OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrsine tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOC XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 11, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 93 Novi grobovi JOim STERGAK Včeraj popoldne, ko je šel Stergar iz Painesville, O., zdravniku radi nog, ga je za-^ela srčna kap in odpeljan je bil ^ Lake County Memorial bol-^isnico, kjer je v teku ene ure Star je bil 61 let. Zadnjih ^5 let se je nahajal v Paines-O., kjer je lastoval farmo West Jackson St. Pokojni je bil doma iz vasi oblar, fara Ročin na Primor-odkoder je prišel v Ame-riko pred 35 leti. Od leta 1914 ° leta 1931 je vodil grocerijo in pesnico na 19807 Cherokee Ave. je bil dobro poznan. Bil je ^ an društva Zavedni sosedje št. 8 SNPJ, društva Slovenski št. 6 SDZ in kluba Ljub-J9na. Tukaj zapušča žalujočo ^°progo Amelijo, rojeno Vid-p. d., Plahtečeva, doma iz !^®i Velike Lip je, fara Hinje na olenjskem, sestro Mrs. Anna War in dve rejenki Mrs. Jen-Fitzthum in Mrs. Victoria g Pogreb se bo vršil iz etkovega pogrebnega zavoda ^ 478 E. 152 St. blatnik St. Alexis bolnišnici je pre-^nil jjj^ Blatnik, star 66 let, ^atiujoč na 19914 Mohican Ave. ^°greb oskrbuje Želetov pogreb-Zavod. Podrobnosti bomo po-jutri. LAURIN okojni Anton Laurin, o či je smo včeraj poročali, v član društva sv. Kristine ^19 KSKJ. Tukaj zapušča bra-J Edwarda in tri sestre; Mrs. Jances Badolič, Miss Mollie in Mrs. Lillian Lopatich. se bo vršil v četrtek ob ^ri iz Grdinovega pogrebne-Zavoda v cerkev sv. Kristine Ob q T - . uri in nato v družinsko Železničarske unije se pokorile ukazu sodnije Stavka, ki bi se imela pričeti danes zjutraj, je bila preklicana WASHINGTON, 10. maja—Zastopniki treh železničar-skih unij so nocoj preklicali stavko, ki bi se imela začeti jutri zjutraj. Do preklica stavke je prišlo, ko je tri ure pred tem sodnik distriktne sodnije T. Alan Goldsborough izdal sodni j ski ukaz, da morajo delavci uposleni pri železnicah ostati na delu. Po posvetovanju s svojimi od-* ~ vetniki so trije zastopniki želez- jo v deželi, katere učinke bi ču-ničarskih unij naznanili Beli hi- til ves svet, ši, da so 150,000 članom unij ! "Nujno potrebno je v interesu poslali obvestila, da morajo ju- javnega zdravja in javne blagi-tri odditi na delo. i nje na splošno, da vlada podvza- "Tri bratstva (železničarskih' možne korake, da zago- delavcev) bodo ubogala ukazi^®^^ ^ najširšem obsegu stalno sodnije. V tem smislu so bili ta- na pokopališču Cal- P^nico vary_ ^^EZIJA ROZMAN l)j| °kojna Terezija Rozman je ^ tudi članica društva Vod- venec, št. 147 SNPJ. Tru-sina Pfc. Joseph Rozman, lik. Wo tiil ubit v zrahoplovski ne-y pri bitki na Pacifiku, bo ^ '"^tkem dospelo v Cleveland hq Pogreb pokojnice se ^ršil v četrtek zjutraj ob 9. 2 Grdinovega pogrebnega v cerkev sv. Vida ob 9.30 Cg oato v družinsko grobni-pokopališče Calvary. ZILINSKAS 8Vq. zjutraj je preminil na domu Joseph Zilinskas, J let. Stanoval je na 444 . St. Rodom je bil Litvinec bil dobro poznan mecj C. ^&ci. v Ameriki se je na-w 43 let. Zapušča žalujočo Agato, rojeno Kutas, •V { Johna. Pogreb se bo vršil zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda ^ E. 152 St. v cerkev Our ^ Perpetual Help na Neff ill nato na pokopa-vary. GODEC dolgotrajni bolezni je vče-Wi. 'šinila v bolnišnici v Gal- b, ' Ohio, Angela Godec, po Hoj. Srakarjeva, stara 43 let. je bila v Clevelandu. Tu-očeta Louis Godec, \ ^rs. Anna Rogel, Mrs. Mauer in Jennie, ter ^ouia in Anton. Trplo bo "io na mrtvaški oder v sre-^ Pogreb se bo vršil ''^tov^ zjutraj ob 8.30 iz Ferfo-pogrebnega zavoda na ^ovj> ^^ion Ave. v cerkev sv. ob 9. uri in nato na Calvary. 2% v in neprekinjeno transportno službo, železničarska stavka bi bila tragedija za celo deželo s posledicami, ki bi se jih čutilo sirom sveta. "Pozivljem slehernega želez-ničarskega delavca, da sodeluje z vlado s tem, da ostane pri svojih dolžnostih. Pozivljem uradnike organizacije železničarskih delavcev, da podvzamejo primerne akcije, da zadržijo svoje člane na delu," je rekel predsednik v svojem ukazu o zajetju železnic. DEMOKRATSKI ČLANI MESTNE ZBORNICE SE IZREKLI ZA LAUSCHETA Demokratski člani mestne zbornice so snoči po dvo-urni konferenci podali izjavo, v kateri so čestitali Franku J. Lauschetu na njegovi nominaciji za go-vernerja in so naznanili, da bodo pri splošnih volitvah v novembru podpirali "celotni demokratski tiket." Demokratsko councilma-ni so tudi izjavili, da so pripravljeni, da se z Lausche-tom sestane jo in razpravljajo o jesenski kampanji. Kakor se je zvedelo, sta proti izjavi za Lauscheta vodila opozicijo dva coun-cilmana, in sicer Jack Rus sel iz 16. varde^ ki je bil v primarni kampanji aktiven za Ray T. Millerja, in pa Anton Vehovec iz 32. var-de. Več demokratov je na sestanku izražalo dvom, ali bo "Lausche odslej naprej res pravi demokrat", in če bo "podpiral ostale kandidate na demokratskem tike-tu." Sestanek je bil sklican, potem ko je Lausche imel telefonske pogovore s predsednikom zbornice Mihcae-Ipm Lucakom in nekaterimi a r u g 1 m 1 aemoKratsKuni councilmani. Rusp sprejela predlog Amerike za konferenco v svrho izmenjave mnenj ŠTUDENTJE "NOMINIRALI" SEN. VANDENBERGA OBERLIN, O., 9. maja—Na tako zvani "mock" konvenciji republikanske stranke, ki so jo vprizorili študentje tukajšnjega kolegija, je bil senator Arthur Vandenberg iz Michigana nomi-niran za predsednika, senator Raymond Baldwin iz Conneeti-cuta pa za podpredsednika. Industrija jekla vodi produkcijsko sabotažo, pravi unija koj podvzeti koraki," se glasi naznanilo zastopnikov. Vlada bo zadržala kontrolo nad železnicami Vlada bo še zadržala kontrolo nad železnicami, končno odločitev glede vprašanj, ki so povzročila grožnjo s stavko, pa se bo moralo'še najti. Sklep predstavnikov železničarskih unij je naznanil predsednikov tiskovni tajnik Charles G. Ross, ki je rekel: 'John R. Steelman, predsednikov pomočnik, je ravnokar prejel uradno obvestilo vodite-jev železničarskih unij, da je bila stavka, s katero se je grozilo, preklicana. "Ko je ukaz sodnije bil izročen unijskim voditeljem, je njihov odbor imel sejo, na kateri je bilo odglasovano, da se prekliče ukaz za stavko ob 6. uri zjutraj." Sodnik Goldsborough, ki je! NEW YORK, 10. maja-Včeraj je predsedniški kandi- izdal ukaz proti stavki, je isti, j dat Henry A. Wallace predlagal spfejetje amendmenta v ki je naložil John L. Lewisu in' ustavi, po katerem bi se prenehalo z diskriminacijo napram Wallace zahteva, da se vsem ženam za jamči enakopravnost Predsedniški kandidat je govoril na velikem sestanku new-yorških žena majnerski uniji globo v znesku $1,420,000. Unijski voditelji so uporno vztrajali pri zahtevah Izven sodnijskega ukaza se je pred tem izčrpalo vsa druga sredstva, ki so bila na razpolago, da bi se preprečilo stavko. Zastopniki unij so celo odklonili, da bi delavcem svetovali, naj gredo na delo, ko je predsednik Truman izdal ukaz, da je vlada prevzela vse železnice sirom države in jih postavila pod {ontrolo armadnega tajnika. Unijski voditelji so uporno kljubovali vsem apelom in se vdali šele po ukazu sodnije, čeprav bi tudi brez sodnijskega ukaza pomenilo, da bi njih stavka bila dejansko stavka proti vladi. Bilo je takoj jasno, da se bodo unije pokorile sodnijskemu ukazu, rajši kot pa se izpostavile nevarnosti kazni zaradi pre-ziranja sodnije. Že v teku samih pogajanj v Beli hiši, je bil predsednik unije stroje vodjev Alvanley Johnston vprašan, da li bodo člani njegove unije ostali na delu, ako bi vlada dosegla injunkcijo. Johnston je odgovoril, da je to popolnoma umevno, potem pa je pristavil: "To je {»rokleto neumno vprašanje po vsem tem, kar se je zgodilo Lewisu." Predsednikov ukaz o zajetju železnic ^ Predsednik Truman je v svojem ukazu o prevzetju železnic a strani vlade, apeliral na železničarske delavce, naj ostane- ženam. Obenem je Wallace predlagal, da se ustanovi Wom en's Fair Employment Practices Commission, ki bi ženam za jamčila iste delovne pravice z moškimi. Wallace je govoril na sestan-* ku 1,500 predstavnic new-yor-ških