Štev. 1. Poštnina v gotovčini plačana, Cena edne številke dinar. 6. januara 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi doma 25 D., na posamezni naslov 30 D., M. List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D., či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M.List 4 doL, ravno tak naročniki iz Canade, Australija i Južne Amerike. Prek mej države v Europo je cena na leto 75 D. Plačajo se v Črensovcih ua upravništva naročijo se v Tiskarni Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske Krajine Uredništvo in upravništvo M.-Sobota, Kolodvorska 123. Cena oglasov em2 75 par; 1/4 strani dobi 20 %, 1/2 strani 25 % i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din više od vsake reči pol Din. Med tekstom em2 1.50 D., v poslanom" 2-50 D. Takso Za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo : KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Naročnikom. Da urednik g. Bajlec Franc dobro vrejüje Novine, dokaže dejstvo, da mamo naročnikov vsikdar več. Gda to javno priznavajo i se g. uredniki za njegov trüd toplo zahvalimo, nam je čast Vam, dragi naročniki, sledeče naznaniti. T. Cena Novin ostane letos kak je lani bila, to je na sküpni naslov letno 25 Din na posamezni naslov 30 Din. Zahtevamo pa, da se do konca juna plača cela naročnina. To pa zato, ar delavce moremo proti plačüvati i ka pravica zahteva, naj vsaki plača tisto, ka do rok dobi,. Ki pa toj svojoj dužnosti ne Zadosti, mora k naročnini dodati 5 Din za pokritje intereša, šteroga moramo plačati od najetoga posojila, s šterim plačüjemo tiskarsko stroške. 2. Sirote i tiste, šterim je lanjsko leto toča vse vničila, drage vole počakamo brez vsega doplača pri naročnini. Tej majo čas naročnino plačati i to tak staro kak novo, to je za leto 1928 i 1929. do konca leta 1929. 3. Amerikanci plačajo na- ročnino do konca junija, i to kak lani 4 dolare za Novine, Marijin list i kalendar Srca Jezušovoga, ki se brezplačno doda Marijinomi listi. Ravno tak velko naročnino plačajo naši izseljenci v Canadi, Jüžnoj Ameriki i Australiji. Plačati morejo do konca junija, 4. Naši delavci ali izseljenci v Nemčiji, na Francuskom, v Austriji, na Vogrskom i drügih krajih Evrope plačajo za Novine na leto 75 Din, za Marijin list na leto 25 Din. Kalendar dobijo brezplačno. Plačati morejo naročnino do konca junija. 5. Cena Marijinoga lista doma je na sküpni naslov letno 10 Din, na posamezni naslov 15 Din. Plačati se mora najkesnej do konca junija. 6. Vsi, ki do konca junija ne plačajo naročnine, morajo dodati 5 Din iz razloga, kak smo ga više povdarili. Izvzeti so samo Siromaki i ponesrečene!, kak smo više povedali. Drügi pa níšče nej, ne v domačoj državi, pa nej v drügoj. Širitelje pa naj nam javijo iména sirot i ponesrečen- cov, štere drage vole počakamo do konca leta. 7. Jako važno! Pazite vsi na to! Novine, Marijin list i Vogrski list Nepujság se od-semao naročajo v tiskarni „ Panonija" v M. Soboti. Sem se morajo poslati tüdi spremembe. Nej zato več v Črensovce, niti g. uredniki. 8. Naročnino nindri indri ne smete plačati, samo u-pravništvi Novin v Črensovcih. Domači naj pošilajo naročnino samo po čekaj, ki so pa zvün mej države, pa po banki, i to samo v Črensovce, nikam inan. Grozno teško je najmre obračunati naročnino, če se na vse kraje plačüje. To* Vam naznanja, ctnj. naročniki i širiteli i Vas prosi za stanovitnost pri naročitvi i širjenji Novin. Upravništvo Novin . v Črensovcih. Zahvala, Narodni poslanec Klekl Jožef, se zahvalüje vsem za čestitke i dobro želenje. Politično gibanje v Belgradi. Pisali smo že v zadnjoj številki naši Novin, da je predsednik srbske demokratske stranke Davidovič, gratao samo ednok nezadovolen s tem, da so njegovi lüdje v vladi. Davidovič sam, či ravno je bio predsednik stranke, je ne bio minister v Korošcovoj vladi, bili so pa lüdje iz njegove stranke, kak prosvetni minister Grol, zvünešnji minister Marinkovič i ešče ništerni drügi. Cela Davidovičova stranka je pa dozdáj podpirala Korošcovo vlado. Zakaj je gratao Davidovič nezadovolen ? To pravzaprav zna samo Davidovič. Pravijo, da je kak starejšem! človeki mogoče to ne bilo po- voli, da je ne bio on kak predsednik stranke minister nego so bili mlajši lüdje iz njegove stranke ministri. Kak vzrok, pa on sam pravi, da je dr. Korošec že vnogo reči ne šteo sprejeti, ka je njegova stranka predlagala. Tak šolski zakon, šteroga je pred^ loto Davidovičev minister Grob i šteri je bio močno brezverski, Novo leto-boža kniga. Bog, gospodar časa, nam je dao 1. 