Cena številki 1 Dinar Številka 12. ištnina plačana v gotovini 8. decembra 1929 Tisk Pt Vmu.r-.fee Tiskarne, za tiskarno HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti MARIJIN LIST NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovoljenjem cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vse države Europe 25 Din., v Ameriko Južno i Severno, v Canado, Australijo z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred, šteri je brezplačen, štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. M. List z kalendarom Srca Ježušovoga je priloga Novin. V vredništvi M. Lista vv Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina pfišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena knjiga »Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov. Dari. Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih so dariivali v din. sledeči: Dominko Kata, Bednja 2, Forjan Marija, Lipovci 10, For-jan Frančiška i Erjavec Marija nabrale v Lioovcih 76 30, Krampač Marija, G. Bistrica 10, 10 kg. graha nabranoga v Žižkih = 28-50, Horvat Janoš i Marko nabrala v Trnji 72, z G. Bistrice : Copot Treza 2, Kociper Marija 3, Tkalec Klara 10, Kreslin Ana 10, Utroša Bara 10, Balažic Ana, D. Bistrica 10, N. 3, Dr. Janko Pikuš, odvetnik D. Lendava 300, Vogrinčič Marija, Cankova 30, N. Krajna 100, Majcan Janoš, Rankovci 30. Koštric Ana, D. Bistrica 10, Stanko Marija, Žižki 30, Žerdin Martin, Žižki 10, Kramar Martin, Žižki 5, Koves Ana, Orlovšček 5, Kramar Jožef i Horvat Martin nabrala na Sr. Bistrici 75'50. Dariivali so sledeči: Tratnjek Fema 3, Klaj-derman Štefan 150, Žalik Cila 3, Kohek Matjaš 20, Kohek Kata 10, Horvat Ana 10, Štimec Jurij 5, Balažic Marija 5, Ivko Marija 5, Cigan Kata 10, Žižek Treza z G. Bistrice 3, Sobočan Štefan i Stanko Martin nabrala v Trnji zrnja za 212 din., Balažic Francika z Beltinec mladožencov dar 100, Sčap Ana v Beltincih nabrala 123, Farkaš Treza, Raščica 5, Sarjaš Ana, Trnje 120, Raj Štefan, G. Bistrica 50, Balažic Bara, G. Bistrica 3, Vučko Ana, G. Bistrica 5, N. Gančani 100, Žižek Ana, Gančani 10, Mau-čec Treza, Gančani 10, N. Gančani 20, Gančka občina daru vala 580 kg. krumplov = 290 din, Fister Jula, Gančani 2, Mataj Veronka nabrala na Srednjih Petancih 115, Vekoslav Medvešček, Maribor, poslao svojo rato na črep za november = 27, Zrim Lovrenc, Martinje 50, Gerič Ana, Hoti-za 10, Vinčec Štefan, Trnje 15, Madjar Janoš, Hotiza 10, N. Hotiza 5 dinarov. Črep sta kiipila: Hozjan Martin, Trnje 76. za prvo rato plačao 150 din. ino Dominko Marija, Odranci; za prvo rato dala 200 din. Oča sirot povrni vsem dobrotnikom obilno ! Odbor. V Betlehemi Po štirijezeroletnom čakanji molečih patriarkov se je spunilo sveto vupanje prorokov. Veseli glas se je razišeo po betlehemskoj pustini: Na-rodo se je Mešijaš! I od tisti mao miljon hvalodavanj, gorečih molitev zleti vsako leto v Betlehem. Vu znotrašnjoj pobožnosti vernih duš v krščanskih cerkvah se na sveto noč od leta do leta ponavla ljubeznivi prizor Jezušovoga rojstva. Božič je najljiibeznivejši i najbole genljivi svetek krščanskoga sveta. Sam od sebe čuti človek, da misliti na tisto prvo božično noč je nekaj zvišenoga, nekaj blaženoga. Ona je tolažljiva podoba, štera nikdar ne zgtibi svojega živoga, prvotnoga značaja. I mi se dobro čutimo pri premišlavanji ete podobe, štera nam pre-stavla': Boga med ljiidmi, nebeško kraljestvo na zemli, blaženstvo v domovini nevol, mir na zemli nemira . . . Hodimo i premišlavajmo si ga 1 Prva božična noč je mir i tolažbo prinesla ljudem ; pesem angelskoga šerega, hozana nebeških duš i smehlaj miljard bliščečih zvezd je glaso to istino v tistom časi . . . Mir . . . mir . . . ljudem. Iz betlehemskih jaslic mir sija vo po sveti. Mir, šteroga je večna ljubezen s sirmaštvom zapečatila. V zvezo je stopo Bog s človekom, da ga oslobodi iz grešnoga robstva i oblaženi. I to zvezo je s pečatjov zadovoljnoga, prostovoljnoga siromaštva potrdo . . Pravi mir te vživle človeče srce, če je zadovoljno . . . Nega teda mira brez zadovoljstva v siromaštvi. Velika je ta reč, ali istinska. Sam Bog nam pravi to. V dvojnosti i nemirovnosti je živo človek pred Kristušovim rojstvom. Srce njemi bilo suho, oči kmičnate. I kak slepi je blodo v dnevaj svojega življenja. Glas nezmernih potrebčin, glasno gučečih nevol se je zdigavao vo ž njegovih prs. I Bog je začiio te glas! Smiliivao se je nad mučečim se človekom. Doli je prišeo z nebes, da bi rastrgao vezalje grešnoga robstva, da bi zmeno krnico s svetlostjov, nezadovolnost s zadovolnostjov. Siromaštvo je prinesao s sebov. V siromaštvi je prišeo na svet. I On, ki je krao nebe i zemle, vladar vseh vladarov; komi bi se dostajala k rojstvi mehka svilnata posteo ; prijčtna, topla hižica, zlata palača — se je narodo kak najvekši siromak med živinov i ležao v jeslaj na goloj slami edne mrzle betlehemske šta-lice. Zavrgao je bogastvo, i zdriižo se je že pri