žena, ki so se zbrale v hote-in Commodore, da organizirajo svojo lastno žensko organizacijo ''Women-for-Wallace'' za državo New York. Poleg gčrnjih predlogov, je Wallace govoril tudi o sprejetju National Social Security akta, ki bi vključil tudi 20,000,000 do sedaj izključenih družin in o Federal Education aktu, na podlagi katerega bi se preskrbelo šolske olajšave vsem otrokom. Wallace o vlogi žene za časa vojne in po vojni Wallace je natančno pojasnil, kaj bi se moralo storiti v okviru' Diskriminacijo napram ženi na želi nadaljevati svoje delo in to ne zaradi potrebe, ampak zaradi želje. "Na splošno še ni dovolj pri-poznano, da tretjina naših žena dela za plačo in blizu polovica teh so edini hranitelji svoje dru^ zine, dočim vse ostale, z izjemo 15 odstotkov, prispevajo za vzdrževanje svoje družine. Te žene so redni in potrebni del naše delovne moči. V tekočem desetletju so se žene vsled potrebe ali pa želje pridružile delovni sili v takem obsegu, da bo nad polovica naših žena pripadals^. delavcem v prihodnjih 20 ali 30 letih." FEPC za našo ženo. Rekel je, da bi tu bila vključena tudi enaka priložnost z moškimi, da se žene uposlijo pri kakršnem koli delu, za katero imajo kvalifikacije. Žene bi morale imeti tudi isto plačo za isto delo, zdrave delovne pogoje, priliko za napredovanje v soglasju z zmožnostjo, isto delovno varnost kot jo imajo moški, priložno službo, ko so nosne in jamstvo, da se jim bo po porodu vrnilo staro delo. V svojem govoru je predsedniški kandidat rekel, da so žene za časa vojne dokazale, da so isto tako zmožne za delo kot moški, da pa sedaj mnogi moški mislijo, da je njih edino pravo mesto v hiši. Wallace pa je poudaril, da so statistike Bureau of se izvaja ob vsakem koraku "Kljub tem dejstvom," je na daljeval Wallace, "pa se danes ob vsakem koraku izvaja diskriminacijo napram naši ženi." Wallace je zagotovil, da je leta 1944 National Indistrial Con ference Board poročal, da je povprečna plača za moške znašala 50 odstotkov več kot pa povprečna plača žene. Poudaril pa je tudi, da se v 41 državah izvaja napram ženi takšno diskriminacijo, da je "zakonsko dom žene le dom njenega moža. jo na delu in preprečijo tragedi- Census dokazale, da večina že- Na operaciji Mrs. Louise Cebron iz 719 E 162 St. se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer se bo morala podvreči operaciji. Želimo ji skorajšnjo popolno okrevanje! Ta konferenca, katere datum pa še ni določen, naj bi izravnala razlike, ki so nastale med obema državama Nizka produkcija jekla zavira celotni razmah v industrijah, pravijo zastopniki unije BOSTON, 10. maja—Uradniki CIO jeklarske unije so danes objavili svoje letno poročilo, v katerem se ostro napada industrijo jekla kot poglavitnega krivca za zastoj v razmahu ameriške industrije v obče. V poročilu je med ostalim rečeno, da so jeklarske korporaci-je v minulih dveh letih ustvarile "lažnjive produkcijske povi-ške," katerih edini cilj je bil zvišanje cen, ne pa povišanje totalne produkcije. Dalje se zahteva, da se" jjro-dukcija jekla poveča za najmanj 10,000,000 ton na leto. Obenem se kritizira ameriška industrija v obče, češ, da v času "fantastičnih profitov" skuša "zamrzniti delavske mezde." Unija naznanja boj proti lakajem velebiznesa" Poročilo naznanja, da bo največja CIO unija v deželi vspo-redno z ekonomskimi borbami odprla tudi "drugo fronto" na političnem polju, rekoč: "To bo smrtno resen naskok v politični areni na politične lakaje velebiznesa, ki bi bili zelo srečni, ako bi mogli zdrobiti organizirano delavstvo. Sedanji kongres je stalen opomin delavcem, da morajo voliti na volilni dan, da zaščitijo duh prosvit-1 j enega amerikanizma iz let New Deala. "Brezbrižnost ljudstva glede volitev je jasno vabilo katastrofe s strani hlapcev bogatih kor poracij in bigotstva." Poročilo bo podano konvenciji CIO unije jeklarskih delavcev, ki se otvori jutri v tem mestu. Konvencija, na kateri bo navzočih 3,200 delegatov, se bo v prvi vrsti bavila z vprašanjem zahtev za mezdna povišanja, ki bodo stavljene na 1,582 podjetij, katerih pogodbe z uni jo bodo potekle 30. aprila. LONDON 11. maja—Moskovski radio je danes zgodaj zjutraj poročal, da je sovjetska vlada pristala na predlog Zedinjenih držav "za diskusijo in izraA^avo" obstoječih razlik med obema državama. Radijska oddaja je odkrila,* -- 10,000 RUSKIH VOJAKOV BAJE DEZERTIRALO BERLIN, 10. maja—Nemški časopis ameriške okupacijske oblasti je danes poročal, da je v ruski okupacijski zoni Nemčije dezertiralo 10,000 ruskih vojakov, ki so se privadili "udobnosti, katere jim nudi kapitalizem," kakor "elektrika, plin in lastni domovi.' ' Kakor pravi ta list, je število dezerterjev označil neki sovjetski komandant, ki da je vprašal nemško policijo, da dezerterje, ki živijo "pod zemljo" pod izmišljenimi imeni, polovi in vrne sovjetskim oblastim. da sta bili v zadnjem času med Rusijo in Ameriko izmenjani noti o tem vprašanju. Ruska izjava z dne 9. maja je sledila noti Zedinjenih držav, katero je izročil ameriški ambasador Walter B. Smith 4. maja sovjetskemu zunanjemu ministru Vjačeslavu Molotovu. (V Washingtonu ni bilo tre-notno glede izmenjave not podanega nobenega komentarja). Sovjetski" radio objavil vsebino ameriške note Ruska izjava pravi, da more sovjetska vlada "edino le pozdraviti" zagotovilo Zedinjenih držav o svojih miroljubnih namenih, potem pa nadaljuje: "Vlada Zedinjenih držav sedaj izjavlja, da nimajo Zedinjene države nobenih sovražnih ali agresivnih namenov napram Sovjetski zvezi. Ona izraža upanje, da se bo mogla najti pot za ustanovitev dobrih in normalnih odnošajev med obema deželama, skupno s korenitim ublažen jem napetega stanja mednarodnih odnošajev. "Ona pravi, da je pripravljena pospešiti tako stabilizacijo svetovnih razmer, ki bo tudi soglašala z interesi in varnostjo sovjetskih ljudstev." Nobena namiga, kdaj se bo taka konferenca sestala Dočim sovjetska radijska oddaja izjavlja, da je sovjetska vlada voljna diskusirati sovjet-sko-ameriške razlike, pa ni dala nobenega namiga, kdaj ali kako naj b i se predstavniki obeh dežel sestali. Radio je objavil vsebino ameriške note, s pripombo, da to dela, "da ne bo nikakega nesporazumi jen ja.' ' Poglavitne točke ameriške• note so bile: Politika Zedinjenih držav, "ki je zadnji čas postala bolj odločna," uživa podporo večine Amerikancev," in "se bo tudi v bodoče energično izvajala." "Ameriške notranje situacije, kakor na primer predstoječe predsedniške volitve, nimajo nobenega vpliva na to politiko." Zedin jene države nimajo nobenih "sovražnih ali agresivnih namenov proti Rusiji." "Če bo prišlo do ekonomske krize, bi se ta kriza v nobenem oziru ne dotaknila industrijske zmogljivosti Zedinjenih držav." Ameriška nota se je končala z zagotovilom, da so vrata za diskusijo ameriško-ruskih problemov odprta. Poglavitne točke ruskega odgovora na ameriško noto Rusija ima "pozitivno stališče" napram izboljšanju sovjetsko- ameriških odnošajev. Rusija soglaša s predlogom Zedinjenih držav za "diskusijo in izravnavo" obstoječih razlik, toda odklanja trditev Zedinjenih držav, da je "vzrok obstoječega nepovoljnega stanja sov-j&tsko-ameriških odnošajev in mednarodne napetosti politika Sovjetske zveze v vzhodni Ev- ropi in v rasti vpliva Sovjetske zveze." Sovjetski odnošaji z vzhodno Evropo so se izza vojne znatno izboljšali potom paktov za medsebojno pomoč in prijateljstvo, katerih cilj je, preprečiti ponovitev agresije s strani Nemčije in njenih možnih zaveznic, in ta politika se bo nadaljevala. Rusija opozarja na ameriško politiko napram sosedom Enako je tudi znano, "da Zedin jene države vodijo politiko za ojačenje odnošajev s svojimi sosedi, na primer Kanado, Mehiko in drugimi ameriškimi državami." Rusija se ni vmešala v razvoj "demokratičnih sprememb" v vzhodnih evropskih državah, dočim Zedin jene države dopuščajo vmešavanje v notranje zadeve drugih dežel, "česar primer niso samo dogodki v Grčiji." "Nobenega vzroka bi ne bilo za ni^ativno stališč,,* Sovjetske zveze napram Marshallovemu planu, ako bi vprašanje evropske obnove