Leto 111.
Maribor, četrtek 29. januarja 1920.
St. 23.
ARIB0R5KI
nri turn
In ^
a
v,#*,***- ^
J
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6‘50 mesečno. *	četrtletno	K 19"50.
pride naročnik sam v upravnlStvo po list: Mesečno K 6'—. — lnseratl po dogovoru.
•— , ■ —
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna Številka stane 40 vin.
Vsebina zavezniškega ultimata Jugoslaviji.
Pariz, 28. januarja. „Excelsior" priobčuje Vsebino ultimata, ki so ga zavezniške velesile Uročile jugoslo venski vladi. Po tej noti predlagajo zavezniki:
1.	Da se odpravi neodvisna rešk* država in se postavi mesto pod jamstvo Zveze narodov.
2	Da se prideli Sušak Jugoslovenom.
3. Da se potegne meja, ki zagotavlja a) 2vezo po kopnem med Reko in Istrijo vzdolž °bali vendar tako, da pusti na jugoslovenskem °*em j, VS0 železnico, ki vodi i* Reke v Ljubljano; b) zavarovanje Trsta potom modi-
ije takozvane Wilsonove črte v okolici Množeč.
4. Dsh-se ustvari v Zadru v občinskih me-fab neodvisna država pod jamstvom Zveze narodov.
5. Da se da Italiji Valona in mandat nad Albanijo in se ustanovi posebna vladavina za °na albanska okrožja, ki pridejo pod jugoslovansko upravo.
6. Da se pridelijo Italiji otoki Lošinj, ^elagruž in Vis, drugi pa naj pridejo pod lugoslovensko suverenost.
7. Da se demilitarizirajo vsi otoki v Ja-dranskem morju.
Važna posvetovanja italijanskih socijalistov.
LDU. Trst, 27. januarja. V dneh od 11. do 13. t. m. se je vršilo v Florenci posvetovanje italijanskega socialističnega Narodnega fiveta (Consiglio nazionale socialista), ki je bil Vsled nejasnega notranjega in zunanjepolitičnega Položaja izredne važnosti. Posvetovanje je odkrilo idejni razkol v italijanski socfj listični stranki, in sicer med inaksimalisti (Bombacci, Serrati) in reformisti (Modigliani,Turatti, Treves). Razpravljalo se je o mednarodnem položaju 'n o jadranskem vprašanju. O teh predmetih ®ta zastopala svoje stališče z ene strani Serrati faaksimalist), z drugo strani pa reformist Modi-6*'ani. Po daljšem poročilu o reakcijonarni ^evoluciji je prešel Serrati na jadransko vpra-®anje. S socialističnega stališča je dokazal pozebo posvetovanja italijanskih socijalist)V z °nimi Julijske Benečije in Jugoslavije, ne z domnevo, da bi se regil ta problem, marveč, da se iznova poudari princip samoodločbe narodov. Pobijal je nacijonalistično idejo in do-azoval, da ni ne pravično, ne dopustno, da interesi velike manjšine povzročajo nemir milijonov ljudij. Zavračal je geslo „Reko Rečanom", b| zavračaj one, ki bi hoteli dati želfcz-
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24.
nio železničarjem. To bi bilo tudi za Trst, kakor za Ciper, Malto in za vse druge kraje, ki se nahajajo v Jistem položaju. Toda teh problemov buržuazija ne more in ne bo rešila.
Le potom udejstvitve proletarske moči bodo rešena vsa narodnostna vprašanja. Posvetovanja so se udeležili zastopniki nad 60 deželnih zvez, med temi tudi iz Trentina in takozvane Julijske Benečije (Passigli, Tuntar, Regent, Callini in Benetti) ter vodstvo stranke razen Lazzarija, ki je bolan.
Ustoličenje novega tržaškega škofa Italijana.
LDU. Trst, 26 januaija. Včeraj se je vršila v katedrali sv. Justa svečana intronizacija novega tržaškega škofi M^gr. Angela Barto-lomasija.
Volilni izidi na Madžarskem.
LDU. Budimpešta, 28. januarja. Listi prinašajo volilne izide danes do polnoči. Kr* ščanskosocijalno udruženje je dobilo 61 mandatov, stranka malih kmetov 55, socijalni demo-kratje 4, brezitrankarji 2, krščansko-socijalna gospodarska stranka 1 mandat. Ožjih volitev bo sedemindvajset.
