® 1 0 Št. 36 (16.073) letoLIV. ^ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. £1 MK Mk JŠŠk iSm Jm K maja njegov predhodnik PARTIZANSKI ■ MB HU&m&sK EBlJBKJmm &Sf Imk WbSI novembra 1943 v vasi H. flV BF ^B nad CeH^im razmnožen na ciklostil. Od 5. do W J mm J M m m _______________Ž aOaW-&evCTed24lTOggiol-Tel.[>l81/533382 ch>*d - m. ^«126 • Tei, no___________ .^1 icnn UD kxt>«a racama V soiovh ;;r^ . ,;. ' v ^W ^ ‘:t^:;:::l!;0 :: : IOUU LIR Spedlzlone In ebbonamento poslale Art2,commB2Ht,legge662«-Ffcte(ITrieste ČETRTEK, 12. FEBRUARJA 1998 Sogteje dober obet m naprej Bojan Brezigar Vprašanje podpore Slovencem, ki živijo za meja-Jni matične domovine, je v zadnjem Času zelo pogosta tema razprav v slovenskih političnih krogih. O tem govorijo ministri in Predsednik vlade na srečanjih z državniki sosednjih držav, o tem se Pogovarjajo najvišji predstavniki države s predstavništvi slovenskih •nanjšin in o tem razpravlja državni zbor vsaj enkrat letno, kadar je paC v teku razprava o proračunu. Prav včerajšnja razprava v komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu je Pokazala zavzetost, da Slovenija okrepi svojo po-oioc manjšini; pokazala je tmh na trdno voljo komi-S1le> da se do teh vprašanj °Predeljuje soglasno, pa Čeprav to terja nekaj več Časa in nekaj več prizadevanj: doseženi rezultat tako opravičuje dejstvo, da je seja trajala skoraj tri ere in pol. Seveda, odprta ostajajo Se nekatera vprašanja. Osnovno vprašanje je prav v pristopu, ki ga bosta imela državni zbor in vlada do amandmajev, ki jih je včeraj sprejela komisija. V preteklosti namreč *a predloge komisije ni bilo velikega posluha, kar je Po svoje razumljivo, saj Vsako resorno delovno telo podpira amandmaje na svojem področju, pa tudi v komisiji so bila mnenja Včasih deljena. Soglasnost o včerajšnjih sklepih, ki nikakor niso pretirani, Noje upati, da bo tokrat drugače. a > riP o dodeljevanju sredstev. Zaradi tega je bilo v Prejšnjih letih precej slabe ^rvi in kar nekaj polemik, 2ato bo komisija o tem Verjetno razpravljala na ?Nprti seji. Včeraj za to ni odo časa, kar pomeni, da 0° vprašanje na dnevnem redu prihodnjič; gre za Pomembno vprašanje, | jii jasni kriteriji za deli-ev sredstev omogočajo Uporabnikom pravočasno Načrtovanje dela in zago-avljajo transparentnost, kl j® pri porabi javnih sredstev Se kako potrebna Na obeh straneh: pri tiste-jNu, ki sredstva porablja |N tudi pri tistemu, ki jih Drugo vprašanje, ki g N° treba razrešiti, so krite Visoka stopnja s o vseh vprašanjih, dosegli ob konc rajsnje razprave Vsekakor na nov i , ui razvoj i kar je seveda v LJUBLJANA / NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU V DRŽAVNEM ZBORU Komisija soglasno sprejela predloge o povišanju prispevkov za manjšino Sredstva za manjšine v proračunu 1998 naj bi zvišali za 100 milijonov tolarjev - Sprejeti tudi sklepi o televizijskih pretvornikih in domu v Pliberku ter o realizaciji obvez iz leta 1998 TRST / SLOVENSKA MANJŠINA Stališči DSL in SKR o zaščitnem zakonu TRST - Parlamentarni postopek za odobritev zaščitnega zakona za našo manjšine je v ospredju pozornosti stališč Slovencev v DSL in SKP. Slovenska komponenta Hrasta je prepričana, da nismo bili še tako blizu uresničitvi dolgoletnega cilja naše manjšinske politike, pri tem pa zavrača politiko "zida proti zidu“. V tiskovnem sporočilu je tudi rečeno, da DSL presenečajo zadnja stališča in obnašanje stranke Slovenske skupnosti, ki je vsekakor spet dobrodošla pri skupnem omizju vseh manjšinskih komponent. Slovenska komponenta SKP podčr- tuje, da mora v manjšini v tako delikatnem trenutku prevladati čut odgovornosti, manjšina se mora najprej torej pomeniti med seboj. Iskanje skupnih imenovalcev terja veliko mero strpnosti in konstruktivnega pristopa. Tudi SKP je pripravljena na soočenje, »ki bo možno, ko se SSk vrne k mizi, od katere je že nekajkrat demonstrativno odšla«. O teh aktualnih vprašanjih bo tekla beseda na ponedeljkovi seji manjšinskega predstavništva, ki jo je predlagal senator Mitja VolCiC. Na S.strani LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je včeraj razpravljala o predlogu proračuna za leto 1998. Člani komisije so sprejeli predlog amandmaja, po katerem naj se postavka ustavne obveznosti - podpora slovenski narodnostni skupnosti poveča za 100 milijonov tolarjev, ta sredstva pa naj se zagotovijo iz postavke rezerva Republike Slovenije. Sprejeli so tudi amandmaje v zvezi s pretvorniki za televizijske oddaje, z gradnjo kulturnega doma v Pliberku in z dotacijo za Primorski dnevnik za leto 1997, ker zadevni lanski sklep ni bil realiziran. Komisija je vse sklepe sprejela soglasno. Na 3. strani ZALIV / PRVE SPODBUDNE VESTI PO NEKAJTEDENSKI KRIZI Irak pristal na raški načrt, ZDA pa načrtujejo napad VVASHINGTON, KAIRO, RIM -VVashingtonska administracija je včeraj izničila torkove umirjene tone o zalivski krizi, saj je Pentagon zanikal predhodne trditve, da ne bo prišlo do napada med olimpijskim premirjem, neki general je napovedal, da bo ameriška vojska pripravljena Za v roku enega tedna, državna sekretarka Albrightova pa je sporočila, da bi lahko prvemu sledil še drugi napad na Irak. Takemu vojaškemu bobnenju je bržkone botrovala vest, da je iraški zunanji minister Mohamed Said al Sahaf vCeraj v Kairu dokončno potrdil, da Irak pristaja na ruski predlog in francoska priporočila za diplomatsko rešitev sedanje krize. Irak bo torej dovolil Un-scomu pregled šestdesetih normalnih objektov, tako imenovane »predsedniške objekte« pa bi pregledala posebna komisija izvedencev in petih stalnih in 21 nestalnih članic Varnostnega sveta. Pariz in Moskva sta že pozdravila novo iraško razpoložljivost Ta je prišla prav tudi Prodijevi vladi, ki se je znašla na udaru kritik opozicije zaradi torkovega italijansko-ruskega skupnega dokumenta, ki se zavzema za mimo rešitev zalivske krize. Prodi je sinod že stopil v stik z generalnim sekretarjem OZN Kofijem Annanom, saj je vsakomur jasno, da so sedaj na potezi prav Združeni narodi. Ker so dobri iz-gledi za diplomatsko rešitev zalivskega zapleta, je tudi italijanski zunanji minister Lamberto Dini včeraj v senatu izjavil, da italijanska vlada ne smatra potrebno, da »proglasi za napad nerazpo-ložljiva« ameriška oporišča, ki se nahajajo na italijanskem ozemlju. Na 13. strani Se en pojav hude nestrpnosti TRST - Skupina slovenskih dijakinj liceja Prešeren je bila pred dnevi tarča hudega nacionalističnega izpada v Trstu. Deležna je bila psovk in celo fizičnega nasilja samo zato, ker je v svojem krogu govorila po slovensko. Dogodek se je pripetil minulo soboto v neki gostilni. Dijaki na liceju Prešeren nameravajo zaradi tega javno demonstrirati. Na 5. strani Na Goriškem več otrok v vrtcih GORICA - Na Goriškem se bo septembra povečalo število otrok v slovenskih otroških vrtcih. Novih vpisov je kar za petino več kot v lanskem šolskem letu. Podatki dajejo upati, da se bo letošnji pozitiven trend vpisov v osnovne šole nadaljeval in morda še okrtepil v prihodnjih letih" Na 14. strani UfAJCTUJiA PERTOT IVANA NABREŽINA 106/A Pri nas lahko kupite s 50 % t popustom nogavice, spodnje perilo, kopalke in še marsikaj POHITITE! ZADNJI TEDEN POPUSTOV RIM / RUSKI PREDSEDNIK VCERAJ KONČAL OBISK Jelcin navdušen nad rezultati Domov seje vrnil s šestimi sporazumi, vrednimi 9.000 milijard lir RIM - Le štiri dni po zadnji železniški nesreči je prišlo do nove na rimski postaji Termini. Meddeželni vlak Rim-Piza je komaj zapustil 19. peron, ko se je nenadoma ustavil, tako da je v zadnji vagon trčila lokomotiva, ki je kompozicijo pripeljala na postajo in ji je po odhodu sledila. Trk je bil blag, tako da so bili poškodovani le tisti potniki zadnjega vagona, ki še niso sedeli, ker so urejevali svojo prtljago. Osem oseb so zadržali v bolnišnicah, okrevale pa bodo v dveh, petih dneh. Nova železniška nesreCa bo kljub svoji banalnosti povzročila plaz polemik, saj je bila včerajšnja nesreča že peta v tem februarju. Na udaru pa ne bodo samo italijanske železnice temveč tudi minister za prevoze Burlando. Avtonomni sindikat strojnikov Comu je za nesrečo že obtožil pretirane delovne ritme. Na 2 strani \ ‘ RIM - S skupno izjavo o iraški krizi in s šestimi strateškimi gospodarskimi sporazumi v skupni vrednosti skoraj devet tisoč milijard lir v žepu, je ruski predsednik Boris Jelcin včeraj vidno zadovoljen končal svoj tridnevni obisk v Italiji. Ge bo šlo vse po načrtih, ki so bili zastavljeni tja do leta 2017, bo Italija postala ena glavnih evropskih partneric Rusije in bo povečala trgovinsko menjavo z evrazijsko državo za skoraj trikrat. Na tak naCin naj bi v naslednjih 25 letih tudi izravnali hud ruski primanjkljaj v menjavi z Italijo, ki dosega že približno 10 tisoC milijard lir. Na 2. strani ITALIJA / ŽE PETIČ Na rimski postaji Termini blaga železniška nesreča Kanadski deskar zaradi dopinga ob zlato kolajno V Naganu je včeraj prišlo do prve zlato kolajno dobil italijanski deskar diskvalifikacije. Zaradi kajenja ma- Thomas Prugger. Ob tem je Finec rihuane so Kanadčanu Rebagliatiju Soininen presenetil japonske skakal-odvzeli zlato kolajno v veleslalomu za ce, Američanka Picabo Street pa je deskarje. Ce bo odločitev potrjena, bo presenetljivo dobila superveleslalom. OBISK / RUSKI PREDSEDNIK VČERAJ KONČAL PLODEN TRIDNEVNI OBISK V RIMU REFORME / V ZBORNICI Jelcin podpisal pogodbe za skoraj 9.000 milijard lir Označil jih je za veličastne - 25 let za izravnavo ruskega dolga RIM - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj končal tridnevni obisk v Italiji, med katerim je bilo v ospredju pogovorov na političnem področju vprašanje Iraka, na dvostranski ravni pa je prevladovalo gospodarstvo in vrsta pomembnih dolgoročnih dogovorov o sodelovanju. Pet ekonomskih sporazmov, ki so bili slovesno podpisani v Grand hotelu, dosega skupno vrednost skoraj devet tisoč milijard lir, z njimi pa postaja Italija eden največjih evropskih partnerjev Rusije. Jelcin je bil z bero svojega obiska v Rimu zelo zadovoljen in je dogovore označil za »veličastne«, govoril je o »privilegiranem trgovinskem odnosu« in dejal, da lahko Italija postane prvi trgovinski partner Rusije. Skratka, pogodbe s Fiatom, Enijem, Tecnimontom, Bredo in Merlonijem bodo ledolomilci (kot je dejal predsednik Confindu-strie Giorgio Fossa) za agresivna italijanska mala in srednjevelika podjetja, ki jim bo Jelcinov obisk na široko odprl vrata v zdaj že investicijsko znatno zanesljivejšo Rusijo. Če k temu prištejemo še zvišanje zavarovalninske zgornje meje italijanske družbe za zavarovanje tujih investicij Sace in po-spešenje postopkov za uporabo preostankov stare kreditne linije v vrednosti 420 milijard lir, postane partija, ki se je odigrala v teh treh rimskih dneh Borisa Jelcina, resnično pomembna. Na obzorju je namreč možen boom v trgovinski menjavi med Italijo in Rusijo, saj bi se lahko vrednost poslov od sedanjih 11 tisoč milijard zvišala na 27 tisoč milijard lir. Gre nedvomno za velike številke, tako kot so veliko ruski dolgovi do Italije: znašajo 10 tisoč milijard in jih bo treba izravnati v naslednjih 25 letih. Toda poglejmo si podrobneje omenjenih pet gospodarskih sporazumov. Fiat: turinska grupa bo proizvajala in prodajala vozila znamk Marea, Palio in Siena in bo v ta namen z rusko OAO Gaz ustanovila mešano družbo Zao Nižegorod. Ta bo zgradila proizvodni obrat v Nižni Novgorodu, proizvodnja bo stekla jeseni, naložba pa je vredna 1.530 milijard lir. ENI: italijanska naftna družba je podpisala pogodbo (neuradno za 5.400 milijard lir) o strateškem zavezništvu s podjetjem Gazprom, s katerim bodo iskali ležišča nafte in plina, organizirali prevoz in predelavo surovin. Tennimont: inženiring družba iz grupe Montedison bo v konzorciju z ruskimi, japonskimi in turškimi partnerji in z Evropsko banko za obnovo in razvoj zgradila kemijske obrate v več predelih Rusije, skupna vrednost naložbe pa je 1.260 milijard lir. Breda: podjetje iz okrilja Finmeccani-ce bo prek mešane družbe z občino Sankt Petersburg (imenovala se bo Severni avtobus) proizvedla in opremila to mesto z avtobusi. Vrednost naložbe je 360 milijard lir. Merloni: italijanski proizvajalec gospodinjskih strojev bo v bližini Moskve zgradil tovarno bele tehnike, ki bo veljala 180 milijard lir. Boris Jelcin s premierom Prodijem in predsednikom Confindustrie Fosso (AP) ŽELEZNICE / 2E PETA V FEBRUARJU Nesreča na postaji Termini K sreči je bilo v banalni nesreči le nekaj potnikov potolčenih RIM - Le štiri dni po zadnji železniški nesreči je prišlo do nove na rimski postaji Termini. K sreči so bile posledice malenkostne, saj je bilo le nekaj potnikov potolčenih. Meddeželni vlak Rim-Piza z osmimi vagoni je komaj zapustil 19. peron, ko se je nenadoma ustavil, tako da je v zadnji vagon trčila lokomotiva, ki je kompozicijo pripeljala na postajo in ji je po odhodu sledila, ker je bila namenjena v remizo. Trk je bil blag (pod petnajstimi kilometri na uro), tako da so bili poškodovani le tisti potniki zadnjega vagona, ki se še niso vsedli. Pet potnikov so prepeljali v bolnišnico Umberto L, tri v bolnišnico San Giovanni, vsi pa bodo okrevali v dveh, petih dneh. Devetim potnikom so nudili prvo pomoč v ambulanti postaje Termini. Nova železniška nesreča bo kljub svoji banalnosti povzročila plaz polemik, saj je bila včerajšnja nesreča že peta v tem februarju. Na udaru pa ne bodo samo italijanske železnice temveč tudi minister za prevoze Burlando. Avtonomni sindikat strojnikov Comu je za nesrečo že obtožil pretirane delovne ritme. Junija 1997 je namreč stopila v veljavo okrožnica, ki obvezuje ranžirne lokomotive, da čimprej zapustijo perone, ko vlaki odpotujejo. Vsekakor bo morala preiskava ugotoviti, zakaj se je potniški vlak nenadoma ustavil. Strojevodja trdi, da se je na semaforju nenadoma pojavila rdeča luč. Prav tako bo morala preiskava ugotoviti, zakaj ranžirna lokomotiva ni počakala, da bi potniška kompozicija zapustila postajo in ji je sledila takoj po odhodu. Že omenjena okrožnica namreč opredvideva odhod, šele ko odhajajoči vlak zapusti peron. Ustavno sodišče se boji prehude obremenitve Prva glasovanja nakazujejo možnost naveze med Ligo in Fl RIM - Ah sta Forza Ita-lia in SeVema liga oblikovali neko navezo, ki bi lahko bila odgovor na domnevno navezo med Massi-mom D’Alemo in Gian-francom Finijem za reformo ustave? K možnosti oblikovanja nove naveze navajajo včerajšnja prva glasovanja, ko se je poslanska zbornica konkretno lotila reforme in se izrekla o prvem svežnju popravkov k besedilu, ki ga je izdelala dvodomna komisija. Prvo znamenje o navezi med FI in Ligo je bilo glasovanje o popravku, ki ga je izdelal aostanski poslanec Luciano Caveri in katerega cilj je bila bolj izrazita federalistična ureditev po nemškem vzorcu. Liga je podprla predlog, medtem ko je načelnik FI prepustil poslancem, da glasujejo po vesti. Dober del njih pa se je pri konkretni odločitvi opredelil za pozitiven glas. Drugi signal naveze je bilo glasovanje o amandmaju, ki ga je izoblikoval poslanec FI Giulio Tre-monti. Po tem predlogu naj bi Italijo razdelili na tri makroregije. V tem primeru je popravek podprla vsa poslanska skupina FI in tudi Liga. Toda v obeh primerih združene sile niso zadostovale, da bi predloga prodrla. Zavrnitev Caverijevega predloga je ostro obsodila južnotirolska SVP, po kateri je »dokončno pokopano upanje, da bi Italija lahko postala federalno urejena država. Federalizem ostaja samo prazna beseda«. SVP je poudarila, da se bo odslej zavzela za učvrstitev južnotirolske avtonomije, ker bo tudi po reformi »država ohranila najpomembnejše pristojnosti«. Sicer pa so poslanci včeraj zavrnili tudi dva predloga Lige, po katerih naj bi se Italija spremenila v konfederacijo. Liga je namreč predlagala, da bi črtah 55. člen ustave, po katerem »republiko sestavljajo občine, pokrajine, dežele in država« in »Rim je njeno glavno mesto«. Tudi v tem primeru so s predstavniki Lige glasovali številni poslanci FI. Sicer pa se bo moral parlament spoprijeti tudi z nepričakovanimi kritikami ustavnega sodišča. Predsednik sodišča Renato Granata je včeraj med predstavitvijo lanskoletnega obračuna in letošnjega proračuna izkoristil priložnost, da je opozoril na nevarnost reforme za delo ustavnega sodišča. Po njegovem mnenju bi plaz prizivov, ki bi zgrmel na ustavno sodišče, ko bi prodrl predlog dvodomne komisije, dejansko onemogočil delo sodnikom. Gre prev-sem za to, da bi imeli tudi navadni državljani možnost, da se neposredno obrnejo na ustavne sodm-ke. Granata je menil, da je treba nujno predvideti filtre, ki sortirali prizive in tako omogočih sodišču delo. Ob novih obremenitvah se je predsedniku sodišča zdelo tudi povsem neustrezno zvišanje sodnikov samo za 5 enor. Bojazen ustavnih sodnikov je predsednik dvodomne komisije D’Alema zavrnil kot neosnovane in podobno je bilo tudi mnenje poročevalca Marca Bo-ata, medtem ko so predstavniki FI prisluhnili kritikam sodnikov. NOVICE Delujejo še obveščevalne službe NATO? RIM - Poslanec Marc o Rizzo, ki je med drugim član tajništva SKP, je včeraj vložil interpelacijo in tri parlamentarna vprašanja, s katerimi sprašuje ministre za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za obrambo in za pravosodje, ali v Italiji še vedno delujejo obveščevalne službe ZDA in drugih držav zavezništva NATO. V primeru, da obstajajo diplomatski sporazumi, ki takšno delovanje omogočajo, Rizzo sprašuje, ali je to sploh v skladu z ustavo. Parlamentarec SKP postavlja vsa ta vprašanja v povezavi z dejstvom, da strukture NATO v Italiji nočejo sodelovati z italijanskim sodstvom pri odkrivanju resnice o nekaterih še vedno nepojasnjenih terorističnih dogodkih, kot sta bila pokola na Trgu Fontana v Milanu in v Brescii. Po podatkih Rizza strukture NATO iz Verone niso hotele dati na razpolago svojih arhivov preiskovalcem, ki preiskujejo te dogodke. Med starim železom tudi osem bomb BENETKE - V teh dneh sta dve ukrajinski ladji med starim železom pripeljali v pristanišče Marghera pri Benetkah tudi osem topniških granat kalibra 120 ali 70 mm. Železni tovor sta pripeljali iz hrvaškega pristanišča Plo-če. Posadki ukrajinskih ladij sta bili na tekočem, da so granate med tovorom, vendar sta menili, da bombe niso nevarne, tako da jih nista posebej prijavili. Drugačnega mnenja pa so bili raztovorjevalci v Margheri, ki so sprožili alarm. Bombe bodo pregledali izvedenci italijanske vojske. H MILAN / DVA MESECA PO UGRABITVI h Poziv svojcev Alessandre Sgarella Vavassori MILAN - Svojci Alessandre Sgarella Vavassori, ki so jo ugrabih 19. decembra ’97, so včeraj preko tiskovne agencije Ansa pozvali vse, ki karkoli vedo o ugrabitvi ah ugrabljenki, naj se na katerikoli način povežejo z družino. Doslej namreč družina ni prejela nikakršne vesti ali zahteve po odkupnini, če odštejemo dokaj nejasen telefonski klic izpred treh tednov. Po pozivu pa je mož ugrabljene, Pietro Vavassori, spet zaprosil medije za popoln molk. Ob tej priložnosti se je zahvalil Carlu in Giordanu Soffi-antiniju za tolažilne in spodbubne besede, saj sta družini ugrabljene priporočila, naj ne obupa, ponudila pa sta tudi svojo pomoč. Sinoči pa so v Ma-nerbiu slavili: najprej je bila v cerkvi maša za-hvalnica za srečen razplet Soffiantinijeve ugfabitve, nato pa so pripravih ognjemete. Za Soffiantinija pa se je včerajšnji dan začel s pregledi v bolnišnici, izkazalo se je, da njegovo zdravstveno stanje ni slabo, nadaljeval pa s prvimi zaslišanji sodnikov v Brescii. Včeraj so preiskovalci zanikali vest, da bi bili dolarji, ki jih je družina Soffianti-ni izplačala ugrabiteljem, elektronsko zaznamovani in zato neuporabni. V Firencah pa se sodniki, ki raziskujejo primer napada na Elia Sardellija, lastnika tovarne čevljev v kraju Gambassi Terme, nagibajo k zaključku, da je 7. januarja ’97 šlo za poskus ugrabitve. Načrtoval naj bi jo Giovanni Farina, za Sardinellija pa naj bi pripravih tudi skrivališče v gozdnatem področju Montalcina, kamor so najprej odpeljali ugrabljenega Soffiantinija. ip CERMIS / PRIKRIVAL NAJ BI DOKAZE Razrešen polkovnik marincev Andreatta podvojil najnižjo dovoljeno višino za vojaške polete RIM - Obrambno ministrstvo je odredilo, naj podvojijo najnižje dovoljene višine za vojaške polete. Tako je včeraj povedal v zbornici Beniamino Andreatta v odgovor na vprašanje o tragediji žičnice Cermis, s katere je gondola zgrmela na tla, potem ko je ameriško vojaško letalo. presekalo nosilni kabel. Andretta je dejal, da tudi na vadbenih področjih bo najnižja dovoljena višina 500 čevljev, medtem ko je bila doslej 250 čevljev, na naseljenih območjih in v gorskem svetu pa še višja (2.000 čevljev v Alpah, 1.000 nad Padsko nižino in Apenini). Odredil je tudi, naj štab italijanskega letalstva spet preuči vsa vadbena območja in pri tem upošteva predvsem varnost ljudi in varstvo okolja. Sicer pa je italijanski obrambni minister ponovil tezo, da je letalo povzročilo tragedijo, ker ni spoštovalo pravil in najbrž ni upoštevalo zemljevidov, ki jih je ameriškim pilotom dalo na razpolago italijansko letalstvo. Zdi se, da tej tezi ne osporava več niti ameriško poveljstvo, ki kaže precejšnjo pripravljenost na sodelovanje z italijanskimi preiskovalci. Včeraj sta v Avianu nadaljevali z delom ameriška in italijanska preiskovalna komisija, iz ZDA pa je prispel izvedenec, ki je razbral posnetke naprave, v kateri so registrirani vsi podatki o načrtovani misiji. Tezo o tem, da letalo ni spoštovalo pravil, je včeraj potrdil še en očividec-Gre za tehnika metanovoda, ki je opažu letalo nad krajem S. Michele aaTAdige-Povedal je, da je letalo letelo nizko (p° njegovem okoli 150 metrov), se usmeril0 najprej proti levemu bregu doline, nato pa sunkovito zavilo proti nasprotnem11 bregu in se nato spet v zadnjem trenutku izognilo hribu. New York Times pa je medtem objab' vil novico, da je bil v ZDA razrešen dol' žnosti podpolkovnik Stephen VVaters, ki je poveljeval eni od letalskih enot, ki se izmenjujejo med Avianom in ameriškim oporiščem Cherry Point. VVatersa bi P° oceni ameriškega časopisa zelo verjetno zaslišali tudi italijanski preiskovalci, da bi zvedeh, ali med vajami piloti letijo nižje, kot je dovoljeno. Kaže, da je podpolkovnik zahteval od podrejenih, naj mm čijo ali mu izročijo vse podatke, ki 0 lahko kazah, da piloti ne spoštujejo varnostnih ukrepov. Glasnik marincev ]e izjavil, da ne pozna vse okoliščine zaae ve, vendar naj bi poveljstvo razrešit podpolnika »zaradi pomanjkanja zaupa nja«, ker je »zahteval naj njegovi moZJ uničijo dokaze, ki bi lahko koristni z preiskavo«. V Trentu pa so medtem vpisali v se^ znam preiskovanih oseb poleg član posadke še enega ameriškega oficir) njegovega imena pa niso sporočih. jAŠČITNI ZAKON ZA MANJŠINO / SPOROČILO HRASTA ZAŠČITNI ZAKON / IZJAVA SLOVENSKE KOMPONENTE DSL Ne politiki »zida proti zidu« »Sodelovanje SSk bo dobrodošlo« SKP: V manjšini naj prevlada odgovornost »Protislovja v SSk se zrcalijo v politiki naše skupnosti« ^ TRST - Poslanec Masel-li. ki je v okviru prve stal-ne komisije poslanske zbornice prevzel nalogo Poročevalca za naš zaščitni zakon, bo v kratkem, na podlagi doslej predloženih zakonskih predlogov, izdelal osnutek, ki bo sluzil za osnovo za razpra-v°- Tako se začenja tiskovno sporočilo slovenske komponente DSL, ki je mnenja, da zahtevajo nekatera vprašanja, kot so npr. določitev teritorialnih območij, na katerih bi veljale zaščitne norme in konkretna formulacija določb glede pravice do javne rabe slovenskega jezika, ustrezne in sodobne odgovore, ki jih je treba najti s pomočjo celotne na-še skupnosti. »V tem trenutku pa velja vsekakor podčrtati dejstvo, da nismo bili se nikoli tako blizu uresničitvi dolgoletnega cilja naše manjšinske politike, to se pravi odobritvi zadovoljivega zaščitnega zakona. Danes namreč obstajajo za to vsi po-hebni pogoji. Državi Italija m Slovenija se resnično tm-mta, da bi premostili spor-?0 dediščino iz preteklosti m gradili dobrososedske odnose na podlagi medsebojnega spoštovanja.« Vlada Oljke je po mnenju DSL že pokazala namen in voljo, da reši številna vprašanja Slovencev v Italiji - pri tem gre priznanje vlogi in aktivnosti Podtajnika Piera Fassina -, v okviru rimskega parlamenta pa obstaja taka ve-cma, vključno s SKP, ki je gotovo bolj dovzetna za naša vprašanja od prejšnjih. »Resnici na ljubo gre obenem poudariti, da s° tudi v desno sredin-skem taboru opazni, na Vsedržavni in delno na krajevni ravni, znaki neke-§a novega odnosa do teh vprašanj. Pomislimo samo na recentno sodelovanje jned stranko "Forza Italia" m SSk v zvezi s predlogi neželne volilne reforme: n® glede na strumental-nost tega odnosa, je tudi to Pokazatelj novih razmer ln vzdušja v zvezi s slo-Venskim vprašanjem, če-sar se kot demokratični le-Vlčarji, ki si želijo živeti v normalni družbi, kjer bo jnanjšinsko vprašanje lzgubilo svojo ostrino, Povsem veselimo.