ne bilo postavljeno tako kot je. To se pravi, ako bi bilo postavljeno na bazo normalnih razmer mednarodnega ekonomskega sodelovanja v okviru organizacije Združenih narodov." ❖ Uradni tekst ameriške izjave objavljen WASHINGTON, 11. maja— Državni department je danes zgodaj objavil besedilo ustmene izjave, katero je podal ambasador Smith v Moskvi sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu dne 4. maja. Besedilo se nekoliko razlikuje od onega, katerega je podala radio postaja v Moskvi. Vihar lomil drevesa Snoči je nad vzhodni del Clevelanda privihral močan vihar, ki je potem divjal naprej proti Painesvillu in v okraju ruval drevesa in podiral telefonske in električne napeljave. Danes zjutraj so bile vse ceste z izjemo Lake Shore bulevarja, ki vodijo v mesto z vzhodne strani, blokirane vsled podrtih dreves in drogov. Na domu Po srečno prestani operaciji v Huron Rd. bolnišnici se je vrnila na svoj dom poznana Mrs. Frank Dolšak st., 445 E. 200 St. Prijateljice in znanci jo sedaj lahko obiščejo na domu. Želimo ji, da bi čim preje popolnoma okrevala! Dom bombardiran Ob domu avtomobilskega trgovca Ralph Stewarta v Cleveland Heights je danes zgodaj zjutraj eksplodirala bomba, ki je napravila luknjo v temelju, ampak poškodovan ni bil nihče. Stewart je rekel, da nima nobenih znanih sovražnikov, in da je bila bomba najbrž namenjena komu drugemu. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 11. maja 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN TUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For Ore Year—(Za eno leto) - Fo« Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) -- -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and OtRer Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)-- For Six Months—(Za šest mesecev) For Thiee Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. ZGODBA 0 MALIH BOSSIH PRI A. D. Pri svoji zlobni opazki nam A D. očita, ker da smo "na drugi strani" podpirali Frank Lauscheta. Toda oglejmo si zadevo na podlagi člankov, ki jih je v podporo Millerju priobčila A. D. Iz izčprkov, ki jih bomo priobčili, si vsak čitatelj, brez ozira če pripada naprednim ali pa ne, stvor^ svoj lastni zaključek. Prvi članek, s katerim se je A. D. jasno in nedvosmisel-no izrekla za Ray T. Miller j a in proti Franku Lauschetu, je bil priobčen 19. januarja. Ta zgodovinski članek, ki ga je pozneje delno v angleškem prevodu priobčil sam'"Cleveland Press" kot dokaz, da so se sami Slovenci obrnili proti "našemu Francetu," pravi med ostalim: "Ray T. Miller je bil vedno dober prijatelj naših ljudi. Ko smo šli leta 1932 na celi črti zanj, ko je kandidiral za clevelandskega župana, ni tega pozabil. Še vedno imamo v našem uradu zapiske, ki kažejo, da je dal Miller v času njegovega župovanja do 600 našim ljudem mestno delo in to v onem času, ko ni bilo absolutno mogoče dobiti dela drugje." Sodbo o temu kako je Miller v času svojega župovanja dal do 600 našim ljudem delo prepuščamo našim čitateljem in obenem tudi sodbo o temu, koliko jih je v tem času svojega župovanja postavil pred vrata, ali pa jih pošiljal svojemu tajniku, ki je zanj opravil to neprijetno delo. Toda pri istemu članku v A. D. smo naleteli še na te besede: . "Lausche je dobil sicer pri volitvah navadno mnogo neodvisnih in mnogo republikanskih glasov. Ti mu v primarnih volitvah ne morejo pomagati in zato vidimo mi ob tem času, da je Ray T. Miller edini demokratski kandidat, ki ima priliko do nominacije." Kot je iz gornjega stavka v A. D. razvidno, so mali politični bossi ob tistem času videli, da je Miller edini kandidat, ki ima priliko do nominacije. To vero v tega "edinega kandidata" je A. D. vsaj tako odločno poudarila kot svojo vero v nezmotljivost papeža. Toda najlepše šele pride. Ko so tako uvideli, da je najboljše drveti čez drn in stran za tem Miller jem, so "našega Franceta" potolažili na sledeči način "Edino pametni politični korak za Lauscheta bi bil zdaj, če bi javno izjavil, naj vsi demokrat je v Ohio volijo za Millerja in to v korist harmonije demokratske stranke. S tem bi se Lausche dvignil v očeh vseh, pripomogel bi, da bi šla Ohio solidno za Trumana v predsedniških volitvah in leta 1950 naj bi Lausche kandidiral za senatorja proti Taftu." Kot rečeno so gornji izčrpki iz znamenitega članka A. D. bili priobčeni v Pressu, ki je posebno poudaril dejstvo, ki ga je ugotovila A. D., namreč, da je "Frank Lausche zamudil bus." Ko pa Lausche ni storil ta "edino pametni politični korak, "ki mu ga je svetovala A. D., ampak je naznanil svojo kandidaturo, je A. D. dne 2. februarja priobčila še e&n članek, iz katerega je razvidno, da kljub Lauschetovi kandidaturi, njih vera v "edinega kandidata" Millerja ni bila prav nič omajena. V tem članku A. D. daje namreč Millerju vse izglede, češ, da je naznanil svojo kandidaturo že 3. decembra "in je od takrat obhodil vso državo ter jo organiziral zase." Ni vredno govoriti o temu, kako je Miller "obhodil vso državo ter jo organiziral zase," ker je to sedaj že na splošno zelo dobro znano. Po ugotovitvah vseh teh dejstev, ki smo jih podprli s citati iz same A. D., se samo po sebi zastavlja vprašanje: kakšen je to hudič obsedel to A. D., da je nenadoma zavrgla "našega Franceta" in zdrvela za nekim Millerjem? To vprašanje ni mučilo samo radovednosti "naprednih," ampak, prepričani smo, tudi radovednosti njih lastnih vernikov. Iskreno moramo priznati, da pravega odgovora na to vprašanje ne vemo. Ni pa to za enkrat toliko važno, kolikor je važen nadaljni razvoj te volilne kampanje pri A. D. v prid Millerja, pri kateri je igrala veliko vlogo tudi tista znana "rdeča histerija." Z dne 19. aprila je A. D. priobčila članek pod velikim naslovom: Ray T. Miller vidi v komunizmu nevarnost za svobodo in neodvisnost." Podnaslov, s katerim je A. D. zopet na vse pretege vlekla na dan rdeče strašilo, pa se je glasil: "Demokratski kandidat za guvernerja v Ohio, kliče svobodnim Amerikancem, da se morajo združiti v borbi UREDNIKOVA POŠTA Odhodnica za Luvika Medvešeka Ne le kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan Cleveland, O. — Menda ga ni rojaka v ameriško-slovenski metropoli, ki ne bi poznal skromnega, poštenega in nadvse mar-1 j i v e g a društvenega delavca, Ludvika Medveška. Brez njega si naprednega Clevelanda sploh predstavljati ne moremo, kajti ni je skoro priredbe, da ne bi on bil zaposlen pri tem ali onem delu. Brez njega ne mine nobena seja številnih organizacij, pri katerih se on udejstvuje. Ludvik je bil v mlajših letih pisar pri nekem notarju v No-i vem mestu. Kot tisoče drugih, je tudi poizkusil svojo srečo v Ameriki. Ni se ustrašil trdega dela, čeravno j e bila njegova roka bolj vajena sukati pero. Vsled njegove zmožnosti, so ga takoj "pritisnili" kot pi-vega tajnika in obenem gonilno silo pri Slov. narodnem domu in pri društvu Naprej št. 5. SNPJ. Toda delavnemu možu s kipečo energijo, tudi to še ni bilo dovolj. Postopoma se je pridružil še sledečim organizacijam: Dramskemu društvu Ivan Cankar, društvu Slovan SDZ, Cankarjevi ustanovi, Slov. narodni čitalnici, Nar. odboru za svobodni tisk, podr. št. 39 SANS in Socialističnemu klubu. Poleg tega je bil skoro stalni zastopnik pri več drugih organizacijah. Par let je bil tudi upravnik pri listu Enakopravnost. Leta 1938 je odpotoval v staro domovino, toda se je vsled življensko-obupnih in politično-birokratskih razmer v bivši Jugoslaviji, zopet vrnil in tukaj nadaljeval z narodnim delom. Medtem je s pomočjo svoje skrbne žene v domovini vzgojil številno družino. Navzlic skromnim dohodkom, je dal nekaterim svojim sinom najlepšo doto — višješolsko izobrazbo. In tako je v Jugoslaviji sin Dolfe podpolkovnik in vojaški zdravnik, Ludvik ima čin polkovnika in Mirko je poslovodja v državni zadrugi. Hčerka Anica je poročena z nekim uradnikom. V Ameriki s e nahajajo sledeči njegovi sinomi: Milan, pomožni urednik Prosvete, Janko in Jože. Sin Viktor, • stotnik letalcev v ameriški armadi, pa je bil ubit tekom neke letalske nesreče. Dasi je Ludvik navzlic poz- j nim letom še poln