1928, ki je minolo. Bog nam dava leto 1929. Preminoče leto nam je prineslo vnogo dobroga pa tüdi vnožino neprijetnoga i božnoga. Vnogi so na Silvestrov večer lejko z vsov gorečnostjov svoje düše zapopejvali hvalno pesem Bogi za dare, štere so sprijali, ali pa za vse dobro, štero so z božov pomočjov včinoli. Vnogi drügi pa, či so šteli poglednoti na te čas, šteroga njim je Bog šenkao zato, ka bi za .sebe in pa za svojega bližnjega ka] dobroga včinoli, so nej najšli nikaj veseloga za seov. Njüve düše so razmrcvarjene. Za njimi se vidi krvavi sled. Nedužna krv bližnjega kriči do nebes liki krv Abelova po kaštigi božoj. Lehko se bojijo roke bože. Lehko čakajo na zaslüženo plačilo, ar tisti, šteri v grehi seja, bo tüdi v grehi žeo. Prekletstvo i nesreča bo njegovo plačilo na tom in na ovom sveti, či ne bo spremejno svojega življenja i če ne bo po božoj v ili porabo (ponücao) časa, šteroga n ^tni Bog dava z novim letom. Zdaj teda stopamo v to novo . bože leto. Bog nam dava to leto kalj lepo Čisto knjigo s 365 stranmi. Bog zna, či pridemo do zadnje strani. A glavno i potrebno je, ka vsako stran te knjige lepo Popišemo. Nesmi biti nikaj praznoga pa nikaj zapackanoga. Vsaka vrsta naj bode zapisana po božoj voli, vsaka stran obrobljena z zlatom molitve i lübezni. S čistim srcom i v imeni Jezušovom Začnimo to novo leto 1929. prvo stran te bože knige i vsako naslednje stran. Šlo bo. Strani ne bodo zapackane. Zapovedi bože bodo poštüvane. Delo posvečeno. Bog bo pa pokazao, da je on naš Bog in mi njegovo lüdstvo. Sreča bo priromala v vsako srce, v vsako hižo, in v celo milo Slovensko Krajino. — (Na Silvestrov večer ob 1/29. uri Jožef Bakan). Dača po novom zakoni. Že od prvi začetkov naše države so zahtevali vsi Slovenci, Hrvati, Vojvodine!, kak tüdi Bosna i Hercegovina, naj se davčna bremena razdelijo tak, da bomo vsi prebivalci ednako dačo plačüvali. Zgodilo se je to komaj za vlade dr. Korošca i z letom 1929 se začne pobirati, že daqa po novom zakoni. Povemo pa, da je tű guč samo od državne dače: Dr. Korošec je iz-ednačo po celoj državi državno dačo, z raznimi občinskimi dokladami i o-blastnimi dačami pa nema on nikaj opraviti. Vsakša občina ma pravico svojim občanom naložiti občinska bremena pa tüdi oblast svojim kra-jinam oblastih bremena. Vsa ta dača tak državna kak oblastna i občinska se pobira po čekaj vsa vküp i je nin- dri ne zapisano kelko od toga je državne, kelko oblastne i kelko občinske dače. Zato morajo lüdje vsigdar dobro paziti na to, kakše doklade-nametavle doma občina i kakše oblast, da bodo znali vse to ločiti od državne dače. Ali bo dača po novom zakoni menša? Državna dača po novom zakoni bo za kmečko lűdstvo za edno dobro tretjino z novim letom menša kak do zdaj. Paziti pa moramo na to, da nedo vekše zavolo toga tüdi občinske ali oblastne doklade. V preminočem leti je velka večina naših občin povekšala svoje občinske doklade i Vnogi so mislili, da je s tem državna- dača vekša. K tomi so pa prišli ešče razni demokratski agenti i nesramno lagali, da* je dr. Korošec mesto zmenšao,'dačo samo póvekšao. I najšli so se ništerni, šteri so to varvali. Po novom zakoni mamo naslednje vrste državni dač: 1. Zemlarina. Ta je za edno tretino menša kak do zdaj.— 2. Zgradarina. Kmečke hiže po vesnicaj so te dače proste. Plačajo pa to dačo vsi obrtniki tüdi po vesnicaj. Dača se bo merila po tom, kelko bi obrtnik dobo celo leto za arendo, če bi svojo hižo dao z arende. Arenda celotna od edne sobe, če se vsi .stroški vkraj zračunajo bi prišla nájveč 200 Din. Qe lüdje telko napovejó a-rende, te bodo “približno telko dače plačüvali kak do zdaj. če pa več na- povejo bodo pa več plačüvali. Zgra-darino Plačüjejo tüdi vsi občani občin Sobota, Beltinci, Turnišče i Lendava v našoj krajin!. Te občine se prištevajo že bole varašom kak vesnicam, zato spádne ta nje tüdi ta dača. .Vsi tej, šteri so podvrženi zgra-darini, pa morejo vložiti do 15. januarja posebno prijavo davčnoj oblasti. Vsakši si naj küpi pri župani domačem dve ,,Prijavi dohodkov od zgradbi Obe se naj spunita i ena naj ostane doma, da se drügo leto ravno telko napove kak to leto. Dobro bi bilo, da se vsi tej lüdje, kakti prebivalci občin Sobota, Beltinci, Turnišči i D. Lendava i vsi obrtniki po vesnicaj pogovorijo, da kelko je (mogoče napravijo te prijave v ednakoj višini. Ne na priliko, da bi napovedao eden, da dobi na leto od sobe 200' Din, drügi pa 500 ali pa cilo 1000 Din kak so nešterni ; povedali. Na naši vesnicaj se mala arenda pobira i ešče če se od te vkraj zračuna na porablanje .poda, Pohištvo i tak naprej, ne ostane gospodari nigdar več kak na leto 200 Din od edne sobe, ka je ešče dosta. V Soboti so to dobro