V VSEH OSNOVNIH ORGANIZACIJAH MORAMO ANALIZIRATI DELEGATSTVO
Osma seja občinske konference ZK, ki je bila 4. marca, je temeljito obravnavala delegatstvo ter program dela konference in njenih organov v letošnjem letu.
Poročilo o delovanju delegatskega sistema in uveljavljanju delegatskih odnosov v občini, katerega so pred tem že obravnavali vsi trije zbori občinske skupščine, je bila osrednja točka dnevnega reda. Največ so ga obravnavali v vseh širšim in s poudarkom na vlogi in nalogah komunistov pri razvijanju delegatskih odnosov nasploh.
Uvodne besede je podal član komiteja Zvone Tušak in izhajal zaključkov 5. seje CK ZKS, da bo v bodoče težišče dela komu-nistov na razvijanju delegatstva in samoupravnili odnosov;daje analiza o delovanju delegacij zelo pomemben pripomoček za odpravljanje slabosti in za po-spešeno razvijanje delegatstva na vseh ravneh; da je analiza o delovanju delegacij zelo po-memben pripomoček za od-pravljanje slabosti in za pospe-šeno razvijanje delegatstva na vseh ravneh; da veje iz analize neizpodbitna ugotovitev, da je stopnja razvitosti delegatskih odnosov pogojena od stopnje razvitosti samoupravljanja in aktivnosti subjektivnih sil. Zato ne moremo pričakovati razvitih delegatskih razmerih v sredinah, kjer so družbenopolitične orga-nizacije pasivne, kjer je samo-.upravljanje na nizki stopnji. De-lovanje delegacij pa je lahko odvisno tudi od povsem tehnič-nih administrativnih in organi-zacijskih razmer, od informi-ranja in komuniciranja - poleg vrste drugih momentov. Zato, je poudaril tov. Tušak, skrbi za razvijanje delegatstva ne mo-remo puščati le eni organizaciji ali skupščini in zborom samim, temveč so za to odgovorni vsi delovni ljudje; posebna odgo-vomost pa leži na družbenopo-litičnih organizacijah.
Razpravljavci so uvodničarja še dopolnili, predvsem pa so njihova izvajanja podkrepili s svojimi izkušnjami in ugotovit-vami. Tako je bilo poudarjeno, da moramo delegatstvo razvijati na vseh ravneh - tudi v organih republike in federacije; isto velja tudi za samoupravne od-nose; še posebno težaven je po-ložaj skupin delegatov za mest-no in republiško skupščiiio, ker ne morejo (ne utegnejo) vzpo-staviti stikov z bazo zaradi pre-kratkih rokov in preobsežnega gradiva. Drogo, najmanj toliko pereče področje je po besedah razpravljavcev področje samo-upravnih interesnih skupnosti. Ugotavljali so zlasti neprimer-nost modela splošnih delegacij — poleg težav zaradi izredno kratkih rokov za informiranje in razpravo, kar pogojuje for-mali7em. Predlagali so, da velja konferenco in njene organe tudi adrovsko okrepiti in nadome-stiti člane, ki niso dovolj aktivni.
Po izredno bogati razpravi -ki je ne povezemamo v vseh širini, ker je vgrajena v zaključ-ke — so člani konference spre-jeli sklepe, ki jih objavljamo v celoti.
SKLEPI
1.  Vse   organizacije   ZK   v OZD in KS morajo analizirati delovanje delegatskega sistema ter stanje delegatskih odnosov v njihovih temeljnih samouprav-nih skupnostih, delovanje dele-gacij za zbore skupščine občine in delegacij za skupščine samo-upravnih   interesnih   skupnosti kot temeljev skupščinskega si-stema in pomembnega vzvoda samoupravljanja ter uveljavitve politične oblasti delavskega raz-reda.  Prav  tako je anaiizirati samoupravljanje v temeljnih sa-moupravnih skupnostih ter na tej podlagi spTejeti konkretne politične   ukrepe   za   odpravo ugotovljenih   nepravilnosti   in slabosti v delovanju delegatske-ga sistema in razvijanju delegat-skih odnosov v temeljih samo-upravnih skupnostih in občini ter sprejeti konkretne programe za nadaljnje razvijanje delegat-skih razmerij v sredinah, kjer delujejo.