energije, si, je kljub temu zaželel počitka in domačega ognjišča. Srce ga vleče v novo in prerojeno domovino, za katero je veliko storil tudi v tujini.. Srce ga vleče v krog ostale družine, s katero bo preživel večer svojega plodovi-tega življenja. Nekako v sredi meseca junija, se bo odpeljal s parnikom "Radnik". Cleveland-ski Slovenci, zlasti društveniki, mu želimo srečno pot, veselo svidenje z domačimi in še mnogo sončnih dni v njegovem življenju. Naj mu bo v prijetno zavest, da je za svoj narod storil več kot je bil storiti dolžan. Z njegovim odhodom bomo izgubili moža, ki ga bo težko nadomestiti. \ Z namenom, da se bomo dostojno poslovili od tega zaslužnega moža, mu bodo njegovi številni prijatelji priredili od-hodnico ali poslovilni večer, na katerega je prijazno vabljena slovenska javnost iz vseh predelov Clevelanda. Ta odhodnica se bo vršila v spodnji dvorani Slov. narodnega doma na St. Clair Ave. na Decoration day dne 31. maja ob 5. uri popoldne. Cena vstopnicam za večerjo je $2.00. Poleg večerje bodo na vsporedu tudi pevske točke, govorniki in domača godba. K. Samanich je celo obljubil, da bo snemal premikajoče slike navzočih gostov. Po večerji se bo vršila prosta zabava in ples. Ker se bo tiste dni vršila letna seja SANSovega glavnega in širšega odbora, bodo sigurno na Madveškovi odhodnici navzoči tudi zunanji gostje. Zato prosimo vsa društva, posameznike in zunanje goste, da si nabavijo vstopnice kot hitro mogoče. Neprodane vstopnice morajo biti vrnjene najkasneje do 26. maja. Vstopnice lahko dobite pri svojih društvih, ali pri Johnu Krebelu v Slov. nar. domu na 6409 St. Clair Ave. Tel.: EN 5115. Za odbor Frank česen. Konvencija Progresivnih Slovenk Cleveland. Ohio. — Šele do- V" brih par dm in naša konvencija je tu. Kot je bilo pordEano na naši seji, se bo vršilo registriranje delegatinj v soboto 15. maja popoldne. Isti dan bodo zborovali posebni odbori. V nedeljo zjutraj točno ob 9. uri se prične konvencija. Dostop na konvencijo imajo vse članice, ki imajo plačano članarino do aprila. Članice, sedaj imate priliko, da se udeležite konvencije. Gotovo naše konvencije v bodoče proti komunizmu, da ne zavihra nad svobodno Ameriko rdeča zastava." Iz tega članka smo spoznali kakšne vrste kandidate najrajši podpirajo pri A. D. Ta proti-ruska in proti-komu-nistična gonja je že toliko obrabljena in izkoriščana za razne namene, da je popolnoma-fazumljivo, da se nekateri nadebudni kandidatje, opirajo izključno 16 na to vprašanje. Kandidati za guvernerja postavljajo vprašanje svojega bodočega guvernerstva v luč takozvane "sovjetske agresije," kandidati za mrliške oglednike pa v luč takozvane "komunistične nevarnosti," ki da grozi bodočim mrtvecem. Zato ni prav nič nenavadno, da je A. D. k temu slovitemu Millerjevemu govoru, pristavila še svoj lastni komentar, ki se glasi: "Tako je neustrašeno govoril Ray T. Miller. Povedal je to, kar misli in se ni vprašal, če mu bo to škodilo ali koristilo pri volitvah. Pokazal je, da je pravi Amerikanec najprej, potem pa šele kandidat, pa naj je to komu prav ali pa ne. Takim ljudem lahko brez skrbi zaupamo vodstvo države in dežele." Mi smo že enkrat imeli priliko spoznati, kam je ta "rdeča histerija" že spravila A. D. za časa volitev kandidatov za mestno zbornico, posebno v 32. vardi. Tudi takrat je kandidat A. D. zavihral to zastavo v borbi za "svobodo in neodvisnost" in klical miroljubnim prebivalcem 32. varde, da se morajo združiti v borbi proti komunizmu, da ne bi na cerkvi Marije Vnebpvzete zavihrala rdeča zasta-|va! Človek res ne ve za meje, do katerih lahko spravi I fanatična zagrizenost in zaslepljenost takih agitatorjev, to j naše ljudstvo, ki si ne želi nič drugega kot pa mir, delo in I varnost. ' (Konec jutri) bodo zastopane v omejenem številu p o velikosti posameznih krožkov. Ob 6. uri zvečer se bo vršil banket v počast delegaciji. Na programu bodo tudi pevske točke, in sicer nastopijo: Mladinski pevski zbor, ki bo zapel ameriško himno, v dvospevu Danica Hrvatin in Francka Udo-vih, v solospevu Florence Une-tič, in seveda tudi naša urednica Mary Ivanusch, ki bo zapela in obenem bo tudi govornica. Glavni govornik bo pa naš priljubljeni in dobrodošli Etbin Kristan, katerega željno pričakujemo, ker je izboren govornik. Torej članice, prošene ste, da ste točne za zborovanje. Zaenkrat se bodo vaši zadovoljili z vsakršnim kosilom, zvečer pa itak pridejo na banket. Seveda naši možje tudi lahko pridejo poslušati zborovanje, saj so vendar naši podporni člani. Torej se vidimo v velikem številu na zborovanju in banketu. Poročevalka krožka št. 1. NORMAN THOMAS BO PREDSEDNIŠKI KANDIDAT READING, Pa., 10. maja -Vo- Člani vlade in voditelji L R. Slovenije Miha Marinko 'predsednik vlade Ljudske republike Slovenije Tovariš Miha Marinko izhaja iz delavskega razreda. Najizrazitejše odlike tega najnaprednejšega razreda sodobne družbe, doslednost je prekaljenost v borbi s sovražniki ljudstva, velika organizacijska sposobnost ter visoko spoštovanje kulturnih vrednost so v najvišji meri razvile tudi pri Marinku. Tovariš Miha Marinko se je rodil 8. septembra 1900 v Trbovljah kot sin revnih staršev. Dovršil je šest razredov osnovne šole. Že v najnežnejši mladosti je okusil vso trdoto tedanjega življenja. Prilike so ga prisilile, da je že s 13 letom stopil v tovarno stekla v Zagorju. S 14 letom je ostal brez staršev, že s 15 letom pa je pričel trdo in naporno življenje v zagorskem rudniku. Leta 1916 se je pridružil delavskemu gibanju, kateremu je ostal zvest tudi v najtežjih prilikah vse svoje življenje. Leta 1920 je pričel delovati kot organizator SKOJ-ja v revirjih. Od tedaj je deloval stalno kot organizator delavskih, kulturnih in političnih društev ter štrajkov. Vidno vlogo je igral tudi pri odporu tr-bovljskega delavstva proti napadom Orjune. Vsled preganjanja in odpuščanja s posla, je emigriral v Francijo, kjer si je služil kruh po raznih rudnikih. Ves čas svojega bivanja v Franciji je aktivno deloval pri vseh delavskih organizacijah kot član Komunistične partije Francije. Sodeloval je tudi v tisku. Leta 1931 je pdšel v Sovjetsko zvezo, odkoder pa se je vrnil že leta 1933, ker so tako zahtevale potrebe delavskega razreda v Jugoslaviji. Po svojem povratku je prevzel posle inštruktorja Centralnega komiteta Komunistične partijo Jugoslavije ter je v najtesnejšem sodelovanju s tovariši Kardeljem in Kidričem delal na utrjevanju in konsodilaciji partijske organizacije, ki se je vsled terorja Živkovicevega in raznih diktatorskih režimov nahajala v težkem položaju. Lzta 1934 je bil izvoljen za člana Centralnega komiteta Komunistične partije Jugoslavije. Leta 1937 je sodeloval na ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije in je bil izvoljen za člana Centralnega komiteta Komunistične partije Slovenije. Bil je tudi viden funkcionar Centralnega iniciativnega odbora Enotno delavske stranke Jugoslavije ter delavsko-kmeč-kega gibanja v Sloveniji. Zaradi svojega delovanja je bil nepre-etano preganjan. Trikrat je pri* šel pred sodišče za zaščito države, trikrat je bil konfiniran. Po zlomu stare Jugoslavije je bil med organizatorji Osvobodilne fronte Slovenije, član Izvršnega odbora OF, član Glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije, delegat na prvi konferenci Vrhovnega štaba v Stolicah pri Krupnju. Sodeloval je pri organiziranju prvih malih partizanskih odredov in vodil začetne akcije pborožene borbe. Dne 9. decembra 1941 je bil ujet v Ljubljani od italijan-sko-nemške okupatorske policije. Nemško-italijansko okupatorske oblasti so ga predajale druga za drugo, ne da bi mogle s pomočjo strašnega mučenja izvleči iz njega kakršno koli priznanje ali izjavo. Pred italijanskim vojnim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen na 30 let ječe. Po kapitulaciji Italije se je pridružil političnemu in organizacijskemu delu v NOV kakor tudi na terenu. Konec 1944 je bil pozvan na politično-organizacijsko delo v Beogradu, kjer je bil kooptiran v Začasno narodno skupščino. Pri volitvah v Ustavodajno skupščino je bil izbran