organizirali, da vsi ednako napoVejo, zato naj se drüge občine informirajo pri * občinskom uradi v Soboti, da tüdi tak napravijo, ar ovači znajo letos vekšo dačo plačati kak drüge leta. (Dále sledi.) f 2. NOVINE 6. januara 1929. poleg toga je pa nalagao Občinam velka bremena, pravic je pa skoro nikši ne davao. Dr. Korošec je velo te zakon ščista predelati. Tüdi agrarnoga zakona je Korošec ne šteo sprejeti takšega kak so ga predložili demokratje, ar bi te zakon samo bankam hasek prineso, ne Siromaškomi lüdstvi. Ravnotak pri dačaj je dr. Korošec vnogokaj ne šteo sprejeti, ka so njemi predlagali i zavolo toga je prišlo nezadovolstvo. Dr. Korošec podao demisijo vlade. Po božični svetkaj se je že vsešerom v • Belgradi čütilo, da pride nekša sprememba v vladi. Dr. Korošec, kak je že njegova navada, je od vsega nikomi nika ne povedo. V finančnom odbori v tom časi redno pripravlajo proračun za prišestno leto. Gda je pa na vrsto prišao proračun prosvetnoga ministra, šteri je Davi-dovičev demokrat Grol, je te minister poslao pismo finančnomi odbori, naj finančni odbor ne bi meo seje, ar se Vlada n ahaja v teškom položaji čiravno toga níšče ne pove. To pismo je dobo tüdi dr. Korošec. Naskori po tom ob 11 vöri pred poldnevom 30. decembra je pa automobil že odpelao dr. Korošca na dvor k krali. Gda se je pa od krala nazaj pripelo v predsedništvo vlade je bilo včasi izdano naslednje obvestilo : »Predsednik kraleske vlade je dnes 30. decembra dopoldne izročo Njegovomi Veličanstvi krali ostavko celoga kabineta. Ar je Nj. Vel. krao prehlajeni i je ešče ne popunoma odzdravo, poda svojo odločitev v dvej ali trej dnevaj. Iz kabineta predsedništva vlade." Kak se bo naprej razvijalo? Kak se vidi iz toga pisma je prišlo iz predsedništva vlade, je dr. Korošec vlado dol zahvalo, nego krao je demisije ali predaje zavolo bolezni ešče ne sprijao. Na staro leto i na novo leto je krao ešče nikoga ne sprijao i v sredo je ešče tüdi ne naznanjeno, da bi krao sprijao ostavko vlade. Dukeč se ne sestavi nova Vlada, vodi stara Vlada vse posle naprej, kak da se nika ne bi zgodilo. Gučijo, da bo trajalo mogoče par tjednov prvle kak se sestavi nova Vlada. Gda krao ozdravi, pozove k sebi najprvle predsednika parlamenta, na to pa po vrsti predsednike vsej strank, da njemi pove vsakši svoje mišlenje od sestave nove vlade. Po tom komaj pa podeli ednomi mandát, da proba sestaviti vlado če se njemi posreči. Što bo meo novo vlado? Za gotovo nemre níšče naprej povedati nego v Belgradi se guči, da po vsoj priliki nazaj dr. Korošec ali pa dobi on zvünešnje ministrstvo. 2. januara je bio dr. Korošec znova na dvori pri krali i gda se je vrno, je bilo izdano iz predsedništva vlade naslednje poročilo: »Predsednik ministerskoga sveta dr. A. Korošec je pozvao za dnes, 2. jan. ob pol 1. vöri sejo ministrskoga sveta, na šteroj je sporočo ministrom, da je Nj, Veličanstvo krao sprijao predlo-ženo demisijo vlade i zavüpao dozdajšnje člane vlade,' da vodijo naprej svoje posle dukeč se kriza ne reši. Iz kabineta predsedništva vlade. “ Krao je teda na telko že ozdravo, da je prijao reševanje v svoje roke.- Pravijo da bodo med drügimi pozvani k krali tüdi Maček i Pribičevič, da povejo svoje mišlenje. Maček je že izjavo, da v pride v Beograd, če ga krao pozove, čiravno je prvle prisegao, da v Belgrad nigdar več ne pride. Zmaga dr. Korošca. Dober politik gleda daleč naprej pri svojem deli. Včasih se nam vidi, da je pri politiki edno ali drügo ne dobro čas pa pokaže što je bio razumen političen voditeo. Ravno to bi mi lehko pravili od svojega voditela dr. Korošca. Že od vsega začetka je zahtevao on, naj se naša držáva vredi tak, da bo vsakša vekša Zgodovinska krajína vodila svoje posebno gospodárstvo, skupno naj bi biIo v jugoslovanskoj državi samo vojska, penezi, železnice, pošta, krao i podobno. Z ednov rečjov naša stranka je zahtevala autonomijo posameznih krajin v našoj državi. Naj vekši nasprotnik je bio ravno Pribičevič i demokratje, Ra- dič je pa s svojov smešnov politikov omogočo, da se je stvoro nesrečni centralizem. Dnes so pa že vse stranke za autonomijo. I zdaj, gda je dr. Korošec dol zahvalo vlado, ne Povemo dvakrat, da dobi znova vlado v svoje roke s tem namenom, da pripravi pot takšoj vreditvi naše države kakšo je on sam od začetka zahtevao. Ka lehko Čakamo v novom leti? Pravijo, da pride po tom na vlado ali nazaj četvorna koalicija štera je bila do zdaj, ali pa bojna koalicija z dr. Korošcom na čeli, ali pa Vlada, štero bi tvorili lüdje neposlanci. Za to leto mora biti na vsakši način sprejeti proračun i po tom je ne Izklüčeno, da bi prišle