« Razprava o zaščitnem zakonu se po mnenju DSL odvija v novih pogojih. Ni več politike zida proti zidu, v kateri je bilo jasno, da bodo predlogi manjšine a priori zavrnjeni. Danes gre zares in tu je priložnost, da pride do odobritve dobrega zakona, ki bo odpiral možnosti za nadaljnji razvoj naše skupnosti. V tej razpravi moramo biti prisotni na konstruktiven način s svojimi stvarnimi in sodobnimi predlogi, tudi glede na neizpodbitno dejstvo, da se večina slovenskih strankarskih in političnih komponent prišteva - ali se je do danes prištevala - k koaliciji Oljke. Biti sestavni del koalicije Oljke pa je vsebinsko vprašanje in ne le formalna pripadnost. Naloga naših komponent - piše v stališču Hrasta - je zato tvorno sodelovati v tej razpravi in prispevati k oblikovanju čim-boljšega zakonskega besedila. Neodgovorno bi bilo če bi nekatere komponente skušale izkoristiti sedanjo fazo za povečanje lastnega političnega kapitala z de-magoškimi in nekorektnimi potezami, ali bi se užaljeno odmaknile do razprave, češ da predlagani zakon ne odgovarja stoodstotno njihovim pričakovanjem in interesom. Taka obnašanja ne rešujejo problemov in niso v interesu slovenske manjšine. O vprašanju zakona mora priti do demokratične konfrontacije in soočanja znotraj manjšine, za kar moramo vsi skupaj izkazati sposobnost dialoga. O takem vprašanju je seveda potrebno doseči enotna stališča. Enotnosti po mnenju DSL ne gre pojmovati kot enoumje ali kot »enotnost na mojem dvorišču«: enotna stališča bomo dosegli z dialogom in medsebojnim spoštovanjem, kar pomeni tudi iskanje možnih kompromisov med različnimi stališči. Taka so pravila vseh demokratičnih družb na pragu tretjega tisočletja in gotovo niso in ne smejo biti tuja slovenski manjšini v Italiji. »Zaradi vsega kar je bilo povedanega, presenečajo zadnja stališča in obnašanje stranke SSk. Govoriti o nujnosti enotnega nastopa in nato se ne udeležiti sku- jPETER / JUTRI V FAROV2U Srečanje z župnikom Paskvalom Gujonom SPETER - V okviru serije srečanj, ki jih skupaj prire-2 a Združenje don Eugenio Bianchini in Planinska Užina Benečije, bo jutri v Spetru drugi večer, tokrat sreCaniu z župnikom Paskvalom Gujonom. v krnsinior Gujon je najstarejši beneški župnik, ki že orr> • ^ *et uPravlja matajursko faro in je ves čas ne- ajen in dosleden zagovornik slovenskega jezika ter Ver]VlC Beneških Slovencev. Kljub častitljivi starosti še ono smelo potuje po beneških dolinah, redno mašu-'n le s svojo bodrilno ter duhovito besedo vedno priden med ljudmi. ^ ..^ugem delu večera bodo predvajali oddajo o Be-c ji1’ ki jo je lani avgusta posnela TV Slovenija. Sre-)e bo v špetrskem farovžu jutri, ob 20.30. pnih sej z najvišjimi predstavniki slovenskega zunanjega ministrstva ter pustiti prazno stolico pri skupnem omizju gotovo ni primer politične doslednosti. Opravičiti to dejanje s tem, da imajo druge komponente o nekaterih vprašanjih različna stališča in polemizirati z drugače mislečimi, zlasti z našo komponento, z izrazi in na način, ki meji na obrekovanje, gotovo ni izraz demokratične zrelosti.« Zaščitni zakon, podčrtuje sporočilo, je preveč zahtevna in pomembna zadeva, da bi uporabili svoj čas za jalove polemike s SSk. Iskanje dogovora z drugimi komponentami ob spoštovanju pravil demokratičnega dialoga bo še naprej skrb DSL v interesu celotne naše skupnosti. Ce bo stranka SSk hotela še naprej sodelovati pri skupnem omizju manjšinskih komponent bo nedvomno dobrodošla. TRST - Parlamentarni postopek za odobritev zakona o zaščiti pravic Slovencev v Italiji se je končno premaknil z mrtve točke. Tako meni slovenska komponenta Stranke komunistične prenove, ki ugotavlja, da se je poročevalec Domenico Maselli namreč lotil usklajevanja obstoječih besedil raznih predlogov. »Pozitivno se zdi, da je želel, že v tej pripravljalni fazi, slišati tudi mnenje Slovencev. Najbrž bo poenoteno besedilo sestavljeno še ta mesec in šele tedaj bomo Slovenci lahko izrekli meritorno oceno in predlagali nujne popravke in izboljšave. Navsezadnje je minister Dini v Ljubljani izrecno poudaril, da bo vlada "prisluhnila mnenju manjšine in ga upoštevala". Slovenci v SKP so prepričani, da mora v tako delikatnem trenutku prevladati med nami čut odgovornosti s treznim pristopom k raznim fazam usklajevanja stališč, ki so različna tudi v samem okviru Oljke. V vladni koaliciji so skupno izdelani osnutek manjšinskih komponent predložili samo komunisti, medtem ko sta posl. Luciane Caveri (UV) - po naročilu SSk - in Antonio Di Bisceglie (DSL) prvotno besedilo ponekod spremenila. Tu je še osnutek Ljudske stranke, ki je neodtujljiva komponenta Oljke, Severne lige in gibanja "Forza Italia". Slednja trdi, da imata zveze z našo manjšino, čemur je zadnje čase težko oporekati. Slovenski komunisti menijo, da so pogajanja z desnico škodljiva, medtem ko bi morali najti skupen jezik v okviru levosredinske koalicije. Zato pa se moramo najprej pomeniti med seboj. V okviru skupnega predstavništva soočanje poteka že dalj časa. Iskanje skupnih imenovalcev, piše nadalje v izjavi SKP, terja veliko mero strpnosti in konstruktivnega pristopa. »-Zal je zadnje čase stranka Slovenske skupnosti nekajkrat demonstrativno zapustila omizje in javno proglašala, kako so razlike v manjšini nepremostljive in da ne more več sedeti skupaj z levičarskimi komponentami. Sklep SSk sovpada z izidom notranje "klavzure", ko se -po informacijah, ki curljajo iz teh krogov - prevladali nekakšni "jastrebi", ki bi najraje zanesli v manjšino vzdušje permanentnega spopada dveh taborov”, kar (mi- mogrede povedano) zelo spominja na sorodno strategijo Janševe in Peterletove desnice v Sloveniji«. Bržkone je neizbežno, menijo pri SKP, da se bodo notranja protislovja SSk še naprej zrcalila na delo naše manjšine, ne glede na zgodovinske priložnosti, ki jih nudijo notranje in mednarodne politične razmere. Komunisti so vsekakor vedno pripravljeni na soočenje, ki bo možno, ko se SSk vrne k mizi, od katere je že nekajkrat demonstrativno odšla. Upati je, da to ne bo priložnost za kreganje, pač pa za iskanje zadovoljivih rešitev in skupnih predlogov. SKP bo zato v ponedeljek prisotna na seji skupnega predstavništva, ki jo je za popoldanske ure predlagal senator Demetrij Volčič. LJUBLJANA / KOMISIJA DZ ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Zahteva po zvišanju sredstev za Slovence v zamejstvu O sprejetih amandmajih bo moral sedaj glasovati Državni zbor LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je včeraj razpravljala o predlogu proračuna za leto 1998 v delu, ki se nanaša na Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Člani komisije so sprejeli predlog amandmaja, po katerem naj se postavka ustavne obveznosti - podpora slovenski narodnostni skupnosti poveča za 100 milijonov tolarjev, ta sredstva pa naj se zagotovijo iz postavke rezerva Republike Slovenije. Po predlogu proračuna naj bi podpora slovenski narodnostni skupnosti sicer znašala 1, 3 milijarde tolarjev (indeks 116 ali 16-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom 1997), podpora Slovencem po svetu pa 175 milijonov tolarjev (indeks 337). Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, kamor spadata ti dve postavki, naj bi letos dobil skupaj 1, 52 milijarde tolarjev (indeks 120). Predlog letošnjega proračuna pri postavkah Svetovni slovenski kongres (SSk) in Slovenska izseljenska matica v nasprotju z letom 1997 ne predvideva nobenih sredstev, ker naj bila vsa sredstva vključena pod splošno postavko ustavne obveznosti -podpora Slovencem po svetu. Razdeljevanje sredstev na posamezne porabnike naj bi zagotavljali pogodbeno. Člani komisije pa so se strinjali, da je izrecna navedba Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenske matice, pa tudi novega Izseljenskega društva Slovenci v svetu, potrebna zaradi nadaljnje avtonomnosti teh ustanov, saj bi se sredstva po obstoječem predlogu vlade Predsednik komisije Marijan Schiffrer utopila v splošni kategoriji, pa tudi transparentnost razdeljevanja sredstev ne bi bila zagotovljena. Komisija je zato sprejela predlog amandmaja k proračunu, po katerem naj bi pri Uradu za Slovence po svetu postavko Svetovnega slovenskega kongresa, poleg 'katere je v sedanjem predlogu proračuna ničla, povečali za 8 milijonov tolarjev, postavko Slovenska izseljeniška matica pa za 45, 8 milijona tolarjev. Ta sredstva (skupaj 53, 8 milijona tolarjev) pa naj se odštejejo od postavke 6212 ustavne obveznosti - podpora Slovencem po svetu. Poleg tega naj se v proračunu pri postavki Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu odpre nova.postavka Izseljeniško društvo Slovenija v svetu v višini 6, 4 milijona tolarjev in se za ustrezajočo vsoto zmanjša postavka 6212. Komisija, ki je danes razpra- vljala o predlogu proračuna za letošnje leto, je podprla predlog amandmaja poslanca Iva Hvalice (SDS), da se s postavke rezerva Republike Slovenije 100 milijonov tolarjev prenese na novo postavko RTV pretvorniki ob meji z Italijo in avstrijsko Koroško pri ministrstvu za promet in zveze. Hvalica je pojasnil, da je vidnost televizijskih programov za slovensko manjšino v zamejstvu, za kar si prizadeva že od leta 1993, izrednega pomena. Za zagotovitev signala bi bilo potrebno zgolj ojačati obstoječe pretvornike, je pojasnil Hvalica. Komisija je obenem podprla predlog, da bo od RTV Slovenija pridobila strokovno mnenje s stroškovnikom, iz katerega bo razvidno, koliko bi stala okrepitev signala. Komisija je podprla tudi predlog amandmaja k predlogu proračuna 1998 (vložila ga je skupina poslancev) da se pri zunanjem ministrstvu poveča postavka sofinanciranje radijskih in TV programov za Slovence po svetu, pri kateri je v predlogu proračuna zdaj ničla, za 10.000 tolarjev, in da se za enak znesek zmanjša postavka ustavne obveznosti - podpora Slovencem po svetu. Pri vloženem predlogu je verjetno prišlo do napake pri višini sredstev, saj je poslanka Marija Poszonec pojasnila, da naj bi šlo za povečanje za 10 milijonov tolarjev. Komisija je sprejela sklep, da naj vlada pripravi gradivo o problematiki sofinanciranja investicijskega vzdrževanja in investicij v objekte v lasti zamejskih organizacij in ustanov v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem.Komisija je sprejela tudi predlog amandmaja za oblikovanje nove proračunske postavke ‘nadaljevanje gradnje kulturnega doma Pliberk na avstrijskem Koroškem* v višini 50 milijonov tolarjev. Ker naj bi bilo pri gradnji omenjenega doma nekaj nejasnosti v zvezi z lastništvom in netransparentnostj o pri razdeljevanju sredstev, je komisija sprejela še sklep, da se člani komisije ter predstavniki Urada za Slovence po svetu do konca marca v Pliberku sestanejo s predstavniki manjšine, ki skrbijo za gradnjo kulturnega doma. Komisija je podprla tudi predlog amandmaja poslanca Davorina Terčona (LDS), da se proračunska postavka rezerva Republike Slovenije zniža za 45 milijonov tolarjev in se za to vsoto poveča postavka ustavne obveznosti - podpora slovenski narodnostni skupnosti. Ta denar naj se nameni za financiranje Primorskega dnevnika kot obveznost, ki izhaja še iz lanskega leta. Terčon je pojasnil, da v lanskem proračunu od dodatnih 200 milijonov tolarjev, ki jih je vlada namenila za Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ni bilo realiziranih 45 milijonov tolarjev, ki bi morali biti namenjeni Primorskemu dnevniku. To naj se zdaj popravi. Komisija je včeraj na kratko obravnavala tudi informacijo o uresničitvi sklepov 6. seje, ki jih je DZ sprejel ob obravnavi točke položaj slovenske manjšine v Italiji in uresničevanje resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah ter poročilo o delu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 1996. (STA) ■ GLOSA O slovenski in italijanski diplomaciji Jože Pirjevec V kratki zgodovini slovenske samostojne države smo imeli pet zunanjih ministrov: Rupla, Peterleta, Thalerja, KraCuna, spet Thalerja in Frleca. Vsem so bili odnosi z Italijo trn v peti, pri Čemer jo je najbolje skupil Rupel, saj so mu v zadnjem trenutku preprečili, da bi podpisal z rimsko vlado sporazum, ki bi zagotavljal italijanski manjšini na slovenski Obali vse pravice, slovenski manjšini v Italiji pa bi v zameno ne dajal ničesar. Na relaciji Ljubljana-Rim je bilo najbolj živahno v Času Peterletovega ministrovanja, ko se je skoraj zgodilo, da bi Slovenija z Oglejskim sporazumom priznala Italiji pravico, da vdere v primorski prostor vse do rapalske meje, hudo pa so se odnosi zapletli tudi v prvem Thalerjevem obdobju, ko je nadebudni mi-nister-mladenic imel opravka s staro lisico zvenečega imena Su-sanno Agnelli. V kratkem obdobju svojega mandata KraCun s Farnesino, kolikor se spominjam, ni imel posebnih incidentov pa tudi ne uspehov, kajti razmere so se zaCele premikati na boljše šele s Prodijevo vlado. Italija se z ustoličenjem levosredinskih sil na o-blasti sicer ni odpovedala svoji nameri, da se uveljavi v srednjeevropskem in balkanskem prostoru kot velika sila, odločila pa se je za drugačno taktiko od tiste, ki jo je izbral Berlusconi. Ko je bil milanski mogotec v palači Chigi, je namreč zastavil politiko ribarjenja v kalnem, ki se je navezovala na tradicionalno prepričanje italijanskega imperializma, da se je mogoCe na raCun Slovencev in Hrvatov zmeniti s Srbi. Ker je zaradi hrvaške zmage leta 1995 in zaradi ameriškega neposrednega angažiranja na Balkanu, ta naCrt propadel, je Italija zamenjala železno pest z žametno rokavico, ne da bi se pri tem odpovedala svojim dolgoročnim ciljem. Nenadoma je utišala umetno ustvarjeno časopisno gonjo proti Sloveniji in Hrvaški, ki je toliko Časa služila za SCuvanje javnega mnenja proti sosedoma na Jadranu, in postala zagovornica slovenskih integracijskih teženj na nivoju Evropske unije in Se- vernoatlantskega zavezništva. Vrh naj bi ta politika doživela ob nedavnem obisku zunanjega ministra Dinija v Ljubljani, ko se je zdelo, da je Italija zares pripravljena obrniti stran v svojih odnosih do Slovenije. Iz besed šefa Farnesi-ne je bilo mogoče namreč razumeti, da namerava rimska vlada Črpati iz raCuna, ki ga je Ljubljana odprla v Luksemburgu za odškodnino istrskih beguncev. Navdušena Frlec in Drnovšek sta neprevidno hitela razglašati, da je s tem Italija enkrat za vselej priznala Osimske sporazume in se tako tudi odpovedala takšnim ali drugačnim pretenzijam v bivši coni B. 2e v petek, 6. februarja, pa je prišla iz Rima hladna prha: podtajnik v zunanjem ministrstvu Fassino je namreC izjavil, da je problem bančnega raCuna samo ena od možnosti, ki jih bo Farnesina preučila v svojih odnosih do Slovenije, kar lahko pomeni dvoje: ali se je Dini v Ljubljani prenaglil in je moral pod pritiskom diplomatskega aparata v lastni hiši ter raznih ezulskih krogov stopiti korak nazaj ali pa so ga slovenski velmožje napačno razumeli. Vsekakor so se s svojimi izjavami prenaglili in še enkrat pokazali, da Slovenci zares nismo nadarjeni za diplomacijo. Sedaj bomo iz Ljubljane seveda slišali ugotovitve, da so nas Italijani znova spravili na led, ker da so neprekosljivi diplomati. O tem imam velike dvome, saj bi, Ce bi bilo tako, Italija v svetu uživala drugačen sloves, kakor ga ima. Recimo rajši, da se mi nismo nic naučili od ZupanCiCa, ki pravi v nekem svojem epigramu: «Osel gre le enkrat ne led.»- Baš to je oslovstvo! Modrec ve: danes sem pal, jutri bom plesal po njem. SINDIKATI / JAVNA KONFERENCA Za preporod TVM je potrebno spoštovanje dogovorov llly: »Za razvoj tukajšnjega tržišča so potrebni novi podjetniki!« Za rešitev problemov Tovarne velikih motorjev in raziskovalne sekcije za dizelske motorje je potrebno, da se aktivirajo oz. dosledno sledijo dogajanju vsi zainteresirani subjekti. To so ponovno jasno poudarili predstavniki sindikatov kovinarjev Fiom, Fini in Uilm na včerajšnjem javnem srečanju, ki je bil o tem na železniški postaji. Kot je v uvodnem sporočilu povedal pokrajinski tajnik Fiom Bruno Galan-te, sindikati zahtevajo izvajanje sporazuma, ki so ga s Fincantierijem dosegli 15. decembra (predvideva med drugim ponovno zaposlitev za 270 delavcev), in uresničitev listine o soglasju, sklenjene z Rimom. »Upamo, da bodo po tem srečanju stekli vsi dogovori in sporazumi, kar bi lahko ojačilo tržaški industrijski sektor,« je dejal. Kovinarji so v kritičnem trenutku, nujni so odgovori, kar zadeva ladijsko strojništvo. Bistveno je tudi, je podčrtal, da Fincantieri spodbuja inducirane dejavnosti na Tržaškem, da konzorciji in združenja dobijo zadevna finansiranja, da Fincantieri organizira izpopolnjevalne tečaje, da se utrdijo odnosi med TVM in »Diesel ricerche« in da se utrdi strojništvo v sinergiji z grupo VVartsila. Galante si med drugim želi, da bi se za ugotovitev skupnih interesov čimprej sestali s Tržaško univerzo in z raziskovalnem centrom na Padricah. Za rešitev teh in drugih problemov (o protokolu o sogla- sju se bodo vsi zainteresirani sestali 18 t.m. v Rimu, sindikati upajo tudi na podpis s strani VVartsi-le) so sindikati dali več predlogov, in sicer: zahtevati od Rima višja finansiranja, ki bi lahko pritegnila podjetnike, zagotoviti uspeh združitve Fincan-tieri-VVartsila, vpeljati dialog z Deželo, Pokrajino, Občino, Združenji indu-strijcev in Fincantierijem, organizirati tečaje za ladijsko strojništvo itd. Po Galanteju je predstavnik tovarniškega sveta Walter Lantier izpostavil, da so Italijani s predajo TVM Wartsili izgubili specializirano podjetje, marsikdo pa bo ostal brez zaposlitve. »Specializirani delavci bodo za delo morali Čakati na odločitve VVartsile,« je povedal. IRI in ministrstvo za industrijo se morata aktivirati za rešitev problema brezposelnih, vsi pa morajo delati na tem, da bo TVM nudila nova delovna mesta. Oglasil se je tudi tajnik SKP Jacopo Venier, po mnenju katerega ostaja po privatizaciji TVM »puščava«, odgovorni pa so domala vsi, od Fincantierija in Confindustrie do same Illyeve uprave, ki »se ni borila.« Venier med drugim zahteva izvajanje Usti-ne o soglasju in upa v preporod našega mesta. Župan Riccardo Illy je svoj poseg osredotočil na pomanjkanje podjetnikov, brez katerih za Trst ni bodočnosti. Pozitivno je ocenil dejavnost sindikatov, ki predstavlja »izredno možnost za rešitev podjetja«. Potrebno je žrtvovati delovna mesta, a bo do novih prišlo s podjetji, povezanimi z delovanjem TVM. Važno je, da postane Trst za podjetnike privlačnejše tržišče, mora pa se tudi izoblikovati nov podjetniški razred. Nujno je sodelovanje krajevnih ustanov, bistveno je vsekakor reševati probleme na kraju in ne samo Čakati na odgovore iz Rima. »Če obstajajo za to konkretne možnosti, bo- mo izvajali sporazume.« To je smisel posega generalnega direktorja Fincantieri Bernarda Carratuja, ki je za pozitiven razvoj TVM med drugim podčrtal nujo po skupnem razmisleku. Važni so seveda tudi pritok podjetnikov, izpopolnjevalni tečaji in spodbujanje induciranih dejavnosti, potrdil je tudi dogovor s sindikati. Državni tajnik Fiom Sandro Bianchi je dejal, da se »v puščavi ne da ničesar graditi« in pritrdil, da bodo sporazum zagrizeno branili. Trst pa mora spremeniti svojo miselnost. Predsednik Združenja industrijcev Federico Pa-corini je ob tem povedal, da skušajo že od lani kaj spremeniti, a Združenju dajejo preveliko važnost, saj »niso industrijci tisti, ki morajo vzeti v roke vajeti Trsta«. Bistveno je kaj storiti (tudi iskati podjetnike), saj bo z vstopom Slovenije v EU stanje še hujše, je pripomnil. Aljoša Gašperlin H POLITIKA / NAPOVED CAMBERJAh Avtonomna pokrajina volilno geslo LpT in Fl Avtonomna tržaška pokrajina bo osrednje geslo »Forza Italia« in Liste za Trst v volilni kampanji za junijske deželne volitve. To je včeraj napovedal senator Giulio Camber, ki je hkrati vodja melonarskega gibanja in Berlusconijeve stranke, z njegovim stališčem pa soglaša tudi predsednik deželnega sveta Roberto Antonione. Dvajset poslancev FI je včeraj v poslanski zbornici, kjer teče razprava o ustavnih reformah, vložilo popravek k predlogom dvodomne komi- sije, ki se glasi »Furla-nija-Julijska krajina je sestavljena iz avtonomnih pokrajin Furlanija in Julijska krajina«. V slednjo Camber in somišljeniki uvrščajo Trst in najbrž tudi Gorico. Berlusconijeva stranka in Lista računata v tržaškem okrožju na izvolitev vsaj dveh deželnih svetovalcev. Eden naj bi bil Antonione, drugi pa bivši župan LpT Giulio Staffieri, za mandat pa se bosta potegovala tudi občinska svetovalca Marco Drabeni in Paolo Sardos Albertini. DIJAKI / ZA ZNIŽANJE TARIF JAVNIH PREVOZOV H SDGZ >1 Protest na tramvaju Napovedovali so, da bodo zasedli openski tramvaj, v resnici pa so si privoščili vožnjo (z redno ožigosano vozovnico) do Opčin in nazaj. Na ta svojevrsten način so pripadniki Dijaške skupnosti in Skupnosti univerzitetnih študentov včeraj protestirali in zahtevali znižanje tarih javnih prevozov za mlade in upokojence. Ob 15.30 so stopili na tramvaj in se odpeljali. Akcija spada v okvir vsedržavne pobude Dijaške mreže. Dijaki so pred dnevi že pisali vodstvu podjetja za prevoze ACT in zahtevali 10 do 15 odstotno znižanje mesečnih vozovnic za celotno avtobusno omrežje, ki stanejo sedaj 34.000 lir. Do včeraj niso prejeli še nobenega odgovora. Na sliki (foto KROMA): dijaki in študentje med manifestacijo v openskem tramvaju. Informativna srečanja o davčni reformi '98 Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja v petek, 13. februarja, ob 20. uri v Gledališču F-Prešeren v Boljuncu, informativno srečanje o davčni reformi ’98. Novosti IRPEF, IVA, IRAP in o drugih davkih, ter nove ugodnosti za podjetja, profesionalce in zasebnike bodo prikazali strokovnjaki: ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič, komercialist dr. Stevo Kosmač in knjigovodinja Nadja Prašelj. P°' dobni srečanji bosta v torek, 17. februarja, ob 18.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah in v sredo, 18. t.m., ob 20. uri na sedežu Goethe Instituta, v dvorani Nemške dobrodelne družbe (2. nadstr.), Ul. Coroneo 15. Vabljeni so vsi člani, podjetja in ostali zainteresirani. Saša Vuga na Radiu TS A V okviru radijskih Kulturnih diagonal bo danes, 12. februarja ob 14.10 na tržaških radijskih valovih na sporedu oddaja Veš poet svoj dolgi1 Oddaja se ponavlja tudi v jutri zjutraj ob 8.10. Obeta se zares izjemno srečanje, saj bo gost oddaje letošnji Prešernov nagrajenec pisatelj Saša Vuga. V skoraj enomnem razgovoru bo pisatelj razkril svojo pisateljsko in življenjsko pot. Z njim se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Prešernova proslava na Katinari Osnovna šola F. Milčinskega s Katinare in KD Lonjer-Katinara bosta jutri skupaj praznovala Dan slovenske kulture. Prešernova proslava, ki bo ob 18. uri, se bo odvijala v prostorih katinarske osnovne šole. Prireditev bo potekala ob rec^l cijah osnovnošolcev, narečnem prizoru v izvedbi društvene mladine in petju. (JPC) _______POLITIKA / TRŽAŠKI OBČINSKI SVET_ Govorniški maraton o proračunu 1998 Povišek davka na smeti, nespremenjen davek ICI ŠKEDENJ / ZAVRNJENA RESOLUCIJA PETTIROSSA »Mazači niso v naši pristojnosti« Baldas hoče dvojezičnost na spomenikih Tržaški občinski svet je do poznih nočnih ur nadaljeval obravnavo proračuna za tekoče leto in triletnega razvojnega plana. Oba temeljna dokumenta Illyjevega odbora imata za seboj večino svetovalcev Oljke in županove občanske liste, medtem ko je opozicija, čeprav z različnimi motivacijami, napovedala negativno zadržanje. Pred pričetkom obravnave številnih proračunskih popravkov je mestna skupščina sklenila, da bo davek na nepre-rničnme (ICI) ostal nespremenjen v primerjavi 2 lanskim letom (štiri Promile za prvo hišo oziroma stanovanje ter sedem promil za drugo). Občinski davek na smeti Pa bo v letu 1998 poskočil za pet odstotkov, kar po mnenju upraviteljev odgovarja statističnim merilom v razmerju s podražitvijo Življenjskih stroškov v občini. Glavnino amandmajev i6 predložila desnica, še Posebno pa neodvisni svetovalec »Forza Ita-lla«, ki se je predsi-nočnjim glede tega sprl s Podžupanom Robertom pamianijem. Slednji mu je očital, da bo nekatere odobrene popravke naj-orž izkoristil v bližnji kampanji za deželne volitve, saj bo Drabeni skoraj gotovo kandidiral za mesto v palači na Ober-danovem trgu. Popravki svetovalca Berlusconijeve stranke se nanašajo Predvsem na šport in na Športne naprave. Nekatere pomembne popravke so predložili tudi svetovalci Oljke in Stranke komunistične prenove. Leva sredina, ki podpira občinski odbor, je zahtevala predvsem nekatere spremembe triletnega razvojnega in finančnega plana, ki vsebuje investicije v višini 238 milijard lir. Medtem ko so naložbe za tekoče leto (nekaj več kot 70 milijard) kolikor toliko realne, so investicije za prihodnje leto in za leto 2000 več ali manj virtualne, če lahko rabimo izraz, ki je trenutno zelo v modi. Takoj po proračunu se bo mestna skupščina začela ukvarjati z novo ureditvijo prometa v središču Trsta, ki je že predmet polemik med trgovci, njihovimi združenji in Illyjevo upravo. Predlogi in stališča svetovalcev SKP Svetovalca SKP Venier in Canciani sta na včerajšnji tiskovni konferenci obrazložila popravke, ki sta jih predložila k proračunu. SKP predlaga za en odstotek višje naložbe za občinsko osebje, 100 milijonov lir za kooperacijo z nerazvitimi državami, projekt kolesarske steze Sv.Jakob-Draga ter 50 milijonov lir za izdelavo izvršilnega projekta za razširitev katinarske slovenske nižje srednje šole. Zastopnika Komunistične prenove sta k bilanci za tekoče leto predložila tudi tri politične dokumente. Prvi se nanaša na vlogo rajonskih sosvetov, ki imajo trenutno zelo omejene pristojnosti, drugi na kontrolo nad servisi, ki jih Občina delegira zadrugam (gre za kontrolo nad izvajanjem delovnih pogodb), tretji dokument pa se zavzema za ovrednotenje in krepitev sprejemnega centra za priseljence, ki ga Občina upravlja na osnovi konvencije z združenjima ACLI in Caritas. MEJA / POSEG PREDSEDNIKA POKRAJINE Fernetiči še naprej ozko grlo Codarin predlaga okrepitev carine v okviru reforme javne uprave Pred bližnjo predajo namenu novega avtocestnega odseka za Fernetiče, je predsednik tržaške pokrajinske uprave Renzo Codarin še enkrat opozoril na dolgotrajne težavne razmere, v katerih morajo na tem mejnem prehodu oziroma na tovornem terminalu delati špediterji in cariniki. Problem se vleče že vrsto let in kljub številnim obljubam ni bil nikdar rešen, medtem pa je promet čez mejo iz dneva v dan bolj gost. »Zal moram ugotoviti,« je dejal Codarin, »da kljub ponavljajočim se posegom pri finančnem ministrstvu in pri vrhu carinske uprave, problem trajnega pomanjkanja carinskega osebja še vedno ni rešen; to je vzrok za ustvarjanje dolgih vrst tovornjakov, ki morajo čakati tudi 48 in več ur za prestop meje, kar seveda povzroča hude težave voznikom, gospodarskim operaterjem pa občutno gmotno škodo zaradi neopravičljivih zamud pri dostavi blaga.