v okraju Trbovlje za ljudskega poslanca. Tovariš Marinko je bil v najtežjih razmerah dokazal svojo dosledn,o borbenost in prekaljenost ter izredne organizacijske sposobnosti, istočasno pa je ohranil vso ono toplino svoje duše, ki je bila vedno odlika njegovega značaja. (SANS-Chicago). ditelj desničarskih socialistov Norman Thomas je danes svojo volilno kampanjo za pr^' sednika Združenih držav, čfr prav je priznal, da ne bo dobi prav nič več glasov kot pa pr' svojih petih prejšnjih kandida turah. Thomas je izjavil, da namera va voditi svojo kampanjo z vso odločnostjo, ne toliko zaradi sa mih glasov, kot pa zaradi organizacije in programa, za tere mi socialisti verujemo, je najboljši." (Na splošno se smatra, Thomas kandidira z namenom da bi odtrgal Wallaceu pri hodnjih predsedniških volitv čim več glasov.) DEWEY BO DEBATIRAL S HAROLDOM STASSENOM BEND, Ore., 10. maja^"^' Thomas E. Dewey je nocoj jel poziv Harolda Stassena^ debato glede komunizma, ki I bo vršila po radiju. Kakor znano, zahteva sen, da se komunistična si Stas-itrank® v Zedinjenih državah zakoni prepove, dočim gov. Dewey vi, da bi se s tem komuni® edino le pognalo "pod in da je Stassenov predlog " nasproten ameriški tradi svobodne diskusije. KITAJSKI KOMUNISTI V NAPADU NA MUKDEN NANKING, 10. maja— cionalističnih krogov po^" da pet mogočnih kolon Ljudske armade koraka »a den in da je to le uvod ^ ^ čilno bitko za to veliko me® Mandžuriji. Metropoliian operna dr gostuje v Clevelandu Južni demokrati nadaljujejo "pu^t" JACKSON, Miss., 10. maja. — Danes je konferenca več kot 1500 demokratov iz južnih držav soglasno sklenila, da ne bo šla niti s predsednikom Truma-nom niti nobenim drugim kandidatom, ki bi pri letošnjih volitvah zagovarjal program civilnih pravic. Konferenca je tudi sklenila, da bodo južni demokrati obdržavali svojo lastno konvencijo 17. julija v Birming-hamu. Navzlic temu p a obstoja dvom koliko izmed 11 držav, ki so zastopane na konferenci, in ki je hrupno kritizirala pleme n s k o politiko predsednika Trumana, je uradno pripravljenih iti na stavko proti narodni administraciji. Georglja je jasno izjavila, da se s to taktiko ne strinja. Odločno stališče pa zavzemajo demokratske organizacije v državah South Carolina, Mississippi, Alabama in Arkansas. Gover-nerji treh držav so voditelji te konference "upornikov." Iz Texasa so prišli trije zastopniki, ki so rekli, da govorijo v imenu gov. Jesterja, dočim je iz Tennessee dospel zastopnik politične maš ne Ed Crumpa in izrazil svoje polno sodelovanje. Zastopniki Floride, North ^ Caroline, Virginije in' Louisiane so sicer sedeli v dvorani pod prapori svojih držav, ampak so ' se zelo malo udeležili razprav. I Konferenco je o tvoril gov. j Thurmond iz South Caroline, ki , naj bi bil po sodbi mnogih juž-u i h demokratov jjredsedniški ^ kandidat "upornikov", za slu-, čaj, da bi se bojkot proti Tru-manu uresničil. xcnoTHi ^ Snoči se je pričela letn^' na sezona Metropolitan ® y družbe, ki vsako leto gos Clevelandu za teden dni, v nem avditoriju. . . ^ jjjia Na programu s n o č i J pg. opera "Manon", nocoj se dalo "Die Meistersing® Nuernberg", v sredo Boheme", v kateri glavno vlogo znana Kirsten in Jan Peerce; v j-elc večer "II Trovatore"- popoldne boste dve valleria Rusticana" i", cci", zvečer pa "Don Gi® jo v soboto popoldne v soboto večer "The Bali." Rokoborba gaoi" Nocoj se bo zopet vrsi^ miv vspored v rokobor ' tralni orožarni, kjer bo jjjl rokoborec, ki to sezon® premagan, zopet skusa^^ gati nasprotnika, ki »e ^ pij drugi kot britski ^ ^ ion DO Whipper Billy Watson-nežnani rokoborec no^o , bitko, bo moral odstra" teko in se identificirat, P I ga pa bo tudi zgubil ,no nagrado, ki je ge I zmagovalcu. Poleg nj^ tudi pomerili v bitki: Qo^ I Pete Peterson, I Bob Wagner, Tommy ^ Fred Bozik. 11. maja 1948. ENAEOPRAVIfOBI STRAN 3 ' njin: PRIRODA IN LJUDJE (nadaljevanje) V pustinji je vojna V pustinji Kara-Kum na le-vem bregu Amu-Darje na fron-ki je dolga 250 kilometrov, "ipada sovražnik. Ta sovražnik peščene sipine. Prebivalci se umikajo in pre-Puščajo poslopja, bombaževe "^ade in vinograde oblasti si-Na mnogih mestih zasipajo sipine ceste. ^ pustinji Kizil-Kum napa-sipine bogato in cvetočo "barsko oazo na fronti, ki je 50 kilometrov. Oazo Kara-Kul so sipine sko-vso osvojile. Sipine ogražajo železniške in namakalne kanale. . ^ pustinji Kara-Kum zasipa-1" sipine cesto, ki vodi k tovarni ^®Pia, in so začasno ustavile ^^omobilski promet. Na odko-v Karabugaskem zalivu so I'fkvarile sipine ležišče drago-kemične surovine mirabi- lita. so boj. Potrebna je po- "loč! dragocene pokrajine so požene. Kizil-Kum bo zasul s '"®ami buharsko oazo, če jih ^^Vočasno ne ustavimo. Proga j in polj ob vznožju Kopet-Sa bo zamedena, če ne bodo ®tele sipine Kara-Kuma na Jj opotniki niso redko našli v "iji mrtva mesta—razvali-■^est, ki so jih bile zasule si-, ® in so jih prebivalci že dav-^Pustili. akšna usoda grozi živim in živim oazam. ^®ščene sipine naskakujejo v ^anskih valovih, visokih de-(^^^^asih pa tudi petdeset me-• Premika se peščena gora. fj. ^'^ide do hiše, jo pokoplje. ^ (io drevesa in tudi jajega poginejo bres-marelice. Posušijo se, ko %ina do tretjine debla, od vseh klubu je drevo katere sile so jih spravile v gibanje. Saj v notranjosti pustinje leži pesek mirno na mestu. Korenine trav in grmov ga držijo krepko kakor veriga in mu ne dajejo prostosti. A prav tam, kjer so se naselili ljudje—blizu namakalnih polj, blizu vodnjakov, kjer se zbirajo črede—je pesek svoboden. Zakaj to ? Ali je to slučajno ? Ne, to ni slučajno. Kdo je osvobodil sipine Človek sam je osvobodil sipine. Izpustil jih je na svobodo. } JSač, a tudi po njem ostane rt ^ štor, ko gre čezenj pešce-*^1, zapuščajo svoja po-in si zidajo nove domove ^^tih, ki so bolj oddaljeni lUj^'Pin. A sipine gredo za nji-jih izganjajo iz novih do-ivj' ^®nekod sta \ vaseh po hiš že zapuščeni in si-^.^^Bkakujejo tretjo vrsto, zidajo utrdbe—visoke zidove. Tedaj se začne Sipina doseže utrdbo *^viga ob njej vse više in ^'^aj zdaj se bo prevalila zidu in zavzela trd-A. branilci še zidajo nad Raztrgal je verigo, v katero je razdvojiti slovensko ljudstvo na vdovan sovražnik Kako se je to zgodilo ? Že od davnih časov se pasejo v pustinji črede. Živina se hrani s pustinjsko travo, tepta z nogami tla in jim razbija tanko skorjo. In ko črede odidejo, ostane tam, kjer je bila prej trava, gol, razrit pesek. Veter žene osvobojeni pesek po pustinji, ga zbira v barhane, v valove in jih grmadi do obzorja. Zdi se, da so oka-meneli, pa niso. Gredo, čeprav počasi, za oko neopazno. Jutri bodo delj ko danes. Gredo in zasipajo ceste, njive in hiše. Še pred sto leti so bile na mestu mnogih peščenih pustinj peščene stepe. Kjer so zdaj Narinske sipine pri Astrahanu, se je nekdaj razprostirala stepa. (Dalje prihodnjič) VESTI IZ KOROŠKE ti: % zidom novega. Zid raste peščena gora raste, jjy ^aj se zruši ilovnata trd-prebita je—in nič več ne peska, ki vdere na- "^fit in poslopjem je Slovenska koroška občina Svetna ves je imela do vkora-kanja hitlerjevskih čet v Avstrijo slovenskega župana. Nacisti pa so postavili za župana priseljenega heimatbundovca in nacista Schnitzerja, ki nosi največjo odgovornost za izselitev slovenskih družin iz občine. Teroriziral je ljudi in ovajal zavedne protifašiste gestapovcem, ki so o vajence zapirali. Po propadu nacifašizma je bil Schni-tzer prijavljen kot vojni zločinec, pa so ga avstrijske oblasti jeseni 1947 izpustile na njegovo posestvo v Painji vasi. Toda ugotovljeno je, da je v času Schnitzerjevega županovanja zmanjkalo iz občinske blagajne v Svetni vesi 4,739,000 šilingov. Jasno je, da bi moral Schni-tzgr vrniti ta denar, ki ga je proti vsem predpisom hranil v svoji zasebni blagajni. Toda zgodilo se je nekaj, kar nedvomno razkriva potuho, ki so jo deležni nacistični preostanki s strani predstavnikov koroške deželne vlade. Zgodilo se je namreč, da je namestnik deželnega glavarja Herke sporočil občini Svetna ves mnenje koroške deželne vlade, ki ne prizna-^ va Schnitzerja za krivca in iol-žnika, četudi