volitve i to takše volitve, v Šteri bi naj lüdje povedali ali so za autonomijo ali za centralizem. Že naprej lehko Povemo, da bo Zmagala autonomija i s tem lehko Povemo, da je tüdi naša zmaga. Zdrüžena Slovenija. Naša davna žela po zdrüženo] Sloveniji v mejaj velke jugoslovenske države se s tem v resniči, s tem pa bo tüdi koro-nüvana vsa dozdajšnja politika naše stranke. Dr. Korošec je lepo pripravo pot i vsi tisti, šteri so kričali proti njemi i našoj stranki, gratajo jako mali. Zato vsi z najlepšim vüpanjom gledamo v bodočnost naše države. PO JOS. JURČIČI: Sosedov sin. XXIV. Minilo je dva dni. Tretji den zajtra je prišla k Smrekarovim stara ženska, štera je küpüvala belice i je prinesla iz bližnjega mesta veseli glas da je France tam pri tistoj ženski, gde je pred leti mela stan, gda je v šole hodila.' - Naskori za njov je pa prišeo Števan povedat Skrivoma Srmekarici, da se je bojao za Franco i da jo je tak dugo iskao, dukeč jo je nej najšao; Fsanci se je nikaj lagojega nej zgodilo, da bi gučao ž njov nego od začetka je ne vüpao, sledi ga je pa Vertinja ne Püstila k njoj. To je bilo Smrekarici v velko tolažbo. Pa tüdi Smrekar se je ščista Spremeno. Prvle dva dni ves spotreti je začno znova gučati, znova je začno zapovedavati hlapcom i deklam. Do zdaj je večkrat sedo i gledao skoro brez misli nekam pred sebe, zdaj je pa hodo okoli, se čemerio i i gučao kak prvle. Njegovo prvle skoro mrtvo oko se je nazaj oživilo. Smrekarica i Smrekar sta bila sama v hiži. »Idi po njo“l prosi mati. „Jaz ne“, odgovori čemerno Smrekar. „Tak, če oča nede šo po čer koga pa naj pošlemo? Lückoga? pravi skoro jočeč mati. »Sama je zmešala, sama noj zajimle" odgovori]. Smrekar. „To je ne reč, kakšo vči boža zapoved1* pravi naprej Smrekarica. „Ka? Boža zapoved? se razčemeri Smrekar. Je ona držala štrto božo zapoved? Ali me je bogala? Če bom šo k meši, če pridem med lüdi vsešerom bodo kazali na mene: To je fisfi, ka njemi je hči od zdavanja odbežala. Ona je mene ne poznala za očo, jez pa nje ne poznam za hčer". Zdaj je pa Smrekarica 'skočila kak ešče nikdar: „Ti nemaš človečega srca, se ti ne mili tvoje lastivno dete? Sram te naj bo, da neščeš meti svoje hčeri. Idem sama po njo, tüdi či nigdar več ne prestopirn praga pri toj hiži*. „Idi“ odgovori že nikelko bole mirno Smrekar. „Vej znaš, gde se pride nazaj domo". „Idem!“ zakriči ženska, stane i trešči dveri za sebov. XXV. Mati Smrekarica je oblekla svetešnjo obleko i ne da bi komi v hiži reč povedala odišla z domi naravnoč proti mesti. Smrekar je sedo pri stoli i vido ženo iti. Gledao je za njov. Niti ednok je ne poglednola nazaj. Potegno je parkrat z dlanjov od čela dol po obrazi, kak da bi šteo kakše nepri-jetne misli odtirati. Prišao je k njemi hlapec i ga nekaj pitao. Zvedo je ne čarno i ne belo samo kregani je bio i je moreo oditi od njega. Smrekar je dugo hodo kak brez misli doma okoli, samo ednok je potegno sam kolesli na dvorišče, sam naprego mlado iskro kobilo i pognao. Kolica so oddrdrala proti mesti. XXVI. Že blüzi mesta sréča ženo i dugo je trpelo prvlé kak jo je z lepimi rečmi pripravo do toga, da je sela k njemi na kolesü. Nato je kobilo pognao i v kratkom časi sta bila v mesti. Mati je Šla sama ženski, gde je negda Franca stanüvala, gda je bila ešče kak deklička tű par let v šoli. Najšla jo je v posteli. V prvom hipi je bila rada, samo, da jo je Vidla. Tak se njoj je vidlo, kak da bi je že Bog zna dugo ne Vidla i je telko bridkosti pretrpela za njo. Sela je k posteli, prijela hč§r za vročo roko i jo začnola karati, zakaj njim je telko brige napravila. .Mislila je, da je samo malo betežasta. Gda je pa Vidla bledi hčerin obraz, v par dnevaj močno notri spadnjene oči i skuze v njij, reči je pa niti edne ne spregovorite, se je močno zosagala. Zdaj je gratala Smrekarica nazaj samo mati i ves skrb je obrnila na to, da skrbi za betežno hčer. Vünej so se čüle Smrekarove Stopinje. Mati naglo stane ide vö i Stavi moža bred dverami: Jezuš, Marija, naj nam samo ne merje!" pravi moži. Smrekar na šörko odpre oči i s strahom pita: ,,Što? Franca?" Ne čaka odgovora, stopi v hižo pred čer. Pozablena je bila vsa predga, štero si je nabirao po poti, da jo pove hčeri. XXVH. Hčerina bolezen je Šla čiduže na slabše. Oča pa mati sta bila že tri dni v mesti i po trej dnevaj je hči več ne poznala ne očé ne materé. Gučala je vse navzkriž, največkrát od zdavanja i večkrat povedala tüdi ime Števanovo. Mati je bila noč i den pri posteli, oča je ne šo iz hiže, ne je jo, ne kadio, ne gučao. Doktor je pravo, da je jako nevarna vročinska bolezen i naj bodo pripravleni na vse. Deklina