov« (oba fil* m a so istočasno vrteli v več kinetnatogra» fih), »Na lepi modri Donavi«, »Brata Sehe!» lenberg«. Dunaj je bil sopet enkrat za nami.
V Parizu so igrali: »Jim, lovec s harpu* no«, »Mali Parižan«, »Nočni pirat« (Dom* glas Fairbanks), »Šejkov sin« (Rudolf Va* lentino) »Kadar vlada ženska« (Marion Da* wies), »fcauteuil št 47«, »Moderna Venera«, »Inkognito«. »Oriacove roke«, »Mi mladi pomorci«. k
Pritožbe slaščičarjev
Ljubljanska oblastna zadruga slašci* carjev nam piše:
V zadnjih letih se je pojavila v Ljub* ljani množica takozvanih halvarjev, proda* jalcev turškega medu in stičnih dobrot, ki s svojimi zabojčki na stojalih poplavljajo baš najbolj izpostavljena promenadna sre* dišča. Ne glede na to, da prodajalci teh predmetov po svoji opremi in načinu pro* daje ne spadajo na taka izpostavljena sre* dišča, je tudi njih manipulacija s predmeti, ki jih nudijo v prodajo, taka, da bije naj* primitivnejŠim higijenskim predpisom v obraz. Ali imajo ti ljudje za izdelavo teh predmetov strokovno usposobljenost? Dvo* mimo. da bi ta odgovarjala predpisom tu* kajšnjega obrtnega reda. Čudimo se, da jc bila obrtna oblast, ki je sicer pri izdaji raznih obrtnih dovoljenj celo napram strokovnjakom zelo tankovestna v teh slu* čajih tako širokogrudna. Znani so slučaji, da je zaprosil tukajšnji alaščičar-strokov* njak, ki mu glede na strokovno usposob* Ijenost kakor tudi na izpolnjevanje toza* devnih zdravstvenih predpisov gotovo ni ničesar oporekati in ki nima stalnega loka* la za prodajo, da se mu dovoli prodaja sla* ŠČic ambulantnim potom, pa se mu je to kratko malo odreklo. Vprašamo obrtno ob« last, ali nudijo -prodajalci turškega medu in ostalih stičnih predmetov glede   na izpol*
njevanjo obrtnih in zdravstvenih predpisov kakor tudi z ozirom na strokovno izobraz* bo večje jamstvo nego domač obrtnik?
Zadnji čas načeto vprašanje, Ja-1 i spa* da izdelava turškega medu med prosto ali rokodelsko (slaščičarsko) obrt. je že zado* voljivo rešil g. veliki župan mariborske oblasti, odločivši, da spada izdelava halve, turškega medu itd. v rokodelsko obrt, in s tem napravil konec enakim nadlogam v sl»» Ščičarski obrti mariborske oblasti. Upravi« ceno pričakujemo, da se temu naziranju, ki je edino pravilno, priključijo i za obrtni« štvo merodajni krogi ljubljanske oblasti, ki naj izdajo taki dovoljenj nekvalificira* nim brezpogojno odreko.
Poleg naštetih teženj pa tlači slaščičar« je še neopravičeno poseganje pekov v nji* h ovo stroko. Dasiravno imamo predpise, ki točno ločijo delokrog ene stroke od druge, se številni peki za nje ne zmenijo in šušma« rijo veselo dalje. Številne, do sedaj obrt* ni oblasti podane ovadbe so bile bob ob steno. Radi tega prosimo prizadeti, da bla«
fovoli obrtna oblast tudi peko opozoriti, je neha njihov delokrog.
Tako zadruga slaščičarjev; na njeno iz* javo bodo prizadeti že sami odgovorili.
Kdor takoj da, dvakrat da! ZA POPLAVI IENCE!
V materijalu in izdelavi neprenosljivi šivalni stroji
„KÖHLER
dobivajo se po brezkonkurenčnih cenah edino Be z 10 letnim jamstvom pri tvrdki
Iv. Auerhammer, Ljubljana. Kolodvorska ulica št 3.
katere ima ta tvrdka vedno v najugodnejših opremah za rodbine, šivilje, krojače in čevljarje na zalogi. 'r*t&£~ Prodala tudi na obroke t
HHHE&HHISGJE
Učenka
z boljšo šolsko izobrazbo, z \so oskrbo pri stariših, se sprejme v modno trgovino Naslov pri uptavi lista. 3040
DOGDOCLJ .1 I i I B M irXCODQ
Suhe gobe
ia. kvalitete, nai se no v zor ceno oferi a jo tvrdki E. Vajda, Čakovec, Medjimurje, 161/T
Registrovana blacafna
se kupi. — Naslov se poiz e pr unravi lista. 3041
15 letno Jamstvo
njpopolneji 6TOEWER ši-
alni stroji s pogrezljlvim ransporterjem (grabeljc); z uostavnim premikom je pri-ravljen za stopanje vezenje ali šivan i c
LUD. BARAGA
UUBUANA
e cnburgova ul. 6, i Telefon št. 960.