je njegova krivda jasno izkazana. Herke priporoča v tem svojem poročilu omenjeni občini, naj pripiše dolg na račun občine Svetna ves. Zanimivo je, ka-'co utemeljuje to "gospod" Herke takšno mnenje. Navaja namreč, da so prišle leta 1945 v občino zavezniške sile, najprej Titovi partizani, potem britanske čete, pa je sedaj "nemogoče" dognati, kako in kam je izginil denar. Kaj pomeni takšno ravnanje in utemeljevanje? Nič drugega nego to, da obdolžuje ta "gospod" Herke ropa in tatvine ju goslovanske patrizane ter bri tanske vojake, samo da bi izmotal iz, te neprijetne zanke zločinskega in razvpitega bivšega hitlerjevskega župana. Toda prišel bo tudi za slovensko Koroško čas, ko bo konec takšnih po svoji zgodovini in pomenu znamenita. Tod okoli so v času okupatorjevega nasilja pokale partizanske puške. Obirska je dala prvega aktivista. Tukaj je bilo eno najvažnejših središč partizanskega gibanja na slovenskem Koroškem. Danes celimo globoke rane, ki nam jih je zasekal kruti, brezobzirni okupator. Naš Narodni dom ni sicer še obnovljen, toda to nas ne moti, da se ne bi z vso vnemo lotili ljudsko prosvetnega dela. Naša zavedna mladina marljivo uprizarja igre, naši pevci pridno nastopajo ter nas razveseljujejo z narodno in partizansko pesmijo. Seveda nam je zelo pri srcu naša obirska "himna"—"Prav lepa je obirska Fara." Koroškem in ustreči bolestnim ambicijam peščice domačih nazadnjaških mračnjakov, ki so temeljito pogoreli pri svojem poizkusu razdiralnega delova^ nja med našim zavednim ljudstvom. Huda nesreča je doletela slovensko družino Družino cerkovnika Petra Partla iz Bičevsa je zopet doletela huda nesreča. Pred tremi leti je povozil hčerko Mojci neki angleški avto, ko se je peljala s kolesom iz Celovca h Gospe Sveti. Sedaj pa se je smrtno ponesrečil 29-letni sin Tomaž, ki je kot šofer stanoval v Celovcu. S svojim prijateljem je bil na poti proti Škofjemu dvoru; stopala sta po bližnjici tik ob železniškem tiru, ko je nepričakovano prisopihal od zadaj vlak. Njegov prijatelj se je še utegnil rešiti s hitrim skokom, Tomaža Partla pa je zajela lokomotiva in ga potegnila 60 metrov za seboj. Bil je pri priči mrtev. Prepeljali so ga v rodno vas in ga pokopali poleg sestre. Vztrajno or jemo kulturno prosvetne brazde Po vsej Slovenski Koroški je v polnem razmahu kulturno prosvetno delovanje. Povsod pfirejajo nastope, ob katerih spoznava naše slovensko koro- ško ljudstvo lepoto slovenske bitek." Iz bližnje in daljne oko- besede, globino slovenske kulture. Pohvaliti moramo zlasti venske pesmi ter se uči slovenske igre. S temi slovenskimi kulturnimi prireditvami dokazujemo, da hočemo živeti, napredovati. Kruto se varajo oni, ki menijo, da bodo lahko barantali z našim ljudstvom in da bodo laK-ko zaustavili naš korak. Zaman so poizkusi, kakor je bil v Pli-berku, kjer je okrajno glavarstvo prepovedalo nastop pionirjev iz Blata z igro "Pepelka." Na občnem zboru Slovenskega prosvetnega društva "Kočna" v Svečah je bilo govora o preganjanju in zatiranju slovenske besede s strani nestrpnih šovinistov, ki se v zadnjem času tako stopnjuje, da skušajo v cerkvi že spodriniti slovensko besedo, kar je celo v nasprotju z odredbo škofijskega ordinari-jata v Celovcu, četudi ni naklonjen Slovencem. Toda kljub vsemu temu se slovensko ljudstvo navdušeno zbira na številnih kulturno prosvetnih prireditvah. Društvo "Dobrač" je s svojim lepo uspelim "Zlatorogom" pri Pranger-ju na Brnci privabilo množico zavednih Slovencev, ki niso skoparili s priznanjem. Predstava je pokazala, kako lepa, nepopa-čena je slovenska govorica. "Dobrač" je gostoval s to predstavo tudi v Ločah. Pri Hrenu v Št. Jakobu so igrali Št. Peterjani "Glavni do- lice so prišli ljudje, da slišijo z odra domačo slovensko govori- požrtvovalno mladino, ki z vese- co. Ob sklepu igre smo skupno Ijem in zanosom prepeva slo-j zapeli "Hej Slovani." k T ^&j bi sipine ustavili? tijj Jih hočemo ustaviti, mora- zakaj naskakujejo in ^blak Mover priporoča, da ga pokliče-čas, podnevi ali pO" ■ ^elo garantirano in hi-\ ^^strežba. Obrnite se z 28.upanjem na vašega znanca Oblaka ^^46 East 61 Slreet HE 2730 in podobnih mahinacij. Kalco živimo v nekdanjem sredi šču partizanskega gibanja Obirska je majhna vas'toda Sedanje prilike nas ne zadovoljujejo, ko vidimo, kako so še zmerom upoštevani tisti, ki so nas v času okupacije zatirali in preganjali. Kljub vsemu pa trdno verujemo v lepše čase, ko bo tudi Obirski veselo posijalo toplo, prijetno sonce lepših dni. In naša koroška dekleta? V današnjih časih pripada aosebno važna vloga vrlim slovenskim koroškim dekletom, bodočim materam in gospodinjam, ki si posebno prizadevajo, kako bi se čim bolje pripravile za svoje bodoče naloge. V tem pogledu posveča našim dekletom posebno skrb Kmečka zveza za Slovensko Koroško, ki prireja po vseh slovenskih vaseh tečaje za šivilje in ki se dobro zaveda pomena ter koristnosti takšnih tečajev. Na teh tečajih se slovenska dekleta spoznavajo ter zbližujejo. V skupnih pomenkih se medsebojno izgrajujejo in izpopolnjujejo. Hvaležna so Kmečki zvezi za hvalevredno pobudo, ki povezuje na ta način našo žensko mladino v čutu za družno' skupnost in tovariško sodelova- j nje. Posebno lep uspeh je imel | ta tečaj v Cirkovčah, ki je bil pri Krevcu v prostorih Osvobodilne fronte, ki to zdravo pobudo v prid našim dekletom vneto podpira in pospešuje. Krivica je le delno popravljena TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 .drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 Končno je Varnostna direk-j cija za Koroško le morala ustreči zahtevi osrednjega odbora Slovenske prosvetne zveze ter vseh včlanjenih društev. Mora-' la je priznati in potrditi osrednji odbor, ki je bil izvoljen na občnem zboru 12. marca letos. Seveda je s tem le delno popravljena krivica, ki je bila prizade- ^ jana vodilni slovenski kulturni instituciji na Slovenskem Koroškem. Slovensko Koroško ljudstvo terja, da se storjena krivica celotno popravi, in ne bo mirovalo tako dolgo, dokler ne, bosta varnostni direktor Stossier in njegova desna roka vladni svetnik Guggemberger preklicala na isti način preko radia in tiska svojega izzivalnega proglasa, ki sta ga protipostav-no razglasila po občnem zboru 12. marca, ko sta hotela s tem V BLAG SPOMIN Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem prijateljem, da je umrl naš ljubljeni oče in brat Joseph Mrgole Zatisnil je svoje blage oci dne 3. aprila 1948. Pogreb se je vršil 7. aprila 1948 pod vodstvom Frank Zakrajška na sv. Pavla pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen 23. marca 1894 leta v vasi Gmajna, fara Raka pri Krškem. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo ob tej težki izgubi. Najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ter onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala onim, ki so se prišli poslovit od njega ko je ležal na mrtvaškemu odru kakor tudi vsem, ki ste ga spre j mili na zadnji poti na pokopališče. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto. Ti, ljubljeni oče in brat, počivaj v miru poleg svoje ljube žene, naše mamice, ki je umrla pred 18 leti. Odšel si tja, kjer ni križev in ne solza, tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo spominjali vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni. Žalujoči ostali: JOSEPH in WALTER, sinova ALBINA KASTELEC, GRACE ZUPAN in VILMA STARMAN, hčere vnuki in vnukinje ANNA STARK, ROSE KLEMENČIČ in MARY ZUPANČIČ, sestre V stari domovini zapušča brata FRANCETA in sestri ALOJZIJO in JOHANO Cleveland, Ohio, dne 11. maja 1948. FATSO... pri Dovjaku nova igralska družina s Plešivca z igro "V Ljubljano jo dajmo." Ljudje so poplačali mlade igralce z živahnim odobravanjem. V društveni dvorani v Škofi-čah je uprizorilo Slovensko prosvetno društvo "Edinost" igro "Revček Andrejček." Igralci in tamburaši so navdušili staro in mlado. THIS IS POB WHISTLING AT ME / BUT THANKS FOR C5R1VING METO THE MEAT. DEALERS SOI CAM TURN IN MY USED FAT / V Rožeku smo imeli ustanovni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva "Peter Mar-kovič." Izvoljeni odbor se je zavezal, da bo poživil kulturno^ prosvetno delovanje. V Narodnem domu v Podljub-Iju je Slovensko prosvetno društvo "Štefan Singer" iz Kaple uprizorilo veseloigro "Matiček se ženi" tako dobro, da se je zbrano ljudstvo od srca nasmejalo. Ob koncu so nas razveselili s svojim nastopom še tamburaši iz Kaple. S takšnimi prireditvami bomo najlepše odgovorili vsem, ki bi radi zatrjevali, da na Koroškem ni več Sloven-,cev. V Trebesinjah je nastopila Poslovili smo se od zavedne slovenske mladinke in pevke Na Trebinji je umrla vzgled-na slovenska mladinka in pevka Olga Groblacher. Nepregledna vrsta pogrebcev jo je pospremi-na njeni poslednji poti. Podpirala je partizane v njihovi borbi proti nasilnemu nacizmu. Slava njenemu spominu! (SANS-Chicago) INDONEZIJCI S SULICAMI NAPADLI NIZOZEMCE BATA VIA, 8. maja—Iz vojaških virov poročajo, da je okrog 1,000 Indonezijcev s sulicami napadlo neko nizozemsko vojaško postojanko južno od Cher-bona. Iz Nizozemskih virov pravijo, da so izgube bile zelo velike. Baje je bilo ubitih 200 oseb. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNpSir ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 DRUGA IZDAJA ENGLISH SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri; ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 CLEVELAND JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI! V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list ENAKOPRAVNOST ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio STRANI ENAKOPRAVNOST 11. maja 19^8. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje) Jud je presenečeno zazijal in zbežal. Narednik ga je dohitel in ga ošvignil z bičem po hrbtu. Grigorij je videl, kako se je Jud spotaknil, si zakril obraz z dlanmi in se obrnil proti naredniku. Izmed tenkih prstov mu je curkoma pritekla kri. — Zakaj ? . . . — je ihte krik-nil. Narednik je med smehom priprl jastreb je oči, okrogle kot gumbi pri suknji, in odhajaje odgovoril: — Ne hodi bos, bedak! V dolini za vasico, porasli z rumenimi močvimicami in vodno travo, so pionirski oddelki dokončevali širok mostiček. Ne daleč vstran je stal, brnel in se potresal avtomobil. Okoli njega se je sukal šofer. Na sedežu je zleknjen vznak na pol ležal re-jen siv general s špansko bradico in visečimi mošnjastimi lici. Pred njim sta stala z roko ob ščitu čepice poveljnik dvanajstega polka polkovnik Kale-din in poveljnik pionirskega bataljona. General je z roko svalj-kal jermen poljske torbice in jezno kričal, obračajoč se proti pionirskemu častniku: — Ukazano vam je bilo že včeraj dokončati delo. Tiho! Za dovoz potrebnega gradiva bi bili morali že poprej poskrbeti. Tiho! — je tulil general, ne glede na to, da je častnik stiskal usta in samo drhtel z ustnicami. — In zdaj, kako naj pridem na drugo plat? . . . Vprašam vas, kapitan, kakooooo naj pridem tja čez? . . . Na levi strani generala sedeči mladi črnobrki general je oprasnil žveplenko, prižgal cigareto in se nasmehnil. Pionirski kapitan se je nagnil naprej in nekaj kazal proti mostu. Stotnija je prišla mimo in se pri mostu spustila v dolino. Rjavkastočrno blato je pokrivalo konjem noge do kolen, zgoraj z mostu pa je letelo na ko-zake belo iverje borovih trsk. Opoldne so zajezdili čez mejo. Konji so skakali čez izpuljeni lisasti mejni drog. Topovsko grmenje je bobnelo od desne. V daljavi so se rdečile opečne strehe nekega posestva. Sonce je sijalo na zemljo z navpično padajočimi žarki. S ceste se je dvigal gost prah. Polkovni poveljnik je velel poslati čelno oglednico. Iz četrte stotnije je odjezdil tretji vod z vodnim častnikom, stotnikom Semjono vim. Za njimi je ostal v sivem oblaku prahu na stotnije razde Ijeni polk. Oddelek nekaj čez dvajset kozakov je od jahal mimo marofa po cesti, razkriti z okrepenelimi kolesnicami. Stotnik je povedel krdelce kake tri vrste naprej, se potem ustavil in se poglobil v zemljevid. Kozaki so se zgrnili na kup, da bi kadili. Grigorij je raz jahal, da bi zrahljal pod-prego, ali narednik ga je ošinil z očmi. — Da ti je ne prisolim, vraga! Na konja! Stotnik je prižgal cigareto in dolgo čistil daljnogled, ki ga je bil vzel iz torbe. Pred njimi je ležala ravnina, dremajoča v opoldanski pripeki. Na desni se je vil cikcakasti parobek gozda, vanj se je kakor bodica zadiral nasprotni konec ceste. Poldrugo vrsto od njih je bilo videti zaselek, zraven njega strmi ilovnati breg rečice in steklasto hladno vršino vode. Stotnik je dolgo gledal skoz daljnogled in otipaval z očmi izumrle in prazne ceste, ali vse je bilo zapuščeno kakor n a pokopališču. Vabljivo je mikala le modrikasta stezica vode. — Verjetno je to — Korolev-ka? — Stotnik je pokazal z očmi vasico. Narednik je molče zajezdil pro ti njemu. Izraz njegovega obraza je govoril brez besed: "Vi morate to vedeti. Naša naloga je nepomembna." — Pojdimo tjakaj, je neod ločno dejal stotnik, spravil daljnogled in se namrgodil, kakor bi ga bolel zob. — Ne bomo zadeli obnje, vaše blagorodje? — Previdni bomo. Nu, pojdimo. Prohor Zikov se je primaknil h Grigoriju. Njuna konja sta šla vštric. V zapuščeno ulico so za jahali oprezno. Vsako okno je pomenilo nevarnost, vsaka odprta vrata kolnice so izzvala, če 'si jih pogledal, občutek osamljenosti in zoprn srd po vsem hrbtu. Kakor magnet jim je privlačevalo poglede k ograjam in jamam. Prihajali so kakor razbojniki — tako se v modrikasti zimski noči pokažejo okrog naselbin volkovi — ali ceste so bile prazne. Tišina je preglušljivo brnela. Skozi odprto okno neke hiše so zaslišali preprosto bitje stenske ure, a glasovi so jih zadeli kakor streli in Grigorij je opazil, kako je stotnik, ki je jezdil prvi, trznil in z roko samogibno posegel po držaju samokresa. V vasici ni bilo niti enega živega človeka. Krdelce je pre-bredlo rečico; voda je segla konjem do trebuhov; šli so kaj radi vanjo in jo spotoma pili dasiravno so jih jezdeci spod badali in poganjali. Grigorij je poželjivo strmel v vzvalovano vodo; bila je blizu in hkrati ne pristopna, neustavljivo je vle kla k sebi. Ko bi bilo mogoče bi skočil iz sedla, ne da bi se slekel, in legel pod zaspano šu men je valov, dokler bi mu hlad in vlaga ije zalila hrbta in pre znojenih prsi. Za vasico so z griča zagleda li mesto; kvadrati četrti, po slopja iz opeke, zeleni nasadi cerkveni zvoniki. Stotnik je za jahal na položen vrh griča in pritaknil kukalo k očem. — Tam so! — je zavpil in otresnil s prsti leve roke. Narednik in za njim kozaki so drug za drugim zajahali na greben, ožgani od sonca, in se Imam kupce z gotovino za hiše za eno ali dve družini v collinvvoodski in euclidski naselbini. Tudi za trgovine, gostilne, itd. Če hočete kupiti ali prodati, se za zanesljivo postrežbo obrnite na EASTERN REALTY CO. 404 E. 156 St., IV 5110 SOBO IN HRANO se da dvema poštenima in treznima fantoma pri starejši in mirni družini. Vpraša se na 19508 MOHICAN AVE. BEAUTY OPERATORICA z licenco za poslovodkinjo, dobi dobro službo z dobro plačo. Pokličite po 5. uri popoldne KE 4410 Prenovile in moderniiirajte vaio kuhinjo in kopalnico z PLASTIC TILE za ilene in strope. Imamo 10 različnih barv. ANTON KOPLAN, 1136 Norwood Rd., HE 6510 HENRY KOPLAN, 1008 Ansel Rd., EX 7141 razgledovali. Po cestah so tekali ljudje, d tod videti majhni kakor mravlje, gostile so se kače prateža, dirjali s o konjeniki. Grigorij je priprl oči, gledal izpod dlani in razločil celo sivo tujo barvo vojaških sukenj. Ob mestu so rjaveli pred kratkim izkopani nasipi okopov, nad njimi so mrgoleli ljudje. — Koliko jih je . . . — je začudeno zategnil Prohor. Drugi so molčali, a tisti občutek jih je stiskal v pest. Grigorij je prisluhnil pospešenemu bitju srca (kakor bi kak malček, ali presneto težak, tam na levi strani prsi tekel, ne da bi se premaknil z mesta) in spoznal, da ga je prevzelo ob pogledu na te tuje ljudi povsem drugačno občutje od tistega, ki ga je spoznal na vojaških vajah ob pogledu na "sovražnika". Stotnik si je zapisoval svinčnikom neke pripombe v vojaško knjižico. Narednik je spodil kozake s holma, jim velel razjahati in se vrnil k