je morala preci düševno trpefi k tomi se je močno prehladila i v toj noči se bo odločilo ka pride. Smrekar je obečavao peneze za polovico vsega svojega verstva, naj samo reši Franco. Doktor se je brid-ko nasmejao: To je v boži rokaj. Te je zgüblena, zdejne Smrekar obvüpano i se sede na klop pred sobov. Proti zajtri pride Smrekarica k njemi, ki je sedo na klopi i nekam fopo gledao pred sebe i njemi pravi: ,,Hodi, ideva." V očaj njej je sijalo kak odsev maloga vüpanja. Smrekar je šo brez reči za njov i zavila sta oba v cerkev. Dugo sta že ne tak pobožno molila kak zdaj. Staromi skrbnomi gospodari so po Vnogi letaj zdaj obprvim tekle teške skuze po lici i kapale na kamena tla pred oltarom Matere bože. „0 Marija, pomagaj nam I" zdajne vsa Skuzna mati! stane zdaj. Zanjov se Počasi dvigne tüdi Smrekar. Gda se vö napotita zaglednc Smrekar pri klopaj v cerkvi Števana. „Števan molit" njemi dene Smrekar. „Če te Bog ma rad, te bom meo tüdi jez rad”. „Ja, ja, moli Števan" pravi vsa Skuzna Smrekarica, „moli, da ne merje, po tom se vse tak zgodi, kak Bog šče". Števan je niti ne znao, ka naj odgovori, samo pokimao je i ostao na mesti kak steber. (Konec pride.) 6. januara 1929. NOVINE 3. Na znanje delegatoml stranke SLS. Januara 12-ga predpoldan ob 9. naj pridejo vsi delegati Slov. ljüdske stranke na zbor v M. Soboto k Dittrichi. Poročala bodeta oba g. poslanca i vršile se bodo Strankine volitve na tri leta. VODSTVO STRANKE. NEDELA. (Den sv. Trej Kralov. Evang. sv. Mataja H.) Gda je bio Jezuš rojeni v Betlehemi v Judeji v dnevaj Herodes krala prišli so modri od sunčnega izhoda v Jeruzalem govoreči: „Gde je krao židovski, ki se jenarodo? Vidli smo zvezdo njegovo na sunčnom izhodi i prišli smo molit njega". Gda je pa krao Herodeš to čüo, prestrašo se je i ž njim ves Jeruzalem. I Spravo je vküp vse velke dühovnike i pismoznance lüdstva i je spitavao nje, gde bi se Kristuš meo narediti. Oni so njemi odgovorili. V Betlehemi v Judeji, ar je tak pisano po proroki: 1 ti Betlehem, zemla judeje, nikak si nej najmenši zmed Judovi vojvod, ar iz tebe zide voj, šteri bo ravnao lüdstvo moje izraelsko. Teda je Herodeš Skrivoma pozvao k sebi te modre i skrblivo je zvedavao od njij, čas, gda se njim je Zvezda prikazala. I poslao je nje v Betlehem i njim pravo: .Idite i skrblivo zvedavajte po deteti i gda ga najdete, nazvestite meni,, da je idem tüdi jez molit 1 Oda so čüli krala, so odišli. I glej, Zvezda štero so vidli na sunčenom izhodi, Šla je pred njimi, dokeč je ne prišla i obstála nad krajom, gde je bilo dete. Gda so pa zaglednoli zvezdo, jako so se zradostili. I idoči v hižo, naišli so dete z .Materjov, njegovov i pokleknoli so pred njim i je molili. 1 odprli so kinče svoje i darüvali so njemi dare svoje — zlato, kadilo i mire. I gda so dobili v snej Opomin, naj se ne vračajo k Herodeši, so se po drügoj poti nazaj obrnoli v svoje držanje. Misijonska nedela. Razkadili so se po celom sveti, da spunjavlejo reči Njega, šteri njim je pravo: »Idite i včite vse narode". To je poslanstvo naše Cerkve. Včiti vse i Je pripelati k Tistomi, šteri edini je zmožen dati pravo srečo, mir i zadovolnost. Kratki je tekaj našega živlenja na zemli. Mladi človek petdvajsti, tresti let star, pun živlenja, niti ne misli, da je že pretekla Polovica njegove zemelske dobe. I na konci, če premisli, ka je v prvoj polovici včino za to, za kaj edino je na sveti, da si zaslüži lepšo vekivečnost, kak je bilo zemelsko živlenje, s strahom ugotovi, da strašno malo. V posvetnom šümenji se redkogda spomnimo na to. Pridemo pa k tistim, šteri so poslani od Njega, da včijo vse narode, i düša se gene. Boža reč je to. Ne prah zemelski, lepota neskon-čne dobrote i lübezni se razgrinja pred našimi düševnim! očmi. Ne potrtost, veselo vüpanje puni düšo našo. Daj nam, Gospodar žetve vnogo delavcov na njivaj svojih ! Želni smo Tvoje reči. Mladina, poslüšaj to nedelo v tišini glas boži, mogoče je ne samo eden pozvani med tiste, šterim je pravo Gospod: »Idite i včite vse narode"I Murska Sobota. — Najdeno blago pri postaji v M. Soboti čaka na svojega gospodara v Martinišči. Što je zgübo naj se tam zglasi. Slovenska krajína. — Marijin list je stopo z novim letom v 25 letnico. Za špomin toga veseloga dogodka povekša uredništvo M. list za 8 strani, tak ka de z plat-nicami vred meo odsemao 28 strani. Vsi naročniki, ki plačajo do konca junija Marijin list, dobijo brezplačno za dar. a) lepo Marijino podobo ; b) Kalendar Srca Jezušovoga; c) Knigo od priprave na smrt. Cena M. lista pa zato ne bo dragša. Naročnina ostane kak je bila na sküpni naslov doma 10 Din, na