Splošna stavka v Pulju končana.
LDU. Pulj, 27. januarja. Splošna stavka, ki je trajala tukij okrog 15 dni, se je danes končala. Delavci so nastopili zopet delo. Le delavci plinarnice se, kakor poroča „Piccolo deJla Sera",jše niso povrnili na delo.
Železničarska stavka v Trstu
LDU. Trst, 28. januarja. Stavka italijanskih železničarjev se nadaljuje glasom lista «Lavoratore“ kompaktno in disciplinarno. V Trstu stavka preko 3500 železničarjev. Stavkokazi ne dosegajo števila 600, vštev§i uradnike in posebno kategorijo železničarjev, o kateri trdi železniška uprava, da bi tudi btez njih vzdrževala službo dober mesec
Proti draginji.
LDU Beograd, 28. januarja. Danes dopoldan je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o obnovi zemlje In preskrbi prebivalstva. Izvoljen je odbor ministrov, ki bo proučil to vprašanje. Podvzeli se bodejo energični koraki za pobijanje draginje.
Ni in naši nasprotniki.
Marsikomu se zdi čudno, da je pri nas še vedno dovolj prostora za razne elemente, ki na vse mogoče načine ovirajo smotreno delo za konsolidacijo državne misli. Petnajst mesecev je, odkar smo dosegli državno samostojnost in osvobojenje izpod tujega jarma in vendar se zdi, kakor da bi še vedno nekaj pričakovali. Neprestano rovarenje bivših avstrijskih patrijotov izpodkopuje zdrave temelje državne politike, ki hoče urediti našo mlado državo v demokratičnem duhu v blagor celokupnega prebivalstva. Državni interesi, za katere se borijo proti raznim in dostikrat za naše edinstvo zelo nevarnim spletkam posameznih demagogov, naši možje, morajo biti končni cilj resne in poštene politike, ki nima ničesar skupnega z eventualnimi osebnimi koristmi.
To vedo dobro tudi nasprotniki državnega in narodnega edinstva, toda njih cilji se ne strinjajo z ljudsko voljo. Seveda če je bil kdo teh ljudi še pred dobrim letom velik gospod v avstrijski službi, "se ne more vkljub petnajstmesečnemu narodnemu osvobojenju preleviti v jugoslovenskega patrijota, kateremu mora biti blagor države začetek in konec vsega delovanja in hotenja. Ravno tako je nemogoče, da bi se kdo žrtvoval za lastno državo, če je še pred nedavnim časom trošil svoje najboljše moči za okrepitev avstrijskega tiranstva med našim ljudstvom. Te vrste ljudje pa so še posebno nevarni* če je njih takozvano svetovno prepričanje vsaj navidezno istovetno z nazadnjaškimi načeli črnega srednjega veka. In teh je pač še mnogo na naši zemlji.
So pa tudi ljudje, ki ne stoje v vrstah nazadnjaških in politično nevarnih elementov, ampak cincajo zdej sem zdej tja, ker se ne morejo odločiti, da i bi zavrgli svoje sebične namene, od katerih izpolnitve pričakujejo svoj
osebni blagor. Navsezadnje so te vrste ljudje lahko celo naprednega mišljenja, toda njih ravnanje nikakor ni znak duševnega in političnega napredka. Komur je več do osebne koristi nego do splošnega blagostanja, ta ni človek, kateremu bi moglo zaupati ljudstvo.
O verižnikih, oderuhih, tihotapcih in drugi taki golazni ne more biti nobenega govora, ker ti elementi ne poznajo poštenosti v nobenem oziru. Te pijavke na izmozganem narodnem telesu bi bilo treba kratkomalo izgnati iz države ali pa zaslužijo še ostrejšo in radikalnejšo kazen za svoje nesramno početje, ki ni dosti manjše od veleizdajstva.