stotniku. Ta je pomignil s prstom Grigoriju. — Melehov! — Tu. Grigorij se je vzpel na grič, nerodno prestavljaje odrevene le noge. Stotnik mu je izročil štirikrat prepognjeni papir. — Tvoj konj je boljši od drugih. V diru k poveljniku polka Grigorij je spravil papir v naprsni žep, odšel h konju in si spustil jermen čepice na pod-bradek. Stotnik je gledal za njim, počakal, dokler ni Grigorij sedel na konja, in se bežno ozrl rfa svojo zapestno uro. Polk se je bližal Korelevki, ko je Grigorij prijezdil s sporočilom. Poveljnik Kaledin je nekaj za-ukazal pribočniku in ta je od-dirjal k prvi stotniji. Četrta stotnija je šla skozi Korolevko in se naglo kakor ob vajah zasukala ob koncu hiš. Z griča je prijezdil stotnik Sem-jonov s kozaki tretjega voda. Stotnija se je razvrstila v obliki podkve. Konji so otepa-vali z glavami, ker so jih sekali brenclji; uzde so pozvenčava-le. V opoldanski tišini je zamolklo odmeval t o p o t prve stotnije, ki je šla mimo zadnjih hiš v zaselku. Kapitan Polkovnik je pridir-jal pred moštvo na poplesujočem zastavnem konju; trdno je nategnil vajeli in položil roko na ročaj meča. Grigorij je pri-držal sapo in čakal povelja. Na levem krilu je mehko topotala prva stotnija, zavijala in se urejala. Kapitan je potegnil sabljo iz nožnic, ostrina je modrikasto zablisnila v soncu. — Stoooootnijaaaaa! — Sablja se je zasukala na desno, na levo, se nagnila vnic in se ustavila v zraku tik nad vršički dvignjenih konjskih ušes. "V dve koloni in dalje", — je Grigorij v mislih razbral nemo povelje. — Sulice na boj, sablje iz nožnic, v naskok marš-marš! — — je kapitan zakričal povelje in spodbodel konja. Zemlja bobneča pod množico kopit, je zamolklo zaječala. Grigoriju je komaj uspelo, da je nagnil sulico (znašel se je v prvi vrsti), ko se je že konj, zajet v naraščajoči tok živali, iztrgal in ga v naglem diru odnesel naprej. Spredaj je bilo videti kapitana Polkovnikova kot pego na sivem ozadju polja. Nezadržno je hitel nasproti njim črni klin zorane njive. Prva stotnija je grmeče, preglušljivo zakričala, krik se je prenesel na četrto stotnijo. Konji so krčili noge pod trebuh, se prižemah k zemlji in naglo požirali sežnje. Grigorij je skozi preglušljivo svištenje v ušesih zaslišal poke še oddaljenih strelov. Prva krogla je zasičala nekje visoko in njen zategnjeni žvižg je zaoral v stekleno meglo neba. Grigorij si je do bolečine pritiskal ob bok žgoči držaj sulice, dlan se mu je potila kakor namazana s sluzasto tekočino. Spričo piskanja preletajočih jih krogel je bil prisiljen skloniti glavo k mokremu konjskemu vratu in v nosnice mu je silil ostri smrad konjskega znoja. Kakor skozi zasoplo steklo daljnogleda je videl rjavkasto črto okopov in sive ljudi, bežeče proti mestu. Strojnica je neprenehoma sipa-la kozakom nad glavami pahljačo blaznega žvižganja krogel; te so spredaj in pod nogami konj vrtinčile goste oblačke prahu. Grigoriju se je zdelo, da mu je tam v sredini prsnega koša nekako okamenelo tisto, kar mu je do naskoka burno poganjalo kri: nič ni čutil razen zvenča-nja v ušesih in bolečine v prstih leve noge. Od groze odrevenele misli so se mu zvozlale v glavi v trd, strašen klbbčič. Prvi je padel s konja praporščak Ljahovskij. Čezenj je zajezdil Prohor. Ko se je Grigorij ozrl, si je vtisnil v spomin delček videnega: Prohorov konj je skočil čez praporščaka, ležečega na tleh, pokazal zobe, padel in upognil vrat. Prohor je zletel z njega, ker ga je sunek vrgel iz sedla. Ostro, kakor z diamantom v steklo, sta se Grigoriju zarezala v spomin in ostala dolgo v njem rdečkasta dlesen Prohorovega konja s stisnjenimi vrstami zob in Prohor, ki je ploskoma padel na tla in so ga s kopiti poteptali za njim drveči kozaki. Grigorij ni slišal krika, ali spoznal je po Prohorovem obrazu, pri-žetem k zemlji, po spačenih ustih in iz votlin izbuljenih telečjih očeh, da je zatulil tako nečloveško divje, še so padali. Padali so kozaki in konji. Grigorij je skozi meglico solz, ki mu jih je nagnal veter v oči, videl pred seboj sivo mrgolenje Avstrijcev, bežečih od okopov. Stotnija, ki je bila zapustila vasico v bojnem redu, se je razdrobila, razkropila in razlomi-la. Sprednji, med njimi Grigorij, so prijezdili do okopov, drugi so topotali nekje zadaj. Visok Avstrijec z belimi obrvmi, s kapo, potisnjeno na oči, je zažmeril in, skoraj ne da bi trenil, kleče ustrelil v Grigorija. Svinčen ogenj je temu ožgal lice. Grigorij je dvignil sulico in na vso moč nategnil uzdo z voj-kami. Sunek je bil tako silen, da je sulica Avstrijca, skočivše-ga pokonci, prebodla in se mu do pol ratišča zasadila v život. Grigoriju ni uspelo, da bi jo iz-drl, ker ga je sunek zanesel; pod težo padajočega telesa jo je spustil, čutil na nji drgetanje in krče in videl, kako se je Avstrijec ves prelomil vznak (videti je bilo samo ostri, neo briti konec podbradka), se pre prijemal in s skrčenimi prsti praskal po kopjišču. Grigorij je razklenil prste in z odrevenelo roko pograbil držaj sablje. Avstrijci so bežali po ulicah predmestja. Nad sivimi gručami njihovih uniform so se po-zibavali kozaški konji. Grigorij je spustil sulico in še isti trenutek sam ni vedel zakaj, zasukal konja. Zagledal je narednika, ki je jezdil mimo njega in kazal zobe. Grigorij je s sabljo ploskoma udaril konja. Ta je ukrivil vrat in ga ponesel vzdolž ulice. Ob železni vrtni ograji je tekel Avstrijec brez puške, mečkal v pesti kapo in se omoteno opotekal. Grigorij je videl na- gubani Avstrijčev vrat, in na tilniku preznojeni ovratnik srajce. Dohitel ga je. Tudi njega je obšla blaznost, ki ga je obdajala vse naokrog, da je dvignil sabljo. Avstrijec je tekel vzdolž ograje in Grigorij ga ni mogel z levico podreti, zato se je prevesil v sedlu, prijel sabljo po strani in zamahnil z njo Avstrijca po sencih. Ta je brez vzkrika pritisnil na ramo dlani in se sunkoma obrnil s hrbtom proti ograji. Grigorij ni mogel ustaviti konja in je od-dirjal dalje; obrnil se je in od-drncal nazaj. Kvadratasti, od groze spotegnjeni Avstrijčev obraz je bil železnočrn. Roke je držal ob hlačnih šivih in ravz^'^' no pregibal pepelnate ustnice-Sablja mu je bila od senca na-vpik presekala mešo; koža mu je visela nad licem kakor rd® . IP V ca cunja. Na suknjo mu J« kačastem curku tekla kri. (Dalje prihodnjič) Napredni slovenski časopisi v Ameriki zagovarjajo iašega delavca. Brez podfo^^ [napredne in zavedne javnosti njih obstoj ne bil mogoč-j pevajte tudi sedaj "i* obrambo! ____ j OGLAŠAJTE V„ "ENAKOPRAVNOSTI CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking. All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop. Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg, Mich. PIKNIŠKI PROSTORI za v najem na KALIOPE FARM EDDY RD. Tel.: IV 4490 VAŠI ČEVLJI BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikai 16131 ST. CLAIR AVE. A. Malnar Cementna dela 1001 E. 74. St EN 4371 Pravite, da so odrabljene maščobe potrebne? JOim ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 N#ff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino. JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 SI. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Seveda so, gospa gospodinja, če bi vam le mogli pošepetati na uho pri vsaki kuhi ... da dobro postrgajte tisti lonec, posnemite mast raz obare, ter stopite mastne odrezke mesa ... se poslužite vsakega pripomočka, da zberete več masti. Tako re-snc) je svetovno pomanjkanje maščob in olja, kot je razvidno iz vlad,nih poročil. Da! In vi dobite več gotovine zanje! Odrabljene maščobe so edini kuhinjski odpadki, ki jih lahko vnovCitc . • • v teh dneh visokih živežnih cen. Torej ne zavrzite niti ene same kaplje odrabljenih maščob. Sleherni drobec, celo kar ostane od že vdrugiC porabljenih maščob, je vredno shraniti ... da pomagate vaši domovini in sami sebi! ODDAJAJTE ODRABLJENE MAŠČOBE! Aimrlean Fat Smkmg# CommlttN, Ino. Is. PH1LC q .WEEK k dJ^ ""»'"P'' speaker '^yoamic OQ rich * 139.95! ^0^ $ NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE JOHN SUSNIK. PROPRIETOR 6202 ST. CLAIR AVE. ENdicott 3634 Odprlo