posamezni naslov 15 Din, v inozemstvo 25 Din, v Ameriko z Novinami pa 4 dolare. Potrebno je pa, da se M. list močno razširi, da ga ma vsaka katoličanska familija. Da te namen dosegnemo, smo dali 3000 komadov več štampati, štere naj bi razdelili naši dečki i dekle. Naši vrli dečki i naše Vrle dekle iz cele Slovenske Krajine naj se zato javijo pri svojih širitelaj i v upravništvi v Črensovcih širiti M. list okoli 15. januara, šteri do okoli šli po slovenskih katoličanskih hišah. Šteri dobi kelko novih naročnikov, bo v Novinah objavleno. Vsakomi dečki i vsakoj dekli, ki nam spravi nove naročnike, bo uredništvo poskrbelo lepo darilo. To Vam naznanja cenj. naročniki i Širitelje pa draga mladina pa Vas prosi ponovno v Marijinom imeni ostanite stanovitni v naročitvi i širjenji Njenoga lista. — Uredništvo t upravništvo Marijinoga lista v Črensovcih. — Gornja 'Lendava. 30. decembra se je presela od nas jako Poštüvani gostilničar g. Henrik Rogan z svojov gospov v Gornjo Radgono. Bio je skoz krščanski človek, z vsakim prijazen i jako dvorlivi. Meo je to dobro navado, da je ne rad držao veselic s plesi i pijančüvanjom, pa je itak meo vnogo gostov, tak prosti kak inteligentni zavolo izvrstne kühnje i prijazne postrežba. Ohranimo ga v najlepšem spomini, na novom mesti njemi pa Želimo vnogo zadovolnosti. — Turnišči. Pri nas so se dečki kak je to že naša stara navada na Štefanovo nikelko skukli. Ravnotak tüdi v Gomilica]*. Ešče je ne minolo tisto da se dečki dvej vesi nebi včasi malo spokübli tak v zečetki fajnščeka posebno ešče če bi več dečkov rado melo eden deklinji robec. Nego za kakše posebno junaštvo pa takšega dela itak ne štimamo. — Naše sožalje. V Egri na Vogrskom je mrla na sam Božič smilena sestra, sestra našega sa-lezijanca g. Bakana iz Turnišča. To je bila edna izmed prvih sester ki je Šla iz Törjanske fare v to lepo pozvanje i je vnogo drügih Boga želnih düš potegnola za seov. — Slobodna saditev tobaka. Iz Beograda prihajajo glasi, da je Vlada dovolila slobodno saditev tobaka, odaja bi pa ešče naprej ostala državni monopol. Naše lüdstvo bo to samo pozdravilo. — Davčna i katastrska uprava bo po novoj uredbi za našo krajino v M. Soboti. — Trafikantom zvišani zaslüžek. Na prošnjo naše stranke je monopolska uprava zvišala zaslüžek trafikantom od 4 na 5 procentov. Pa se najdejo ravno med trafikanti ništerni, šteri nigdar nemajo lepe reči za nas. Domača politika. Finančni odbor je meo sejo 31. dec. Na toj seji sta bila zastopana poslanca od naše stranke g. Vlado Pušenjak i Klekl Jožef. Na toj seji je razdeljen prvi deo posojila, ki smo ga najeli od Švedov, i to 5 milijon dolarov, ka v našoj valuti pomeni 280 milijon dinarov. Te penez se potroši etak: 100 milijon din. dobijo invalidi, 75 mil. uradniki za zaostale plače i to vsaki polovico svoje terjatve, Penzionisti 24 milijon dinarov za zaostale penzije, uradniki (učitelje) za potne i sebine stroške 28 milijonov, 52 mil. dinarov se pa da tistim, kim je držáva dužna za delo i na-bavke i to v prvoj vrsti onim, šterim je dužna ménjše šume, to je sirmaš-kejšim, do pet jezero dinarov. Podpora za naše po toči ponesrečene. G. posl. Klekl so pri toj priliki tüdi oprosili g. ministra financ za podporo našim ljüdem, štere je toča pobila. Dobili so milijon dinarov. Ta podpora je zvün tistiva dva milijona, ka se bo za delo plačalo v Slov. krajini. Te milijon dinarov bi se najlepše tak podelo, če bi se dao na brezvestno posojilo. Na te način bi sirote Slov, krajine vsigdar mele svojo podporo. Prekosnice. Dinar za iskro. Eden gospod plebanoš so meli jako naopačno sakačice. Vse jesti je po navadi tak slabo pripravila! da je bilo posebno velko premaganje samoga sebe, če se je človek konči za silo šteo najesti. Posebno župa etak na kakše svetke je bila tak slaba i tak malo masna, kak či bi si pes vüho v njoj oprao, kak mi to včasi pravimo. Zato ednok pravijo plebanoš svojoj sakačici: ,,Znaš, Katalena, napravi mi ednok to veselje i mi konči edno dobro župo sküha]. Dam ti telko dinarov, kelko mastni isker se bo bleščalo v skledi na župi." Küharica si to dobro Zapomni dene kűhat veliki falat kak H najbole mastnoga mesa i gda se meso sküha, ešče z dvema punima žli-cama masti zabeli župo. Na to pa vsa srečna nese skledo župe na stol. Nego oba, tak küharica, kak plebanoš sta pri stoli jako Čüdno glédala eden ovoga. — V skledi je bila samo edna velka, na prst debela mašina iskra. Gospodi plebanoši se je prikazao okoli vüst mali nasmešek, segnoli so v žep i dali küharci eden dinar. Küharca je pa malo pobesila spodnjo čobo i brez reči Šla iz sobe. Dečinska neprevidnost. Znaš