svojem rojstvi s trplenjom siromaštva. I s tem je vpelao vu vodilo človečega živlenja važno i visikocenjeno točko siromaštva, — štera naj vodi svoje ljublence po trnjavoj, vendar pravoj poti do zasliiženja večnoga nebeskoga bogastva. Siromaštvo je čudovita šker i zviinredno orožje za dosčgo nebeške domovine. I či glih se ga dosta liidi boji, denok je že na miljarde duš spoznalo, ka v njem, če se mirno prenaša, je več zadovolnosti i pokoja { kak v bogastvi. Pa denok ka vidimo med ljudmi, posebno dnesden ? Hamičijo, ne-voščenost, odUrjavanje, nerčdno iskanje gizde, bogastva, vživanja. To tira dnesden človeka v nemirovnost i nezadovolnost. Nega mira na zemli, nego je naprežena borba med ludmi, kak da bi se šteo ponavlati strašen prizor poganskoga sveta pred Kristušovim rojs*tvom. Hodimo v Betlehem 1 Glejmo siromaškoga Jezušeka! Na božično sveto noč naj nam angelje peroti posodijo, ka zletimo ta, gde je na svet rojena večna Ljubezen obinola i kUšnola siromaštvo. V betlehemskoj štalici se je ljubezen zjedinila s siromaštvom. I to zjedijenje je pognalo klico novoga, srečnejšega i veselejšega živlenja. Hodimo v Betlehem ! Da glčdanje siromaškoga Jezušeka položi v nas fundament tistoga pravoga mira, šteroga so nebeški angelje glasili na prvo božično noč, šteroga je mali Jezušek prmeso dobrovolnim, prostim i v siromaštvi zadovolnim ljudem. Hodimo v Betlehem! I pri jaslicaj maloga Jezušeka se navčimo ljubiti siromaštvo, da napuni naša srca blaženstvo i mir božične noči. Te se spuni žela božega Deteta, se vresniči pesem nebeških angelov : „Dika Bogi na višini i mir na zemli dobrovolnim ludem" ! Prestavo : BOGO SLAV. Kristuš je kralj. Pod svojov oblastjov ma vse. Zemeljski kralovje majo samo en del sveta, Kristuš celi svet. Zemeljski kralovje ne dajo i ne morejo dati življenja i ne morejo drUgoga usmrtiti kak samo hUdodel-nike; Kristuš da vso življenje na sveti vsakomi i vsaki po njem vmerje. Zemeljski kralovje nemajo oblasti nad našimi mislami, nad nebov, nad suncom, mesecom i zvezdami, nad naturov; Kristuš pa zapovedava sunci i meseci i zvezdam, vsem našim mislim i želam i celoj stvorjenoj i ne-stvorjenoj naravi. Zemeljski kralovje plačujejo samo par let za službo i nikdar ne plačajo z tem, da bi svoje sluge podignoli na svoj prestol i ž njimi delili svojo oblast; Kristuš pa za par letno službo plačuje z večnim najemom i svoje lastno kraljestvo da svojim službenikom, ki bodo na veke kraljuvali ž njim kak kralovje; kraljuvali pa bodo v sreči i diki, kak-še človeče oko ne vidilo, vuho ne slišalo i človeče srce nej občutilo. — Povejte dušice, je ne vredno tomi siromaškomi kralji verno služiti, da dobimo takše plačilo ? Pa naš kralj Kristuš je neskončni lepi i dober i bogat i pravičen i vsmiljen i nad vse popolen. Kak sladko je zato njemi služiti. — I I K Materi Mariji. Zlata molitev za sobote. Po tvojoj dobroti, prosimo te, Gospod, odvezi nam verige naših grehov i po priprošnji blažene, vsikdar Device bože porodnice Marije, z svetimi apostoli, Petrom i Pavlom i z vsemi svetniki, nas sluge tvoje i naše hiše vu vsoj svetosti občuvaj; vse, ki so nam v rodi ali prijatelstvi z nami, očisti od grehov, napuni z jakostmi, mir i zveličanje nam podeli, vidne i nevidne neprijatelje od nas odvrni, telovna poželenja zateri, dobro vremen nam daj,- podeli prijateljom i neprijateljom ljubezen, svoje mesto čuvaj, našega papo, Pija XI. obvari, vse dostojanstvenike, vladare i vso krščansko ljudstvo reši vseh nevol. Tvoj blagoslov naj bo nad nami i vsem vernim pokojnim vekivečni mir daruj. Amen. Zročitev Mariji. Najsvetejša Devica, najvrednejša Mati boža! Jaz sem toti popolnoma nevreden, da bi se mogo računati k broji tvojih slug i tvoje dece, nego viipajoč se na tvojo dobroto i smilje-nosti gnan od žele, da ti služim, pred Bogom i celim nebeškim dvorom izjavlam, da te dnes zvolim za svojo kraljico, mater i zagovornico i trdno se odločim i sklenem, da te nikdar ne zapustim i nikdar nikaj ne bom gučao proti tvojoj Časti, niti ne-dovolim, da bi moji podložniki kaj proti tvojoj časti delali. Prosim te zato, sprejmi me med svoje sluge i svojo deco; pomagaj mi pri vssh opravilah i v vseh potrebčinah i me ne zapusti na smrtno viiro. Amen. Naš dar za zlatomešnika sv. Očo, Pija XI. Marija! Mati Jezušova, mati glave Materecerkve! Tvojega božega Sina, Jezuša Kristuša namestnik, Pij XI. obhaja 50 letnico, ka je postao duhovnik tvojega Jezuša. Celi svet njemi ob tom veselom dogodki pošilja dare i pozdrave. Tiidi naš M. List, dar tvoj, Nevtepena, njemi pošilja dare i pozdrave po tebi. Prosimo te, Jezušova mati, mati Materecerkvi, sprejmi naš po- 1 I 1 1 1 1 i v. zdrav i naš dar, sprejmi našo ljubezen, štero že 25 let vužiga- ^ mo v M. Listi do tebe i po tebi do tvojega božega Sina, Jezu- a ša Kristuša, pa jo pokloni namestniki tvojega božega Sina. Bla- K $ goslovi ga na našo prošnjo ljubezni i njemi daj dosegnoti, ka ^ tak