Pravi
99
Sidol"
nosi na vseh steklenicah in tubah
Sidol"
Odklanjajte ponarejene znamke
3
vsakovrstna po najugodnejš' ceni Kakoi vsako leto vedno v zalogi  Kupujem tudi
surovi in topljeni los
in ga plačujem po najvišji dnevni ceni. Jos« Sergman Liubllana PoHanafea cesta 85-
z volno, svilo, srebrom in ziatom po najnovejših smem'ca h posestrinske pariško-lyons-we tvrdke AMK. — Najmodernejši načrti in natfrnejša izvršitev vezenja za-štorov, neril?, pregrinjal. Izdelovan e in razpošiljanje šablon za oredtisk ženskih ročnih det. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje.
Matek Sc Mikes, Ljubljana
DALMATINOVA 5 3 ..j^i
:: TRIKO - PERILO ::
za moške, žene in otroke, volna v raznih harvah. rokavice, nogavice  dokolenice, nahrbtniki za
šolarje in lovet, dežniki, kioti, š toni, žepni robci palice, vilice, noži, škarje, potreb ščit e za šivilje, krojače, čevljarje in brivce
— —    dino le pr tvrdki   — —
Josip Peteline
UUBUANA
blizu Prešernovega spomenika ^
Najnižje cene I Na veliko in malo
nan Jax in sin
S2-1
Ljubljana
t    iosposvetska cesta št. 2
Najboljši šivalni itroji m pletilni stroji, borna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Uncu
■ .«novlien? 1867 Ustanovljen* 186
Vezenje poučuje brezplačno, osamezni deli koles in Šival, strojev lO-letna garancija.
--Pisalne stroje ADLER--
Koleu iz prvih tovarn .Dttrkopp* .StynV, .Waffcnxad* „Kijier-.
Učenka
z dobrim: spričevali sc sprejme takoj v trgovino z elektrotebnič nimi predmeti. Pismene ponudb na upravo lista pod ..Pridna učenka-
3020
D osla partija novih
francoskih dvokoles
l prosto te kom in francosko pnevmatiko la. izvanredna cena Din U20-— Tribuna F. B L. Karlov ška cesta št 4. 157-T
Staro železo
in kovine
na drobno in na vagone kupuje po najvišjih ce* nah Fr Stupica, Ljublja» na. Gosposvetska c. 1.
Peči, štedilnike
brzoparilnike, vodne in gnojnične ^rpalke. vodo# vodne cevi, strešno le« p en ko, cement, mesorez» niče. klobasarice najce« neje pri Fr. Stupica, — Ljubljana. Gosposvetska cesta 1. 3007
Stare kovine
fseh vrst plača najbolj« Strzalkovsky. Za ereb   Meduličeva ul 20
Suhe gobe
ji ehe, fižol  itd. itd. kupuje po najvišjih cenah
M. GERŠAR l Co.
LJubljana, Pred— ottca et, 4,
Sostanovalec
se sprejme. Poljska cesta 25.
3C42
Vzgolltelftco
k šoloobvezni dekiid, zdravo dobro pedagog njo za popoldanske ure «ščem. — Prednost majo one, ki so perfektne v nemščini Naston akoj. Ponudbe na unravo ,.Slov. Naroda pod vzgojiteljica in učite-lica. 3050
O. Flu Li*M|ana,
Gosposka ulic* 4/L — Posredovalnica boljšin služb — priporoča natakarice, gospodinje, kuhaice. hišne, dekleta vsake vrste za vsakršno delo in za vsako ceno; mlade m priletne za tu in izven mt-sta. — Inteligentno osobje na razpolago! 3043
Potrebujem do 300 m3 brusnega smrekovega lesa,
15% srre biti zraven jelkinega lesa Dobava v 2 mesecih. — Ponudbe franko vagon nakladalne postaje v Sloveniji od 1 m3 na naslov: Dragotin Korošec, Rečica ob Pak«. 3051
J. StjepuSin
— Sisak —
12-1
iskoi ziožbi.