« Predsdnik Pokrajine dodaja, da tak položaj objektivno prinaša realno tveganje, da se bo blagovni promet iz tržaške pokrajine preselil v druge kraje. To se delno že dogaja s preusmerjanjem v Gorici,»kar ima seveda težke posledice za žš' sicer problematičen gospodarski položaj Trsta. K temu je treba dodati še dejstvo, da stalni prometni zastoji pred mejo povzročajo tudi nevšečnosti na sanitarnem in varnostnem področju. »Za vsaj delno rešitev problema pomanjkanja osebja za carinske operacije bi lahko vzeli v pretres možnost priselitve osebja iz drugih državnih uradov, glede na to, da je javna uprava pred korenitim preu-strojem,« je dejal Codarin v zaključku svoje izjave za javnost. Rajonski svet za Skedenj, Sv. Ano, Kolonko-vec in Sv. Sergij na svoji predsinočnji redni seji ni hotel obsoditi nedavnega mazanja spomenikov padlim v narodnoosvobodilnem gibanju, češ da prizadeti spomeniki ne stojijo na njegovem ozemlju in da zaradi tega njihovo mazanje ni v njegovi pristojnosti (sic!). To stališče je rajonski svet zavzel z večino glasov po daljši razpravi, v kateri so prišli do izraza še drugi pogledi, iz katerih je mogoče razbrati, da je pač resnično enakopravno sožitje med tu živečima narodoma cilj, za dosego katerega si bomo morali še veliko prizadevati. Celotno zadevo je sprožil svetovalec SSk-Oljke Sergij Pettirosso. Nekaj dni potem, ko so običajni neznani črni mazači v noči med 11. in 12. januarjem letos pomazali spomenike v Bazovici, Trebčah, Križu, na Proseku, v Bolju-ncu in drugod, je namreč predložil v rajonskem svetu resolucijo, v kateri je predlagal, naj predsednik rajonskega sveta nastopi pri pristojnih oblasteh, da bi izsledile krivce, ter pozval pristojne občinske in pokrajinsko upravo, naj čim prej poskrbijo za očiščenje spomenikov. Predlog resolucije so podpisali še drugi rajonski svetovalci Oljke in SKP, v obravnavo pa je prišel šele, kot rečeno, na predsinočnji redni seji. Kakor hitro je resolucijo Pettirosso prebral in NARODNOSTNA NESTRPNOST / MINULO SOBOTO V SREDIŠČU TRSTA Napadli dijakinje zaradi slovenščine Pred nekaj dnevi je v javnem lokalu aišču Trsta prišlo do dogodka, ki ga bele: težkim srcem in še prej z osuplostjo, saj težavo predstavljamo, da je v našem čas ^banskega odpiranja sploh mogoč. Zgoc I V, fl A 10 Kilo o Vn r-ii ti o N 11 ^ N t „ lii iciu nziuimi napauuv pre Zato, ker je v lokalu govorila po slovensl s° napadi prihajali prav tako iz vrst mlac Neljubi dogodek se je pripetil minule 0 okrog 21. ure. Skupina slovenskih dij “° jih je natanko šest in vse študirajo Ceju Prešeren - je sedela za mizo v gosti rma v Ul. Ginnastica in se ob pijači nor pogovarjala - normalno v svojem materin ziku. Mimogrede naj omenimo, da se ni teudila v tem javnem lokalu, saj se v občasno zbirajo in srečujejo tudi mladi p teki naše narodne skupnosti. Nahaja se n nedaleč od Dijaškega doma Srečka Kosov . ^°t rečeno, pa pogovarjanje v slove: teziku ni bilo po godu skupini mladih n°v’ ki so se tedaj mudili v isti gostiln P0 vsem sodeč politično gravitirajo o ki a)nodesničarskega gibanja MS-Fiamma s°re’ saj ima le-ta svoj sedež v bližnji L jjP1- V izražanju narodnostne nestrpni Posebno izstopalo mlado dekle. Ko sta c ed slovenskih dijakinj šli v toaleto, j: usala preprečiti izhod tako, da je s st atiKadiralo vrata. Potem se je fizično : ad drugimi dijakinjami, ki so priskoč Pomoč svojima prijateljicama. Nazadnje skušalo celo preprečiti, da bi slovenske dijakinje zapustile gostilno. Eno je kar energično prijelo za lase, tako da je prišlo do pravega pretepa. Mlado šovinistko so v teh njenih klavrnih podvigih podpirali ostali mladi, ki so bili z njo v družbi. Res je, da se sami niso spustili v neposredno fizično nasilje, a pustili so, da to nasilje dela njihova sovrstnica, oziroma ji to omogočili, saj so preprečili, da bi jo kdo ustavil. Tako so tudi preprečili, da bi posegel gostil- ničar. Se več, z mlado nestrpnico so sodelovali v besednih napadih na slovenske dijakinje, na katere se je zlilo celo golido običajne tržaško-italijanske nacionalistične gnojnice. Dogodek je seveda vzbudil veliko ogorčenje med vrstniki prizadetih slovenskih dijakinj, katerih imena iz razumljivih razlogov ne bomo objavili. Na liceju Prešeren celo razmišljajo o tem, da bi v prihodnjih dneh, najbrž to soboto dopoldne, priredili javno demonstracijo proti rasizmu. Karabinjerji izdelali fotofita roparjev iz Ul. Palestrina Tržaški karabinjerji so izdelali fotofita roparjev, ki sta v torek popoldne oropala gostilno Ai Cavai v Ul. Palestrina, zvezala sina lastnika, 28-letnega Alessia Alessia, in 56-letnega točaja Elio Giostra, ter zbežala. Prvi ropar (fotofit levo) je bil črnolas, star kakih 40 let in visok približno meter 80, drugi je bil nekoliko mlajši in tudi nižji. Roparja sta najprej v gostilni pokosila, ko so vsi klienti odšli pa je starejši potegnil iz žepa pištolo in začel groziti lastnikovemu sinu in točaju. Zahteval je, naj mu Alessio izročil denar v blagajni, kar je mladenič tudi storil. Roparja, ki sta govorila s sicilskim naglasom, sta odnesla skupno 900 tisoč lir. jo predlagal v odobritev, se je na seji prijavil k besedi svetovalec NZ Luca Polidori s prejudicial-nim stališčem, češ da rajonski svet ni pristojen za obravnavanje predloženega dokumenta iz že uvodoma omenjenih razlogov. Njegovo stališče so podprli še drugi predstavniki desnice, med temi svetovalec LpT Baldas, ki je pristavil, da so napisi na pomazanih spomenikih samo v slovenščini, zaradi česar ne morejo govoriti v prid sožitju (sic!). Pet-tirossovo stališče je je v razpravi podprl tudi predstavnik SKP, toda naposled je bila resolucija zavrnjena z 9 glasovi, zanjo se je izreklo 5 predstvnikov Oljke in SKP, 2 pa sta se vzdrža- la. Omenimo naj, da je rajonski svet pred tem obranaval še druge redne zadeve, ki jih je imel na dnevnem redu. Med drugim je z večino glasov zavrnil osnutek občinskega plana za avtomobilski promet, kakor je tudi izrazil negativno mnenje k osnutku občinskega proračuna. Rajonski svetovalci pa so soglasno odobrili neko drugo reslucijo, ki jo je predložil že omenjeni Pettirosso. Svetovalec SSk-Oljke je v njej zahteval, naj občinska uprava čim prej poskrbi za očiščenje strug dveh potokov, ki tečeta po Ko-lonkovcu oziroma Rovtah. Gre za potoka, ki jih že najmanj 10 let ni nihče vzdrževal. NOVICE Pokrajina in sindikati o stanovanjskih problemih Vse večje pomanjkanje utreznih novih območij za stanovanjsko gradnjo, dramatični položaj mnogih najemnikov, ki so prejeli stanovanjski izgon, problematika ljudskih stanovanj in degradirane razmere, v katerih se nahaja dobršen del mestnega stanovanjskega fonda - to bile glavne teme, o katerih je pristojni pokrajinski odbornik Roberto Sasco razpravljal s predstavniki sindikatov stanovanjskih najemnikov Sicet, Uniat in Sunia. Sestanek je bil sklican v okviru priprav na ustanovitev pokrajinskega observatorija za stanovanjsko področje. Kot beremo v tiskovnem sporočilu pokrajinske uprave, je bilo srečanje tudi priložnost za dogovor o vrsti skupnih pobud za čimprejšnje sprejetje novega pravilnika za stanovanjski sektor. V soboto podelitev nagrade Lionello Stock V soboto, 14. februarja ob 11. uri bodo na tržaškem županstvu izočili nagrado Lionello Stock 1997, in sicer zastopnikom podjetij Syac in Adriatica ecolo-gie industriali. Tokrat bodo podelili tudi posebno nagrado z geslom Kreativna vrednost, za katero je 10 milijonov vreden ček podarila CRTrieste Banca. To nagrado si je zagotovil mladi videmski podjetnik Luigino Pozzo iz kovinarskega podjetja Promec, ki zaposluje 60 delovnioh moči in se ponaša z zelo visoko stopnjo avtomatizacije. Na Pokrajini seminar o evropskih temah Pokrajina Trst je prek svoje pravne službe za statistično programiranje pripravila kratek seminar (trajal bo do 19. februarja) za poklicno izpopolnjevanje administrativnih funkcionarjev in vodilnih o temah Evropske unije. Seminarja se lahko udeležijo tudi nameščenci okoliških občin v tržaški pokrajini, drugih pokrajinskih uprav v Furlaniji - Julijski krajini in na posebno željo tudi tisti, M so zaposleni v drugih javnih ustanovah. Seminar, ki ga vodijo priznani strokovnjaki z različnih italijanskih univerz, ima v programu še zadnji dve pomembni srečanji, in sicer danes, 12. februarja od 14.30 do 18.30, ko bodo v obravnavi pravno-institucionalni vidiki Evropske unije in njene strukturne politike, in prihodnji četrtek, 19. februarja, ko bo tekla beseda o praktičnih izkušnjah Pokrajine Alessandria, ki ima že utečeno strukturo za vprašanja Evropske unije. Delo v javni upravi Tržaška okrožna sekcija za zaposlovanje sporoča, da bodo v ponedeljek in torek (16. in 17. februarja) na sedežu v Ul. Fabio Severa 46/1 od 8.30 do 12. ure zbirah prijave za prosti delovni mesti daktilo-grafa in sodelavca pri pogrebni službi. Prvo mesto je na določen čas (do 27. julija 1998), drugo pa za nedoločen čas. Pogoji za zaposlitev so tisti, ki veljajo za vstop v javno upravo, kandidati pa morajo prinesti s seboj obrazec C/l (roza knjižico) in delovno knjižico. Zahtevana je tudi dokumentacija o individualnih dohodkih za leto 1996 in o morebitnih družinskih članih v breme (družinski Ust). Lestvica pripuščenih na razpis bo objavljena v petek, 20. februarja, klicanje navzočih pa bo ob 9.30. OBČNI ZBOR Zbor Jacobus Gallus bo utrdil svoj sestav Na volitvah je bila za predsednico potrjena Sara Superina V torek, 10. t. m., so se pevke in pevci zbora Jacobus Gallus zbrali na sedežu Glasbene matice, da bi na vsakoletnem občnem zboru pregledali potek delovanja v letu 1997, začrtali smernice za bodoče delo in izvolili nov odbor. Med važnejše nastope v preteklem letu je treba vsekakor uvrstiti udeležbo na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer je zbor Gallus prejel zlato plaketo, udeležbo na reviji Corovivo, kjer je tudi žel lep uspeh in na vsedržavnem tekmovanju Guido D’Arezzo v Arez-zu, ter pripravo in izvedbo vsakoletne Zborovske božične revije, ki je bila tokrat v soboto, 13. decembra 1997, v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Skednju. Po predsedniškem, tajniškem in blagajniškem poročilu so pevci skupaj z dirigentom Jankom Banom v poglobljeni razpravi postavili pod drobnogled minulo sezono in začetek letošnje. Predvsem je bila postavljena potreba po resnem, trdem in potrpežljivem delu v drugi polovici letošnje sezone (ki se je začela z nastopom na osrednjih Prešernovih proslavah v Trstu in Gorici). Zbor ima namreč v načrtu, poleg udeležbe na reviji Primorska poje, tudi naštu-diranje novih pesmi in osvežitev starih za sestavo koncertnih pogramov tako nabožne kot posvetne vsebine, s katerimi bi oblikovali določeno število koncertov. Za pri- hodnje pri zboru načrtujejo tudi snemanje, vendar bo druga polovica sezone 1997/98 posvečena predvsem utrjevanju pevskega sestava, ki se je z odhodom večjega števila starih pevcev in prihodom mnogih novih članov precej spremenil. Člani zboraJacobus Gallus so na koncu tudi izvolili vodstvene organe. Za predsednico je bila potrjena Sara Superina, odbor pa bodo sestavljali - poleg dirigenta Janka Bana - Ivan Žerjal, Davorin Smotlak, Mara Petaros, Katja Superina in David Šuligoj. V nadzornem odboru bodo sedeli Igor Merku, Ana Tina Petkovšek in Andrea Petronio. Umik urada za ženske Vse ženske s stalnim prebivališčem v občini Devin Nabrežina obveščamo, da od 9. februarja ’98 dalje deluje Urad za ženske s spremenjenim urnikom in sedežem, in sicer: ponedeljek, sreda in petek: 10.00 - 12.00; torek in četrtek: 17.00 -19.00 na sedežu Srednje šole Igo Gruden v Nabrežini Kamnolomi 16, drugo nadstropje. Nova telefonska številka 2024004. Urad bo odprt do 13. marca 1998. DOLINA / OSNOVNA SOLA P. VORANCA Darilo družbe SIOT šoli Dolinska osnovna šola Prežihovega Voranca je od včeraj bogatejša za računalnik, tiskalnik in fotokopirni aparat, prejela pa je tudi prispevek za učila in za igralne naprave, ki jih bodo namestili na dvorišču. Največ zaslug za tako obogatitev ima družba SIOT, ki je šoli podarila prepotrebne naprave in denarna prispevka, veliko priznanje pa si zasluži tudi domače Združenje staršev, ki je družbo SIOT pred časom zaprosila za prispevek. Včeraj je glavni ravnatelj družbe SIOT Mauro Azzarita predal naprave šoli, po pozdravu didaktične ravnateljice Ksenije Dobrilove pa se je podjetju zahvalila predstavnica staršev Anaroža Slavec, medtem ko so učenci počastili gosta z recitacijami (foto KROMA). VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 12. februarja 1998 DAMJAN Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.27 - Dolžina dneva 10.15 - Luna vzide ob 18.41 in zatone ob 7.35 Jutri, PETEK, 13. februarja 1998 LJUBOSLAVA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1034,2 mb narašča, veter 4,3 km na uro severo-zahodnik, vlaga 73-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Samuele Pengue, Samuele Pizzamei, Michele Miele, Andrea Rigo. UMRLI SO: 82-letna Maria Viskovic, 72-letna Lo-retta Susmel, 87-letni Giuseppe Cazzola, 85-letna Egidia Rismondo, 67-letni Romualdo Lombardi, 77-letni Eidio Salerno, 78-let-na Maria Luin, 75-letna Ro-setta Valetti, 64-letna Mi-reille Elias, 51-letni Luciane De Carli. ; : LEKARNE Od ponedeljka, 9. do sobote, 14. februarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). _ Opčine, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (tel. 309114). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Harry a pezzi«, r.-i. Woody Al-len, i. Demi Moore, Robin VVilliams; pred vsako projekcijo bodo predvajali kratkometražni film »Dead Train«. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Storia D’Amore«, r. Yerzy Stuhr. EKCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. AMBASCIATORI 15.20, 18.40, 20.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 1-15.30, 17.40, 19.55 22.15 »The Yackal«, i. Richard Gere, Bruce VVillis. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.45, 20.10, 22.30 »Qual-cosa e cambiato«, i. Jack Nicholson. NAZIONALE 3 -15.30, 17.05, 18.55, 20.30, 22.20 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Selleck, Matt Dillon. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Monella«, r. Tinto Brass. MIGNON - 16.00, 22.00 »Sessualita bestiale«. Porn. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »L’uomo della piog-gia - The Rainmaker«, r. F. F. Coppola, i. Mickey Rourke, Danny De Vito. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »La vita e bel-la«, r-i. Roberto Benigni. ^ OBVESTILA KLUB PRIJATELJSTVA in SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabita člane in prijatelje na pustno srečanje, ki bo danes, 12. februarja v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 16. uri. MLADINSKA KOMISIJA SKGZ prireja danes, 12. februarja, ob 20.30 v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, predstavitev knjige NAROD IN DRUGI izpod peresa Aceta Mermolje. SD GRMADA prireja jutri, 13. februarja, ob 20.15, v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, projekcijo diapozitivov o jamarski odpravi v arabsko državo Oman. Vabljeni! SKD VIGRED vabi na Prešernovo proslavo, ki bo jutri, 13. februarja ob 20. uri v prostorih osnovne šole Stanko Gruden v Sempolaju. Program: nastop mešanega in moškega pevskega zbora Rdeča zvezda in predvajanje diapozitivov Lepote gora. SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE, SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI, SKUPINA SHALOM IN SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZA- CIJA vabijo v okviru priprav na sveto leto 2000 na predavanje z naslovom MESTO SV. DUHA V NASI VERI. Predaval bo filozof in teolog p. Marko Rupnik. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v soboto, 14. februarja ob 19. uri. SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 14. in 28. februarja t.l. bosta na vrsti srečanji z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanji predvidevata praktično delo na besedilu mladinske igre Pika Nogavička. Dodatna pojasnila in delovno gradivo dobite v tržaškem uradu ZSKD, kjer se na seminar lahko tudi vpišete (ob delavnikih, od 10. do 16. ure, tel. 635626). KRIŠKI JUSARSKI ODBOR vabi člane na sečnjo suhih borov v kriškem gozdu dne 14. 2. 98 ob 8.30. Zbirališče pri spomeniku NOB. KROŽEK ZVEZDA vabi v soboto, 14. februarja ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na predvajanje diapozitivov Katje Kjuder o Tibetu »Po deželi mirnega jutra«. KULTURNO ZDRUŽENJE MITTELEU-ROPA - tržaška sekcija organizira v nedeljo, 15. februarja, ob 20. uri v restavraciji Ta na hora, Ul. Co-stalunga 113, pustno zabavo z večerjo in plesom. Rezervacije na sedežu društva, Ul. Mazzini 30, v sredo in petek od 18. do 20. ure, tel. št. 369977. TRŽAŠKA FEDERACIJA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE organizira v nedeljo, 15. februarja, prevoz do Milana na manifestacijo za 35 ur. Vpisovanje in informacije na sedežu SKP v Ul. Tara-bocchia 3, tel. 6349109, in v ljudskih domovih v Naselju sv. Sergija, tel. 826921, na Pončani, tel. 764047, in Podlonjerju, tel. 572114. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 16. februarja gost večera inž. Peter Merku, ki bo govoril na temo: Primerjava med eksodusom iz Istre in onim iz Sudetov po drugi svetovni vojni. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi vse, ki bi radi sodelovali na DEFILEJU pustnih mask, naj se prijavijo najkasneje do ponedeljka, 16. februarja 1998. Prijavnice so na razpolago v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Defile bo v petek, 20. februarja 1998 ob 20.30. Pohitite, čakajo vas bogate nagrade! KRUT obvešča, da bo predavanje dr. Maje D arin Bachovi cvetovi - kaj so in čemu služijo, v sredo, 18. februarja in ne 11. februarja, kot je bilo pomotoma napovedano. Predavanje bo ob 18. uri v Ul. Cicerone 8. KLUB PRIJATELJSTVA in SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA v Trstu vabita na srečanje, ki bo danes, 19. t. m. ob 16. uri v Peterlinovi dvorani. Predvajali bomo film, ki smo ga posneli ob proslavi 50-letnice Slo- venske Vincencijeve konference v Trstu. KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja PUSTNE PLESE v ogrevanem šotoru pri gledališču: v četrtek, 19. t. m. od 20.30 do 1 ure ples s skupino Juke box; v petek, 20. t. m. veliki pustni pivski Zur od 20.30 do 1 ure s skupino Sank rock - sup-porters Xi’an; v soboto, 21. t. m. pustni žur do jutra -od 20.30 do 4. ure igrajo Pop design; v nedeljo, 22. t. m. od 14.30 do 18. ure otroško rajanje - DJ Oskar; zvečer od 20.30 do 1 ure ples s skupino Happy day; v ponedeljek, 23. t. m. od 20.30 do 1 ure ples z Veselimi godci; v torek, 24. t. m. višek pustne zabave s skupino California - ples od 20.30 do 4. ure. NA OPČINAH, in sicer v dvorani Zadružne kraške banke, v domu Brdina in v župnijskem domu Andreja Zinka, so ob priložnosti 100-letnice Hlavatyjevega rojstva so v organizaciji ZSKD na ogled tri razstave perorisb, karikatur in akvarelov tržaškega mojstra. Obisk priporočamo tudi šolam (telefonirajte na št. 635626). Urnik: ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. ŠPORTNA SOLA TRST in KD SLAVKO ŠKAM- PERLE sporočata, da letos iz tehničnih razlogov odpade tradicionalno otroško pustno rajanje na stadionu 1. maj v Trstu. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 22. t. m. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v prostorih osmice družine Fa-bec v Mavhinjah (na Punkišču). Malčki se lahko pridružijo od 15. ure dalje. KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 8. marca DAN ŽENA. Večerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in rezervacije lahko kličete na tel. št. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure. VSE ZENSKE s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ŽENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure, ob torkih in četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje šole »Igo Gruden« - Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 13 marca. KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN NABREŽINA obvešča, da je še ves mesec februar v trgovinah COOP v teku pobuda »Računalnik za šole« za nabavo računalnika in računalniške opreme z nabirko odrezkov »BUONO ESEMPIO«. Kdor razpolaga s temi odrezki, jih lahko prinese na šolo ali pa jih izroči učencem najkasneje do 20. marca. Za morebitne informacije se lahko obrnete na tajništvo šole (tel. 200321). SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem času. s_______________IZLETI KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA obveščata izletnike na Kmetijski sejem v Verono, ki bo 12. februarja, da bo urnik odhodov sledeči: Boljunec (na Gorici) ob 6. uri, Opčine (pred barom Cetrale) ob 6.20, Prosek (pred društveno gostilno) ob 6.25, Nabrežina (pred gostilno Silvester) ob 6.35, Sesljan (Hotel Posta) ob 6.45, Stivan ob 6.50. SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 1. 3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291476 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka. PRISPEVKI Ob 3. obletnici smrti dragega moža oz. očeta Milana Grgiča darujeta žena Delka in sin Marjan 100.000 lir za KD Skala iz Gropade. Ob obletnici smrti dragega brata Milana daruje sestra Marija z družino 100.000 lir za KD Skala iz Gropade. Ob 2. obletnici smrti no-nota Danila Guština darujeta Tjaša in Jana 30.000 lir za SD Kontovel. V spomin na hčerko On-dino daruje mama Marija Kerševan 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na moža daruje N.N. 500.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na Milko Milič vd. Grilanc daruje družina Škabar (Repen 79) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob obletnici smrti Pavle Zenic, Bruna Sardoča in Damjana Buzzaia darujeta Mario in Milena 100.000 lir za KKD Dom Briščiki. V spomin na Milko Milič daruje družina Obad (Stil) 35.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Saležu. V počastitev spomina sestrične Marije Ban Cernjava daruje Vartka 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Feliceja Ostrouško darujejo Igo J’ Sonja, Ceh, Miha, Lih’ Marko, Lea, Claudio, Fabm in Sandra 180.000 lir za VZG Mitja Cuk. Namesto cvetja na ffoo Milke Milič vd. Grilanc darujeta Anica in Albin Škabar 30.000 lir za Sklad Al- bina Bubniča. Ob plačanju članarine darujeta Janka in Tatjana 40.000 lir za Krožek Krut-Namesto cvetja na gro dragega Jožkota Pahorja daruje mati Cvetka 100.00 lir za Slovenski lovski peV ski zbor »Doberdob«. Ob izgubi dragega oce a Maria Vatovca sočustvujejo z Bojano in družino prija telji in kolegi tržaške p° rajinske uprave in daruje)0 415.000 lir za TFS Stu ledu Namesto cvetja na gr° . dragega Jožka Pahorja da ruje mati Cvetka 100.0 lir za Slovenski lovski PeV ski zbor Doberdob. S(L®W[Ei«© Samuel Beckett ČAKAJOČ GODOTA Režija Marko Sosič PREMIERA jutri, 13. t.m., ob 20.30, RED A PONOVITVI v soboto, 14. t.m., ob 20.30 RED B v nedeljo, 15. t.m., ob 16.00 RED C «8 Smim OTROŠKA MATINEJA V nedeljo, 15. t. m., ob II. uri gostuje Mladinska skupina SKD Tabor z lutkovno predstavo Svetlane Makarovič KORENČKOV PALČEK Režija: OLGA LUPING MLADINSKA KOMISIJA SKGZ pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo Občine Devin-Nabrežina vabi na predstavitev knjige Aceta Mermolje NAROD IN DRUGI danes, 12. t. m., ob 20.30 v prostorih Občinske knjižnice v Nabrežini 31 PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst Prireja danes, 12. februarja 98 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo ob dnevu kulture. Program: priložnostni go-v°r bo imel dr. Filibert Be-nedetič, recitiral bo Stojan Colja, glasbeno točko bosta Posredovala kitarista Bojan Kuret in VValter Gregori, Učenca razreda Marka Ferija na Glasbeni matici. Vljudno vabljeni! . kd lonjer-katinara ln, OS Fran Milčinski pri-rejata skupno Prešernovo Proslavo jutri, 13. februarja 1998, ob 18. uri na katinar-®ki osnovni Soli. Nastopili bodo osnovnošolci in mladi uruštveni člani. Vabljeni! SKD GRAD BANI vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO, jutri, 13. februarja ob 20.30 v Zadrugi Ban. Sodeloval bo CPZ sv. Florijan, ki ga vodi Rossana Paliaga, in kapetan Bruno Lisjak Volpi, ki bo posredoval občinstvu zanimive manj znane zgodovinske po- datke s predavanjem Tisočletna prisotnost Slovencev ob Jadranskem morju. Vljudno vabljeni! KD SLAVKO ŠKAMPERLE javlja, da proslava ob priliki Dneva slovenske kulture ODPADE zaradi neuporabnosti dvorane. KD KRAŠKI DOM vabi na počastitev dneva slovenske kulture. Program bodo oblikovali kulturni delavci iz pobratene občine Logatec. Sodelujejo Tanja Žigon s predstavitvijo knjige Planinsko polje, ženski kvintet Logatec in recitatorka. Prireditev bo v soboto, 14. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu. V NEDELJO, 15. t. m. bo ob 18. uri v Gropadi proslava ob Dnevu slovenske kulture. Ob priliki 5. obletnice smrti Joška Lukeža bo gost večera gledališki igralec Adrian Rustja. Sodelujejo KD Slovan s Padrič in KD Skala iz Gropade. Vabljeni! OBČINA DOLINA in SKD SLAVEC vabita na osrednjo občinsko proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 15. t. m. ob BARI 78 15 23 32 70 ■ CAGLIARI 44 74 90 59 31 FIRENCE 65 . 54 2 77 45 GENOVA 67 88 78 87 64 MILANO 2 33 48 10 82 NEAPELJ 63 44 66 49 54 PALERMO 68 3 41 8 55 RIM 15 77 12 66 68 TURIN 41 65 56 73 88 BENETKE 71 67 2 57 54 B H PMIVJI m Nagradni sklad 6.996.240.436 lir Brez dobitnika s 6 točkami - Jackpot 1.749.060.109 lir 6 dobitnikov s 5 točkami 291.510.000 lir 1199 dobitnikov s 4 točkami 1.458.300 lir 59.886 dobitnikov s 3 točkami 29.200 lir SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST ALPINISTIČNI ODSEK vabi na predavanje PLEZANJE V SEVERNI AMERIKI TOSEMITE - ALJASKA - GROENLANDIJA Tiste gorate predele bo s sliko in besedo prikazal priznani slovenski alpinist SILVO KARO danes, 12. februarja, ob 20.30 V KULTURNEM DOMU V BRISCIKIH 17. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. Prireditev bodo oblikovali otroci ric-manjskega vrtca, učenci GOS Ivan Trinko-Zamejski, dijaki nižje srednje Sole Simon Gregorčič, člani folklorne skupine KD Mandrač iz Kopra, združeni MePZ Sla-vec-Slovenec, harmonikarski orkester Synthesis 4 v sodelovanju s DPS in pevci MoPZ Valentin Vodnik. Slavnostni govor bo podala Patrizia Vascotto. B ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev, 27. februarja 1998 za učno osebje otroških vrtcev, nižjih in višjih srednjih šol in za upravno, tehnično in pomožno osebje ter 10. marca 1998 za učno osebje osnovnih šol in za vodilno osebje. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carduc-ci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 26-LETNO DEKLE išče delo kot prodajalka. Poklicne izkušnje v trgovini oblačil, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine. Tel. na št. 211941 od 13. do 14.30 ali po 19. uri zvečer. ISCEM ŽENSKO za varstvo starejše osebe, 24 ur dnevno s prenočiščem. Tel. 421481 od 8 do 9. ure zjutraj. PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, prevoženih 54.000 km, v dobrem stanju. Tel. 410476. NA GORIŠKEM prodajam akacijev les za kole za trte (nesekan). Tel. št. 575145. ŠTIPENDIST raziskovalnega centra na Padričah nujno najame malo stanovanjce na krasu po čimbolj zmerni ceni. Tel. št. 3757325 (laboratorij). GeC TOURS priporoča: Praznovanje 8. MARCA na OTOČCU...Odhod 7.3. z avtobusom iz ŠKOFU ob 14.00. Namestitev v hotel 4‘, VEČERJA, PLES, ANIMACUA v restavraciji, Kopanje v ŠMARJEŠKIH toplicah kosilo v KMEČKEM TURIZMU dne 8.3. cena: 155.000 lit (prijave do 23.2.) TONI VSE!- tel. 0038666-549588 PRODAM dve stari kamniti posodi. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2. NUJNO ISCEM osebo za pomoč starejši, nepokretni gospe v bolnici na Katinari par ur dnevno. Tel. od 21. do 21.30 na št. 811396. ZA ŠTIRILETNEGA OTROKA iščemo baby sitter. Tel. 380047 (v večernih urah). PRODAM avtomobil Renault Clio be-bop, 1200 ku-bikov, letnik ’94, v odličnem stanju, prevoženih 2.300 km, cena po reviji Quattro mote. Za dodatne informacije tel. na št. 773350. FARMA KRALJIC, Prebe-neg 99, ima na razpolago 4 mesece stare kokoši. Vsak dan od 16 do 17. ure. Tel. 040/232577. PRODAM 7 mesecev brejo junico. Tel. na št. 226353. PRODAM licenco za gostilno in kavarno v So-vodnjah. Za informacije kličite na tel. št. 0481/530295 ob urah obratovanja. SAMOJEDO MLADICE stare 2 meseca in pol, ceplej-ne, z rodovnikom, prodam. Tel. 040/228006. PO UGODNI CENI prodam 4-metrski gumijasti čoln z lesenim grodljem in zu-najkrmni motor Evinrude 20 km, vse v odličnem stanju. Tel. 040/911419 v popoldanskih urah. PRODAM 220-litrske hrastove sode za belo in črno vino. Tel. 0407229326. ZOBOZDRAVNISKA AMBULANTA sprejme v službo asistentko, tudi brez izkušenj. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst pod šifro »ASISTENTKA«. ISCEM profesorico ali univerzitetno študentko slovenščine za nekaj lekcij iz literature. Tel. 0347/5740008 v jutranjih ali večernih urah. PRI GABROVCU prodam zemljišče 1500 kv. metrov. Tel.: 225826, ob uri obedov. NA RAFUTU v ulici Finka Tomažiča je na prodaj dvonadstropna hiša, 125 kv. m, s 656 kv. m .zemljišča. Informacije v večernih urah na tel. (0481)390238. SUHA DRVA vam pripeljemo na dom na Goriškem. Kmetija Aleš Komjanc, Steverjan. Tel. (0481)390238 v večernih urah. ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici, 95 kv. m z garažo, samostojno ogrevanje, neopremljeno, vseljivo takoj, LASE/04 la jSierlea Novi modeli za nevesto ’98 • . . Utrgaj prvi cvet . . . POROČNE OBLEKE TKANINE ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI .Ulica Mazzini 26 - Trst - Tel. 631358 700 tisoč lir brez drugih stanovanjskih stroškov. Tel. 0368/3601084. PRODAM nov plinski gorilnik Herman, 25.000 kalorij, brez grelca za toplo vodo. Tel. 040/225396 ali 225826. DOBRO vpeljano gostilno na Krasu oddamo v najem z možnostjo stanovanja. Tel. na št. 362660 v uradnih urah. PRODAM Tvvingo, full optional v odličnem stanju, letnik ’94 (oktober). Tel. na št. 421412 v večernih urah. MAHNIČ je odprl osmico v Borštu št. 1. Toči belo in črno vino. Toplo vabljeni! KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec št. 1. Ob četrtkih zaprto. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je v Nabrežini št. 8 odprl Martin Ušaj. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15a. Vabljeni! SREČKO ŠTOLFA je v Saležu odprl osmico. Toči belo in črno vino. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara v Trnovci št. 14. Tel. 200898. V torek in sredo zaprto. V LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Poskrbljeno je za prigrizek. t Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono Miroslav Renar Žalostno vest sporočajo žena Roži, hčeri Nadja in Tea z družinama, brata Andrej in Stanko z družinama in ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, 13. t. m. ob 12.20 na pokopališču na Opčinah, kjer bo ležal od 10.30. Bani, 12. februarja 1998 t Zapustila nas je naša draga Marija Luin vd. Škabar Žalostno vest sporočajo sin Alojz, snaha Mara, vnuka Tanja in Miloš Pogreb bo jutri, 13. februarja ob 12.45 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na repentabrsko pokopališče. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Repentabor, 12. februarja 1998 Tržaška pokrajinska uprava sočustvuje z uslužbenko Bojano Vatovec ob težki izgubi očeta Vse slovenske planinske in zlasti smučarske mladinske kroge v Trstu je hudo presunila nenadna in nedojemljiva smrt mlade Mateje Fa-chin. Hudo prizadetim staršem Pavlu in Majdi ter sestri Valentini izreka ob bridki in nenadomestljivi izgubi globoko občuteno sožalje Slovensko planinsko društvo Trst Dragi Majda, Pavel in Valentina, nimamo besed. Tesno vas objamemo in žalujemo z vami. Vsi od Stu ledi Draga Mateja, tvoj nasmeh nas ne bo nikoli zapustil. S prizadeto družino sočustvujejo bivši sošolci 5.A razreda liceja F. Prešeren Ob prerani izgubi drage hčerke izreka Majdi in Pavlu Fachin iskreno sožalje KD Fran Venturini Mateja, tvoja radost nam ne dovoljuje, da bi se sprijaznili z dejstvom, da ne bos več med nami. Z ljubeznijo prijatelji Vsi na zavodu žalujemo z Majdo, Pavlom in Valentino ob nenadomestljivi izgubi ljubljene Mateje. Dragi Majda, Pavel in Valentina, ob nenadni izgubi Mateje, z bolečino v srcih smo z vami Anica, Marino, Anica, Gianni, Katja, Tanja, Jerneja in Matija Dragi Majda, Pavel in Valentina, vam topel objem, Mateji poljub v slovo Daniela, Miran, Jan, Varna in Martin Globoko pretreseni ob tragičnem dogodku v družini Majde in Pavla Fachina, izrekamo besede iskrenega sožalja in sočustvovanja Slovensko planinsko društvo Gorica t Zapustil nas je naš dragi Carlo Sosič Žalostno vest sporočajo sin Sergio, hči Alenka in ostalo sorodstvo Pogreb bo v soboto, 14. t. m. ob 9.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Opčinah. Trst, 12. februarja 1998 t Nenadoma nam je zmanjkala Mateja Za njo žalujemo mama Majda, papa Pavel, sestra Valentina in Gaetano Od nje se bomo poslovili jutri, 13. t.m., ob 12.30 v vaški cerkvi v Sa-matorci. Hvala Mateja, ker si nam darovala najboljša leta svojega mladega življenja. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 12. februarja 1998 Za našo drago Matejo žalujemo nono Maks, strici Rajko z Marjetko, Robert z Lauro in VValter s Sereno ter Luca Moji ljubi vnukinji zadnji pozdrav nuna Pavla Nenadomestljiva MATEJA Vedno bos žarela v najinih srcih Beni in Barbara Sestrični Mateji v pozdrav Borut, Tomaž, Roberta, Matteo, Marvin in Erik Z družino se žalostita Licia in Paolo Ghersina Zmeraj v noči boš blestela, z dnem radosti vse zavela Ljuba Mateja, v srcu shranjena, nikoli pozabljena. Anka, Sergij, Mohamed, Sana, Alja, Jerica, Tamara, Savo, Nina S hudo prizadeto družino sočustvujemo Bruna, Stojan, Alenka in Iztok S Pavlom, Majdo in Valentino sočustvujeta Igor in Viviana OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE / VEČER V TR2AŠKEM SLOVENSKEM KLUBU Manjšina ne podpira lastnih ustvarjalcev Iz razprave izšla nezadovoljiva slika sedanjega položaja Položaj ni porazen, ker ustvarjalci so, vendar pa v splošnem sploh ni idealen, ker ni projeciran v bodočnost. To je bila ena sklepnih misli torkovega večera v tržaškem Slovenskem klubu, ki je ob Dnevu slovenske kulture organiziral skupno razmišljanje sedmih slovenskih ustvarjalcev iz tukašnjega prostora o tem, kako njim oz. slovenskemu ustvarjalcu v zamejstvu kaže. Namen večera ni bil (oz. ni mogel biti), kot je povedala predsednica Slovenskega kluba Bogomila Kravos, da bi na njem izdelali kakšne konkretnejše smernice ali programe, temveč da bi najprej fokusirali situacijo in nato nadaljevali z razmišljanjem na glas in izmenjavo mnenj, morda tokrat po posameznih področjih umetniškega izražanja. Izkazalo se je namreč, da so v splošnem problemi precej slični, ker tudi preraščajo samo manjšino (gre za vrsto splošnih pojavov), nato pridejo v poštev slovenske in še manjšinske specifike, v dobrem in slabem, svojo težo pa imajo tudi značilnosti posameznega resorja, še posebej, ko se zavzemamo za konkretno premeščanje težav. Slovenska manjšina v Italiji svojih ustvarjalcev ne zna ceniti, kot tudi ne zna vrednotiti bogatstva, ki ga predstavlja umetniško snovanje posameznikov ali skupin, predvsem pa ne zna (ali ne zmore) sebi z dragoceno popotnico, ki jo predstavlja samobitna ustvarjalnost, začrtati bodočnosti. Te ocene so z različnimi poudarki izrekli udeleženci torkove razprave, tako na eni kot na drugi strani mize. Po pozdravu predsednice kluba pa je za uvod in. nato še za zaključek zaigral kitarist Marko Feri. Razpravo je z nekoliko daljšim posegom od ostalih uvedel pesnik Marko Kravos, ki je podal nekakšen zgodovinski prikaz od 70. let dalje. Spomnil je, da je na začetku 70. let Grupa U v tržaškem Kulturnem domu priredila podobno srečanje, ugotovitve pa so bili precej pesimistične. Vendar pa je bilo v tistih in kasnejših letih na kulturnem področju živah-neje in bolj pestro kot danes, predvsem je prišlo do generacijske obnove. Prav tega pa danes ni, »mlajši se nimajo ob kom brusiti«, na književnem področju je čutiti pomanjkanje revij in tudi založniških pobud. Problemom manjšine gre dodati še težko prehodnost meje s Slovenijo, ki je po osamosvojitvi postala sama sebi zadostna, predor na italijanski prostor pa ni enostaven. Sergej Verč je izhajal iz osebne izkušnje, občutij in spoznanj slovenskega Udeleženci torkovega večera v Slovenskem klubu (foto KROMA) tržaškega pisca, ki je »sam ob svojem delu«, saj »pisateljevanje ne potrebuje veliko ljudi okoli sebe« (z razliko od gledališkega dela). Izpostavil je dvojnost, ki jo sam globoko občuti: po eni strani je Trst skoraj idealno mesto za ustvarjanje, po drugi pa te do kraja izmuči in žali, ko hočeš svoje umetniško delo dati v javnost. Glede prve ugotovitve je tudi citiral prof. Marijo Pirjevec, ki je izjavila, da »še tako ugodni pogoji ne ustvarijo genija, če ga ni«, v zvezi z drugo pa je navedel dolg seznam tržaških ustvarjalcev, ki zaradi svojega umetniške- ga snovanja ali delovanja na kulturnem področju niso užili podpore, ravno nasprotno. Ustvarjalnost sloni na individualni ravni, ko posameznik uspe, lahko veliko nudi tudi drugim: to je bilo izhodiščno razmišljanje likovnice Jasne Merku, ki je zbranim predstavila tudi svoj umetniški izdelek, ki je odražal razpetost ustvarjalca (človeka) med zemljo in nebom. Njen izdelek je visel poleg Vec-chietovega Pekla, ne da bi se zmenila, sta predstavila isto misel. Likovniki pa so danes deležni premalo spodbud in podpore. Za likovnika Franka Vecchieta je trenutni položaj slovenskih ustvarjalcev v FJK odraz splošne, zelo komplicirane situacije, ne samo položaja manjšine in v manjšini. Tudi na osnovi tega, kar je v teh dneh o proslavah Dneva slovenske kulture pisal naš dnevnik, je Vec-chiet prodorno analiziral naš odnos do kulture in ugotovil, da ima manjšina dve možnosti: ohranjati obstoječe ali skok v neznano, ki se mu lahko pravi tudi večkulturnost. V manjšini je veliko odličnih ljudi, medtem ko so številne strukture gnile, pri ljudeh najdeš podporo, v strukturah pa navadno ne, tako se je začela kratka pripoved-iz-poved mlade glasbenice Tamare Stanese. Vendar pa je bil njen zaključek optimističen: če ti ne dajo možnosti, si jo moreš vzeti in če si dovolj vztrajen in zaupaš vase, tudi uspeš. Marko Feri, tudi glasbenik, pa je bil bolj pesimistično naravnan, ker se je kesal, da ni raje odšel iz Trsta. Režiser, kabaretist in pisec Boris Kobal, edini od prisotnih ustvarjalcev, ki je odšel (»vrnil se bom, čeprav ne vem kdaj, vem pa, da mi nihče več ne bo solil pameti«), je najprej utemeljeval, da »ni prostor kriv, če nekdo ustvarja dobro ali slabo«. Nato pa je v izpostavljeni kontradikciji s tem, kar je prej rekel, povedal, da »tukaj (na gledališkem področju v splošnem in v SSG v konkretnem) ni bilo možnosti svobodnega ustvarjanja«. Vse je bilo »v funkciji koristnosti«, ugovarjanje, tudi povsem neutemeljenim mnenjem, pa je izvalo grožnje. »V Ljubljani mi manjka Trst, ne pogrešam pa predanih duš«, je prizadeto pribil Kobal, ki ga je v širši gledališki svet gnala tudi želja po konfrontaciji. In prav konfrontacija bi mogla in morala, po splošni oceni ustvarjalcev, razgibati kulturno dogajanje v manjšini. Breda Pahor r KONCERTNO DRUŠTVO Slavni Tokyo String Ouartet prijetno igral Privabil je številno občinstvo Za deseti koncert sezone, ki jo organizira tržaško Koncertno društvo (Societa dei concerti), se je gledališče Rossetti napolnilo do zadnjega sedeža. Na vrsti je bil slavni Tokyo String Quartet, ki ga sestavljajo Kozuhide Isomura, Sadao Muran-da, Kikuei Ikeda in Mikhail Kopelman (bivša prva violina kvarteta Borodin). Japonski kvartet deluje že skoraj 30 let, čeprav je v trenutni zasedbi Ukrajinec Kopelman, ki se je ansamblu pridružil leta 1996; umetniška slava je sestav privedla do velikih priznanj, kot je na primer naslov »Artist in Residence« na univerzah Vale in Cincinnati, v Teatru Chatelet v Frizu in v Suntory Hallo v Tokyu. Prejel je tudi številna priznanja za odlična snemanja, kot je na primer Prix Disque, ki jih opravljajo izključno za BMC Classics in RCA Vic-tor Red Seal. Občinstvu v prenatrpani dvorani so najprej ponudili Kvartet v d-molu K 421 VVolfganga Ama-deusa Mozarta, posvečenega »mojemu dragemu prijatelju Haydnu«, kot pravi sam napis. Sledil je prvi kvartet Dimitrija Šostakoviča v C-duru op. 49 komad, ki se rodi v obdobju, ko je skladatelj postal oče. O nastanku kvarteta je sam povedal: »Skušal sem v to skladbo prenesti čustva in impresije iz pomladanskih dnevov otroških let«, kar je odličen opis za umirjenost in razposajenost tega komada, nato je bila na sporedu zaključna skladba koncerta št. 1 v f-molu »Iz mojega življenja« Bedricha Smetane. To je ena zadnjih skladb češkega mojstra; klasična po zgradbi, se razlikuje od običajnih kvartetov zaradi izredno pekuliame timbrike in barve celotne kompozicije. V bistvu je opis življenja od vesele mladosti do starosti, v kateri se prikaže žalost. (Smetana se je v zadnjih letih življenja pred javnostjo skrival zaradi naglušnosti). Publika je Tokyo String Quartet z veseljem poslušala; spored je bil za občinstvo Rossettijeve dvorane primeren in gledališče v letošnji sezoni še ni bilo tako polno. Pravega navdušenja pa ni bilo, čeprav so morah glasbeniki kar dvakrat spet prijeti za instrumente (prvi dodatek iz Schuberta, drugi iz VVebema), in so nedvomno profesionalno izvedli program. Naslednji gost tržaške koncertne sezone bo Trio Debussy, ki bo izvedel skladbe Haydna, Martina in Schuberta. Marko Sancin TRST / KAVARNA DEGLI SPECCHI Glauco Dimini je tokrat portrete ujel v ogledala V sloviti tržaški kavarni na Trgu Unita srečamo v teh dneh posebne goste. Vsak izmed njih nosi v sebi vidno značilnost in počutje. Kdo od teh je na primer zelo jezen, komu drugemu se pa takoj opazi, da gre za šefa. Priložnost imamo, da srečamo nuno ali celo Baska. Vse odvi-si od tega, kam se v trenutku ozremo... in tudi Glauco Dimini, ki je te figure upodobil, se je oziral naokrog in v ogledalih ujel raznolične značaje, trenutna čustvena razpoloženja, markirane poteze osebnosti posameznikov. Razstava portretov slikarja Glauca Diminija, ki je na ogled v kavarni Caffe degli Specchi nosi naslov »Podobe v ogledalih« in želi s tem očitno tvoriti besedno igro. Slikar gleda v ogledala, ki krasijo kavarno in opazuje različne primerke človeških bitij. Ali pa, če nekoliko poja-dramo z domišljijo, slikar gleda v ogledalo in vidi v samem sebi več osebnosti. Najbrž bo držala prva alternativa, ker je slikarju domišljija že itak potrebna in koristna pri barvni obdelavi svojih modelov in pri izbiri originalnih grafičnih tehnik. Olja, risbe in grafike Glauca Diminija se spajajo z mondenim vzdušjem tržaške kavarne vsebinsko (... če ostanemo pri skoraj naivnem namenu prikaza »podob v ogledalih v kavarni z ogledali«), kot tudi z estetskega vidika (slike so zmerno elegantne, in ne nepotrebno in pretirano čustveno obarvane). JPC LJUBLJANA / NUK Razstava o Koseskem Ob slovenskem kulturnem prazniku in 200. obletnici pesnikovega rojstva so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili razstavo o Jovanu Veselu Koseskem, sodobniku Franceta Prešerna. Miti-zacija in abstraktna glo-rifikacija Slovenstva je bila v obdobju Koseskega najbrž potrebna, funkcionalna in najbrž edina mogoča podoba o lastnem narodu; vedeti je treba, da kljub valu na-rodnozavednega budi-teljstva celo Stritar in sam Koseski, ki je imel sedem otrok, nista uspela preprečiti, da bi se ne ponemčilo več njunih otrok, je v Narodni in univerzitetni knjižnici opozoril pesnik in akademik Ciril Zlobec v nagovoru ob otvoritvi razstave Kdo je mar?; posvečena je kulturnemu prazniku in dvestoletnici rojstva Prešernovega sodobnika Jovana Vesela Koseskega (1798-1884). Z razstavo po besedah ravnatelja NUK Lenarta Šetinca ne želijo prevrednotiti Koseskega, ampak javnost seznaniti "s pomembnim segmentom dobe, v kateri je ust- varjal tudi Prešeren". Razstava - pripravil jo je Marijan Rupert - osvetljuje "enega najbolj zanimivih fenomenov v slovenski književnosti"; v sedmih miznih vitrinah je razstavljeno rokopisno gradivo, originalni tiski in objave Koseskega v Bleivveisovih Novicah, portreti sodobnikov, pesnikov, pisateljev in učenikov na zidovih pa s pripisanimi kritičnimi mnenji o Koseskem "govorijo o nabuhlem pesniku in jezikovno samovoljnem prevajalcu". Ciril Zlobec je razmišljal tudi o tem, "zakaj moramo Slovenci svoje umetnike vedno antite-tično deliti", izbrati eno prvo, vzvišeno osebnost, ostalim pa dodeljevati negativno konotacijo. Zlobec meni, da se te "ozkosrčnosti" še vedno nismo znebili in da se bodo zanamci zaradi tega zagotovo čudili tudi nam. Slovenska kultura in umetnost imata, hočeš nočeš, je nadaljeval Zlobec, vedno še neko dodatno (politično, ideološko...) razsežnost, ki učinkuje mimo volje avtorjev. Vendar bi se danes Slovenci - kot nacija, ki ne živi več od starih, mitičnih bajk -, že lahko znebili ponavljanja starih napak povzdigovanja pozitivnega s tlačenjem slabšega, saj je prostora dovolj za vse, ki skupaj živimo, je prepričan Zlobec. Jovan Vesel Koseski je veljal v času svojega pesniškega vzpona po letu 1844 za prvaka slovenskega Parnasa, za nekaj časa je zasenčil celo Prešernovo slavo. Užival je podporo Janeza Ble-ivveisa, politika in urednika Kmetijskih in rokodelskih novic. V svojih programskih narodno-prebudnih pesmih je z gromko retoriko krepil slovensko samozavest. Veliko je tudi prevajal, največ iz nemške zgo-dnjeromantične književnosti (Schiller, Chamis-so, Uhland), pa tudi By-rona, Puškina, Danteja in Homerja. Literarna veda ceni Koseskega predvsem kot avtorja prvega slovenskega soneta z naslovom Potažva (objavljen leta 1818 v nemškem časniku Laibacher Wo-chenblatt) in izvrstnega pisca heksametrov. Njegova pesniška slava je začela zahajati po letu 1868, ko je Stritar opozoril na problem njegove izvirnosti, na jezikovne nepravilnosti in pre' vajalsko samovoljo. Pray jezikovne nepravilnosti, danes znane kot kose-skizmi, so prinesle pe' sniku največ negativne slave. Pesniško delo J. V. Koseskega je bilo tipiCen proizvod svojega časa, pripominja avtor razstave v NUK, "njegove pesmi delujejo danes naivno, nabuhlo, patetično in celo smešno, v njih m tistega orfejevskega naboja, ki nam tako ugaja v Prešernovih poezijah-zato ni čudno, da je Pe' sniška zvezda Koseskega hitro zašla, medtem ko Je pesniški sloves Prešerna nenehoma rasel". Vendar se v širšem kontekstu kulturne zgodovine lite rarno delo Koseskega pokaže kot dragocen prl spevek k razvoju sloven ske kulture in predvsern nacionalne samozavesti. Razstavo - odprta 0 do 6. marca - spremlja priložnostni katalog daljšim informativni besedilom avtorja raz^ r* F o t m i n C 11 V AT7T1 llTll . SMUČARSKI SKOKI / NA MALI SKAKALNICI Zlata kolajna Soininenu 2. Funaki in 3. VVidhoelzI /— Četrtek, 12. Februarja , O i QQO ..... v«/v»y NAGANO 19 9 8 OLIMPIJSKA PRILOGA PmOHSHčGR DN&NIHR HAKUBA - Primož Peterka je na olimpijskih igrah v Hakubi na devetde-setmetrski skakalnici zasedel Šesto mesto, po prvi seriji pa je delil deveto mesto. Zlato je osvojil Finec Jani Soininen faa sliki) in s tem preprečil zmagoslavje Japoncev, drugi je bil domačin Kazujoši Funaki, ki vodi v svetovnem pokalu, tfatji pa Avstrijec Andreas VVidhoelzI. Prvak zadnjega SP v Trondheimu Fi-uec Jane Ahonen je bil v drugi seriji prvi kos Peterki. Z 91, 5 metra je dosegel največjo daljavo serije. Za Peterko sta nato zaostala tudi domača upa Biroja Salto (86, 5) in Noriaki Kasal (84, 5), pa tudi Norvežan Kristian Brenden (84). Tedaj je bilo že jasno, da kolajne ne bo- do ostale zgolj v japonski posesti, saj sta bila na vrhu skakalnice le še dva upa domačih navijačev. Funaki je z 90, 5 metra prevzel vodstvo in trobente, troblje in drugi glasovi so še stopnjevali napetost pred nastopom zadnje trojice. Prvi se je odrinil VVidhoelzI. SkoCil je pol metra veC od Funakija, vendar je dobil slabše ocene za slog. Soininen je imel zelo dobre pogoje za nastop. Po dolgem Čakanju na dovoljenje za skok se je naenkrat umaknil, ker je bila serija za nekaj Časa prekinjena." Po minuti in pol je petindvajsetletni Soininen ponovno prišel v smučino. Z 89 metri je dokazal, da ga niti nenadejano Čakanje, ki je bilo pisano na kožo Harade, vodil- nega po prvi seriji, ni spravilo iz ravnotežja. Finec je zbrano doskočil v telemark in je favoriziranega Funakija prehitel za točko. " Na vrhu je bil le še Harada,, vendar je s 84, 5 metra razočaral in zasedel 5. mesto. Devetindvajsetletnik iz Sappora je tako že drugič v karieri izpustil priložnost, da se ovenča z olimpijskim zlatom. Prvi olimpijski nastop skakalcev v Hakubi je prvič na letošnjih 01 potekal v sončnem in lepem vremenu. Izjemna bera japonskih uspehov v letošnji sezoni in napori drugih reprezentanc v želji, da bi omilili japonski primat, je dal krila navijačem na Japonskem, ki so pričakovali ponovitev trojnega zmagoslavja svojih ljubljencev iz 01 leta 1972 v Sapooru. Trener Manabu Ono je s svojimi izjavami o velikih možnosti za tak podvig taka pričakovanja še podžigal. Po prvi seriji pa je bilo vse želje gostiteljev letošnjih zimskih olimpijskih iger težko uresničiti. Vodil je sicer Masahiko Harada, ki je imel z 91, 5 metra 2, 5 točke prednosti pred Soininenom (90 metrov), ki pa si je s 118, 5 točke nabral solidno zalogo točk in prednost pred zasledovalci. Tretji je bil VVidholezl (88 metrov), Četrti Japonec Kazujoši Funaki (88), peti Noriaki Kasai (87, 5), pred sedmim Hirojo Saitom (86, 5) pa je bil Norvežan Kristian Brenden (87, 5). Soininen je imel štiri točke naskoka pred VVidhoelzlom, Funaki in Kasai pa sta imela še po pol točke večja zaostanka. "Zadovoljen sem zlasti z drugim skokom. Uvrstitev tudi ni slaba, z velikim veseljem pa pričakujem naslednja nastopa na 01," je dejal Primož Peterka, ki je bil edini Slovenec v finalu. "Po tem nastopu se nam je odvalil kamen od srca. Peterka je imel težave že na treningih na tej skakalnici v Hakubi, saj ni pravočasno odskakoval, kar bi lahko porušilo njegovo samozaupanje, " je prvi olimpijski nastop svojega varovanca ocenil trener Jelko Gros, ki pa ni mogel. biti zadovoljen s preostalo slovensko trojico. Vrhovnik je zasedel 38. mesto, Žonta 39., Franc pa 42. "Mislim, da sem v prvi serjiji skočil nekaj več, kot so mi pozneje namerili," je menil Peterka. SkoCil je 87 metrov, le pol metra manj od Kasaija, vendar je zaradi nekaj slabšega doskoka dobil veliko slabše ocene za slog in je za tretjim mestom zaostajal za 5, 5 točke. V slovenskem taboru so najprej nameravali vložiti protest zaradi občutka, da je bila izmerjena daljave Peterke premajhna, vendar tega pozneje po številnih posvetih niso storili. Najboljši slovenski športnik za leto 1997 se je medtem v dvajsetminutnem premoru med serijama v miru ogreval in pripravljal na start. "Pritiska prvega olimpijskega nastopa nisem Čutil. Skok v drugi seriji pa se mi je zelo dobro posrečil. V prvem skoku sem se sicer pravočasno odrinil, vendar le v zrak," je opisal svoja skoka Peterka, ki je v drugi serji pravilno odrinil tudi v smer in z 89 metri napovedal izboljšanje devetega mesta, ki ga je delil z Avstrijcem Reinhardom Schvvarzenber-gerjem. Peterka je bil na zahtevni skakalnici edini od mlajše generacije, ki se je prebil med prvo petnajsterico. Med najboljše so se prebili le preizkušeni mojstri. V nekaj slabših pogojih se Vrhovnik (74, 5), Sonta (74) in Franc (74) niso znašli. Razočaran je bil tudi drugouvrščeni v skupnem seštevku svetovnega pokala Nemec Dieter Tho-ma, ki je bil šele 13. Norvežan Espen Bredesen, ki je branil zlato iz Lilleham-merja, je bil šele 36. Skakalce sedaj Čaka na 01 v nedeljo ekipna tekma na 120 metrski skakalnici. 