2.  Vsi člani in organizacije ZK, posebej še tiste, ki delajo v SZDL, sindikatih in ZSMS ter drugih   družbenopolitičnih   in družbenih organizacijah, je za-dolžiti, da postanejo nosilci od-pravljanja zavor in vzrokov hi-trejšega   in  doslednejšega uve-ljavljanja delegatskih razmerij. S politično  aktivnostjo je zago-toviti, da bo delovanje izvršilnih in upravnih organov v skladu z njihovimi ustavnimi pooblastiii ter da bo v načinu dela skupšči-ne občine in skupščine SIS od-stranjeno vse, kar lahko vodi k prevladi teh organov pri odlo-čanju o vprašanjih, ki neposred-no  zadevajo  delovne  ljudi in občane ter njihove rešitve, ki so jih oblikovali v delegacijah.
3.  Člani ZK, ki delajo v sa-moupravnih   organih   OZD  in KS,   delegacijah,   konferencah delegacij   in   skupščini   občine ter skupščinah SIS, morajo uve-Ijaviti svoje delovanje v skladu z ustavno funkcijo teh organov in se   opredeliti   proti   slehemim preživelim odnosom in podreja-njem  položaju delovnih ljudi. Skrbeti  morajo za izvrševanje interesov delovnih ljudi v skla-du s skupnimi oziroma sploš-
nimi družbenimi interesi. Do-sledno se morajo boriti za uve-Ijavljanje z ustavo opredeljenih odnosov ob aktivizaciji vseh subjektivnih sil proti egoistič-nim, malolastniškim obnaša-njem posameznikov ali skupin, lokalizmu in vsem drugiin nega-tivnim pojavom in za uveljavlja-nje delovnih Ijudi kot subjektov uresničevanja temeljnih intere-sov delavskega razredu. Za izva-janje te naioge so še posebej odgovorni člani ZK v osnovnih organizacijah sindikata in v ob-činskem sindikainem svetu.
4.   Člani ZK se morajo z ne-posredno angažiranostjo v druž-benopolitičnih organizacijah iz-boriti možnosti za uresničeva-nje v ustavi opredeljenega druž-benoekonotnskega položaja de-lovnih ljudi in občanov. To na-logo je zlasti izvajati prek SZDL kot   enotne   fronte   politične aktivnosti delovnih Ijudi in ob-čanov.
5.  Organizacije ZK si morajo prizadevati, da bodo v vodstvih ZK delovali idejnopolitično naj-bolj osveščeni in usposobljeni komunisti, ki bodo lahko dvi-gali raven dela organizacij  na stopnjo,   ki   ustreza   družbeni viogi ZK in hkrati usmerjali čla-ne ZK v aktivno delo za uveljav-ljanje celotnega sistema sociali-stične samoupravn^ demokraci-je v vseh temeljnih samouprav-nih sredinah in v občini.
6.   Člani ZK so odgovomi za izboljšanje dela v kraievnih or-ganizacijah    SZDL,    krajevnih skupnostih   in  v organizacijah sindikata ter mladinskih organi-
zacijah. V politično delo je vključiti večino krajanov v KS in večino delavcev v OZD. Ob-čane je politično organizirati po vaseh, zaselkih, ulicah in blokih ter politično delo in živ-ljenje približati vsem sredinam, v katerih živijo in delajo delovni Ijudje in občani.
V   politično delo in samo-Upravljanje v KS je vključiti vse člane  ZK, tudi tiste, ki niso vključeni v organizacije ZK v krajevnih skupnostih.
Iz povedanega in predlaga-nega je razvidno, da ima ŽK velike naloge in ogrotnno druž-benopolitično in idejno vlogo pri osveščanju in usmerjanju de-lovnih ljudi in občanov v druž-benopolitično in aktivno samo-upravljavsko delo v temeljnih samoupravnih skupnostih in v občini.
PROGRAM DELA ZALETO1976
V  nadaljevanju seje so člani konference    sprejeli    program dela občinske konference in ko-misije  ZKS  za leto  1976, ki usmerja aktivnost v ustvarjanje možnosti za uresničevanje inte-resov delavcev in občanov na vseh področjih družbenega  in polittčnega življenja v občini v duhu uresničevanja sklepov 5. seje CK ZKS. O programu smo pisali že v prejšnji št. Nsk in ga zato ne bomo ponavljali.
Na koncu so razrešili člana mestne konference ZK Vilija Škerla in namesto njega izvolili Toneta Klemena.
S. GERLICA