srčno žele pri svojoj zlatoj svetoj meši: daj njemi dobre & a duhovnike J S Marija! Mati Jezušova, mati Materecerkvi, za god zlate 5 svete meše namestnika tvojega božega Sina, našega Gospoda k Jezuša Kristuša, sprejmi 25 letno ljubav našega srca do tebe i g tvojega Jezuša, ki se je vužigala pri pisanji i čtenji M. Lista, ^ tvojega dara, pa jo obrni kak dar za zlato mešo sv. Oči. Spuni ^ N zavolo nje želo njihovogv srca i daj za celo sveto Matercerkev ^ dobre duhovnike. Duhovnike prosimo, ki do meli, Mati Prelista, ^ g tvoje srce, tvojo gorečnost, tvojo ljubezen za rešen je duš! fe Trpljenje, ki smo je prenesli. boje ki smo je prestale, križe, g ki smo jih nosili, dobro ki smo ga včinoli, slabo, ki smo ga pre- ^ 6 magali v petdvajsetih letaj pri tvojem listi, Marijinom listi: na- j* ročniki, širitelje, pisatelje i vredniki, darujemo, Mati Pre- g čistat za zlatomešni dar namestniki tvojoga Sina, Papi Piji XI. $ p proseč te ponižno, da bi njim poklonila, ka najbolje že- ^ j| lejo na te svoj veseli god, da bi njim poklonila vredne sluge, g dobre duhovnike za službo tvojega Sina, našega Gospoda Jezuša Kristuša! Marijin List. Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja. X. Obljube našega gospoda. Naš Gospod se ne zadovolji z tem, ka na sestro Marijo Marto za-viipa svoje svete rane, nego njej da zarazmeti tiidi zroke za to pobožnost i njene blagoslove pa z ednim tudi pogoje, Šteri zagotovijo uspeh . . . Da njej pa tudi vsigdar več obljub. Te obljube pa tak gostokrat ponavlja i v tak posebnih podobaj, ka se nam nemogoče zdi, da bi samo neštere omenili; vodilna miseo pa pri vseh onaista ostane. 1. Če svete rane častimo, se ne moremo vkaniti: „Ne se ti trbe bojati, moja hči, da daleč zablodiš", če častiš moje rane, ar se tu nikdar ne vkaniš, niti te ne, kda misliš, ka je nemogoča reč." — „Vse dam, ka po mojih ranaj prosijo od mene. Teh čast se mora razširjavati." — „Vse dobite, ar je to zasliiženje moje krvi, štero je neskončne vrednosti." — „Po mojih ranaj i po mojem Srci vse dosegnete." 2. Svete rane nas posvetijo i nam zagotovijo napredek v diihovnon živlenji: „Iz mojih ran se je rodio sad svestev. Kak postane zlat v peči po ognji lepši, ravno tak prinesi svojo i svojih sester duše v moje rane, ka se tii spopolnijo, kak zlat v peči . • . V mojih ranaj se morete vsikdar ščistiti." — „Moje rane zvračijo vaše rane." — „Ki je častijo, prav spoznajo Jezuša Kristuša." — „Ce te je premišljavali, dobi ljubezen vaših duš vsikdar novo hrano." 3. Po svetih ranaj vse dragoceno postane: „Hči moja, namoči svoja dela v moje rane, tii dragocene postanejo. Vsako djanje, če je še tak malo, če se namoči z mojov krvjov, dobi neskončno vrednost i mi srce napuni z radostjov." — „Če te za povrnenje grešnikov darujete i se grešniki ne povrnejo, pred Bogom mate isto za-sliiženje, kak da bi se bili ti povrnoli." 4. Svete rane nas okrepijo v trpljenji, kak balžam: „Ce te žmetno stane kaj prenesti, nesi tisto v moje svete rane, i trplenje ti sladko postane." — „Pri betežniki se more večkrat ponavljati te zdihljaj: Moj Jezuš, zavolo zasliiženj tvojih svetih ran odpusti nam i se nam smiliij!" „Ta molitev olejša dušo i telo." 5. Svete rane majo čiidno moč za povrnenje grešnikov. Neki den je bojazen prišla na sestro Marijo Marto zavolo hudobije sveta i je v toj etak skričala: „Moj Jezuš, vzemi v svojo obrambo svojo deco, ne glej njihovih grehov." Božanski vučiteo jo je za odgovor navčo na molitev, štero že poznamo: „Moj Jezuš zavolo zasliiženj tvojih svetih ran nam odpusti i se nam smiliij." Nato pridene: „Vnogi bodo občutili moč toga zdihaja. Zahtevam — pridene še Zveličiteo - naj duhovniki v spovednici dajo za pokoro to zdihavanje." ,,Grešnik, ki to molitev moli: „Večni Oča darujem ti našega gospoda Jezuša Kristuša rane, naj naše dušne rane zacelijo" bo se spokoro." 6. Svete rane rešijo svet i nam spravijo srečno smrt: „Moje svete rane zaistino rešijo vas . . . rešijo celi svet." — „Tak morete vmreti, ka svoja viista takrekoč na moje rane pritisnete . . . Nega smrti za tisto dušo, štera v mojih ranaj vmerje, ar te dajo pravo živlenje." 7. Po svetih ranaj vse dosegnemo pri Bogi: »Vi ste sami od sebe ne nikaj, mogočna pa postane vaša diiša, če se združi z mojimi ranami; naednok more več uspehov pokazati, to je zasluženja i milošče si more spraviti na razne namene, ne ka bi njej trbelo to posebi prositi." Nato je ljubljeni Zveličar svoje molbevredne roke po-ložo zvoljenoj duši na glavo i njej je med tem pravo: Zdaj delim svojo oblast z tebov. Vsigdar najraj tistim dam obilnost svojih tnilošč, ki kak ti nikaj nemajo. — Moja moč je v moji ranaj: če te maš, si bogata . . . Zaistino ti vse lehko dosegneš, tebi sem zročo vso oblast. V gotovom pomeni maš več oblasti kak jaz sam; ti lehko razorožiš mojo pravičnost, da čeravno od mene shaja vso dobro, vendar to želem, naj to prosite i se za to brigate." 