Jožek, mi mamo same lepe nove žlice i je na vsakšoj gori zapisano: "Spomin na zlato zdavanje." ,,Mi tüdi takše žlice mamo, odgovori Jožek," pa je na vsakšoj napisano „Hotel Dobray". Srečen zakon. "No Jula, kak se kaj počütiš v svojem drügom zakoni"? S prvim možom sta mela vsigdar kakše kreganje. „HvaIa Bogi, dobro se počütin," odgovori Jula. ,,Mož je stražar, v noči ga nigdai nega doma, vudné pa palig jaz Odidem z domi i tak nigdar ne pride do kreganja." GOSPODARSTVO. Štev. ad. III. 19497/28. V Mariboru, dne 20. dec. 1928 PRAVILNIK o podeljevanju podpor za povzdigo travništva. Da se povzdigne produkcija travnikov, namerava oblastni odbor mariborske oblasti dajati podpore, dokler bodo zadostovala sredstva predvidena v proračuna sledečim pro-silcem : 1) Kmetijskim organizacijam za nabavo novih travniških bran, skari-fikatorijev, težkih valov — 50# na-bavne cene. 2) V svrho melioracij zaprtih (sklenjenih) kompleksov vodnim zadrugam ali pa posameznikom, ki nameravajo na teh površinah uredbi moderne travnike. 50^ za drenažne cevi in materijal za betonska izlive, 509,9 za travna semena, apno in umetna gnojila. Popolnoma brezplačno pa dati na razpolago strokovnjaka, ki bodo izdelali načrte in vodili celo melioracijo. Plačati tudi izkušenega preddelavca. 3) Posameznikom ali pa skupinam, ki imajo travnike osušene, pa hočejo iste preorati in potem urediti umetne stalne travnike dati 50# za semena, apno in umetna gnojila, zastonj pa Strokovna navodila na licu mesta in kemično analizo zemlje. 4) Za setev lucerne posameznikom. 25^ kupne cene lucernega semena ter njene mešanice in zastonj Strokovna navodila. Prošnje opremleno z potrdilom županstva dotične občini in 2‘— Din kolekom je pošiljati oblasfnemu od-boru, kmetijski oddelek v Mariboru. Oblastni odbor: predsednik: Dr. Leskovar, l. r. Vganke. V predzadnjoj številki so se ništerne vganke večim našim vganka-rom prežmetne vidle nego to samo na prvi pogled. Pravilna rešitev je etakša: 1. Stari napis pomeni: Rdeči cvet je naša krajína. 2, Lüknjica pri luknjici pa kaple vode skoz ne püsti je slamnata streha. 3. Drava ne teče ne kre Belgrada niti pri Belgradi v Duno, nego Sava teče pri Belgradi v Duno. Prav so rešili. Vse tri vganke: Avgust Marič Ropoča, Veronika Čurič Črensovci, Štefan Horvat Hotiza. Dve vganki. Ivan Kous Tišina. Edno vganko: Andrej Mlinarič Bratonci, Alojz Palatin Sv. Sebeščan, Jožef Miholič Šülinci, Maučec Matjaš Gančani, Franc Batkory i Štefan Küpšinci, Ve. ronika Šoštarec i Franc Šoštarec Krajna, Šušlec Štefan M. Sobota. Nove vganke. 1. Naprej svetila, za njov be-lica, Odzaja pa zvezani repek ma. Ka je to? 2. Dvanajst lovcov je šlo na lovino, iz nekše vode je zletelo 12 rec, vsakši je svojo strelo i edenajst rec je letelo naprej. Kak je to mogoče? (Poslao Franc Báthory Küpšinci). 3. Ka morem napraviti iz tej trej palic 111 šest, i palice ostanejo cele? Rešitev i iména rešilcov priob-čimo v prišestnoj številki naši Novin. Povedati morem, da mi reševali vgank vnogo veselja pripravijo. Ništerni mi pošilajo tüdi nove vganke, ‘ka iz srca rad sprimem. Vnogi mladi Šolarje bi mi tüdi radi poslali rešitev pa nemajo penez, da bi mi edno karto poslali. Zato si lehko tak zgučao, da ji več vküp rešüje i ji več vküp pošle rešitev na ednoj karti ali pa v ednom pismi. 4. NOVINE 6. januara 1929. Da bodo pa reševalci vgank ešče Več veselja meli z našimi Novinami, njim povem, da dobijo reševalci vgank tüdi lepe knjige za dar. Zdaj za ednok dobita dva zmed vgankarov, šteri vse tri vganke prav rešijo vsakši po edno lepo knjigo i to tistiva dva, šteriva pri srečkanji v našem uredništvi ta sréča zadene. Proso bi pa vse vgankare, naj tüdi oni začnejo Novine kem bole širiti med naše lüdi. Kem bole bodo razširjene „Novine“ tem več i lepši vgank bomo lehko notri devali i tem lepša darila davali reše-valcom vgank kak tüdi širitelom »Novin1'. — Urednik. Penezi. 1 amerikanski dolar 5695 Din, 1 nemška marka 13.57 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengő 9‘92 Din, Češka krona .60 Din, 1 taljanske lira 2*98 Din, 1 francuški frank 2*22 Din, angleški funt 176.23 Din. MALI OGLASI Šoštarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanji in perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ul. 18. K odaji bik siraodolec licencovani, star 20 mesecov, žmeten blüzi 5 metrov. Zglasiti se je v Markišavci pri ŽIB R IK FRANCI. Bac helikon (ponperdon) što ma k odaji ? Küpi HORVAT FRANC, Filovci breg, p. Bogojina. Mlekarna v H. Soboti küpüje vekše količine mleka vsakši den po najvišiši dnevni cenaj. Nabiralci mleka se naj glasijo. Hiža k odaji s petimi sobami v Gornji Radgoni poleg ceste s hrambov i tremi kletno. Posebno pripravna za trgovino z vinom. Dr KURAS, Gornja Radgona. Mlatilni mašin Schutleworth 4 HP v jako dobrom stanji Priprava za mlatitev detelčnoga semena. Več se Zvedi v ured. Novin. Posestvo prodajem Zbog selidbe. 