lajboUe umbure uit aartitura skole jstale ootreb-štine tč sva 3iaz bel a. Odlikovan ne pšenic franfct
Onmslie plašče
elegantno izdelane vseh velikosti nudi v velik> izbiri in sicer:
\l finega modnega sukna Din 350, 500, iz najfinejšega velourja, fina podloga Din 520, 780 za deklice od 8 let naprei od Din 150 dalje
F. in I. Goričar LJubljana, Sv. Pcra cesta 29.  12 t
POSJE
sastoječi se iz prvoklasne oranice u površ<n od 100 ha, sa sa svim u ravnici na prometnom putu sa novozidanom kučom za stanovanje, te zida iom štalorc /.a 50 kom. blaga, nadaljt kučom za o porodica, kukurazanama te drugim potrebnim nuzgradama prodaje se iz slobodue roke uz veoma oovoijne plačevne uvjete. Naoalje posjed d površni od i8 ha sa kučom a osim toga i 20 posjeda u površini od 5 do 15 hektara sa 1 bez zgrada.
Pobliže podatke daje: MORAVA bank. agent  ä komis- druitvo Sanjaluka
juuuLJuuLuuanijLiLiixjmnamnnnncinri u luuuuumco
s strokovnim znanjem iadi organizovanja n vodena prodale an-gieSKih tehniških predmetov v Beogradu Ponudbe t navedb dose danje prakse <n pogojev je poslati na Publicitas a. d. Beograd, Po£brišna i, ood ,Be 2648". 1304&
□rxoxoxiuijui b 1 ■ TinnnniinDnDrTTTTTrH u \i \ 11 ■ c
PARIS
PaOttVMDJAČ  POZMATIH    pasttl pooera CDCDStE de roses rouge manbaren£|
DEPOTcosmocmemu K.D.        2AGBEB , RACK0GA UL.7
Brijačnica
lova, elegantno \ moderno uredjena. 2 velika izloga, posebni ulaz za gospodu, a posebni za dame, u središtu grada Zagreba prodaje se. — Ponude slati na  V. FISCHER, Zagreb, RIbnjak bt. 10.
Euo zlatnik!
Poglejte si ga
dobro kako je lep in blesteč zlatnik po 10 frankov! Kupite si še danes
in  prepričajte se o njegovi nedosegljivi kakovosti
Ako Vam je sreča mila, boste našli pri vporabi tudi Vi s ki iti zaklad
pristni zlatnik
po 10 frankov l
Prazno aobo
a posebnim  vhodom, t:veni. ud podstrešno,   ščem za takoj. Po [tudbe pod ,.Prazna soba/3036 na upiavo Slov. Naroda.
Sobaricu
mladu, vještu poštenu, 16 do iz, godtna stara, vrlo snažnu < čistu neka govori slovenski njemačk za malu obitelj, vrlo dobra kuča. — Ponude na Schwarz drug. Zagreb. Preradovičeva ul. 1.
Obligacije;
Kranjska, ogrska, bosanska in druga posojila ^seh vrst kupimo. — Po nudbe z navedbo množine na upr. Slov. Naroda pod ..Najboljše pla čilo/3039
Ivan Bricelj, Ljubljana
Najstarejša slovenska pleskarska in Hčarska delavnica
Jjnaiska cesta b ■ uosposvetsk. 'dimrišfe kavarne .Evrope41
Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne.
ia,
-7b|
Francosha linija, CIL QLE. TRANSATLANTIQUE
HAVRE•NEWYORK
samo 6 dni čez morje.   Dobra hrana in piiača brezplačno.
CIB Charaeurs Ržunls, JUD ATLAHTIQOE,
Transport - Maritimes, za pomorske vožnje v
Južno Ameriko, Avstralijo Argenti-nifo in Kanado.
Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik
IVAH KRAKER, LJUDIJan«
Kolodvorska ulica štev. 35.
07 T
D57+./^:0D
7446
3200
IIIIIH1IUIIIIM
Kemijska tvornica BRILL a. d., Beograd
Brili
Ima prosto pot povsod, radi svojega sijaja in elegance, ki jo daje. Pomnite, da je ena škatlica Brill-a pri vpo-rabi enaka trem konkurenčnim škatlicam in pomeni torej
50 % prihranka.