8. Svete rane bodejo predvsem branile redovniške družine. Politične prilike so od dneva do dneva varnejše postajale — tak sporoča naša draga mati — i zato smo 1. 1873. meseca oktobra devetdnevnico opravljale na čast ranam Jezušovim. Gospod je taki naznano svoje veselje nad njov svojoj zaviipnici. Potem jo je pa z temi rečmi osrčo: „Tak rad mam tvojo redovno driižino, ka jo nikdar ne bodo Žalili." — „Naj tvoja mati nikaj ne da na dnevne glase, ar so ti od zvtinaj prihajajoči glasi dostakrat neistiniti. Samo moja reč je istinska! — Pravim vam, ne bojte se ničesa ... — „Čislo smiljenosti zadrži mojo pravičnost, zadrži moj srd." Gda njej je Gospod ponovno potrdo, da svoje svete rane da družbi, je nadaljiivao: „Glej to je vaš kinč! . . . V zakladnici mojih svetih ran so korone, vzemite te i je dajte drugim. Dužnost vam je, da svete rane darujete nebeskomi Oči, ka tak vse dtiševne rane zacelijo. — Bo prišo čas, kda se bodo tiste duše, šteri m ste srečno smrt sprosile, k vam obrnole, ka se vam zato zahvalijo ... Vsi ljudje se bodo na sodnji den pred menov pokazali, te bom pokazao tiste svoje zvoijene zaročnice, ki so z mojimi svetimi ranami svet očistile!" . . . , Hči moja, to sem ti zato nazvesto, ka si ponižna, ne pa gizdava . . . Dobro zarazmi, vse to neje za tebe, nego zame, ka duše k meni pripelaš." Med obliibami pa moremo posebno na dvoje gledati, šterivi se ti-čete Materecerkve i vernih duš v očiščelišči. (Od tevi prihodnjič.) (Dale.) Zlatomešnik Pij XI. Kristušov namestnik. Bilo je pri Cesareji Jezuš je pitao svoje vučenike, za koga ga majo ljiidje. Odgovorili so, kak pravi evangelium : Nešteri, da je Ivan Krstiteo, nešteri pa, da je Eliaš, nešteri pa, da je Jeremiaš, ali eden prorokov. " (Mat. 16—14.) Zdaj pa te pita Jezuš svoje vučenike, za koga pa vi mate mene. I poslušajte, ka se je na to pitanje odgovorilo ! Ne so vsi apoštolje odgovarjali, samo eden je dao odgovor, koga so za prvaka meli vsi. Odgovoro je sv. Peter, kak pravi evangelium: „Je odgovoro Šimon Peter i je pravo : Ti si Kristuš, Sin živoga Boga." (Mat. 16—16 ) Velko vero ma v sebi te odgovor. Nišče zmed milijonami ne povedo to, ka sv. Peter, ar nišče ne meo tistoga v sebi, kak on. On jedini je meo po telikih navukaj i čiidaj Jezušovih najmočnejše vero v njegovo božanstvo. Nišče drugi zato kak on sam je mogo dobiti tisti veliki odgovor, kak ga je dobo. Veliki je te odgovor, ar najvekšo čast i oblast ma v sebi. Jezušov odgovor se najmre glasi: „Blaženi si Šimon, /onašov sin ! Ar nesta ti meso i krv to nazvestila, nego moj Oča, kje v nebesaj. Pa tiidi jaz povem tebi: Ti si Peter, i na to pečino bom zidao svojo cerkev i peklenska vrata je ne bodo premagale." (Mat. 16—17, 18) Strahovita oblast! Vsa hudobija lehko pride na Petra, na njegove naslednike, ki bodo njegovo oblast i čast nosili, premagati jih ne more. Kristušovo istino bodo tak vrelo branili i glasili, da krivica nikdar ne de mogla te prave vere premagati, pa prišla bi vsa moč pekla proti njemi i njegovim naslednikom. I naj ešče bolje jasno pove, ka je dao sv. Petri i vsem, ki do njegovo čast nosili, je pristavo k prvejšim rečam : „/ tebi dam ključe nebeskoga kraljestva; i kajkoli boš zvezao na zemlji, bo zveza- Zlatomešnik, Pij XI. rimski papa. priznala katoličansko vero za državno vero v Italiji, ka je dala vse pravice katoličanskoj veri v šoli i ka je v popolnosti priznala katoličanski zakon ž njegovimi pravicami. Prišla je pa ta velika zmaga ravno v leti, kda sveti Oča obsliižavljejo svojo zlato sveto mešo ali petdesetletnico svojega mešništva. Pa more biti veselejša zlata meša kak ravno ta v slobodnoj papovoj državici 1 ? Ne mogoče. Nemajo papa svečke oblasti, nemajo štukov ali letal, ne vojnih ladj ali drugoga morilskoga orožja, — nemajo no tudi v nebesaj, i kajkoli boš razvezao na zemlji, bo razvezano tudi v nebesaj." (Mat. 16. 19.) Mesto Jezuša bo delao i vse ka de delao, bo neba potrdila ali pa odbila kak de pač on šteo. Peter, papa de sodo, Kristuš pa potrdo tisto sodbo. Ta neskončna nedopovedljiva oblast sv. Petra i njegovih naslednikov, rimskih papov, je letos prišla do velike zmage. Dobrih petdeset let trpeče preganjanje Materecerkve od strani italijanske države se je dokončalo z tem, ka je Italija priznala papovo državo i ka njej bo povrnola kvare po želi sv. Oče. Najvažnejše je pa v toj pogodbi to, ka je italijanska država i tudi ne potrebujejo vsega toga — majo pa priznano duhovno oblast nad celim svetom i dobili so jo nazaj tiidi v tistoj sovražnoj Italiji, ki ie dobrih 50 let ne štela čuti od toga. J J To zmago, ka so jo.priborili za sveto Matercerkev i vsa dobra dela, ki se letos v zvezi ž njihovov zlatov mešov opravljajo, darujejo v eden lepi sveti namen: za duhovnike. To je njihov namen, da bi Jezuš meo dobre duhovnike. Ne njim trbe dobre pesmare, dobre telovadce, dobre prosvetne delavce, dobre organizatore, trbe njim dobre duhovnike. To prosijo pri