4 do 5 plügov zemle z márov i s pohištvom. ALEKS. TIVADAR, Lokavec št. 37. pri Gornjem Cmureki. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po nájvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Morska Sobota Derhvena ul. 191. Ka je »Mastelin"? „MASTELIN“ je prašek za svinje po živino-zdravniško preizkušenom recepti, sestavni' iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. ,,MASTEL1N“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „MASTELIN“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. .MASTELIN" Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine ' nega dobička nego zgübiček. „MASTELIN“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor. Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcom Franc Senčar trgovina z mešanim blagom, naküpüvanje belic, zmočaja i suro-voga masla, sühi gob, svinjski kož i vsej Poljski pridelkov. LJUTOMER—MALA NEDELJA. Vsakši kaj najde Kelko bi si trplenja, časa i brige prišparala če bi znali kak malo penez trbe za to, da si naküpite dosta toga ka vam vsakši den prinaša vnogo haska i veselja. Vsakši den nastanejo nove liídpvi-te iznajdbe: vsej vrst predmetov za dnevne potrebščine. Trbe samo da ednok pregledate veliki ilustrovani modni cenik svetovne razpošilalnice, H. SUTTNER Ljubljana, St. 945. i začüdite se, kelko je predmetov, šteri so tüdi Vam potrebni, pa jih niti ne poznate. Poleg toga najdete v tom ceniki velki izbor odevke, hižni i toaletni predmetov i Potreb, za vsakšo priliko. Cenik dobite brezplačno če pošlete ešče dnes svoj atres na tvrdko H. SUTTNER. „NOVINE" naj naroči vsaka hiža! Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike ? Ali samo ščete priti ? Vaša prva Skrb bodi, da si Spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal HIŽO. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo.Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČ/*, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, Štera Vam bode povoli I Apnenčeva moka pospeševalka rasti živine. tim več apna vsebuje krala temv eč ga dobi živina za kosti, tem močnejša pridejo teleta, tem več ga je v mleko. tim vet apna v mleki! tem boljša rast sesajoče živine tem večjo težo doseže tem bolje in lepše se razvija tim več apna v krmi tem bolj rejena je živina tem bolj Zdrava živina tem manj kostolomnice. Apno na travnikih nadomesti Mejno apno v krmi zato skuša vsak umen živlnorejec pridelati krmo z dovolj apna, zato gnoji svoje travnike in pašnike z ogljiko-kislim apnom. Kmetovalci! Uporabljajte za gnojenje 97 do 100 odstotno ogljikokislo apno, ki ga nudi po najnižjih cenah EUGEN IN ARNOLD HEIMER MURSKA SOBOTA. Kmečka posojilnica v Bogojini registrovana zadruga z neomejenov zavezov Najbole sigurno naloženi kmečki penez! Vloge po 8% vezane •: po 8% % obrestüje :• Uradni dnevi vsakšo nedelo predp. Nanovoustanovljena pa ma že jako velki promet. Že 32 let v slüžbi betežnih i zdravih stoji Fellerov pravi milodišeči Elsafluid. Za betežnoga Za zdravoga je Fellerov Elsa flud zaneslivo zaneslivo obra-hižno sredstvo i mbno sredstvo kosmetikum za Proti prekmer-vtišanje bole- noj občütlivosti čin, šteroga de- za hladen zrak lovanje hvali ne- ,,a jéčanje naišle šteto zahvalnic i živcov za čr-tüdi iz višiši kro- stvitev zmenša-gov i iz daleš- ne moči, kak de-nji krajov pri ostri bolečina} v lici i sinfekcijsko sred celom teli, pri trganji v členkaj, pri bo- sivo za roke, lice, gobe, vüsta i dihala Iečinaj zob glave, za ribanje pri rev- kak Obramba od prehlada, nášast! _i gri-matični bolečinaj, kak obveze pri ne- pe pri grgranji, proti kašli, zamuknjeno-srečaj i pri Vnogi drügi prilikaj, gde je sti i tak naprej! Za nego glave kak do-hitra pomoč potrebna. datek dnevnoj vodi za pranje itd: Odznotra nikelko kaplic na cukri lejša bolečine i dobro dene. Dobiva še po apotekaj kantica za 6 Din, dvojni glažek za 9 Din ali velka specialne kantica 26 Din. Po pošti konči eden pakec, štéri ma 9 pokusnih ali 6 dvojni ali 2 specialni kanti 62 Din. Šest takši pakov samo 250 Din vse že s poštninov i pakivanjoni pri EUGEN V. FELLER lekarnar STUBICA DONJA Central 146 — Hrvatska. Či pa ščete meti tüdi kaj dobroga za Vašo prebavo, naročite obednim Fellerove dobrodelajoče Elsa . 6 škatlic 12 Din Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. UREDNIK FRANC BAJLEC.