0 KOLAJNE j (po 17 končnih odločitvah) Država Z s B Sk. Nemčija 3 4 4 11 Rusija 3 2 0 5 Finska 2 1 1 4 Norveška 1 1 3 5 Japonska 2 1 0 3 ZDA 2 0 0 2 Kanada 1 1 1 3 Nizozemska 1 1 0 2 Bolgarija 1 0 0 1 Francija 1 0 0 1 Italija 0 3 1 4 Avstrija 0 1 4 5 Češka 0 1 0 1 Ukrajina 0 1 0 1 Belorusija 0 0 1 1 Belgija 0 0 1 1 Švica 0 0 tl m Z-zlato, S-srebro, B-bron Rezultati skokov na 90-metrski skakalnici !• Jani Soininen (Fin) 234,5 točk (118,5 + 116,0); 2. Kazuyoshi Funaki (Jap) 233,5 (114,0 + 119,5); 3. Andreas VVidhoelzI (Avt) 232,5 (114,5 + 118,0); 4. Jarme Ahonen (Fin) 231,5 (110,0 + 121,5); 5. Masahiko Harada (Jap) 228,5 (121,0 + 107,5); 6. Primož Peterka (Slo) 223,0 (109,0 + 114,0); 7. Noriaki Kasai (Jap) 221,5 (113,5 + 108,0); 8. Kristian Brenden (Nor) 215,5 (112,0 + 103.5) ; 9. Hiroya Saito (Jap) 213,5 (110,5 + 103,0); 10. Stefan Homgacher (Avt) 212,5 (107,0 + 105,5); 11. Michal Doležal (Ceš) 211,0 (98,5 + 112,5) in Reinhard Schvvarzenberger (Avt) 211,0 (109,0 + 102,0); 13. Dieter Thoma (Nem) 208,5 (106,0 + 102,5); 14. Sven Hannavvald (Nem) 207,5 (103,0 + 104.5) ; 15. Ari-Pekka Nikkola (Fin) 205,5 (101,5 + 104,0); 16. Nicolas Des-sum (Fra) 202,0 (101,5 + 100,5); 17. Hansjoerg Jaekle (Nem) 200,5 (99,5 + 101,0); 18. Bruno Reuteler (Svi) 200,0 (96,5 + 103,5); 19. Martin Schmitt (Nem) 199,5 (100,0 + 99,5); 20. Mika Laitinen (Fin) 199,0 (100,5 + 98,5); 21. Robert Mateja (Pol) 197,5 (98,0 + 99,5); 22. Andreas Goldberger (Avt) 196,5 (97,5 + 99,0); 23. Henning Stensrud (Nor) 193,0 (96,0 + 97,0); 24. František Jež (Ceš) 192,5 (103,0 + 89,5); 25. Artur Kamidulin (Rus) 186,5 (90,5 + 96,0); 26. Jaroslav Šakala (Ceš) 185,0 (89,0 + 96,0); 27. Aleksander Volkov (Rus) 184,0 (90,5 + 93,5); 28. Jakub Suchaček (Ceš) 183,5 (87,5 + 96,0); 29. Sylvain Rreiholz (Svi) 182,0 (86,0 + 96,0); 30. Dmitrij Cvikov (Kaz) 177,0 (93,5 + 83.5) ; 32. Roberto Cecon (Ita) 85,0 (85,0); 38. Blaž Vrhovnik (Slo) 81,0 (81,0); 39. Peter Žonta (Slo) 80,5 (80,5); 42. Urban Franc (Slo) 79,5 (79,5) Ne bodite v zadregi, izberite pravega. Razred C in razred E, Kompressor in Turbodizel. Organizacija Mercedes-Benz F.LLI NASCIMBENspa Ul. Nereo Martinem, 10 MILJE (TS)-Tel. 040/232277 Ul. 1° Maggio, 117-TRŽIČ (GO)-Tel. 0481/486278 ODPRTO TUDI V SOBOTO ZJUTRAJ BIATLON / RAZBURLJIVA PREIZKUŠNJA NA 20 KM ZA MOŠKE DOPING / PRVA AFERA Alvard Hanevald »odvzel« zlato Pieralberlu Carrari Odličen nastop slovenskega biatlonca Tomaža Globočnika Ross Rebagliati zaradi marihuane ob zlato kolajno Kanadčani so se takoj pritožili Dokončna odločitev danes NOZAVVA ONSEN -Norvežan Alvard Ho-nevvald (na sliki pod naslovom) je novi olimpijski prvak v 20-kilometrskem biatlonu. Na progi v Nowa Onzenu je za vsega pet sekund premagal Italijana Pieralberta Car-rero, tretje mesto pa je zasedel Belorus Aleksej Aidarov (na sliki spodaj levo) . Odlično se je odrezal tudi slovenski biatlonec Tomaž Globočnik, ki je zasedel 11. mesto. To je tudi najboljša olimpijska uvrstitev v tekmi na 20 kilometrov in druga najboljša nasploh. Novo točko za svetovni pokal je s 25. mestom osvojil tudi Sašo Grajf, medtem ko sta Janez Ožbolt in Tomaž Žemva nastopila pod pričakovanji. Ožbolt je bil 58., Zemva pa 61. med skupno 73 nastopajočimi. Vodstvo slovenske reprezentance se je šele večer pred tekmo odločilo, kdo bo četrti predstavnik v ekipi. Poleg Ožbolta, Zemve in Grajfa sta bila kandidata Globočnik in Poklukar, prednost pa je dobil prvi. Petindvajsetletni Kranjčan je zaupanje trenerjev znal izkoristiti. Na koncu je premagal vse reprezentančne kolege, dosegel najboljšo le,-tošnjo slovensko uvrstitev in za nameček še izboljšal najboljšo olimpijsko uvrstitev na 20 kilometrov, ki jo je z 21. mestom (Al-bertville) imel Boštjan Lekan. Globočnik je tokrat dobro tekel in tudi solidno streljal, saj je zgrešil le dva strela, po enega na prvih dveh streljanjih. »Moj nastop je bil res dober, boljši skoraj ne bi mogel biti. V teku sem dosegel svoj maksimum, mogoče bi lahko zgrešil še en strel manj. Tudi streljal bi labko nekoliko hitreje, a to je vedno tvegano. Smučka mi je letela, kot sem si želel, za kar ima največ zaslug trener Borut Nunar,« je bil na cilju zadovoljen Globočnik. Olimpijska tekma je še enkrat pokazala, kako širok je vrh v tem športu. Strokovnjaki so pred začetkom napovedovali, da se bodo za vrh borili Norvežani, Nemci in predstavniki nekdanje Sovjetske zveze. V svojih napovedih se sicer niso veliko zmotili, le Italijana Pieralberta Carrare niso omenili. Italijan je dolgo časa vodil, ni zgrešil niti enega strela, a v finišu za zmago vendarle ni imel dovolj moči. Premagal ga je 28-letni študent iz Trondheima Halvard Hanevold, ki je tako dosegel svoj daleč največji uspeh v karieri. »V biatlonu lahko zmaga praktično vsak. Vesel sem, da je na največjem tekmovanju to uspelo meni. To je najsrečnejši dan v mojem življenju. Za fi-niš sem zavestno privarčeval nekaj moči, kar se je koncu izkazalo za odločilno. Videlo se je, da je na olimpijskih igrah velik pritisk, saj je bilo precej zgrešenih strelov. Moj oče zdaj pluje po oceanu. Upam da ga, ko bo slišal za moj uspeh, ne bo zadela kap,« je dejal Norvežan. Rezultati: 1. Halvard Hanevold (Nor) 56:16,-4 (1); 2. Pieralberto Carrara (Ita) 56:21, 9 (0) ; 3. Aleksej Aidarov (Blr) 56:46, 5 (l); 4. Ivan Masarik (Češ) 57:30, 7 (1); 5. Ilmars Bricis (Lat) 58:15, 1 (3); 6. Ricco Gross (Nem) 58:15, 4 (1); 7. Ole Bjoerndalen (Nor) 58:16, 8 (4); 8. Peter Sendel (Nem) 58:30, 3 (1) ; 9. Oleg Ryzhenkov (Blr) 58:31, 3 (2); 10. Dag Bjoerndalen (Nor) 58:34, 7 (l); 11. Tomaž Globočnik (Slo) 58:55, 5 (2); 21. Rene Cattarinussi (Ita) 1 h 00:00, 5 (3); 25. Sašo Grajf (Slo) 1 h 00:18, 2 (2) ; 41. VVilfried Pal-Ihuber (Ita) 1 h 02:07, 7 (5); 54. Patrick Fa-vre (Ita) 1 h 04:10, 5 (7); 58. Janez Ožbolt (Slo) 1 h 05:18, 9 (5); 61. Tomaž Zemva (Slo) 1 h 05:27, 0 (8). NAGANO- Olimpijske igre v Naganu imajo tudi že prvi primer dopinga. Zmagovalec v veleslalomu deskarjev na snegu Kanadčan Ross Rebaghati naj bi kadil marihuano, kar ga bo verjetno stalo medalje. To je sploh prvi primer v zgodovini zimskih iger, da bi kateremu od zmagovalcev odvzeh medaljo zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Kanadčani so se na odločitev IO MOK že pritožili na športno razsodišče, ki bo zadevo dokončno odločilo v roku 24 ur. Zaenkrat vse kaže, da bo zlata medalja pripadla Italijanu Thomasu Pmggerju, srebro Švicarju Ueliju Ke-stenholzu, bron pa Avstrijcu Dietni Krassnigu. Diskvalifikacija kanadskega deskarja na snegu, letošnjega olimpijskega zmagovalca Rossa Rabagliatija zaradi kajenja marihuane je pravzaprav zelo ostra. Kanadska ekipa se je na odločitev izvršnega komiteja MOK že pritožila, tako da bo moralo sedaj športno razsodišče o primeru razpravljati najkasneje v naslednjih 24 urah, je danes sporočil generalni sekretar MOK Francois Carrard. Rabagliati, M je letos dopolnil 26 let, je zmagovalec nedeljskega velesloma deskarjev na snegu. Odločitev o "razveljavitvi" njegovega rezultata je izvršni odbor MOK sprejel na priporočilo zdravstvene komisije s tremi glasovi za in dvema proti. Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch pri glasovanju ni sodeloval. Zanimivo pa je, da si tudi v zdravstveni komisiji niso bili enotni, saj je za odvzem olimpijskega odličja glasovalo 13 članov, kar 12 pa jih je bilo proti. V urinu kanadskega zmagovalca, kot tudi na A- in B-testu, so našli 17, 8 nanograma marihuane (meja MOK znaša 15 nanogramov). »Odločitev je bila tesna, vendar smo jo sprejeli po dolgem premisleku,« je povedal Carrard. O prepovedi marihuane si v MOK že dolgo niso enotni, saj niso prepričani, da vpliva na boljše dosežke tekmovalcev. Diskvalifikacija Rebagliatija je doslej šesti primer dopinga v zgodovini olimpijskih iger. Na testih, ki so jih začeli izvajati šele leta 1972 v Sapporu, so pred 26 leti kot prvega »ujeli« nemškega reprezentanta v hokeju na ledu Aloisa Schloderja. Vendar pa Nemec velja za nedolžnega, ker mu je takratni reprezentančni zdravnik predpisal zdravilo proti prehladu s prepovedano substanco ephe-drinom. Poleg Rebagliatija se je morala olimpijski medalji zaradi pozitivnega testa na dopingu doslej odpovedati le še smučarska tekačica Galina Kulakova (SZ). Leta 1976 je morala v Innsbrucku vrniti bronasto medaljo, ki jo je osvojila v teku na pet kilometrov. DOSEDANJI PRIMERI DOPINGA 1972, Sapporo: Alois Schloder (Nemčija), hokej na ledu, ephedrin. 1976, Innsbruck: Galina Kulakovra (SZ), smučarski tek na pet km, ephedrin, odvzem bronaste medalje. 1976, Innsbruck: František Pospišil (CSSR), hokej na ledu, codein. 1984, Sarajevo: Bačuh Purevjal (Mongolija), smučarski tek, metadon. 1988, Calgaiy: Jaroslav Morawiecki (Poljska), hokej na ledu, testosteron. 1998, Nagano: Ross Rebagliati (Kanada), deskanje na snegu, marihuana, odvzem zlate medalje. HZOI 2006 / VA2NA PRISOTNOSTh V Nagonu predstavili skupno kandidaturo za »Igre brez meja« Močno koroško delegacijo je vodil deželni glavar Christof Zernaffo CELOVEC - Močna koroška delegacija na čelu z deželnim glavarjem Chri-stofom Zernattom ter predsednikom koroškega komiteja za kandidaturo Koroške, Slovenije in Furlani j e-Julijske krajine za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006 Michaelom Aus-servvinklerjem se je vrnila iz Nagana, kjer je na več prireditvah predstavila skupno kandidaturo treh dežel. Zernatto je po vrnitvi v pogovoru z novinarji poudaril, da je bila prisotnost kandidature »Senza confini - Brez meja -Ohne Grenzen« v Naganu »neobhodno potrebna«, saj so jo lahko predstavili vsem pomembnim članom Mednarodnega olimpijskega komiteja ter - preko medijev - tudi veliki mednarodni javnosti širom sveta. Predstavitev je vzbudila precejšnje zanimanje. Predstavitvi kandidature v Naganu so poleg koroških politikov prisostova-li še generalni sekretarji pripravljalnih odborov ter pravkar imenovani vladni menedžer za uspešno izvedbo kandidature Novak. (I.L.) PRESENEČENJE / ITALIJAN CARRARA NEPRIČAKOVANO OSVOJIL SREBRNO KOLAJNO »Končno sem se le povzpel na zmagovalni oder« Italijanski biatlonec zadovoljen, trdi pa, da je zlato izgubil pri streljanju, čeprav ni zgrešil niti enega strela NAGANO - Pred štirimi leti so bili Italijani glavni favoriti za osvojitev raznoraznih odličij v biatlonu, vendar so ostali praznih rok. Tokrat je bila situacija popolnoma drugačna, kajti nihče ni upal na kolajno. In kot se večkrat dogaja, so to kolajno ob prvi priložnosti v moški konkurenci tudi osvojili. Pieralberto Carrara bo v soboto praznoval dvaintrideseti rojstni dan, zato si lepšega darila ni mogel privoščiti. Bil pa je celo blizu zmage in ko je bil že skoraj prepričan, da bo osvojil najžlahtnejšo kolajno, je prispel na cilj norveški študent Halvard Hanevold in ga premagal. Vsekakor pa ostaja rezultat zgodovinskega pomena, saj je za Italijo to prvo olimpijsko srebro v biatlonu. Carrara v tekmovanjih posameznikov ni nikoli pokazal, kaj resnično zmore. Večkrat se ga je držala smola, tako da so se mu stopničke vedno izmikale. Zgledalo je, da bo tako tudi na olimpijskih igrah, saj je v zadnjem treningu polomil puško, vendar, metaforično po- vedano, pa je ni vrgel v koruzo. Tudi neugodna štartna številka 3 ga ni ustavila. Ko je čakal na prihod ostalih, je Carrara mislil prav na izgubljene priložnosti; štirje so imeli podoben čas in že je bil prepričan, da bo on zasedel nehvaležno četrto mesto. A ni bilo tako. »Tekmo sem izgubil na strelišču,« je komentiral svoj nastop Carrara, ki pa ni imel nobene penalizacije. »Res je, da nisem grešil, ampak sem porabil preveč časa. Moral bi biti hitrejši, toda brez primerjav z ostalimi, ki so štartali za menoj, je bilo težko razumeti, kakšen je moj čas. Sprašujem se, če moram biti vesel zaradi srebro ali žalosten, ker sem ostal brez zlata. Toda če trezno premislim, moram biti zadovoljen, saj me je končno zapustila velika smola, ki so jo imel doslej. Na SP sem zgubil bron za desetinko sekunde, včeraj na treningu sem polomil puško, kar me je zelo skrbelo. No na tekmi pa mi je končno šlo vse kot po olju,« je zaključil svoj monolog zadovoljni Carrara. (I.F.) w ;ar NAGANO 1998 O Četrtek, 12. februarja 1998 1 1 ŽENSKI SUPERVELESLALOM / PRESENEČENJE Odpisana Picabo Street se je vrnila Po hudi poškodbi je Američanka ponovno pokazala največ, ko je bilo najbolj potrebno HAKUBA- Američanka Picabo Street (na sliki) se je očitno specializirala za osvajanja najžlahtnejših medalj na največ jih tekmovanjih. Svetovna prvakinja v smuku iz leta 1996 je bila najhi-irejša tudi na olimpijskem superveleslalomu v Hakubi, drugouvrščeno Avstrijko Michaelo Dorf-rneister je premagala za vsega stotinko, njeno rojakinjo Alexandro Meissnitzer pa za sedem stotink sekunde. Zmaga 26-letne Američanke je presenečenje, če vemo, da je zaradi poškodbe izgubila vso lansko sezono in tudi del letošnje. Na smučišča se je vrnila šele v lanskem decembru, ko je prvič nastopila na superveleslalomu v Val d‘Iseru in se takoj uvrstila rned prvo enajsterico. Ze- lo redki pa so bili tisti, ki so si upali napovedati, da bo tekmovalka, ki je na lanski generalki smukaško progo prevozila na ramenu svojega trenerja, v Hakubi zmagala. Se posebej, ker so bile nemške smučarke na čelu s Katjo Seizinger v letošnjem svetovnem pokalu v hitrih disciplinah nepremagljive. A Nemke so zaenkrat na najpomembnejšem tekmovanju ostale praznih rok. Regina Heu-sl je osvojila četrto, Sei-zingerjeva šesto, Ertlova sedmo, Gergova pa šele deseto mesto. Zelo razočarani so bili v italijanskem taboru, saj je bila Isolde Kostner šele enajsta, še bolj zadaj pa so bile Bibiana Perez (22.), Barbara Merlin (23.) in Karen Putzer (28.) Tudi slovenski tekmovalki sta razočarali. Mojca Suhadolc je bila z zaostankom sekunde in 64 stotink 24., Spela Bračun pa je zasedla 30. mesto. »Olimpiada je bila moj glavni cilj. Se pri desetih letih sem rekla očetu, da bom nekoč olimpijska zmagovalka in obljubo sem hotela držati. Pred igrami sem napovedovala medalji v obeh disciplinah, a mislila sem, da imam v smuku vendarle več možnosti. Poškodba je mimo, dobro sem pripravljena, proga v Hakubi mi odgovarja in v smuku grem po še eno medaljo,« je dejala presrečna zmagovalka, ki že ima eno olimpijsko medaljo, saj je bila v Lillehammerju v smuku druga. Tako kot prvo je tudi drugo mesto presenečenje, saj ga je osvojila Avstrijka Michaela Dorf-meister, ki v letošnji sezoni ni dosegala dobrih uvrstitev, bolj pričakovano pa je medaljo osvojila njena rojakinja Alexandra Meissnitzer. Izidi: 1. Picabo Street (ZDA) 1:18, 02; 2. Michaela Dorfmeister (Avt) +0, 01; 3. Alexandra Meissnitzer (Avt) +0, 07; 4. Regina Haeusl (Nem) +0, 25; 5. Renate Goetschl (Avt) +0, 30; 6. Katja Seizinger (Nem) +0, 42; 7. Martina Ertl (Nem) +0, 44; 8. Melanie Suchet (Era) +0, 49; 9. Stefanie Schuster (Avt) +0, 51; 10. Hilde Gerg (Nem) +0, 57; 11. Isolde Kostner (Ita) +0, 60; 22. Bibiana Perez (Ita) +1, 45; 23. Barbara Merlin (Ita) +1, 62; 24. Mojca Suhadolc (Slo) +1, 64; 28. Karen Putzer (Ita) +2, 14; 30. Spela Bračun (Slo) +2, 27 itd. SANKANJE / NAJTESNEJŠA ODLOČITEV V ZGODOVINI ZOI Dve tisočinki odločili med zlatom in srebrom Slavila je Nemka Slike Kraushaar pred rojakinjo Barbaro Niedernhueber - Gerda VVeissensteinerje razočarala NAGANO - V najtesnejši odločitvi v zgodovini sankanja je Nemka Silke Kraushaar premagala svojo rojakinjo Barbaro Niedernhueber. Zlato olimpijsko odličje si je privozila za vsega dve tisočinki sekunde prednosti. Tretjeuvrščena Avstrijka Angelika Neuner je zaostala "že" za celih 447 tisočink. Pred štirimi leti v Lil-lehammeruju je Nemec Georg Hackl premagal Avstrijca Marcusa Procka za 13 tisočink, vendar je tokrat zmagovalki po štirih vožnjah uspelo privoziti si še manjšo prednost. Krau-shaarova, ki nikoli ni vodila po prvi vožnji svetovnega pokala, je v preteklosti imela težave z vzdržljivostjo, zaradi česar so nekateri opazovalci tekme trdili, da tudi tokrat nima možnosti za zmago. Prav tako je odhčno namreč vozila tudi drugouvrščena, za obe pa velja, da sta v svoji reprezentanci s 23 leti, zaradi ogromnega števila drugih vrhunskih sankačev, nekako v ozadju. Niedemhueberje-va do lanske sezone ni nikoli nastopila na tekmi svetovnega pokala. Za Nemčijo je to prva zlata kolajna po Steffi Wal-ter-Martin, ki je zmagala leta 1988 v Calgaiyju, vendar je tudi ona nastopala takrat še za vzhodnonemško reprezentanco. Nemke so osvojile 21 od 30 medalj; sankanje so na ZOI uvrstili šele leta 1964. Kako je močna nemška reprezentanca pa nakazuje tudi dejstvo, da se zmagovalka svetovnega pokala Sylke Otto in svetovna prvakinja iz leta 1996 Jana Bode sploh nista uvrstiti v reprezentanco za ZOI. Branilka naslova iz Lil-lehammerja Italijanka Gerda VVeissensteiner je s svojim nastopom razočarala, vse možnosti za kolajno pa si je zapravila že po prvih dveh vožnjah, ko je močno zaostala za najboljšimi. Rezultati: 1. Silke Kraushaar (Nem) 3:23, 779; 2. Barbara Niedernhuber (Nem) 3:23, 781; 3. Angelika Neuner (Avt) 3:24, 253; 4. Suši Erdmann (Nem) 3:24, 449; 5. Andrea Tagvverker (Avt) 3:24, 491; 6. Etin VVarren (ZDA) 3:25, 328; 7. Cammy Myler (ZDA) 3:25, 475; 8. Bethany Calcaterra-Mc-Mahon (ZDA) 3:25, 558; 9. Gerda VVeissensteiner (Ita) 3:26, 113; 10. Sonja Man-zemeiter (Avt) 3:26, 272; 12. Natatie Obkircher (Ita) 3:26, 677; 26. Doris Preindl (Ita) 3:31, 296. INTERVJU / POGOVOR Z LIUIOM ROŽIČEM Zimske 01 v bodoče tudi poleti? Znastveniki so že na pragu odkritja snega, ki se v poletni vročini ne topi Livio Rožič je goriški bančni uslužbenec, ki ni znan med svojimi someščani le v tej funkciji. Svoje organizacijske sposobnosti posveča namreč tudi športu, saj je predsednik smučarske komisije ZSSDI. Glede na to, da se ukvarja z zimsko Športno problematiko smo meniti, da je pravi človek za naš vsakodnevni intervju. Ker dobro poznate navade svojih someščanov nam povejte, kako je smučarski šport razvit v Gorici? »Vsekakor se razvija. Vedno več ljudi se mu posveča. Mimo lahko rečemo, da je smučanje pri nas v stalnem vzponu.« Gorica je v bistvu ravninsko mesto. Kako se pri ravnincu zbudi veselje do smučanja, ki je gorski Šport, z izjemo tekaških disciplin? «Po eni strani je to nagnjenje na neki način že vrojeno v človeku, po drugi strani pa tudi posledica želje mladih ljudi po družabnosti. Možnosti za to nudi smučanje precej.« Kakšna je osnovna naloga vaše funkcije? '(Organizacija domačega smučanja, skrb za nove kadre, za stike s Slovensko smučarsko zvezo in njenimi pobudami, za predavanja itd.« Koliko sledite zimskim olimpijskim igram v Naganu? »Glede na to, da smo v banki povezani z agencijo Reuter, lahko že zjutraj preberem vse dosežke preteklega dne, saj ta agencija prenaša poleg ekonomskih tudi druge vesti. Tako sem kar dobro informiran o dogajanjih na teh igrah.« Kaj vas poleg smučanja še zanima? »Kot bivšega kotalkarja, seveda, tudi umetnostno drsanje.« Kaj pa menite o ženskem hokeju? «Ma, pokazalo se je, da ženske zmorejo marsikaj (saj med drugim tudi boksajo), pa naj se zato ukvarjajo še s hokejem, če jim je tako prav.« Vprašanje za bančnika: kakšno je vaše mnenje o vdoru kapitala v šport? «Danes je kapital v športu zelo pomembna postavka. Le če je denar lahko zadostimo osnovnim potrebam današnjega športa. Brez spon-sorjev ne gre.« Bi bilo še mogoče organizirati velike amaterske športne prireditve? «Vsako dogajanje v športu potre- buje danes veliko denarja. Vse kar na tem področju organiziramo stane precej denarja. Tudi če bi jih organizirali bi bile v bistvu amaterske le po imenu.« Ko je Japoncem pred igrami grozila snežna suša so postavili ob smučarskih progah velikanske šotore, v njih napeljati hladilne naprave, nato pa še snežne topove in so tako narediti ogromne kupe rezervnega snega. Ati to napoveduje za prihodnja stoletja, da bodo organizirali zimske igre tudi sredi Afrike? «Za ta japonski podvig nisem vedel, bral pa sem, da znanstveniki delajo poskuse z umetnim snegom, ki se sploh ne bo topil. Na karibskih otokih so - za poskus in promocijo deskanja - že pokriti neko pobočje s takim snegom in na njem izvedli tekmovanje. Tudi to govori o tem, da bodo današnji zimski športi v že dokaj kratki bodočnosti postati - poletni.« Pri nas mnogo govorimo o zimski otimpiadi treh dežel. Bi bila tudi Gorica na kak način vključena v to manifestacijo? «Upam, da bo. Kot kaže bi itak morala sodelovati vsa naša dežela in v tem smislu je že bilo narejenih nekaj korakov. Kakšne usluge bi v tem primeru lahko ponudili goriški slovenski športniki? »Prav gotovo bi lahko prispevati osebje za razna področja, sodelovali pri pripravi smučarskih prog in podobno. Predsem pa bi bili lahko zelo koristni zaradi znanja tujih jezikov, saj skoraj vsak Slovenec obvlada najmanj dva ati tri.« V Evropi bomo kmalu imeli skupni denar euro. Glede na to, da se na olimpijskih igrah zberejo tek-moald z vsega sveta bi bilo na njih umestno uvesti nekak otimpo? “Zamisel je srčkana, a nepotrebna. Na takih prireditvah imajo že zdaj enotno valuto. To pa je - dolar.« Samaranch: To je moj zadnji mandat NAGANO - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch se je odzval na špekulacije, da bo znova kandidiral za predsedniško mesto. V pogovoru za japonski časnik »Daily Jomiurb je 77-letni Spanec povedal, da bo na predsedniškem mestu le do izteka mandata leta 2001. »Po igrah v Sydneyju bomo izbrati naslednjega predsednika. Imamo mnogo članov, ki izpolnjujejo vse kriterije,« je ocenil Samaranch in dodal, da si ob odhodu najbolj žeti, da MOK tudi ob menjavi predsednika ostane enoten. Samaranch je na čelu MOK že vse od leta 1980. Trojno zmagoslavje Nemčije v hitrostnem drsanju NAGANO - Gunda Niemann-Stimemann je trojni triumf nemških hitrostnih drsalk kronala še s svojo tretjo zlato olimpijsko medaljo. Enaintridesetletna Nemka, M ima dve olimpijski odličji z iger v Albertvillu, je bila v hitrostnem drsanju na 3000-metrski stezi nepremagljiva, današnje nemško slavje pa sta v Naganu zaokrožiti Claudia Pechstein s srebrom in Anni Friesinger z bronom. Nemška trojica je vsa radostna oddrsala več častnih krogov po olimpijski stezi in zajemala uspeh s polnimi pljuči. Po današnji zmagi in pred Startom na 1500 in 5000 metrov ima Gunda sedaj precej možnosti, da kot prva Nemka na zimskih olimpijskih igrah osvoji najmanj štiri zlate medalje. Na grbinah pri moških najboljši Jonny Mosley pri ženskah slavila Japonka Taeji Satoji NAGANO - Američan Jonny Moseley je olimpijski prvak v akrobatskem smučanju na grbinah. Srebro in bron sta osvojila Finca Jarme Lahtela in Sami Mustonen Japonski športniki so osvojiti še drugo zlato medaljo. Med akrobatskimi smučarji na grbinah je to uspelo Taeji Satoji, srebro je osvojila Nemka Tatjana Mitter-mayer, bron pa Norvežanka Kari Traa. Kitajke premagale domačinke NAGANO - Zenska hokejska reprezentanca Kitajske je v predtekmovanju na ZOI v Naganu premagala domačinke s 6:1 (0:0, 3:0, 3:1). V ostalih dveh včerajšnjih srečanjih so ZDA premagale Finsko s 4:2 (1:1, 3:1, 0:0), Kanada pa s 5:3 (2:0, 2:2,1:1) Švedsko. Na lestvici po treh kotih vodita reprezentanci Kanade in ZDA, ki imata po šest točk pred Finsko (4), Kitajsko (2) in Švedsko ter Japonsko, ki sta še brez točk V curlingu vodi Švedska NAGANO - V curlingu za ženske so včeraj odigrati četrto in peto kolo. Brez poraza vodi reprezentanca Švedske pred Kanado. Izidi: Kanada - Danska 9:5, Švedska - Japonska 12:6, Nemčija - Norveška 7:6, Velika Britanija - ZDA 8:5, Japonska - Norveška 8:4, Danska - ZDA 8:5, Kanada -Velika Britanija 8:3, Švedska - Nemčija 8:3. Vrstni red: Svedsak 10, Kanada 8, Velika Britanija in Danska 6, Japonska 4, Nemčija in ZDA 2. Spored 18. zimskih olimpijskih iger v Naganu olimpijske iskrice...olimpijske iskrice. ____________ČETRTEK, 12. FEBRUAR__________________ ----------------------------končne odločitve (5) 01.00 smučarski tek: 10 km klasično, moški 02.00 alp. smučanje: smuk moški 04.00 alp. smučanje: kombinacijski smuk moški 04.00 10 km, ženske, zasledovalno 01.30 deskanje na snegu: snežni kanal (halfpipe), m. inž. 07.00 hitr. drsanje: 1.500 m, moški _____________________________predtekmovanja O/.OOcurling: moški: 06.00 ZDA - Nemcua; V. Britanua - Japonska; Norveška - Švedska; Kanada - Švica ženske: 11.00 V. Britanua - Nemcua; Švedska - Kanada; ZDA - Norveška; Danska - Japonska moški: V. BrarANUA - Nemcua; Japonska - Zda; Švica - Norveška; Švedska - Kanada 04.00 hokej na ledu: ženske: Kitajska - švedska 08.00 moški, za 13. mesto: A4 - B4 ženske: ZDA - Japonska moški, za 11. mesto: A3 - B3 12.00 ženske: Finska - Kanada moški, za 9. mesto: A2 - B2 11.00 umet. drsanje: moški, kratki program PETEK, 13. FEBRUAR ____________________________končne odločitve (2) 02.15 alp. smučanje: superveleslalom, moški 06.00 sankanje: dvosed, 1. in 2. vožnja ---------------------------------predtekmovanja 01.00 curling: ženske: Kanada - Nemcua; Danska - Norveška; ZDA - Japonska; V. Britanija - Švedska 06.00 moški: Japonska - Nemcua; V. Brtanua - ZDA; Švedska - Švica; Norveška - Kanada 11.00 tiebreak moški in ženske (če bo potrebno) 01.30 nor. kombinacija: skoki posamično 06.45 hokej na ledu: finalni del moški skupina C: Finska - Ceska finalni del moški skupina D: ZDA - Švedska 10.45 finalni del moški skupina C: zmagovalec B - Rusua finalni del moški skupina D: Kanada - zmagovalec A 08.30 hitr. drsanje: 500 m, ženske, 1. dan 11.00 umet. drsanje: plesni pari, obvezni program Cesar na tekmi skakalcev Na tekmi smučarjev skakalcev v Hakubo je prispel dolg konvoj vozil, v katerem je bil cesar Akihito. Ta je kot utelešeni Buda v svoji domovini božanska oseba in temu primemo se Japonci tudi vedejo. Ko je šel mimo dolgih vrst ljudi, ki so Čakali pred vhodom na skakalni stadion, so se vsi brez izjeme vrgli na tla v sneg ali mlakuže, ki so se naredile v sončnem vremenu. Tudi vestni policisti, ki jih vozniki brez izjeme na mestu ubogajo, so se vrgli s telesom na cesto. Ko je šel cesar mimo, pa so nadaljevali z usmerjanjem prometa. Knauss bo končal kariero Bernhard Knauss, avstrijski smučar s slovenskim potnim listom, je najavil, da bo po tekmah za svetovni pokal v Južni Koreji konca! tekmovalno pot. Avstrijec je najvecje tekmovalne uspehe dosegal kot profesionalec v ZDA, kjer je med drugim tudi šestkrat osvojil naslov prvaka. Samaranch že hvali Nagano Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je po štirih dneh že pohvalil igre v Naganu. V intervjuju za Časnik "Daily Jomiuri" je Samaranch pohvalil prvovrstno otvoritev, prav tako pa je navdušen nad tehniko, potrebno za organizacijo MONCINIGOMME Ugodna cena italijanskih proizvodov * 1. Jgl 1. Kanada-Belorusija (število golov) 12 (10-2) 11(7-4) 7(5-2) 12(8-4) 6(4-2) Kristian Ghedina 9. 