svojoj zlatoj svetoj meši, naj se duhovniki v prvoj vrsti pobrigajo za to, da se posveti njihova duša, ka postanejo dobri, sveti spovedniki, predgarje, mešniki i kateheti p®tem naj delajo v Gospodovih goricaj. To delo ki bo prišlo iz posvečenoga diihovniškoga srca, bo prineslo stoteri sad. Naj podpremo namen svetoga Oče, darujemo vsa dobra dela, ki jih je rodio v 25 letaj M. List sv. Oči za duhovnike, ka bodo vsi duhovniki po zeli Srca Jezušovoga, vsi sinovje Marijini, na štere bo tak milo gledala kak je na apoštole po Jezušovom v neboidenji. Z tov vročov želov naj bodejo vsi dukovniki takši, kak Jezušovo Srce žele, — poklonimo svoj dar, 25 letnico M. Lista i vsa njegova dobra dela z letošnjim Marijinom Listom vred svetomi Oči za dar i jih prosimo, naj nam pošljejo svoj sveti blagoslov, ki je Jezušov. Kak je Don Bosko pridobivao mladino. Prišestno nedelo je poznani Jernej Gareli pripelao sebov že Šest drugih dečkecov. V par nedelaj so se dečki tak navnožiii, ka je Don Bosko mogao iskati drugi prostor za krščanski navuk. Don Bosko je spoznao, ka je takše zapuščene mladine na stotine samo v Torini, zato je z vsemi močmi začno delati. Po nedelaj i svetkaj je zbirao i včio pa tiidi razve-seljavaote sirmaške dečkece, med tjednom je pa svoje prijatele večkrat obiskao pri deli, v fabrikaj ali delavnicaj. Ednomi je povedao kaj veseloga, drti-goga je priporočo majstri, tretjemi stisno v roko mali dar, vse je razvese-lo i pridobo, zato so ga ešče bole liibili. Večkrat med tjednom je šo po vuhcaj v Torini i če je najšeo kakše dečke brez dela, njim je preskrbo delo, če je najšeo kakšega Iačnoga, raztrgonoga, njemi je dao podporo, kak je ravno premogeo, i tej so nato vsi hodili k njemi na navuk. Po vsem velkom varaši Torini so Don Boska poznali kak prijatela zapuščene mladine, on je pa to dobro poniicao v duševni hasek svojih mladih pri-jatelov. Zadosta je bila edna njegova reč i dosegno je, ka se je te povr-no k starišom, od šterih je zbežao, drugi je bole bio pokoren svojemi majstri, tretji je zapusto slabo tovarišijo i drugi so na eden njegov opomin začnoli znova lepo živeti i v cerkev zahajati. Don Bosko pa je vkrat-kom spoznao, ka se dečki po delavnicaj ne včijo samo meštrije, nego tOdi vnogo hudobije. Zato je sam dao zozidati velke delavnice za kovače stolare, črevlare, knigoveze i za tiskarne. Tu pa je dao delo dečkom, šteri so nej meli dela ali šteri so meli božne majstre ali tovariše. Vnogi dečki so pa ešče nadale v varaši delali, nego po večeraj so se shajali v Don Boskovih šolaj, gde so se včili računati, pisati, čteti i druge dobre reči. Vse te šole so pa vnogo dela i skrbi dale, tak ka Don Bosko že davno nej več folgao vsega. Pri tom vnogom deli so njemi že nekaj časa pomagali nešterni duhovniki i par vučitelov brezplačno, pa tiidi par dobrih majstrov za malo plačo. Nego Don Bosko je znao, ka se takši prijatelj ne dobijo vsikdar, zato je začno misliti, kak bi si izšolao svoje duhovnike i svoje majstre. V te mamen si je med takšimi dečki izbrao več bistroglavih i pobožnih dečkov, te je dao študerati ali se včiti meštrijo i tak je dobo prve svoje duhovnike i svoje majstre. S pomočjov tej njgovih liidij je Don Bosko šole i delavnice povekšao. Tudi držana oblast, štera je prle bila proti njegovomi deli, je zdaj celo podpirala njegove šole. Don Boskove šole i delavnice so dobile takši sloves, ka so od vseh strani, celo iz drugih držav prihajale prošnje k Don Boski, naj odpre takše šole ali delavnice, in resan ešče za Don Boskovoga živlenja so se njegovi mladinski domovi i zavodi razširili po Italiji, po Francoskom i Span-skom i celo v Ameriki. Don Bosko je svoje delo začno na prigovarjanje Matera bože i pri vsem deli njemi je Ona čudovito pomagala, zato je on Marijo, z imenom »Pomočnica krščenikov" postavo za patrono vseh svojih ustanov. Don Boskovo delo je rodila lubezen, tista lubezen, štero sveti evangelij oznanja z rečmi: .,Kajkoli ste včinoli ednomi teh malih, to ste meni včinoli 1" To je meo Blaženi vsikdar pred očmi, zato se je nikšega truda ne pre-strašo, gda je šlo za rešitev mladih duš. Za svoj vzor si je Don Bosko zbrao krotkoga svetoga Frančiška Saleškoga i ravno po tom se Don Boskovi duhovniki imenujejo — Salezijanci. — J. ŽERDIN. — Božič. Sredi zime v tihoj noči V hišo neso Ga sprejeli Boži Sinek se rodi, V štalo so Ga stirali: Oslek, volek sta navzoči, „Ne trbe njemi posteli grešnih nega pa ljudi. Predobre so še jasli." Spijo ti vsi trdno spanje. Mehko neščo Njem' poslati: Samo stvarca se budi: Ma tam slame i sena Glasno davajo na znanje: Zakaj ležao bi v toploti ? Za Zveličara njim ni. Naj plenica se Njem' da? Angelci Njem' spevajo : Dika naj ti bode . . . Pastirci prinesejo ovce njemi svoje . . . Mati ga nadaja i Jožef da odeje, Jaz njemi pa srce dam : naj se v Njem segreje. Srčen. Od „Doma