Dobi se v barvah: rjavo, svetlo oranžno, sivo, rdeüe, ürno in belo.
gvrika
f. Šinkovec nasi JC. Soss
DAMAM
rokavice s 14
„ podložene 9 22
„ glace S 65
•ogavice siil. Ihr > 17
» mit angl. 9 19
m z ažuro S 25
veslice volu.   S 128 pralna svila   9 U
pullover modni 9 198 svila za podloge 9 54
tricot hlače    9 27 crepc de chinc 9 68
„   svilene   9 110 rtps za plašče 9 110
kombineža
9 54
Y
n. ihk i m. ranit
pleskarja in ličarja
Linbllana,
KAR t L KOTNIKOVA ULICA 3
Se pripoiočata za vsa v to stroko
spadajoča dela. Delo solidno!       Cene zmerne!
Dobro izuri ena šivilja
za krznarski stroj se sprejme. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 2028
ivanka stegnar
MODNI SALON Ljubljana  —  Rimska cesta štev. 10 — Ljubljana
priporoča svojo zalogo damskih  baržunastih in filcastih klobuke
Popravila točno *n poceni.
Perfektno stenotipistko |
veščo hi vaščinein nemščine, iščem Sprejmem tudi začetnico. Ponudbe na Pavao Braun * dru». Som bo-. (Bačka).
LMikuS
ananamli vefeian a kes ttf sprslnlalajb
njaiffn a raa w
Najnovejši epohalni izum petroiejska o ti asa a svetilfka
JUDA' ž jww žarnico
200-500
sveč moči Krasna bele \m Neznatna poraba petroleja SveU kakor elektrika
„AI D A"
se rabi za razsvetljavo proda ja ime, uradov, gostil nie. šol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše m največje prostore — Zahtevajte prospekte' Glavno skladišče za S HS ima elektrotehnična Brata
SVARC i drug
ZAGREB,   ^reradovičevd ulice
— Iščemo zaupne zastopnike -
— Zahtevajte takoj prospekte
Telefon 379
luon Zakotnih
mestni tesarski mojster
=   LJUBLJANA, Dnnatska cesta 40 =
Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja ca palače, kise, vi«e, tovarne, cerkve in zvonike. Stropi, rasna tla, stopnice, ledenice, pa vili oni, verande, lesene ograje Itd. — Oradba lesenih mostov, jezov tn mlinov. PARNA ŽAGA 23-1 Tovarna furnirja
ROYAL MAIL LINE
>>r- anzteška poštna parobrodna unija —  Generalno zastopstvo 7.1 J»-lievino S. H. S. Zagreb, Trg. t. itev. 17
Redoviti ootniski aromet: Hamburg-Cherbourg-Southampton v
New York in Kanado
Cherbourg-Liverpool-Southampton v
Južno Ameriko.
— — Rio de Janeiro, Santo:», Moutevideo, Buenos A11 es, Sanpaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem tn tretjem razredu. Kabina tretjega razreda 1 dvema In štirimi posteljami
f od zastopstva:
.^cogiaG, ivaiagjoigjeva ulica 91 — Ljubljana, Kolodvorska ulica -t«. -vei ■ Bečkerek, Princese Jelene obala 7 — Bito!j. Bulevard Aleksandra 163 brzojavni naslov za :~ri naveden? podzastopstva „Roymailpac"
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoro Sarajevo 1 -Srpska Prometna banka  Telegram adresa   Prometna bank Gruz: Kapetan Ivo Hagjija  Telegram adresa: Hagjija
SPLI1    )'okleci}aoova obala 3     -    METKOVIt    \o Veraja
Specijalna mehanična delavnica
'.a popravo pisalnih, računskih, kopirnih tn razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn. — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu.
Lud. Baraga
™""*"o* Selenbnrgova ulica 6
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovan i a rtom  nakup ia proda a vsaki vrstnih vrednostnih papirjev, deviz m valui borzna naroČila, predujm   m krediti vsak* vrste, eskompi m inkasc menic iei nakazil, v tn- in inozemstvo, safe-deposits itd, ite
rzotavKt itrec«'. uiioian.   leietm 4-. 4a, tat, ti: n n
Urejuje: Josip Zupančič *m Z* »Narodno tiskarno*; Fran Jezersek* — Za inseratoi del lista; Oton Christot mm Vat v Ljubi Jani.