8. 10. 1. 9. Finska-Ceška (število golov) 6(3-3) 8(3-5) 7(4-3) 11 (36) 3(2-1) Dnevne točke 31 37 35 25 35 Skupne Točke 76 80 78 55 80 IRAK-ZDA / POMEMBEN KORAK NA POTI DIPLOMATSKE REŠITVE ZALIVSKE KRIZE Irak pristal na raški načrt, ZDA pa pripravljajo napad Olimpijsko premirje ne bo pogojevalo Clintonove administracije ■ ; VVASHINGTON, KAIRO - V zalivski krizi smo bili včeraj ponovno priča hladno-vroči prhi, saj je vvashingtonska administracija vCeraj demantirala torkovo umirjenost. Pentagon je namreč sporočil, da zimske olimpijske igre v japonskem Naganu ne bodo preprečile morebitnega vojaškega napada na Irak. Poveljnik ameriških bližnjevzhodnih sil general Anthony Zinni pa je napovedal, da bo ameriška vojska pripravljena na napad v roku enega tedna. Ameriška sekretarka Madeleine Albright je vCeraj pred ameriško senatno zunanje-politicno komisijo izjavila, da bi lahko prvemu sledil tudi drugi ameriški napad, ker hočejo ZDA Sadamu Huseinu onemogočiti, da bi obnovil svoje arzenale kemičnega, biološkega in jedrskega orožja. Za Američane se torej C as potrpljenja in diplomatskih pobud bhskovito izteka, saj je zunanje ministrstvo včeraj obvestilo svoje državljane na Bližnjem vzhodu in azijskem jugovzhodu, naj bodo pripravljeni na morebitne zaplete, Ce bo prišlo do napada na Irak. Ministrstvo pa je takoj pristavilo, da trenutno ni še nobene nevarnosti. Ob takem vojaškem bobnanju se le s težavo znebimo občutka, da so ZDA spet sprožile propagandne vojaške salve, ker prihaja do premikov na diplomatskem področju. Iraški zunanji minister Mohamed Said al Sahaf je VCeraj v Kairu po srečanju z egiptovskim predsednikom Mubarakom izjavil, da Irak v celoti osvaja ruski načrt za mimo rešitev zalivske krize. Po tem načrtu, naj bi poleg šestdesetih »normalnih objektov«, ki bi jih pregledali inšpektorji za razorožitev Unscom, posebna komisija pregledala tudi osem tako ime- novanih »predsedniških objektov«. V komisiji naj bi bili izvedenci petih stalnih in 21 nestalnih Članic Varnostnega sveta. Mohamed Said al Sahaf je pojasnil, da to ne bodo »obiski« temveč prave preiskave, tako da se bodo lahko izvedenci posluževali vseh sredstev vključno s posebnimi radarji, ki lahko ugotovijo skrita podzemeljska skladišča. Iraški zunanji minister je obenem poudaril, da bodo imeli izvedenci prost dostop v vsak objekt. Na papirju so torej Rusi dosegli viden diplomatski uspeh, v praksi pa bi bil vsak optimizem preu-ranjen. Pred tremi dnevi, ko je Arabska liga trdila, da je Irak osvojil ta načrt, sta tako VVashington kot London navajala, da je nezadosten, ker še vedno Irak postavlja pogoje, medtem ko bi morali tudi »predsedniške objekte« pregledati izvedenci komisije za nadzor iraške razorožitve Unscom. Francosko zunanje ministrstvo je včerajšnjo iraško odločitev pozdravilo kot pomemben korak v smeri mirne rešitve zalivskega zapleta. Navdušeni so tudi v Moskvi, kjer navajajo, da je Irak končno pristal na sprejemljiv ruski načrt, ki ga podpira tudi Francija in Arabska liga, tako da bosta morala prej ali slej nanj pristati tudi VVashington in London. Medtem pa je turški premier Mesut Vilmatz vCeraj zanikal trditve, da je turška vojska vdrla v iraški Kurdistan. Po njegovem je vojska le v pripravljenosti, tako da bi zasedla tamponski pas in preprečila val beguncev po morebitnem ameriškem vojaškem napadu. S severnega Iraka seveda prihajajo drugačne vesti, ki potrjujejo, da je v teku širokopotezna akcija turške vojske z uporabo oklepnih in letalskih enot. ntiN M THREATS ON IRMI ANU ^ W1THIRAQ A&AINST Anki ! : V Bagdadu je bil protiameriški protest študentov iz raznih muslimanskih držav (AP) NOVICE Avstrija bo zmanjšala število vojakov DUNAJ - Avstrijska vladajoča koalicija se je dogovorila o zmanjšanju števila vojakov s sedanjih 144.000 na 110.000. V operativnih enotah bo 92.000 mož, preostah pa bodo rezervisti. Zmanjšali bodo tudi število poveljstev in zaprli vsaj deset od 88 vojašnic. Koalicija je dogovor dosegla predsi-noCi po veC tednih žolčnih razprav, medtem ko je opozicija že izrekla številne kritike na predlog. Reformo vojske naj bi sicer zaceli izvajati šele po letu 2000. (STA) Protest v Sarajevu SARAJEVO - Bosanski Srbi, ki so v protest proti aretaciji enega od svojih v torek zaCeh graditi zid vzdolž razmejitvene Črte med muslimansko in srbsko Četrtjo v Sarajevu, so simbolično oviro včeraj podrli. Na kraj dogajanja je prišla predstavnica Združenih narodov v BiH Elisabeth Rehn, ki je odkrušila prvo opeko iz prek enometrskega zidu in pozvala dvesto protestnikov, naj sledijo njenemu zgledu. Srbi protestirajo proti aretaciji nekdanjega pripadnika srbskih milic Gorana Vasiča, ki ga je v Sarajevu v petek aretirala policija Hrvaško-mush-manske federacije. Obtožen je umora podpredsednika vlade BiH Hakije TurajliCa leta 1993. (STA) Izrael zavrača pritiske ZDA v pogajanjih s Palestinci JERUZALEM - Vodja izraelskih pogajalcev Danny Naveh je ZDA posvaril pred vsakršnim poskusom, da Izraelu vsilijo svoje zamisli za deblokado mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. »Izraelu ne more nihče vsiliti neCesa, kar je v nasprotju z njegovimi vitalnimi interesi,« je dejal Naveh za izraelski radio v VVashingtonu, kjer nadaljuje pogajanja z ameriškimi predstavniki. (STA) ZALIVSKA KRIZA / IZJAVE PRODIJA IN PINIJA O ITAUJANSKO-RUSKEM DOKUMENTU Italijanska vlada brani diplomatsko rešitev krize Minister Dini nasprotuje prepovedi uporabe ameriških oporišč v Italiji, ker bo prišlo do pozitivnega razpleta RIM - Dan po objavi skupnega italijansko-ruskega dokumenta o sedanji zalivski krizi, v katerem sta se državi zavzeli za diplomatsko rešitev spora z Irakom, je italijanski premier Romano Prodi v televizijskem intervjuju pojasnil razloge in cilje tega dokumenta. Po njegovem je dokument hotel pojasniti predvsem sedanjo situacijo, ker obstaja resna nevarnost, da bi segli po »nemiroljubnih sredstvih«, Ce ne bo odziv Sadama Huseina pozitiven. Dokument torej postavlja Sadamu Huseinu jasne pogoje, ker je predvsem od njega odvisno, ah bodo lahko nadaljevali z inšpekcijami, ki morajo ugotoviti, ali se je Irak odpovedal orožju za množično uničenje. Prodi se je pozitivno razjasnil glede pobud generalnega sekretarja Kofija Annana, ki prav tako nasprotuje vojaški opciji in se zavzema za politično rešitev zahv-ske krize. Glede italijansko-ruskega dokumenta se je Italija posveto- vala s Francijo in z britanskim pre-mierom Blairom, ne pa z ameriškim predsednikom Clintonom. O tem dokumentu je v poslanski zbornici spregovoril tudi ita-lijanski zunanji minister Lamberto Dini, ki je pojasnil, da italijanska vlada ne smatra potrebno, da »proglasi za nerazpoložljiva« oporišča, ki jih je na italijanskem ozemlju dala ZDA in zvezi Nato. To pomeni, da Italija predhodno ne bo prepovedala uporabo ameriških oporišč na italijanskem ozemlju za napad na Irak. Dini je pojasnil, da bi proglasitev »nerazpoložljivosti« ošibila diplomatske pritiske na Irak, ki mora dopustiti pregled vseh spornih objektov, kjer bi lahko skrivati orožja za množično uničenje. Minister Dini torej pristaja na morebitno uporabo oporišč na italijanskem ozemlju, ker »optimistično« napoveduje, da bo prišlo do diplomatskega razpleta zalivske krize. V kasnejšem pogovoru z novinarji je namreC izrazil »prepričanje«, da bo tudi generalni sekretar Združenih narodov Koli Annan kmalu odpotoval v Irak. Z Varnostnim svetom namreC proučuje zadnje diplomatske premike v krizi z Irakom. Dini je tudi prepričan, da bo kot predvideno konCal gospodarski embargo proti Iraku, a samo ko bodo inšektorji za razorožitev konCali s svojim delom. S takimi vladnimi stališči se ne strinja opozicija, a ne vsa in tudi toni med posameznimi strankami so precej različni. Za vojaški poseg proti Iraku je Berlusconijevo gibanje Forza Italia in Casinijev Krščansko demokratski center. Za Marca Taradasha je itatijansko-ru-ski dokument dobesedno »sramoten«, ker je vlada osvojila »protia-meriške, protizahodne in protiiz-raelske teze v imenu mrtvih in pokopanih ideologij«. Tudi Pier Ferdinando Gasim je obsodil »Prodijevo nevtralnost«, ki je v nasprotju s tradicionalnim zahodnim in atlantskim zavezništvom Italije. Nacionalno zavezništvo je bilo previdnejše, ker se zaveda kočljivosti položaja. Skupni dokument pa je pozdravil predsednik CDU Roberto Formigoni, po katerem je vlada konCno prekinila molk in se zavzela za mimo rešitev zalivske krize. Vodja senatne skupine CDU Gian Guido Falloni je šel še dlje, ko je zahteval, da Italija prepove uporabo ameriških oporišč na svojem ozemlju za napad na Irak. O morebitnem dovoljenju naj bi se razpravljalo šele v primera, da bi napad pooblastil Varnostni svet OZN, kar pa je malo verjetno. Povsem razumljivo so odločno proti vojaškemu posegu in uporabi oporišč v Italiji Stranka komunistične prenove in Zeleni. Bertinotti je jasno poudaril, da ZDA niso »žan-darji sveta« in Ce bodo kljub nasprotovanju vseh napadli Irak, naj ne računajo na podporo tistih, ki že sedaj trdijo, da nasprotujejo vojaškemu posegu. FERRUCCIspa Trst - Ul. Flavia 55 - Tel. 381010 NADALJUJE SE »VELIKA« EKOLOŠKA NAGRADA OB ZAMENJAVI STAREGA AVTOMOBILA ZA ODPAD. CE ZAMENJATE, TUDI TAKOJ}, AVTO, KI BO STAR 10 LET DO 31. 7.1998, NUDIMO najmanj 3e650e000lir za verzije Y in 3.400.0001 ir za verzije Delta in Dedra Veliko možnosti financiranja in leasinga POLITIKA / PREDSTAVITEV NOCOJ V GRADIŠČU Nastanek gibanja »Posočje za Evropo« Za krepkejšo vlogo Goriške v deželi FJK in čezmejno sodelovanje - Prisotni na volitvah? GLASBA / PREDSTAVITEV Simfonična sezona Mestne glasbene šole Na sporedu pet koncertov Orkester DEA Mestne glasbene šole z dirigentom F. Manderjem, ki bo nastopil v okviru sezone (foto Bumbaca) Na Goriškem se pojavlja na političnem prozoriSCu nov subjekt, gibanje Posočje za Evropo (»Isontino per 1’Europa«). Pobudniki so nekatere osebnosti iz levosredinskih krogov, ki pa niso strankarsko vezane. Vabilo na predstavitveno srečanje gibanja, ki bo nocoj ob 20.30 v enoteki»La serenissima«v Gradišču, so podpisali zdravnik Giannino Busato in podjetnik Benito Zollia iz Gorice, Licio Pavan iz Tržiča, Antonio Roversi iz Koprivnega, Mario To-so iz Gradeža. Na srečanje so vabljeni občani iz go-riške pokrajine in sosednjih območij videmske, saj se pobudniki zavzemajo za okrepitev vloge goričkega prostora v deželnem merilu tudi s pomočjo vrnitve območja Cervinjana v sklop go-riške pokrajine. Namene gibanja so str-nili v pohtični dokument, h kateremu so priložih tudi osnutek statuta. Iz prvega besedila lahko ugotovimo, da se gibanje sklicuje na Evropo kot sintezo narodov in kultur, na federalistično ureditev Italije, kjer bi obmejne dežele, kakršna je naša, imele večjo tudi mednarodno vlogo. Močan je poudarek na enotnosti in posebnosti Furlanije - Julijske krajine in v tem okviru na ovrednotenju specifike goričkega prostora: to je prostor, ki ga označujejo zgodovinske, kulturne in jezikovne različnosti, piše v dokumentu, ki poudarja pomen so-prisotnosti italijanske, furlanske in slovenske skupnosti, pa tudi sodelovanje, ki ga je znala Gori- ca v preteklosti navezati z Novo Gorico. Zaradi tega priznavajo legitimne zahteve Trsta po posebni avtonomiji, ki naj bo v korist vsej deželi, ne sprejemajo pa namer o delitvi dežele in posledičnem razbijanju enotne goričke pokrajine. Goriško spefič-nost je trebna nasprotno še poudariti z razširitvijo pokrajine in priznanjem specifičnih pristojnosti v čezmejnem sodelovanju. V statutu so dodatno razčlenjeni cilji gibanja, ki naj bi delovalo»sinergič-no z Gibanjem za Sevemi-Vzhod«. Ob že omenjeni mednarodni vlogi okrepljene goričke pokrajine je poudarjena tudi potreba Gorice, da v perspektivi odprave meje uresniči čezmejno mrežo storitev skupaj z Novo Gorico. Glede organizacije dežele gibanje odločno zavrača model dveh avtomnom-nih pokrajin po vzorcu Trenta in Bočna, pač pa predlaga pet pokrajin (nova bi bila v Kami ji), s posebnostjo Trsta in ovrednotenjem Goriške. Kaj pa bližnje deželne in goričke občinske voht-ve? Novo gibanje omenja možnost nastopa s samostojno listo, ki naj bi temeljila na civilni družbi in potrebi, da vstop novih moralnih in intektualnih sil prevetri politiko. V tem se načrti gibanja pomenljivo navezujejo na podobne politične pobude, ki nastajajo v Furlaniji v škofijskih in drugih vplivnih krogih in težijo po radikalni zamenjavi sedanje politično-strankarske garniture. Na sedežu Mestne glasbene šole so včeraj predstavili letošnji koncertni spored, ki ga Fundacija glasbene šole prireja že tretje leto v sodelovanju z Verdijevim gledališčem iz Trsta. Goriška simfonična sezona, kot so jo poimenovali prireditelji, bo ponudila pet koncertnih srečanj z dokaj raznolikim programom. Prvi koncert bo že jutri, 13. februarja, ob 20.30 v deželnem avditoriju, kjer bo orkester Verdi iz Trsta pod taktirko dirigenta Hervviga Grat-zerja in z mezzosopranistko Marcello Foranna ponudil spored filmske glasbe in odlomkov iz musicalov. Lirični ansambel tržaškega Verdija bo tudi izvajalec Rossinijeve opere»La cambia-le di matrimonio«(dir. Herbert Handt, rež. Giu- lio Ciabatti), ki bo na sporedu 27. t.m. v Bra-tuževem centru. Preostali trije koncerti bodo v avditoriju. 22. aprila bo orkester DEA gojencev in profesorjev Mestne glasbene šole pod vodstvom dirigenta'Fran-cesca Manderja ponudil koncert skladb Beethovna, Ravela in Respighija. 2. maja bo gostoval orkester Videmske filharmonije s sporedom latinskoameriških skladb (L. Bernstein, A. Piazzolla, S. Revueltas), sezono pa bo 20. maja zaokrožil zbor tržaškega Verdija. Sezono so včeraj predstavili predstavniki glasbene šole, predsednik Franco Sturzi, ravnatelj Giorgio Tortora in dirigent Francesco Mander, občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag in predsednik Verdijevega teatra iz Trsta lorio. Srečanje Oljke o vlogi Goriške Gibanje za Oljko bo v ponedeljek priredilo v pokrajinski sejni dvorani javno srečanje o problemih institucionalnega preustroja Furlanije -Julijske krajine, o vlogi goričke pokrajine v deželnem in širšem mednarodnem prostoru in o povezanih vprašanjih, ki so v tem času v ospredju pozornosti. Pri razpravi na temo Problemi in perspektive goričke pokrajine v Evropi bodo sodelovali senator Mitja Volčič, poslanec Mario Pre-stamburgo, predsednik Pokrajine Giorgio Bran-dolin, srečanje pa bo uvedel in usklajeval pokrajinski koordinator Oljke Franco Miccoli. Oljka namerava postaviti v ospredje specifičnost in vlogo goričke pokrajine v deželi in novi evropski stvarnosti, ki se oblikuje. Spričo predlogov o razkolu dežele naj bi ponedeljkova razprava bila priložnost za razmišljanje o drugačnih, do vloge Goriške gotovo spoštljivejših modelih, osnovanih na pojmih posebnosti, avtonomije in federalizma. BENCIN / TRGOVINSKA ZBORNICA PREDSTAVITEV / KNJIGA »GLI SLAVI DEL NATISONE« Rok za ažurniranje kartic do 28. t.m. V uradih v Gorici in Tržiču se je javilo že več kot 40 tisoč upravičencev Nacionalisti na učni uri o Slovencih in Slovanih Odrešujoč zaključek: v Benečiji ni Slovencev Trgovinska zbornica obvešča, da so do konca prejšnjega tedna opravili postopek vnosa podatkov za koriščenje goriva proste cone na skoraj 41 tisoč magnetskih kartic. Z drugo besedo, več kakor polovica upravičencev do goriva proste cone je že poskrbela za "ažurniranje” kartic. Vrste pred okenci v začasnih uradih v Tržiču (pristaniška ustanova) in Gorici (na sejmišču) so v tem tednu znatno krajše, saj je naval popustil. Začasna urada bosta poslovala še do 28. februarja, nakar bodo vse zadeve v zvezi z elektro-magnetskimi karticami urejali v Uradu za prosto cono na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici, oziroma v uradih v Tržiču. Trgovinska zbornica nadalje obvešča avtomobiliste, ki še niso zaprosili za izstavitev elektroma-gnetske kartice, da to storijo v zgoraj predvidenem roku, sicer ne bodo mogli koristiti celotnega kontingenta goriva proste cone za leto 1998. V teh dneh vnašajo podatke na kartice zasebnih upravičencev, proti koncu tedna pa bodo pričeli z ažurniranjem kartic pravnih oseb (podjetij). Datum in druga navodila bodo objavili pravočasno. Glede urnika poslovanja začasnih uradov pa še koristna informacija. Urada v Tržiču (na sedežu pristaniške ustanove) in v Gorici (na sejmišču) sta od ponedeljka do petka odprta od 8.30 do 18.30, ob sobotah pa od 8.30 do 12.30. Več desetin goriških ul-tranacionalistov je prejšnji večer odkrilo razliko med izrazoma Slovani in Slovenci. Pa ne zato, da bi odslej z njihovim pravim imenom označevali someščane druge narodnosti. Ne, glavni namen je bil, da bi s tem zanikah, da v Benečiji živijo Slovenci. Pobudnik srečanja je bila Lega Nazionale, v prvi vrsti med občinstvom pa sta sedela župan Valenti in bivši senator Romoli, ki mu najnovejše zavzemanje za zajamčeno zastopstvo manjšine očitno še ni seglo tako globoko v zavest, da bi zapustil stare nacionalistične prijatelje. Pretveza za srečanje je bila predstavitev knjige »Gli Slavi del Natisone« duhovnika Giuseppeja Ja-cumina, ki skuša z vsako- vrstnimi kvazizgodovinski-mi razmotrivanji dokazovati, da v Benečiji ni Slovencev, kvečjemu neki abstraktni Slovani, ki so priš-U tja že v 7. stoletju, 500 let pred nastankom (sic!) Slovencev. Drugi govornik, “strokovnjak za Nadiške doline” inž. Luigi D’Aloe, pa je prišel do zaključka, da so Benečani, kljub nekdanjim skupnim koreninam s Slovenci, danes pravi Italijani. Opogumljeni s to Resnico so poslušalci, vidno olajšani, zapustili dvorimo. Prosvetno društvo Standrež - Dramski odsek Moliere SKOPUH Komedija v dveh delih - Režiser Emil Aberšek PREMIERA v soboto, 14. februarja 1998, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Standrežu PONOVITEV v nedeljo, 15. februarja 1998, ob 18. uri Glasbena matica Zveza slovenskih kulturnih društev vabita na koncert skupine Triestongo Kulturni dom Gorica ponedeljek, 16. februarja 1998, ob 20.30 GLEDALIŠČE KINO V KC L. BRATUŽA bo v jutri 4. predstava otroškega abonmaja Goriškega vrtiljaka. Lutkovno gledališče Ljubljana bo uprizorilo igrico Stoti-sočnoga. Predstava za zelene polžke bo ob 16. uri, za rdeče pa ob 17.30. tj PRIREDITVE V KC L BRATUŽA bo danes ob 20.30 drugo predavanje teološko-pastoralnega tečaja. Dr. Ciril Sorč, profesor na teološki fakulteti Univerze v Ljubljani bo govoril na temo Odpirajmo se delovanju sv. Duha. PREŠERNOVA PROSLAVA bo jutri ob 20.30 v OS A. Gradnika v Steverjanu na pobudo KD Briški grič in SKPD F. B. Sedej. KD KRAS DOUPOLJANE vabi ob dnevu slovenske kulture na predstavitev knjige Vilija Prinčiča Pregnani, ki bo jutri, 13. februarja, v nekdanji šoli na Palkišču s pričetkom ob 20. uri. Sodeloval bo moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. SKD DANICA prireja v petek, 13. februarja Prešernovo proslavo v KSC Danica. Sodelujejo dekliški pevski zbor in recitatorji. KD SABOTIN prireja v St-mavm tridnevni praznik od 13. do 15. februarja. V petek bo odprtje razstave in nastop zborov, v soboto predstavitev knjige o ledinskih imenih in nastop zborov, v nedeljo vaško slavje ob sv. Valentinu. SKRD JADRO vabi v ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri na Dan slovenske kulture v razstavni dvorani občinske knjižnice v Ronkah. Spored: razstava Davida Faganela, nastop MePZ Podgora, predstavitev pesniške zbirke Jurija Paljka Nedorečenemu, slavnostni govor dr. Mirka Špacapana. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV “VIPAVA” prireja v soboto, 14. februarja, ob 20.30, veselo pustovanje v Kulturnem domu v So-vodnjah. Zaželene (ne pa obvezne) so maske. Prijave v gostilni Rubijski grad. KD OTON ZUPANČIČ vabi na pustni večer v gostilni Turri na trgu sv. Andreja v Standrežu v soboto, 21. februarja, ob 20.30. Poleg zagotovljene zabave Se večerja, glasba, ples in nagrajevanje mask. Vpisovanje v gostilni Turri v Standrežu. KD OTON ZUPANČIČ prireja v torek, 24. februarja, ob 15. uri otroško pustno rajanje v Kulturnem domu A. Budal v Standrežu. Sezonsko znižanje s popusti Od 30% z; F moška y oblačila Carducci 24 tel. 537561 GORICA VITTORIA 1 17.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Came-ron, igrata Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet. vrrroRiA 317.45-20.00- 22.15 »The jackal«. I. Richard Cere in Bmce VVillis. CORSO 18.00-20.00-22.00 »In e out«. Kevin Kline in Matt Dillon. TRZIC COMUNALE 21.00 »Big fish«. 3 ŠOLSKE VESTI ODBOR STARSEV GORIŠKIH OSNOVNIH SOL prireja v sodelovanju z didaktičnim ravnateljstvom Gorica predavanje na temo Razvoj otrokove osebnosti - Posebnosti med otroki v dvojezičnem okolju. Govoril bo dr. Andrej Marušič. Predavanje bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 20.30 v prostorih OS Otona Zupančiča v ul. Brolo. SOLSKI SINDIKAT CGH sporoča, da so na sedežu v Drev. 24. maja 1 (2. nadstr.) na razpolago obrazci za prošnje za premestitve v š.l. 1998/99. Informacije nudijo vsak torek in četrtek od 16. do 18.30. ~]3 OBVESTILA SPDG prireja 1. marca 1998 Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zoncolanu v veleslalomu in super - slalomu. Tekmovanja se lahko udeležijo člani zamejskih športnih društev in klubov. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG (Ul. Malta 2, fax 531495) ali pri ZSSDI. Žrebanje startnih Številk bo 27. februarja ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici. IZLETI NAPREDNE ŽENSKE E DOBERDOBA in turistična agencija Uniplan prirejajo ob 8. marcu izlet na Bled. Vpis in informacije v gostilni Peric v Doberdobu, tel. 78000 (Ivica ali Mario Peric) SPDG prireja 1. marca, ob priložnosti Zamejskega smučarskega tekmovanja, avtobusni izlet na Zoncolan, pod posebno ugodnimi p°" goji. Prednost imajo tekmovalci. Prijave na sedežu društva danes od 19. do 20. ure. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Car-duccijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI Danes: 11.30, Anna Marim vd. Boschini iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. NOVICE Razstava o “Ta grdih in ta lepih” Pust je pred vrati. Na ta starodavni praznik, ki ga poznajo malodane vsi narodi severne poloble, že lep cas opozarjajo različne prireditve. Drevi ob 18. uri bodo o pustu, na nekoliko drugačen način, spregovorili v Solkanu, v ateljeju za opremo prostora, na Vojkovi 19. Pavel Medvešček, Bruno Žnidarčič, Inga Miklavčič Brezigar in Darja Skrt bodo spregovorili o “Ta grdih in ta lepih” z liga. Predstavili bodo liske maske in povedah še marsikaj zanimivega o pustnih običajih, nastanku mask itd. Sočasno bodo odprli tudi razstavo mask, ki bo na ogled do 18. februarja. Pustna delavnica ”Arcobaleno” Na sedežu skupnosti Arcobaleno v Ul. sv. Mihaela 38 so že odprli posebno pustno delavnico. Odprta je vsak dan od 14. do 18. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo izdelke in oblačila, ki so tudi na posodo. Krožek SKP odprt javnosti Goriški in tržiški krožek Stranke komunistične prenove sta na razpolago elanom, delavcem in upokojencem z nasveti s področja delovnega razmerja, pokojnin, skrbstva. Pokrajinski odbornik Silvano Buttignon pa je občanom na razpolago za vsa vprašanja, ki segajo na politično in istitucionalno področje. Odbornik Buttignon je na sedežu krožka v Gorici, Travnik 49, na razpolago ob Četrtkih med 16. in 19. uro. Za nasvete in informacije pa občani lahko zaprosili ob petkih med 15. in 16.30. Krožek je nadalje odprt za javnost ob ponedeljkih od 17. do 19.30 in torkih od 20. do 22. ure. Priznanja za zvestobo delu Tigovinska zbornica obvešCa, da so rok za predstavitev predlogov za priznanje za zvestobo delu podaljšali do 16. februarja. Priznanje se podeljuje odvisnim delavcem, upokojencem, obrtnikom in drugim samostojnim delavcem, pa tudi podjetjem z dolgoletno dejavnostjo. Pojasnila nudijo na Trgovinski zbornici. Opremljeni z orodjem za vlom Policija je v torek popoldne na območju Sv. Ane ustavila mlajši Romkinji. Med preiskavo so agenti policije ugotovili, da sta imeli pri sebi izvijač, ki lahko služi kot orodje za vlamljanje, oziroma z drugo besedo, orodje za odpiranje vrat. Ženski sta stari 2l, oziroma 27 let. Napisali so ovadbo zaradi posesti vlomilskega orodja, raziskujejo pa morebitno vpletenost in odgovornost za dve veliki tatvini, v nedeljo popoldne, prav tako v Gorici. Neznanci so odnesli za okrog štirideset milijonov lir vredno zlatnino. Policija je opravila pregled tudi v taborišču. kjer ženski običajno bivata. ŠOLSTVO / PODATKI O VPISU V VZGOJNO-VARSTVENE USTANOVE FILM / NOCOJ V otroških vrtcih bo jeseni več malčkov Pozitivni premiki predvsem v Gorici in Pomjanu Podatki o vpisih v otroške vrtce za šolsko leto 1998/99 potrjujejo, da se je trend upadanja števila otrok ustavil in da se je krivulja obrnila - čeprav šele nalahno - spet navzgor. V jeseni bo v otroških vrtcih nekaj veC malčkov kakor letos. Po podatkih, ki so v tem trenutku na razpolago, možne so namreč Se manjše spremembe, saj so prav glede vrtcev pravila nekoliko bolj široka, do sprememb pa običajno prihaja prav v poletnih in jesenskih mesecih, bo v vseh slovenskih vrtcih v jeseni 254 malčkov, medtem ko jih je letos 251. Vzgojno-var-stvene ustanove bo ob koncu letošnjega šolskega leta zapustilo 95 malčkov, vstopilo pa bo 98 novih. Lani (oz. v šolskem letu 1997/98) je novih vpisov bilo 80. Na območju goriškega didaktičnega ravnateljstva bo v vrtcih nekaj otrok veC, rahlo nazadovanje pa beležijo v doberdobskem okrožju. Tam zaskrblja predvsem stanje v So-vodnjah, kjer bo precej nižje skupno Število otrok, pa tudi novih vpisov je znatno manj kakor lani. Preseneča v pozitivnem smislu stanje v Romjanu, kjer bo jeseni v otroškem vrtcu 30 otrok (letos 26) in kjer se je na OTROŠKI VRTCI OKROŽJE GORICA IN DOBERDOB 1997/98 1. letnik skupaj 1998/99 1.letnik skupaj Gorica ul. M. Fabiani 8 32 20 39 ul. Brolo 19 48 14 48 Štandrež 5 22 7 21 Pevma 4 20 10 24 Števerjan 2 14 4 11 Krmin 5 13 2 12 Doberdob 10 34 10 31 Romjan 11 26 17 30 Rup a 6 16 9 18 Sovodnje 10 26 5 20 SKUPNO 80 251 98 254 novo vpisalo kar 17 otrok, ali tretjino veC od števila otrok, ki bodo jeseni obiskovali prvi razred osnovne šole. V gpriškem okrožju je najbolj kritično stanje v Steverjanu, kjer bo jeseni samo 11 malčkov, 12 jih bo v Krminu, 21 v Stan-drežu, 48 v Ul. Brolo, 39 v Ul. Max Fabiani, 24 v Pevmi. Podčrtati velja pozitiven premik glede vpisa v otroški vrtec v Ul. Fabiani. Na območju goriškega didaktičnega ravnateljstva bo vrtce zapustilo 51 malčkov, na novo pa jih bodo sprejeli 57. Na Tržiškem je v obtoku precej ponarejenih bankovcev Policijski organi ugotavljajo, da v zadnjem Času, zlasti na območju TržiCa, kroži precej ponarejenega denarja. Najpogostejsi so bankovci po 100 tisoč lir, vendar je Se zmeraj na tržišču tudi precej bankovcev po 50 tisoC lir in celo po 10 in 5 tisoč lir. Ponaredki so na las podobni pravim bankovcem (serije, ki je bila tiskana leta 1994) in jih je težko prepoznati. Razliko je mogoče opaziti v papirju in barvnih odtenkih. Lani so, zmeraj po navedbah policije, na Goriškem zaplenili 350 ponarejenih bankovcev po 100 tisoč lir. Veliko ponarejenega denarja so zasegli tudi v novogoriških igralnicah, saj skorajda ne mine dan, da ne bi med pregledovanjem inkasa ugotovili po enega ali vec ponarejenih bankovcev. Čeprav se zdi priporočilo o potrebni previdnosti morda odveč, ga vendarle pripišemo. Gorica kinoma: »Happy togefher« Zgodba o svetu brez ljubezni Filmski pregled Gorica kinema, ki se je začel v Četrtek, 5. februarja, s poljskim filmom Ljubezenske zgodbe, predstavlja nocoj ob 20.45 v Kulturnem domu dramatični film»Happy to-gether«honkonškega režiserja VVonga Kar-Waia. Film pripoveduje o dveh mladih homoseksualcih iz Hong Konga, ki odpotujeta v Argentino, da bi poiskala novo življenjsko dimenzijo. Lai je kuhar, Ho pa živi na cesti in se le občasno prikaže prijatelju. V Buenos Airesu pa se njuno razmerje dokončno razdre: Lai spozna drugega in se vrne domov. Film je pravzaprav razmišljanje o nezmožnosti komuniciranja in ljubezni v sodobnem svetu: Lai in Ho si vedno znova obljubljata, da bosta, začela znova, a se to ne more zgoditi, ker sta vklenjena v zaCaran krog... Vredna pozornosti je tudi glasba, ki ponuja argentinski tango, acid jazz in celo Franka Capro. Naslednji teden pa bo na sporedu angleška komedija o nogometu. Cena letne članske izkaznice za leto 1998 je 7 tisoC lir, cena vstopnice je 8 tisoč lir, na razpolago pa je tudi abonma (10 filmov) za 40 tisoč lir. z mlečno F^rčokolcido Wr 200 gr., || 9.950 lir/K( II .991 ... od 12. februarja Kolač Felpa za dojenčke * ifjjBodv za dojenčke Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinska in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev. nz O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 BANKE / FORMALIZACIJA PRIČAKOVANIH POTEZ EVRO / ZAKLADNI MINISTER V PRORAČUNSKI KOMISIJI Poroka IMKan Paolo Mediobanka viša kapital MILAN - Največja italijanska poslovna banka je včeraj sicer po pričakovanju sprejela formalni sklep o zvišanju kapitala za 1.400 milijard lir, vsekakor manj kot so pričakovali trgi, vendar je morda pomembnjše to, da so iz »templja« Enri-ca Cuccie prišli prvi signali o prenovi tega zgodovinskega zavoda. Upravni svet, ki ga sestavlja »cvet« italijanske visoke finance, je namreč uvedel na videz majhno, a pomembno novost, in sicer tim. »stock option«, kar preprosto pomeni, da bo del zvišanja kapitala namenjen uslužbencem (3, 5 milijona delnic ali odstotek skupne vrednosti dokapitalizacije), s tem pa naj bi banka odprla pot oblikam stimuliranja menedžerjev grupe iz Ul. Filodrammatici. ao novost naj bi vsebovala že prva tranša kapitalske operacije, ki se bo začela prihodnji ponedeljek in se končala do 1. julija. Upravitelji Mediobance so razpravljali tudi o svojih udeležbah v največjih italijanskih bančnih, zavarovalniških in industrijskih grupah, začenši s tržaško zavarovalnico Generali, ki »naskakuje« Comit (željo, da bi svojo udeležbo v banki povišala s pet na deset odstotkov je Banka Italije sicer zaenkrat zamrznila). Vedeti je namreč treba, da so delniške udeležbe Mediobance vredne 5.700 milijard lir, kar je celo več od njenega premoženja. Povrhu se Cucciov zavod ozira tudi v tujino, zato je potreba po dokapitalizaciji, o kateri bodo delničarji odločali 28. marca, več kot utemeljena. Druga včerajšnja vest, formalizacija spojitve privatizirane banke IMI in torinske banke San Paolo, je bila prav tako že dolgo pričakovana in nagrajena z močno podražitvijo delnic obeh družb na milanski borzi, kjer rasteta že od začetka leta. Gre za finančno »poroko«, vredno 340 tisoč milijard lir, s katero bo nastala največja italijanska banka. PORDENON / DEJAVNOST SEJMIŽCA Danes odpre duri Samumetal 270 razstavljdcev zastopa 760 tovarn - Marca Ortogiardino PORDENON - Porde- nonsko sejmišče odpira svoja vrata prvič v tem letu. Ze danes bodo na sejmišče prispeli prvi obiskovalci. Na 28.000 kv. m. pokritih površin v Pordenonu razstavlja 270 tvrdk, ki tu zastopajo kar 760 tovarn. Gre za sejem z naslovom Samumetal, ki ga v Pordenonu prirejajo vsaki dve leti. Tu so na ogled stroji in naprave za tovarnarje in obrtnike kovinske stroke. To je drugi najpomembnejši sejem te vrste v Italiji. Nanj ne pridejo le obiskovalci iz vseh pokrajin italijanskega severovzhoda, ampak tudi tisti iz sosednjih držav. Ob zadnjih priredbah je bilo tudi sorazmerno veliko obiskovalcev iz Slovenije in Hrvaške, kar naj bi se ponovilo tudi letos. Čeprav bo sejem odprt že danes - trajal bo do vključno ponedeljka, 16. februarja - ga bodo uradno odprli šele jutri, v petek, 13. februarja, ob 15.30. Na otvoritev pride minister za delo Tiziano Treu. Na upravi sejmišča v Pordenonu so že pripravljeni na nekatere naslednje prireditve. Od 7. do 15. marca, bo sejem vrtnarstva Ortogiardino, t.j. sejem, ki poleg jesenskega splošnega in avtomobilskega, privabi največ obiskovalcev. Od 3. do 6. aprila bo sejm z na- slovom Arte a Pordenone, od 1. do 3. maja pa sejem radioamaterjev. Po poletnih počitnicah, od 5. do 13. septembra bo splošni sejem, v istih dneh tudi novi sejem pohištva, sejem EHS -Ares bo v oktobru, sledila bosta še knjišni sejem Editexpo in avtomobilski sejem. Marko VValtritsch Podobnik odprl Moda-fashion LJUBLJANA - Podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik je včeraj slovesno odprl 45. sejem mode Moda-fashion, ki bo v organizaciji Ljubljanskega sejma do sobote potekal na Gospodarskem razstavišču. Na 4.000 kvadratnih metrih na sejmu razstavlja 194 podjetij, od katerih jih 70 prihaja iz tujine. Po besedah predsednika združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo pri GZS Bogomila VViegeleja položaj tekstilne industrije v Sloveniji ni rožnat, saj je izgubila 24.000 zaposlenih v nekaj letih. Ker gre za delovno intenzivno industrijo, v kateri so večinoma zaposlene ženske, predstavlja omenjeno dejstvo še poseben problem. Tekstilna industrija, ki je pretežno izvozno naravnana, ustvarja 20 odstotkov izgub vse slovenske industrije. Glavni razlogi izgub so po besedah VViegeleja visoke obrestne mere ter neskladja med stopnjo inflacije in rastjo tečaja, s čimer so slovenski izvozniki v primerjavi z evropsko konkurenco postavljeni v neenakovreden položaj. (STA) Konec zategovanja pasu Ciampi zanika, da bi imeli evropski partnerji do Italije 'predsodke, treba jih je le prepričati - Nemce in Nizozemce skrbi trajnost rezultatov Rima RIM - Po besedah zakladnega minisha Ciampija, ki je včeraj poročal v dvodomni komisiji za proračun, pričakuje Italija z »zmernim zaupanjem« izid preverjanj o zrelosti za sodelovanje v prvem krogu evropske monetarne unije, saj je naredila vse, kar je bilo potrebno za uvedbo evra. Odslej torej ne bo treba več takih žrtev, kot so jih bili Italijani vajeni v zadnjih šestih letih težkih varčevalnih ukrepov, kajti proračunska politika bo po novem bolj kakovostna kot količinska in usmerjena v postopno popuščanje davč- nega pristika. Ciampi je v komisiji med drugim potrdil, da namerava vlada anticipirati finančno-ekonomski programski dokument (najkasneje do 20. aprila), poročilo o blagajniškem stanju pa bo zagotovo nared pred koncem marca. Zakladni minister je izrazil prepričanje, da pri evropskih partnerjih ni nobenega predsodka do Italije v zvezi z evrom, toda treba jih je prepričati, da so presenetljivo dobru rezultati tudi zanesljivi. Prav o tem sta se včeraj spet pogovarjala nemški in nizozemski finančni minister VVaigel in Zaim, ki ju skrbi predvsem trajnost rezultatov. Enako kot najmočnejšega evropskega »bankirja« Tietmeyerja, ki je včeraj znova posvaril pred kompromisi pri odločitvah o evru, medtem ko je iz Bruslja prišla vest, da se bo obdobje »sožitja« med uvajajočo skupno evropsko denarno enoto in odhajajočo nacionalno valuto skrajšalo. Evro, ki bo prišel v obtok 1. januarja 2002, bi moral nacionalne valute zamenjati v roku šestih mesecev, zdaj pa kaže, da bo to obdobje trajalo le nekaj tednov. BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRII .ETNO, PETLETNO IN TRIDESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Trajanje posojil: triletne obveznice BTP 15. januar 1998-2001; petletne 15. februar 1998-2003; tridesetletne 1. november 1997-2027. ■ Triletne obveznice nudijo letno 5% bruto obresti; petletne 5% in tridesetletne 6,50%. Obresti so izplačljive dvakrat letno za vsako leto trajanja posojil: - 15. julija in 15. januarja za triletne BTP; - 15. avgusta in 15. februarja za petletne BTP; - 1. maja in 1. novembra za tridesetletne BTP. ■ Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,50%. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 13. februarja. ■ Triletne obveznice BTP se koristijo s 15. januarjem 1998; petletne s 15. februarjem 1998 in tridesetletne s 1. novembrom 1997; ob vplačilu (18. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic). ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ BTP se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. 11. FEBRUAR 1998 v URAH 2 valuta nakupni prodajni s CD n ameriški dolar 1772,00 1807,00 nemška marka 977,00 997,00 funt Sterling 2877,00 2932,00 2 o švicarski frank 1207,00 1237,00 J« N . belgijski frank 46,82 48,82 CO r- francoski frank 289,00 299,00 2 10 v) danska krona 254,00 264,00 5 m cc norveška krona 232,00 242,00 3 l- švedska krona 215,00 225,00 jz kanadski dolar 1.228,00 1268,00 5E "O K ® portugalski eskudo 9,13 10,03 nizozemski gulden 861,00 886,00 T IN BC avstrjski Šiling 137,90 142,40 Q španska pezeta 11,15 12,25 < grška drahma 5,94 6,74 IM irski Sterling 2434,00 2514,00 /Grx japonski jen 13,93 14,83 avstralski dolar 1167,00 1237,00 madžarski florint 7,00 9,00 nLU w hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,20 10,45 11. FEBRUAR 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1762,00 1792,00 nemška marka 980,00 998,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 861,00 886,00 belgijski frank 47,00 48,80 funt Sterling 2853,00 2943,00 irski Sterling 2435,00 2530,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 6,10 6,70 kanadski dolar 1224,00 1259,00 švicarski frank 1210,00 1235,00 ■ avstrijski šiling 138,30 142,80 slovenski tolar 10,15 10,40 11. FEBRUAR 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1799,260 EKU 1947,700 nemška marka 987,140 francoski frank 294,450 funt Sterling 2930,630 nizozemski gulden 875,770 belgijski frank 47,827 španska pezeta 11,646 danska krona 259,000 irski Sterling 2479,380 grška drahma 6,245 portugalski eskudo 9,642 kanadski dolar 1252,700 japonski jen 14,510 švicarski frank 1225,240 avstrijski šiling 140,290 norveška krona 237,420 švedska krona 220,890 finska marka 325,250 MILANSKI BORZNI TRG jlO FEBRUAR 1998 INDEKS MIB 30: +Q,56 cena var. % Alleanza Ass. 22.843 -1,41 La Fondiaria 11.539 +6,70 Bca di Roma 2.511 +1,74 Mediaset 9.242 -0,12 Bca Fideuram 10.106 -0,10 Mediobanca 19.474 +1,78 Bca Pop.MI 16.062 +3,42 Montedison 1.783 + 1,36 Benetton 31.040 +0,15 Olivetti 1.743 +5,25 Comit 7.736 +2,72 Parmalat 2.839 -2,30 Credit 6.786 +1,48 Pirelli Spa 4.760 +0,99 Edison Eni 11.209 10.395 -2,18 +0,83 Ras 21.363 + 1,45 Fiat 6.117 +3,27 Rolo 34.055 +5,82 Generali 53.878 +3,85 Saipem 10.161 +4,91 Imi 26.026 +1,12 San Paolo To 20.517 -2,00 Ina 5.120 +6,24 TIM 8.548 -0,61 Italgas 7.260 -0,87 Telecom Ita 12.721 +2,45 O ljubljanska banka Podružnica Milano NOGOMET /SINOČI V 20. KOLU A LIGE NOVICE Udinese izhžil točko v Milanu V Firencah brez zmagovalca V Bologni je padlo kar sedem golov - Druga zmaga Napolija Milan - Udinese 0:0 MILAN: Rossi, Cardo-ne, Desailly, Costacurta, Maldini (25' dpt Smoje), Ba, Albertini, Boban, Leonardo (1' dp Maini), Ma-niero (20' dp Ganz), Klui-vert. UDINESE: Turci, Ber-totto, Calori, Pierini, Hel-veg, Giannichedda, Wa-lem (39' dp Statuto), Jor-gensen, Locatelli (46' dp Appiah), Bierhoff, Poggi (18' dp Nava). SODNIKA: Collina (Viareggio). Koti: 5:4 za Milan. RUMENI KARTONI: Bertotto, Locatelli, Cardo-ne, Boban in Calori. GLEDALCEV: 46.000. MILAN - Videmskemu moštvu ni uspel podvig, da bi zmagal tudi v Milanu in je tako Se vedno na 3. mestu lestvice, toda z domačo zmago proti Em-poliju ga je po tem, 20. kolu dohitel rimski Lazio. SreaCnje v Milanu ni upravičil pričakovanja skoraj 50.000 gledalcev, ki so si nadejali vsaj kak gol in gotovo boljšo nogometno predstavo, toda ekipi sta odpovedali in logična Posledica je bil rezultat brez gola. Zlasti je sinoči odpovedal najboljši strelec prvenstva, Nemec Bierhoff (na sliki z Milanovim igralcem Ba). Sicer pa so v Udineseje-vem taboru zadovoljni z osvojeno točko, saj se n a vrhu lestvice nic ni spremenilo. Manj zadovoljen je gotovo bil Milanov trener Capello in tudi Milanovi nmavijaci, ki so po koncu srečanja izžvižgali svojo ekipo. Derbi sinočnjega kola je bil v Firencah, kjer je prvi povedel Inter s krasnim prostim strelom Ronalda. Ze v prvem polčasu pa je izenačil Batistuta. Največ golov je padlo v Bologni, kjer je moštvo trenerja Ulivierija odpravilo Bari s 4:3. Po dva gola sta dala Kolivanov in R. Baggio, za goste pa sta bila uspešna B ressan in Volpi. Precej vroče je bilo v Brescii, kjer je domača enajsterica prisilila Juven-tus na delitev točk. Za goste je povedel Inzaghi, za gostitelji je izenačil Savino. V Rimu je Erikssonov Lazio z razigranim Nedve-dom (2 gola) zasluženo premagal Empoli, ki pa se je trdoživo upiral. Tretji gol za Lazio je dal Gottar-di, za goste pa Cappellini. Napoli je konCno osvojil svojo drugo zmago v tem prvenstvu. Sinodi je končno premagal Vicen-zo. Menjava trenerja (Montefusco za Galeoneja) je očitno koristila Nea-peljcanom, ki tako ohranjajo še kanček upanja, da se izognejo izpadu. Na-polijeva strelca sta bila Turrini (11-m) in Stojak. Edino zmago v gosteh je v tem kolu dosegela Roma (strelci Balbo, Di Biagio in Gautieri), ki je slavila v Lecceju (strelec Atelkin). Sampdoria je po pričakovanju (z goloma Mihajlo-vida in Bogosiana) doma odpravila Atalanto, Parma pa je razočarala doma s Piacenzo. Osvojila je le točko (1:1). T0T0CALCI0 Zmagoviti stolpec: 1XX 12X 1X1 22X1. TOTOGOL Pravilna napoved: 2-5-8-11-12-14-24-28. TAKO SINOČI IZIDI 20. KOLA: Bologna -Bari 4:3, Brescia - Juven-tus 1:1, Fiorentina - Inter 1:1, Lazio - Empoli 3:1, Lecce - Roma 1:3, Milan -Udinese 0:0, Napoli - Vi-cenza 2:0, Parma - Piacenza 1:1, Sampdoria - Ata-lanta 2:0. LESTVICA: Juventus 45, Inter 41, Udinese in Lazio 38, Fiorentina, Parma in Sampdoria 34, Roma 32, Milan 28, Bologna in Vi-cenza 23, Bari 22, Brescia 21, Empoli, Piacenza 19, Atalanta 16, Lecce 11, Napoli 10. PRIHODNJE KOLO : Atalanta - Napoli, Bari - Lazio, Empoli - Fiorentina, Inter -Lecce, Juventus - Sampdoria, Piacenza - Brescia, Roma - Bologna, Udinese -Parma, Vicenza - Milan. NOGOMET / 2. AMATERSKA LIGA Nezaslužen poraz Brega Včeraj v Dolini v zaostali tekmi izgubil proti Portualeju Breg - Portuale 1:2 (0:2) STRELCI: Vestiarello v 12. min., De Vita v 20. min. iz llm, Botteri v 61. min. BREG: Gregori, Maiorano (od 66. min. Olenik), Paoletti, Švab, Pangher (od 39. min. Prašelj), Botteri, Porro, Sancin, Paoli, Sabini, Vuk (od 46. min. Buzzi). ( o V zaostali tekmi 2. amaterske lige si Breg včeraj v Dolini poraza ni zaslužil, saj je bil skoži*Vso tekmo enakovreden gostom. Portuale je začel dokaj dobro in že v 12. minuti povedel z Vestiarellom. V 20. min. pa je sodnik spregledal prekršek z roko gostujočega igralca, ni pa spregledal prekrška domaCe obrambe v kazenskem prostoru in dosodil enajstmetrovko, ki so jo gostje tudi upsešno izvedli. Sploh pa je vCeraj sodnik precej čudno »delil pravico« na igrišču, saj je spravljal igralce obeh ekip ob živce. Tudi Brežani so bili v prvem polčasu nevarni, saj je med drugim Botteri zadel vratnico. Ze v 8. minuti drugega polčasa so gostje ostlai v desetih, ker je sodnik zaradi protestov izključile enga izmed njihovih nogometašev. Brežani so z večjo vnemo zaceli napadati in v 16. minuti je Botteri z efektnim strelom neposredno s kota ugnal gostujočega vratatja. Vsi napori gostiteljev, da bi izenačili, so se izjalovili. V 72. min. pa je bil zaradi drugega opomina izključen Brežan Švab. Od Bregovih posameznikov bi tokrat pohvalili Sandra Buzzija. (E.B.) SINOČNJA ZAOSTALA TEKMA Zaule - Mladost 1:0 (0:0) ZDA presenetljivo premagale svetovne prvake Brazilije LOS ANGELES - Za najveCje presenečenje nogometnega turnirja CONCACAF Gold Cup v ZDA so poskrbeli domačini, saj so z 1:0 premagali trenutne svetovne prvake Brazilce. Za "Karioke" je bil z zadetkom iz kakšnih 21 metrov usoden Preki Radosavljevič. Američani so do sedaj izgubili v vseh osmih srečanjih z Brazilci, pravzaprav jim sploh še niso uspeli dati gola. Edini je bil tokrat zgleda usoden, v finalu turnirja, na katerem sodelujejo ekipe iz severne, srednje in južne Amerike, pa se bodo domačini srečali z zmagovalcem tekme med Mehiko in Jamajko. NBA: Hardawoy poškodovan INDIANAPOLIS - Penny Hardaway, ki se je pred kratkim po nekajmesečni poškobi zopet vrnil na košarkarska igrišča, bo zopet prisiljen počivati. Na vecerajšnji tekmi severnoameriške poklicne lige NBA med Čarovnijami in domačo Indiano je odšel na klop že v prvi Četrtini, po vesteh iz kluba je namreč Čutil moCne mišične bolečine. S svojo izjemno dobro serijo zmag nadaljujejo tudi Sonca iz Phoenbca. Tokrat so Kralje iz Sacramenta sicer premagah s kančkom sreče, saj je zmagoviti koš dosegel Rex Chapman šele 1, 8 sekunde pred piskom sirene, pa vendarle. Marko Milic je tekmo končal z njegovo pogosto statistiko - 0. Izidi: Indiana Pacers - Orlando Magic 85: 66; Cleveland Cavs - Miami Heat 81: 91; New Jersey Nets -Dallas Mavericks 90: 81; New York Knicks - Charlot-te Hometts 99: 91; Houston Rockets - Seattle Super-Sonics 97: 83; Chicago Bulls - Toronto Raptors 93; 86; Mihvaukee Bucks - Atlanta Hawks 100:108; Den-ver Nuggets - Boston Celtics 112: 99; Phoenix Suns -Sacramento Kings 88: 86; Utah Jazz - L.A. Clippers 106: 98; Portland Trail Blazers - L.A. Lakers 117:105; Golden State VVarriors - VVashington VVizards 87:99. A. Mason zanika posilstvo NEW YORK - Košarkar moštva Charlotte Homets Anthony Mason se je sinoči vrnil na parket v ligi NBA, potem ko so ga proti kavciji 20.000 dolarjev izpustih iz zapora. Masona dve sestri najstnici (14 in 15 let) obtožujeta posilstva, ki naj bi ga zagrešil v limuzini in potem se na zasebni zabavi. Košarkar vse obtožbe zanika in trdi, da punci hoCeta od njega le denar. V dokaz svoje nedolžnosti je pripravljen opraviti tudi test DNK, saj sam pravi, da je bil v Času domnevnega posilstva doma s svojo družino. Ljubitelji košarke in njegov klub so na Masonovi strani, saj ne verjamejo, da bi bil sposoben Česa takega. Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi izključila za dve koli Roberta Dagrija (Primorje). V 1. amaterski ligi je Vesnin trener Moreno Nonis izključen do 25. t.m., dve koli prepovedi igranja je dobil Luca Bandel (Vesna), eno kolo pa Ladi Tomšič (Sovodnje). V 2. AL je za dve koli izključen Roberto Blason (Mladost), za po eno kolo pa Sandro Buzzi (Breg), Alessandro Kobal (Mladost) in Tullio Pagliaro (Primorec). V deželnem mladinskem prvenstvu je za dve koli izključen Marko Flore-nin, za eno kolo pa Marco Federici in Davorin Devetak (vsi Juventina). KOŠARKA Jadranovi mladinci KO Jadran Nuova Kreditna -Staranzano 94:106 (42:56) JADRAN: Senizza 11, Sancin 2, Bogateč 3, Slavec 40, Valente 33, Jakomin 5; trenerja: Zeriali in Vatovec. 3t: Slavec 4, Valente 4, Bogateč 1. PON: Jakomin. Jadranovi mladinci so Častno izgubili. Gostje so sicer takoj povedli za nekaj točk prednosti. Proti conski obrambi so napadali s precejšnjo lahkoto. Domači niso našli prave rešitve za igro v napadu in še Posebno v obrambi, kjer so kosi padali s precejšnjo lahkoto. Jadranovi ekipi jBsta zadoščala niti razpoložena Slavec in Valente, k* sta v prvem polčasu dala 34 od skupnih 42 toCk. Ko so gostje takoj na začetku drugega dela povedli za 25 točk, je vse kazalo, da bo razlika na koncu velika. Jadranovci pa so stisnili zobe v obrambi in so nižali razliko, ki je na koncu znašala 12 točk Prednosti za goste. (Jack) ŠAH / MLADINSKE IGRE Za deželno prvenstvo Na nižji srednji šoli Ciril in Metod Blaž Kemperle, Mitja Oblak, Anton so, na pobudo profesorice telesne vz- Volpi in edina nastopajoča uCenka goje Erike Škerlj, priredili kvalifikacije Sendy Indelicato, prav ti štirje pa boža nastop na ekipnem deželnem do zastopali svetoivansko Solo v Gori-šahovskem turnirju Mladinskih iger 1. ci. Želimo jim, da bi bili čimbolj marca v telovadnici UGG v Gorici. uspešni. Nastopilo je deset uCencev, vsak pa je odigral najmanj tri partije. Na konC- Na sliki KROMA: udeleženci kvali-ni lestvici so prva štiri mesta zasedli fikacij. ALPINIZEM / PRI BRISČIKIH Drevi zanimivo predavanje z alpinistom Silvom Karom V kulturnem domu v BrišCikih se nocoj, v alpinističnem smislu, obeta edinstven veCer. Na povabilo Alpinističnega odseka SPDT bo v naši sredi priznani slovenski alpinist in osvajalec vec osemtisoCakov Silvo Karo. S sliko in besedo bo poslušalce popeljal v gorate predele širne ameriške celine in pokazal svoje alpinistične podvige v kalifornijskem nacionalnem parku Yose-mite, kjer se dvigata znameniti steni El Capitana in Half Doma. V svojem izvajanju bo potem Karo prešel v divjo Aljasko, kjer je osvajal nekaj vrhov in na koncu po- peljal poslušalce še v Groenlandijo, v širno deželo ledu, kjer so tudi možni drzni alpinistični podvigi na v veCni led vklešCenih gorskih pobočjih. Prikaz diapozitivov v odtemnitveni tehniki in samo predavanje Silva Kara vzbujata veliko pozornost in zanimanje tudi v italijanskih alpinističnih krogih. Zato je pričakovati, da bo nocojšnji nastop slovenskega alpinista Kara, ki ga bo predsatavil načelnik AO SPDT Erik Švab, privabil v dom v BrišCikih, z zaCetom ob 20.30 veliko število poslušalcev. (L.A.) Sporočilo bralcem Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale vesti iz planinskega sveta objavili v jutrišnji, petkovi Številki. Nadalje obveščamo cenjene bralce planinske rubrike, da smo iz tehničnih razlogov primorani, vsaj začasno, objavljati planinsko prilogo ob petkih. Prosimo za razumevanje. Obvestila ZSSDI razspisuje teCaj za pridobitev naslova učitelja smučanja 1. in 2. stopnje. Vse informacije nudi urad ZSSDI v Trstu, tel. 635627. SK DEVIN ob ves Ca, da se nadaljujejo smučarski tečaji ob sobotah in nedeljah na snegu. Informacije: tajništvo, tel. 2916004. SPDT prireja v nedeljo, 15. februarja smučarski teCaj. Vse informacije: ZSSDI v uradnih urah. Tel. 635627. TPK SIRENA obvešča elane, da bo redni občni zbor jutri, 13. t.m., ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu Miramarski drevored 32. SPDG prireja 1. marca Slovensko zamejsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zon-colanu v veleslalomu in super - slalomu. Tekmovanja se lahko udeležijo elani zamejskih športnih društev in klubov. Prijave (pisne) do 27. t.m. na sedežu SPDG Ulica Malta 2 (fax 531495) v Gorici, oziroma pri ZSSDI. Žrebanje startnih Številk bo 27. t.m. ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Jutri, 13. t. m., ob 20.30 (red A) premiera: Samuel Beckett »Čakajoč Godota«. Režija Marko SosiC. Ponovitvi v soboto, 14. t. m., ob 20.30 (red B) in v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri (red C). Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča in pri UT AT v Pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Caterina di Heilbronn« H. von Kleista, ki bo na programu od 17. do 22. t. m. (v abonmaju - odrezek 14 moder): urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih, UT AT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes, 12. t. m., ob 20.30 (reda E/C) balet Mauriceja Bejarta »Mutationx«. Ponovitve: jutri, 13.2., ob 20.30 (reda F/E); v soboto, 14.2., ob 17. uri (reda S/S); v nedeljo, 15.2., ob 16. uri (reda G/G). Danes, 12. t. m., ob 18. uri se bo koreograf Maurice Bejart srečal s publiko. Vstop prost. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (umik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih), vstopnice za balet so na razpolago tudi v Vidmu pri ACAS - Ul. Faedis 20 (tel. 0432 - 470918). Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 13. t. m., ob 18. uri Uro z... Danielle Streiff. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 12. t. m., ob 20.30: gostuje gledališka skupina Plexus T. s predstavo Neila Simona »Plaza suite« v prirebi Tullia Kezicha in Alessandra Levantesija. Režija Guglielmo Ferro. Nastopata Massimo Dappor-to in Maria Ameba Monti. Ponovitve jutri, 13. in v soboto, 14. t. m., ob 20.30 ter v nedeljo, 15. t. m., ob 16.30 - zadnja predstava. Vstopnice so v predprodaji pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311) in pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613). Gledališče Miela Fluidi magici - Čarobni valovi Jutri, 13. t. m., ob 17. uri debata na temo »L/arcano, il magico, il simbolico neila storia della mušica« s Francescom Attardi Anselmom. V nedeljo, 15. t. m., ob 21. uri film »Faust«. V torek, 17. t. m., ob 18. in ob 21. uri film »The King-dom«. BOUUNEC Občinska knjižnica Napovedano jutrišnje (13.2.) Srečanje s pisateljem Fulviom Tomizzo, avtorjem knjige »Franziska« -ODPADE. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V sredo, 25. in v Četrtek, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatro in Teatro di Sarde-gna z Goldonijevo komedijo »La bottega del caffe«. Režija Gigi DelVAglio, nastopa Paolo Bonacelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Kulturni dom Gorica Kinema - Gorizia Cinema: danes, 12. t. m., ob 20.45 film »Happy together« (Hong Kong 1997). Režija Jerzy Štuhr Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288). ČEDAD Knjižnica Ivan Trinko (Ul. IX Agosto 8 Danes, 12. t. m., ob 19. uri predstavitev Trinkovega koledarja. O knjigi bosta spregovorila Marinu Verto-vec in Živa Gmden. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine Od 18. do 21. t. m. bo gostovalo gledališče Maly Tea- tr iz Sankt Petersburga s predstavo »gaudeamus!«. Priredba in režija Lev Dodin. Teatro Contatto - Teatro San Giorgio V petek, 20. in v soboto, 21. t. m., ob 20.30: Spira Scimone in Francesco Sframeli: »Nunzio« . Režija Carla Cecchi. CODROIPO Občinsko gledališče - Teatro comunale Danes, 11. t. m., ob 20.30: gledališče Moby Dick -Teatri della Riviera: predstava Marca Paolinija »Aprile 74 e 5«. HUMIN (Gemona) Teatro sociale Jutri, 12. t. m., ob 20.30: gledališče Moby Dick - Teatri della Riviera »Tiri in porta« z Marcom Paoli-nijem. Predstavo bodo ponovili v petek, 13. t. m., ob 20.30 v Auditoriumu Candoni v TolmeCu. ______________SLOVENIJA___________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 11. in jutri, 12. t. m., ob 20. uri film »Aljaska«. PORTOROŽ Avditorij Danes, 11. t. m., ob 18.00 in ob 20.30 film »Poljub za lahko noč«. V petek, 13. t. m., ob 18.00 in ob 20.30 film »Kolja«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V soboto, 14. t. m„ ob 10.00, 11.30 in 16.00 Goriški vrtiljak (abonma mali polžek in izven): gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo »StotisoC-noga«; ob 20. uri gostovanje Kulturnega doma Španski borci : R. Cooney »Denar z neba« (za izven). V torek, 17. t. m., ob 20. uri gostovanje Opere in baleta SNG Ljubljana (za abonma opera in balet): Cigan baron. UUBUANA Cankarjev dom V soboto, 14. (za gledališki abonma in izven) ter v nedeljo, 15. t. m. (za izven) ob 19.30 v Linhartovi dvorani »Julij Cezar« v izvedbi italijanske skupine Societas Raffaello Sanzio. Režija Romeo Castellucci. V četrtek, 19. t. m., ob 20. uri - Lili Novy - literarni večer s francosko pisateljico Chatelet Noelle. V Četrtek, 19. t. m., ob 20. uri premiera: Fourklor »MelanhoniCne misli«. V petek, 20. t. m., ob 19.30 v Kosovelovi dvorani »Alma«, režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih. Igra Polona Vetrih. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 12. t. m., ob 19.30 (abonma red B): Michel Tremblay »Nore babe«. Ponovitev jutri, 13. t. m., ob 19.30 (abonma K). V soboto, 14. t. m., ob 15. uri (izven in konto9 Milan Jesih »Deseti raček«; ob 19.30 (izven in konto): Michel Tremb!ay »Nore babe«; ob 22. uri (izven in konto) »Burja v megli«. SNG - Drama Danes, 12. t. m., ob 19.30 bo namesto napovedane igre E: Albeeja »Kdo se boji Virginie Woolf?« na programu igra J. Osborne »Ozri se v gnevu« (abonma ostane dijaški 2 večerni). Mala drama: danes, 12. t. m., ob 18. uri v zgornjem foyerju (glavni vlod) (izven - konto): J. Mišima »Obisk«; napovedana predstava D. Mamet »Oleanna« (izven (konto) - ODPADE. Lutkovno gledališče Danes, 12. t. m., ob 17. uri (izven); Svetlana Makarovič »Sapramiška«. V soboto, 14. t. m., ob 11. uri (izven): Zlatko KiriliC »Jajce«. Od petka, 20. do torka, 24. t. m. »Pustovanje pri lutkah«. Vstopnice za vse predstave so v prodaji. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaš Corrado Rojac z mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo nastopil Trio De-bussy. Na programu Debussy, Martin in Schubert. Glasbeni popoldnevi gojencev Mednarodne šole Tržaškega Tria V torek, 17. t. m., ob 18. uri bo nastopil Duo Bosac-chi - Frezzato (Anna D ang Anh Nga Bosacchi - klavir, Marco Frezzato - violončelo). Na programu Brahms in Šostakovič. Gledališče Rossetti V soboto, 14. t. m., ob 21. uri koncert Riccarda Coc-cianteja. Za abonente Stalnega gledališča FJK je predviden popust. Gledališče Miela Fluidi magici - Čarobni valovi Jutri, 13. t. m., ob 21. uri bo nastopil pianist Aleksander Rojc (na sliki) z Bachovimi skladbami. V soboto, 14. t. m., ob 21. uri koncert »L’enigma eter-no«, nastopa mezosopranistka Sonia Turchettoob klavirski spremljavi Elise De Luigi. V petek, 20. t. m., ob 21. uri bo nastopil Malleus. Kavama S. Marco Ul. B altisti 18 V soboto, 14. t. m., ob 21. uri v okviru Tržaških glasbenih /eCerov bodo nastopile Annamaria Rizzi »Li-ve«, Linda in Mike ter Jasna Kneipp. »Il pošto delle fragole« Park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu Jutri, 12. t. m., ob 21. uri bosta nastopila kitarist An-drea Allione in pevka Adriana Vasques. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V sredo, 18. t. m., ob 20.30 bo nastopila skupina II Giardino Armonico. Na programu Locke, Bach in Vivaldi. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 koncert »Triestango«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Jutri, 13. t. m., ob 20.45 bo nastopil James Taylor. V soboto, 14. t. m., ob 20.45: Hanna Schygulla - poje Jean-Marie Senia. V torek, 17. t. m., ob 20.45 koncert Fabrizia De Abdre. ZOPPOLA (Pordenona Rototom Jutri, 13. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) bo nastopil Frankie Hi NRG MC. V soboto, 14. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) koncert skupin Varbirds in Animals iz ZDA; ob 24. uri (dvorana reggae) skupina Utopia. V torek, 17. t. m., ob 21.30 (dvorana rock) koncert britanskega pevka Midge Ure. MILANO Forum V ponedeljek, 16. t. m. koncert slavne skupine Gene-sis. Koncert bo v torek, 17. t. m. v Bologni - Palasport Casalecchio. _______________SLOVENIJA___________________ NOVA GORICA Hit Hotel Casino Park Jutri, 13. t. m., ob 22.30 koncert Riccarda Coccianteja. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V soboto, 14. t. m., ob 20. uri koncert pianista Dimitrija Sgourosa (za glasbeni abonma in izven). Rezervacija in prodaja vstopnic vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 12. ure v upravi KC S. Kosovela (Kosovelova 4a) tel. (00386-67 - 32531 in 32533). KOPER Dvorana Palače Gravisi - Barbabianca Danes, 12. t. m. (mavrični abonma) koncert J. Nadles (flavta) in K. Porovne (kitara). Na programu Giuliani, Genin, Strajnar, Piazzola, Beaser, Štuhec. V torek, 17. t. m., ob 20. uri koncert, na katerem bosta nastopila Patricija KopaCinskaja (violina) iz Moldavije in Sijavuš Gadžijev (klavir). Na programu Schumann, Krek, Ravel, Kreisler, Winawsky in Bazzini. PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 15. t. m., ob 20.30 klavirski večer s pianistom Dimitrisom Sgourosom. Na programu Chopin in Scherzi. UUBUANA SNG Opera in balet V soboto, 14. t. m., ob 19.30 (abonma izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«. V petek, 20. t. m. (abonma petek, izven, konto), ob 16.30 -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. V pripravah je premiera G. Verdija »Ples v maskah« ' v Četrtek, 26. t. m., ob 20. uri. Dirigent Igor Švara. Cankarjev dom Danes, 11. t. m., ob 20. uri (zlati abonma) bo v Gallusovi dvorani nastopil kanadski baročni orkester Ta-felmusik. Jutri, 12. in v petek, 13. t. m., ob 19.30 v Gallusovi dvorani (modri abonma L- in II.) koncert Orkestra slovenske filharmonije. V soboto, 14. t. m., ob 19.30 v Gallusovi dvorani srečanje z Zoranom Predinom »Vsi koščki so celi«. _______________HRVAŠKA____________________ ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija Rettori Tribbio: do 13. t. m. razstavlja umetnik Enzo Maio. Umik razstave: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella: danes, 12. t. m., ob 18. uri otvoritev novega razstavnega prostora Punto video, arte & tecnologia. Na ogled bo do 9. aprila. Galerija Nadia Bassanese: do 13. t. m. bo na ogled razstava Federica Rizzija. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Palača Costanzi: do 25. t. m. je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-colo 20): do 17. t m. je na ogled razstava Fulvia Martina. OPČINE 100-letnica rojstva Roberta Hlavatyja: odprte so razstave akvarelov, perorisb in karikatur, ki jih je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe -Ob Pečini in sicer v Župniji sv. Jerneja na Opčinah, v župnijskem domu Andreja Zinka, v dvorani doma Brdina in v dvorani Zadmžne kraške banke. Urnik: ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Obisk priporočamo tudi šolam (prijave na telefon 635-626). KONTOVEL Trgovina»Dolce Divani« (Kontovel 531): v ponedeljek, 16. t. m., ob 17. uri otvoritev skupinske razstave »L’arte riprende vita sul Carso«. Razstava bo odprta vse do 9. marca s sledečim urnikom: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 19. ure.. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. t. m. razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Umik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12. Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva. Kulturni dom: do 20. t. m. je na ogled razstava ob 100-letnici Roberta Hlavatyja. Urnik: vsak delavnik od 9. do 13. ure in od 15.30 do 18. ure ter med prireditvami. _______________SLOVENIJA___________________ SEŽANA Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov. Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razstava Karla Zelenka. Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Umik: od 10. do 18. ure - ob p°' nedeljkih zaprta. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): do 20. t. m- j® na ogled razstava Zorana Mušica - grafike iz zbirk Modeme galerije v Ljubljani. UUBUANA Modema glalerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. marca razstavlja Kare Zelenko. NOVO MESTO Galerija Krka: jutri, 13. t. m., ob 18. uri otvoritev razsta ve del Lojzeta Spacala. Razstavo bo Častno odprl pre sednik Republike Slovenije Milan Kučan. O avtorju bo sta spregovorila akademik Ciril Zlobec in likovna kri ticarka Tatjana Pregl Kobe. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Števerjan: Utrinek s festivala - Ansambel «Agronavti» iz Brd TV DNEVNIK Alpe-Jadran (ponovitev) ® RAI 1 6.00 6.30 9.35 11.10 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 117.50 18.00 118.10 18.45 19.30 20.40 20.50 23.15 23.20 0.05 0.30 0.35 1.15 2.30 Euronevvs Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Film: Voglio mia figlia (dram., Fr. ’94, i. Richard Antonina, Marie Bunel) Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodi Luca Sar-della) Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Matlock - Night club (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualne teme: Gara Gio-vanna (vodi Giovanna Milella) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Duck Tales, Pel di carota in nan. Zorro, 17.00 Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vreme, dnevnik, šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: Carramba, che sorpresa (vodi R. Carra) Dnevnik Aktualno: Overland 2 NoCni dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Aktualno: Tempo, 0.55 Filozofija - Dennis W. Sciama, 1.00 Potihoma Nad,: Dal primo momente che ti ho visto Film RAI 2 6.55 8.45 9.15 9.40 10.45 11.00 11.30 13.00 14.00 16.30 17.15 18.40 19.05 20.30 20.50 22.35 23.30 0.00 ZOI: hitrostno drsanje Variete za najmlajše, vmes risanke Aktualno: Jaz pišem, ti pišeš (vodi D. Maraini) Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Aktualno: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Lmiti), vmes (16.15) dnevnik Aktualno: Kronika v živo 18.10,18.20 Šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa, 19.55 Risanke VeCerni dnevnik TV film: Le ragazze di Piazza di Spagna (It. ’97, i. R. Mondello, 2. del) Dokumenti: La nostra storia Dnevnik Aktualno: Le stelle del mese, 0.05 v parlamentu, vreme, šport ^ RAI 3 6.00 8.30 10.30 10.55 12.00 13.00 14.00 14.40 15.35 17.00 18.25 18.30 19.00 19.55 20.30 22.30 22.55 0.30 1.10 Jutranji dnevnik Film: Oci Ciornie (kom., It. '87, i. M. Mastroianni) Aktualno: Tempo ZOI: umetnostno drsanje Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55, Tgr Leonardo, 15.05 Fratelli d’ Italia Šport: kolesarstvo, lokostrelstvo, 15.55 ZOI Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia, 20.10 Blob Film: Non ci resta che piangere (kom., It. ’84, r.-i. M, Troisi, R. Benigni) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top Secret, 23.55 Format Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario 1.25 Zimske olimpijske igre gg RETE 4 ITALIA 1 {r* Slovenija 1 {r Slovenija 2 Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film: Serenata tragica (It. '50, i. F. Lulli) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Romb o di tuono 2 (pust., ZDA '85, i. C. Nor-ris, Cosie Costa) Film: Ali’ improvviso un maledetto amore (dram., ZDA ’87, i. S. Bauer) Pregled tiska Nan.: Z odprtim srcem, 2.30 Wings CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd:: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costan-zo Show € Aktualna oddaja: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss) Aktualno: Uomini e don- ne - Moški in ženske (vo- di Maria De Filippi) Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Ciao, dottore! (i. Ulrich Reinthaler) Aktualne teme: Verissi-mo na licu mesta, (vodi Marco Liorni), 17.45 Kronika iz vsakdana: Verisši- (5 mo (vodi Cristina Parodi) Kviz: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- zia (vodita Ezio Greggio in Claudio Lippi) TV film: Ritornare a vola- re (kom., It. '97, i. G. Giannini, M. Venier, 2.) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Očetovi prijatelji Film: La tigre 6 ancora viva: Sandokan alla ri-scossa (It. '77, i. K. Bedi) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Ligu ori) Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: A scuola con filo-sofra Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Xena ih Callistovo maščevanje Odprti studio, vreme, šport sutdio Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata Variete: Sarabanda Aktualna oddaja: Moby Dick Variete: Le iene (vodi Simona Ventura) Zanimivosti o filmu «L’ uomo della pioggia« Šport studio # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Veri professionisti Il supplemento Aktualno: Quadrato Zoom umetnost Laff movie Aktualno: I diretta Umetnost in kultura MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.20 Dnevnik, 19.50 Šport Nan.: Ironside Aktualno: Candido 20.05 ZOI Film: Una commedia roman tiča (kom., ZDA ’83) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Film: Ore contate (krim., '89, r. D. Hopper) Film: 2001 - Odissea nel-lo spazio (r. S. Kubrick) 8.25 8.30 9.00 9.45 10.20 11.00 11.30 13.00 13.10 14.50 15.50 16.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 18.15 18.20 18.50 19.10 19.20 19.30 20.05 20.35 21.40 22.25 22.30 23.05 23.10 23.15 23.50 0.20 Oglasi TV prodaja Oddaja za otroke: Živalske pravljice (A. Chatel), 9.15 nan. Quasimodove dogodivščine (ris., 5. ep.) Nan.: Grace na udaru Nan.: Nash Bridges (ZDA, i. Don Johnson, Jeff Perry, Annette O’ Toole, 6. ep.) Poljudnoznanstvena oddaja: Dogodivščine z divjega zahoda Glasbena oddaja Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: 30 let FS Emona, 15.10 Ansambel peruanske glasbe Ayllu, 15.20 Umirajoči labod (pleše Urša Vidmar), 15.25 /Ne/Znani oder Osmi dan Slovenski utrinki Obvestila in oglasi Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Kontaktna oddaja: Jasno in glasno Oglasi, napovedniki Zenit Odd. o ljubiteljski kulturi: Sledi Risanka Dobro je vedeti Dnevnik, vreme, šport Nagano ’98 Nad.: Vrtinec rož (3.) Tednik Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme, kultura Šport Sejem: Moda Fashion Nan.: Oblikovalke (1.) Zenit (pon) Sledi, 0.40 Napovedniki TV PRIMORKA 8.00 17.00 18.00 19.50 20.00 20.30 22.00 22.30 23.00 17.00 Videostrani Zdravje in mi: Multipla skleroza Nan.: To trapasto življenje (ZDA, 10. ep.) Napovednik, videospot Dnevnik, vreme Glasbena oddaja: Gianni za vas Sprememba z Rudijem: Alternativno zdravljenje Predstavljamo vam: Cerkno Dnevnik TV Primorka 7.45 8.00 9.00 9.30 10.00 10.50 11.50 12.40 16.30 17.00 18.30 18.55 19.00 20.00 20.35 22.15 23.05 0.30 1.10 -1.10 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Pepa in Pepe (Sp., 23. epizoda) Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 24. epizoda) Nanizanka: Doktor Sylve-stre (i. Jerome Anger, Maria Pacome, Francija, 5. epizoda) Tedennski izbor. Kviz: Lov za zakladom (Francija, 6.) Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB) Euronervs TV prodaja Zimske olimpijske igre Nagano '98 Gremo plesat Ljubljanski sejem Moda fashion TV igrica: Kolo sreče Videoring Oglasi, napovedniki Šport Košarka: Union Olimpija Kinder (Evroliga, moški) Nanizanka: Sestre (9. epizoda) Film: Igra usode (Nemčija 1993, r. Bernd Schadevvald, i. Niels-Bruno Schmidt, Steffen Wink, Stefan Kukofka) Euronevvs Zimske olimpijske igre Nagano ’98 @ Koper Euronevvs Aktualna tema: Meridiani ZOI: Povzetek športnega dogajanja in tekmovanj Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Primorska v pesmi in plesu Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Četrtkova športna oddaja Košarka: Union Ohmpija - Kinder Bologna (Evroliga) TV dnevnik, vreme Euronevvs Program v slovenskem jeziku: TV Poper - Kabaret- no satirična oddaja r A Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7,20 Dobro jufro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi-Zivljenje Istranov v šavrinskih hribih; 9.15 Odprta knjiga: Nezaslišana simfonija (T. Rebula, podaja L. Počkaj, 11.); 9,40 Na Koroškem je tako; 10.10 Koncert s slov. izvajalci; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Dekliški kvartet iz Borovelj; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.15 Mi in glasba; 18.00 Dosje: Iz dežele visečih mrežnic; 18.30 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Porodila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Zdravnikovi na- sveti v živo; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večerni program z Markom Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intomo; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single;14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zr- calo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40, 8.40, 16.40 ZOI; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasbene novosti; 13.45 Gost izbira glasbo; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dnev; 22.30 Proti etru - Jjazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Operni umetniki; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnemi Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za zajožniske pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 VREMENSKA SLIKA v>oo 1010 1010 Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo se zadržuje ciklonsko območje, nad južno, srednjo in zahodno Evro- /vj3 po pa je ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. ^ Nad naše kraje priteka od zhoda topel in suh zrak. 1000 s' DUBLIN o' - z-v -/- v C__b -lONDONo ^ISTER°AM 4/7 BERUS 'S/'1 VARŠAVA -»/-6 8/10___ /V. c — —^— oBRUSEU C b 8/11 DUNAJ -5/-S .PARIZ 9/12 1000 6 \ ŽENEVA 2/5 ° MILANO S LJUBLJANA 2/5 ° BEOGRAD -5/-1 / o v' SPLIT -/- LIZBONA 1020 12/14 0 Temperature ^ zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. MADRID 7/12 o RIM -K0™° 12/17 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.27. Dolžina dneva 10.15. Luna vzide ob 18.41 in zatone ob 7.35. .7 PLIMOVANJE Danes: ob 3.57 najnizje -23 cm, ob 9.37 najvisje 41 cm, ob 16.08 najnižje -57 cm, ob 22.40 najvišje 42 cm. Juti: ob 4.26 najnižje -24 cm, ob 10.05 najvišje 38 cm, ob 16.31 najnižje -53 cm, ob 23.03 najvišje 41 cm. -17 „ v OSOFIJA -18/-5 Xx .ATENEo4/e- 1030 ' _ 1820 MORJE Morje mirno, temperatura morja 8,3 stopinje C. BIOPROGNOZA Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in vzpodbuden. «8*6 V Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije TEMPERATURE V GORAH °c 500 m.............12 1000 m.............11 1500 m.............10 2000 m.............8 2500 m ............5 2864 m.............2 VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA C A JUTRI ČEDAD. •1/12 O O VIDEM -1/12 CELOVEC TRBIŽ O -5/12 o -4/11 O KRANJSKA GORA . O TRŽIČ -5/13 O KRANJ GRADEC -3/13 .GRgDiC M. SOBOTA O MARIBOR O -3/14 CEUE O -3/15 .N. GORICA -2/13 GORICA -2/13 O 'LJUBLJANA -1/13 POSTOJNA -5/13 s# 15’ PORTOROŽ O 0/12 N. MESTO O e. / ZAGREB -3/14 -2/14 O 0 V petek in soboto se bo nadaljevalo suho in toplo vreme. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Posebna mesečna podpora za Schindlerjevo vdovo Emilie Schindler, vdova po Nemcu, ki je med drugo svetovno vojno rešil veliko število Zidov in ki je postal znan s filmom Schindlerjev seznam, odhaja iz predsedniške palače v Buenos Airesu. Argentinski predsednik Menem ji je namreč dodelil izredno podporo 1.000 dolarjev mesečno, da se lahko preživlja (AR) Hišo že drugič zapored zadela "urinska bomba" TIEFENBRONN - Se drugič v petih letih je neko hišo v Tiefenbronnu pri Pforzheimu v Nemčiji zadela kepa zmrznjenega urina, ki je priletala iz stranišča nekega potniškega letala. Tamkajšnji časopis Pforzheimer Zei-tung je poročal, da je "neokusni izstrelek" s premerom desetih centimetrov zadel okvir strešnega okna. Se januarja 1993 je 30 centimetrov velika "urinska bomba" zadelo taisto hišo. 58-letni lastnik je zmrznjeni urin predal policiji. Nemška družba za zaščito zračnega prometa v Stuttgartu sedaj poskuša izslediti letalo, ki je spustilo nesrečni izstrelek. Za "izstrelek" naj bi bil kriv prepusten ventil za praznjenje v letalskem stranišču. Urin na višini zamrzne in se izloči v obliki kepe. Pri Nemški družbi za zaščito zračnega prometa so v minulih dveh letih zabeležili le en podoben primer. (STA/dpa) Mehiški tatovi čevljev MC ALT,EN - Štiri Mehičane so obsodili na zaporno kazen, ker so iz tovarne ukradli 11.000 parov športnih copatov znamke Converse. Dva med njimi sta priznala, da sta kradla, zato sta bila obsojena na deset mesecev zapora, druga dva, ki sta vedela za krajo, vendar je nista prijavila policiji, pa sta dobila po Sest mesecev zapora. Čevlji, vredni 93.000 dolarjev, so bili naloženi na priko-lico, ki so jo štirje možje odpeljali kar s traktorjem. Policija je tatove zalotila v trenutku, ko so čevlje nalagali na tovornjak, da bi jih kasneje prodali na črnem trgu. (STA/AP) Avtomobil zamenjal s kolesom ANSBACH - Nek 30-letni moški iz Nuemberga je na avtocesti Nuemberg-Heilbronn iz avtomobila presedlal na žensko kolo, ker mu je zmanjkalo goriva. Po podatkih pobcije se je voznik po avtocesti na kolesu peljal do prve bencinske črpalke kake tri kilometre. Mimovo-zeči, ki so opažih moškega z napačnim vozilom, so to povedab uslužbencu na črpalki, ta pa je obvestil poh-cijo. Pobcisti so kršitelju ukazali, naj stopi s kolesa in nadaljuje pot pes. Brez uspeha - moški je vztrajal na pedalih, zato so ga policisti ovaditi sodniku za prekrške zaradi ogrožanja prometa. (STA/dpa) Pokojni Dodi Fayed oče? LONDON - Neka britanska ženska trdi, da se je iz zveze s pokojnim Dodijem Fayedom, ki je lani v Parizu s princeso Diano umrl v prometni nesreči, rodila hčerka, še preden je bil ta vpleten z Diano. Po besedah 36-letne Diane Holliday se je dekhca rodila v Združenih državah novembra leta 1996, vendar jo je njena mati dala v posvojitev. Diane sedaj živi v Angliji in je že najela odvetnika, da bi ponovno dobila skrbništvo nad dekbco in dokazala, da je Fayed dekličin oče. (STA/AP) Silovite poplave prizadele Mehiko CIUDAD DE MEXICO - V silovitem neurju, ki je prizadelo severozahod Mehike, je umrlo najmanj 14 ljudi. Kot poročata radio in televizija, so v mestih Tijuana in Rosarito evakuirali 700 ljudi. Število oškodovancev, ki so jih prizadele poplave, ocenjujejo na 2000. Zaradi narasle vode in plazov so uničene številne hiše, več delov Tijuane pa je odrezanih od sveta. Agencija Notimex poroča, da je Zupan Tijuane Jose Guadalupe Osuna mehiško vojsko pozval k pomoči pri reševalnih delih. P°' plave so zajele tudi ves obalni predel Kalifornije. (STA/dpa, telefoto AP)