sv. Frančiška". ^^llIIlttllllllllllllllll»lltltllllllllllllllltlllIlllllll)llttttt1]llllltlllllIHIIIIlllIllllIlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIlItHlllllllllllllllllllllIIIIfllllI||X^ Tolažba za darovnike. Za vse darovnike, žive ino pokojne se služi vsaki tjeden edna sveta meša že od tistimao kak se je začelo nabirati na Dom i se bo sliižila, dokeč se ne bo nadaljiivala v dozidanom Domi | za stalno. j '=^l(iiiitiiittiiiif«iii«(itii(tiiifiiitii«iiifiiiiitiiiiftiiiiii pusto na cesto ednoga zavca. Eden pes je skočo na ribje čunte i je začno gristi, drugi pes pa se je popaščo za zavcom. Po tom se je Likurg obrno k ltidstvi i je pravo: „Vidite, oba psa sta ednoga pokolenja, pa mate vseedno druga počutja. Vsakši dela to, na koj je navčen. Ravnotak tudi mi lehko po navadi dosegnemo, ka svoja počutja zatajujemo." Sveti Ignacij je bio skoro vsikdar brezi kakšega slaboga nag-nenja: tak velko stopnjo popolnosti je dosegno, ar se je vsikdar z vsemi silami prizadevao, ka se zatajuje. Molitev: Moj Bog, kak močna so v meni slaba nagnenja i kelkokrat se dam voditi od svoje počutnosti! Kda bodem dosegno, ka v vsem svojem živlenji ne bodem želo nikaj driigoga, nego samo ka vršim tvojo sveto volo? O dobra i mogočna Devica, šteia si pravila: „Glej dekla sam Gospodova" (Luk. 1.38.), vči me, ka bodem veren v službi Gospodovoj, kak si Ti bila verna! Kakša bo naša plača v nebesaj? Dober Jezuš odgovori na to pitanje z etimi rečmi: „Radujte se ino veselte, ar je vaš najem obilen v ne-nebesaj" (Mat. 5.) To je odgovor na naše pitanje. Naš najem bo obilen, naša plača bo velika. Zdaj kak morem to razmeti, ka bo obilen naš najem 1 ? Što je tisti, ki mi to obeča ? Neskončni Bog, ki od etoga sveta nikdar neje pravo, ka je te veliki. Naša plača bo zato vekša kak je celi svet. Pa ne samo od sveta vekša; bo od same nebe tiidi, ar Bog bo naš veliki najem, kak je sam obečao Abrahami, Bog, ki je neskončen. Par let služiti i te neskončno veliki najem dobiti, ki de trpo vso večnost, ne bi vredno bilo I ? Dika Marijina. Spisao: Sv. ALFONZ LIGURIO. Ti naše življenje, noša sladkost. Marija je naše življenje, ar dosegne odpiiš-čenje naši grehov. Prav ma sveti Bernard, kda nam" veli : Iščimo milost, samo iščimo jo po Mariji. Če smo bili nesrečni, ka smo božo miloščo zgubili, jo iščimo, ali iščimo jo po Mariji. Marija je tista, štera je zgubleno miloščo najšla. Te svet-,'>nik sam pr&vi nadale, ka je Marija tista, štera je najšla miloščo. To je nazvesto v našo tolažbo preblaženoj Devici tudi angeo boži, kda njoj je pravo: „Ne boj se Marija, ar si najšla milost." Kak pa je mogeo angeo praviti Mariji, ka je najšla milost, či je Marija milost nikdar nej zgubila? Najti naime se more samo to, ka je zgiibleno. Marija pa je bila, kak znamo, vsikdar združena z Bogom, bila je vsikdar „puna milošče", kak nas vči sam angeo, kda je pozdravo Marijo z etimi rečmi : „Po-zdravlena bodi Marija, milošče puna, Gospod je s Tebom." Za koga je pa najšla Marija miloščo, če jo je nej najšla za sebe, ar je ona bila vsikdar milošče puna ? Kardinal Hugo odgovarja na to, ka so grešniki tisti, šteri so miloščo zgubili, Marija je pa grešnikom zgiibleno miloščo nazaj najšla. Potrudite se zato, grešniki, pravi te kardinal nadale, popaščite se k Mariji, šteri ste zgubili miloščo, ka vam Marija zgiibleno miloščo najde. Prosite z zaviipanjom Marijo: Povrni nam, Devica, ka smo zgubili. Tistomi, ki kaj zgubi, se mora zgiiblena stvar povrnoti i zato moraš povrnoti tudi Ti miloščo nam, ki smo jo zgubili Rihard (De Land. V. 1. 2.) pravi: Če želemo najti miloščo pri Gospodi, obrnimo se k Mariji, štera je miloščo najšla in štera miloščo vsikdar najde. I gviišno je, ka s tem najdemo miloščo, ar je Marija Bogi držga. Marija sama pravi v Visokoj posmi, ka jo je Bog daruvao ludem v obrambo : ..jaz sam zidina i moje prsi so kak tormi." Ona je posrednica mira med Bogom i grešniki. „Pred njim sam postanola vednaka tistoj, štera je najšla mir." Kda premišlava te reči, tolaži sveti Bernard grešnike z etimi rečmi : Idi, grešnik, k toj Materi smilenja i pokaži njoj rane, s šterimi si po svojoj krivdi rano svojo dušo, pa bo Marija prosila svojega Sina, ka ti zavolo materinskoga mleka, štero je od nje sprejemao odpusti. I njeni Sin, šteri jo je tak vdano liibo, jo bode gvišno posliihno. Zavolo toga žele tiidi sveta Cerkev, ka naj Boga prosimo, ka nam da močno obrambo Marijno, ka se oslobodi-mo grehov. O Bog pomagaj našoj slabosti i daj, ka se po preporačanji k Devici Mariji po njenom posrediivanji oslobodimo grehov. Kratke misli, ki dosta zaležejo. Morje je podoba našega življenja. Gda je lepo, mirno, gda njegove gladine ne burka nikša sapa, te je ne samo prijetno, nego celo blaženo je biti na morji. Ravno tak je naše življenje. Če je ne zburka trpljenje, če mamo bar po srednjem vse, ka potrebujemo, te smo srečni, zadovoljni. Ali stalne sreče, stalnoga miru dober Bog ne nam je dao. Naše življenje morejo križi i težave zburkati. To pa zato, ka če trplenja ne bi bilo, nišče ne bi iskao lepšega, večnoga živlenja. Križi i težave nas silijo, ka kričimo k Jezuši i iščemo pri njem pomoč. Najvekši križ, naivekša težava i nevola našega živlenja je pa smrtna vOra i živlenje, ki pride za njov. Grob nam zapre telo v svojo tmico, večnost pa dušo v svojo nezmernost, iz štere ne rešitve, je te že ta srečna ali nesrečna, ali nesrečna. Srečna je pa malokomi taki po smrti. Med milijonami pride komaj par odrašenih taki v nebeško srečo. Največ jih pride v očiščelišče ali purgatorium. Mislimo na pobožne krščenike, ne pa na okorne grešnike, ki božega lica itak nikdar ne bodo vidili. Da je teliko diiš v očiščelišči, nam ljubezen glasno kriči z rečmi sv. Diiha: „/e sveta i zveličavna miseo moliti za pokojne, da se rešijo svojih grehov." (Makk. XII. 46). Najlepša molitev za pokojne je pa: prečistiti se za nje. * * * Pri najvekšoj pazki se zovlači človek. I to pri belom dnevi, pri zdravih očeh. Kak se ne bi zato zovlačo v duši, štere ne vidi. Mali greh se je zgrabi, kak prašina obleke poleti v sOši. I za vsaki mali greh je dvoja kaštiga navržena na dušo v očiščelišči: 1. Bog se vkraj obrne od nje, ar se je ona od njega vkraj držala, kda jo je zvao i 2. trpi jako dosta. Nega tak vroče žele na zemlji, kak žele duša Boga. Ne žele tak dete v tfijini svojega doma, betežnik zdravja, hlačen jela i žejen pila, kak žele duša svojega Boga pa ne more k njemi. O kak strašna moka! Trplenje v očiš-čelišči je nadale vekše, kak šterokoli na tom sveti: kuga, pomor, rak, je-tika, opeklina, vtopljenje ali kakšekoli zemeljske bolečine si predstavimo, niedna ne je tak moreča i mučna kak ona v purgatoriumi. Potem to trpljenje, ar je vu večnosti, je jako dugo. Vu večnosti je vse dugo. Za malo laž tam hitro navržejo petdesetletno ognjeno vozo. So siromaške duše, ki do do sodnjega dneva tam trpele. K tem mokam Drihaja šče to, da si te duše ni sebi, ni edna ovoj ne morejo pomagati. Še v špitali si betežniki morejo pomagati. V purgatoriumi nišče ne sebi i ne eden ovomi ne more zasliiženja, zadoščenja pokloniti. Nam lehko pomagajo, sebi nemo-rejo. Pa kda teliko trpijo i tak dugo, si nikaj ne morejo zaslužiti. Nam pomaga do nebeške plače najmenši križec, če ga mirovno prenesemo, njim te grozne moke ni piknjice zasliiženja ne morejo spraviti. To je na-vuk Materecerkvi od očiščelišča. Nas ne gene te navuk na to, ka mo se malih grehov tudi z celoga srca ogibali? * * * Ščeš ti na veke živeti ? Praviš, da ščem. Odgovorim ti, da ne moreš, če ne boš jo kruha živlenja. Viš, ka to ne pravim jaz, nego Jezuš, tisti Bog, ki dava večno živlenje. Njegove reči so te: „Ki je ete kriih, živo bo na veke." (Jan. VI.) Jesti moreš te kriih Jezušov, to je sveto hoštijo pri prečiščavanji, jesti i ne samo koštavati. Za koštavanje ne je obečano večno živlenje, nego za jelo, za večkratno vživanje. Jesti moreš Jezušov kruh, ne ga pa razpravlati, to ie ta drobiti, ka ne hasni ne tebi, ne drugim. Te ga zapravljaš i sebi pogubljenje nakapaš, če ga v smrtnom grehi vživaš. O kak strašna i preveč zaslužena kaštiga je: ka ti tisto, ka bi ti mogto vekivečni žitek prinesti, prinese vekivečno smrt. * * * Boše je biti pri mrtveci, na sprevodi kak na gostiivanji. Što verje to ? Pa tak je. Sam svčti Duh posvedoči to, kda nam veli v knigi Predgovorov ; „Boše je iti v hišo žaliivanja, kak v hišo gostiivanja, zato ka v prvoj se opomenemo na konec vsega stvorjenja, živoči misli na tisto, ka ma priti. (Preg. 7 3) Na gostiivanji, v veseloj družbi nišče ne misli na smrt. Pa vse visi od toga kakša je naša smrt. Če srečno vmerjem, sem na veke blažen, če pa nesrečno, sem naveke nesrečen. Na smrt si pa morem, če ščem ali neščem, misliti pri mrtveci, pri sprevodi. Zato pa po-vdarja sv. Dtih, da je boše iti v hišo žaliivanja, kak v hišo gostiivanja. Anglija. Vsako leto se poprek 12 jezero duš povrne iz anglikanske krive protestantske vere na katoličansko. Radio v službi verske istine. Amerikanski piišpek Mity v Salt Lake je ustanovo „Driištvo istine", ki vsako nedelo večer oskrbi po en verski govor ali predgo na radioi. Što se javi, dobi tisto predgo pisano domo. Dozdaj jih je prosilo 40 jezero pisane predge, štere so njim vsem bile brezplačno dostavljene. CEHK VEH i - Gi TiS 1 .i J. KO NTt Navuk za tretjired i ponovitev obljube čistosti majo^ kotrige 8. decembra, na god Nevtepene Device Marije, kak vsako leto v Črensovcih. Navuk je po večernici, po navuki pa ponovitev obljube. Večernice so ob dveh. - Cerkveni glasi. Premeščeji je za kaplana iz Črensovec v Maribor k sv. Magdaleni Meško Jožef, v Črensovce od Grada Štruc Mirko, h Gradi Rataj Anton. Nove gospode kaplane zročimo v pobožno molitev vernikov, ka bodo znali njim poverjene ovce voditi po poti zveličanja. Nega lepšega sloboda kak je molitev, ar je moltev znak ljubezni. Za triide gospodov duhovnikov so verniki zato najbolje z molitevjov zahvalni, štero opravljajo za nje. »Priprava na smrt" je ime snopiči, šteroga dobijo naročniki M. Lista poleg kalendara brezplačno. Snvpič ma 64" strani. Pridejo ešče štirje takši snopiči. Te snopič se bo meseca januara delio, kda se bo nova naročnina pobirala za leto 1930. Marijin List sv. Oči. Z tem snopičom decemberskim damo vse letošnje M. Liste dragim naročnikom do rok. Ne smo čtili nikše pritožbe proti Marijinomi Listi. Od vseh strani, celo od visokih cerkvenih krogov smo dob.li samo pohvalo za njega. Kda zdaj zadnji to je 12. snopič damo dragim naročnikom do rok, njim naznanjamo, ka vseh teh dvanajset snopičov damo najlepše vkiipzvezati i je poklonimo sv. Oči za dar Slovenske Krajine. Na vezavo pride gor kep sv. Oče i venček zlati. Z Marijinim Listom z ednim poklonimo sv. Oči vsa dobra dela, štere je v 25 letaj rodio M. List. Darujemo pa ta v njihov namen, ki so si ga postavili za svojo zlato mešo, najmre za vse duhovnike, da bodo ti Mariji na takše veselje, kak je bio njeni boži Sin, prvi duhovnik nove zaveze, Jezuš Kristuš. Kepe Marijine, ki neso šče dobili, naj je prosijo na vredništvi v v Črensovcih. Kepa ne dobi, ki neje plačao M. Lista. Kalendare Srca Jezušovoga dobi vsaki naročnik M. Lista brezplačno, ki je plačao M. List. Podpore za knigo sv. Oči, ki neso šče dali, naj dajo kem prle. Prosimo bar en dinar od vsakoga naročnika. Tolažba kmetom. Iz Nemčije je več jezer katoličanskih kmetov hodilo na romanje. Pri toj priliki njim je držao govor Dr. Buchberger Mihal, piišpek iz Regensburga. V svojem govori je te tolažljive reči povedao kmetskomi stani: „Jaz poznam vaš stan i bodite osvedočeni, da se vdele-žim vašega križa i vaših nevol. I če bi samo dobra volja bila zadosta, bi vam rad pomagao i če driige ne bi trbelo včiniti, kak samo glasno kričati, bi jaz, vaš piišpek, tak glasno kričao, da bi me povsod mogli čuti: Pomagajte kmetskomi stani! Rešite naš v teškoj nevoli se nahajajoči kmetski stan ! Kmet se mora den za dnevom mučiti, on nema osemvornoga delavnika, niti tjedenskoga dopusta, pa vendar ka ma z vsega toga ? Komaj telko, da ga delo prežive. Najmenje on zasluži, on nema nikše tarife. To je življenje kmeta. Pa vendar dragi moji, to je samo edna stran. Vaš stan i vaša usoda mata tiidi svetlejše i prijaznejše strani, čeravno morete teško delati i čeravno morete zmirom delati. A vi bar mate delo, drugi ga pa nemajo. Keliko jih išče delo, da bi si bar nekaj mogli zaslužiti. Istina, ka je mala plača za vaše delo. ali teliko pa li mate, da vam vsakdenešnjega kruha ne trbe prositi. O kak velika skrb je z tem doli z vas vzeta ! O če bi drugi, ki tiidi teški križ nosijo, vsoj vsakdenešnji kruh meli, vsaki den stan, i tisto, samo tisto, ka za življenje potrebujejo, teške brige bi bili rešeni. Ljubljeni kmetje, nesmete te pozabiti, da tudi driigim i to miljonam ne ide dnes den dobro. Ne je lepo, ka se nešternim kmetom najslabejše delo v fabriki za bolše vidi, kak njihov sloboden kmetški stan. To neje prav. Bodite ponosni na svoj kmetški stan I Ostanite verni svojemi domi, te je vreden več kak vsi kinči. Brez doma biti, je siromaštvo. Ne pogiibite doma svojoj deci! »Društvo driižin z vnogov decov." Pred desetimi leti se je ustanovilo v Hollandiji društva za tiste familije, štere majo dosta dece. Ob desetletnici je kotrigam toga driištva, očom i materam držao lepi govor piišpek Aengenent. Med drugimi njim je eto pravo : „Jaz čestitam vam k tistomi blagoslovi, šteroga vam je Bog dao. Vaše društvo je lepo razcve-lo, ono ma blagoslova pune ustanove na hasek svojih kotrig. Jaz vam is-tino povem, vi ste najsrečnejši ljudje na zemlji, ar ki bože zapovedi drži, posebno če je v driižinskom i zakonskom stani drži, te sliši k najsreč-nejšemi bitji. Vas tolaži, ka za svojo deco jemlete aldovei zatajiivanja na sebe, to zasluži priznanje. Kak minister Cort van der Linden, tak pravim tiidi jaz, da je siromaška tista država, štera je toti bogata na zemlji, fali-jo pa njej ljudje, ki bi zkopali kinče, šteri v zemlji ležijo. Kde je gosto prebivalstvo, tam je tudi nobro stanje ... Če se povnožijo lačna viista pri familijah z vnogov decov, pomega „Driištvo diiižin z vnogov decov." Bridko je to, ka naša doba nešče več nikaj znati od dece, ka šče, naj je kem menje dece. Naša Cerkev je cerkev dece, štera dete sprejme, i vči, njemi zbriše zamazek poprijetnoga greha i njemi omogoči vstop v nebeško kraljevstvo. Kda vi potem v nebo pridete, se povekša vaše veselje, ar te vidili okoli sebe svojo deco, štero ste dali človečoj družbi, Cerkvi i nebi. Zato pa bodite brez strahfi i viipajte sel" VSEBINA: K Materi Mariji Stran 1 Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja „ 2 Zlatomešnik Pij XI. Krisušov namestnik „ 4 Kak je Don Bosko pridobivao mladino „ 6 Božič n 7 Od „Doma sv, Frančiška n 8 Pred 25 leti decembra 8. n 9 Bodi popolen » 11 Dika Marijina n 12 Kratke misli, ki dosta zaležejo n 13 Cerkveni glasi n 15