Proti vsem tem in podobnim izrodkom se bori demokratska stranka, ki si je osvojila na podlagi svojega programa državno korist za cilj svojega političnega delovanja. Seveda ne more nihče pričakovati čudežev od nje. Povsod na svetu trpijo ljudje na posledicah vojne in pri nas še posebno. Svetovni gospodarski trg še dolgo ne bo preobležen z dobrotami človeškega dela. Politično življenje pa je drugod 5e mnogo slabše nego pri nas, kjer smo doživeli po več kot štiriletni vojni utrujenosti in umiranju pravo revolucijo, ki je vznemirila mase in dala že itak negativnemu razpoloženju nov ogenj splošne nezadovoljnosti. Pri vsem tem pa ovirajo pozitivno delo demokratske stranke ljudje, ki imajo blagor ljudstva le na jeziku, v srcu pa so odkriti sovražniki vsega, kar stori vlada za izboljšanje sedanjih razmer. Dokler so bili še sami v vladi, so trobili z vsemi močmi v svet, da je njih delo posvečeno le ljudstvu, sedaj pa, ko je odklenkalo njihovemu gospodstvu, troben-
0 ruskih knjigah.
Ko je leta 1867. rekel avstr, minister Beust, da je treba Slovane pritisniti na steno, so mu Rusi odgovorili: pritisnite jih — toda stena se bo odprla in jih bo sprejela vase. V svetovni vojni se je stena podrla in tisoče in tisoče Slovanov je prišlo v Rusijo. Nekaj časa so živeli po vjetniških taborih — potem so prišli ria svobodo in so se kmalu naučili ruščine.
Ruščina je zelo lahek in krasen jezik, ki si ga vsak Slovan hitro osvoji. Večina naših lju-dij, ki so se vrnili iz Rusije, goyori prav dobro „po ruski''. Isto je na Češkem. Čehi so začeli prvi v Rusiji ustanavljati svoje legije, postavili so celo sibirsko armado in zdaj se vračajo domov skoraj „poruseni". Po vseh večjih čeških krajih se ustanavljajo ruski krožki — v Pragi je več rusko-čeških društev, v Olomucu je bilo zadnjič rusko predavanje, ki se ga je udeležilo 100 ljudij. Tako je nas vojna naučila ruščine. Prej je bil le redek slovanski potnik, ki je šel v Rusijo — (avstrofili so mu za to rekli „ruski romar" !) — vojna pa je tja zanesla na tisoče naših ljudi in vsi se vračajo »zaljubljeni v Rusijo".
Pred sto leti so prihajale ruske armade v Evropo reševat Nemce in Avstrijce od Napoleonovega jarma. Takrat so se zapadni Slovani
1 tajo na shodih in v svojem časopisju,1 da ne moreju delati, ker niso v vladi. Njih delo je torej le tedaj v korist ljudstva, če sedijo pri polnih koritih!
Pa tudi drugi, ki do sedaj sploh še niso imeli priložnosti sedeti v zbornici ali celo v vladi, rovarijo proti stranki, ki ima resen namen izboljšati politični, gospodarski in socijalni položaj v naši državi. Kritizirati in podirati je lahko, toda delati in zidati zahteva celega človeka. Omamljati ljudstvo z demagogičnimi programi, ki vsebujejo naravnost revolucijo dosedanjega po-litično-gospodarskega zistema, tudi ni težko.
Razveseljivo dejstvo v prilog zdravemu političnemu naziranju našega naroda je odobravanje vladnih naredb proti draginji, verižništvu in drugim podobnim ranam, na katerih trpijo vsi sloji vsled krivde takozvanih opozicijo-nalnih voditeljev ljudstva. To odobravanje je obenem priznanje demokratski stranki, katere člani se ne bojijo nobenega dela za izboljšanje splošnega položaja v naši državi. Da se pa pri nas kolikor mogoče hitro uredijo razmere in rešijo pereča vprašanja, od katerih ugodne rešitve je odvisen srečen razvoj na znotraj in na zunaj, je treba, da sodelujejo pri izgradbi vsi pošteno misleči, ker le tedaj, če bomo vsi za skupno delo v splošni blagor, bo mogoče uničiti zlobne nakane raznih eksavstrijskih patrijotov in njih kompanjonov.
Politični pregled.
Aleksander Millerand, novi francoski ministrski predsednik, Clemenceaujev naslednik se je rodil 1. 1859 v Parizu. Študiral je jus ter vstopil pozneje k Clemenceaujevemu
pobliže seznanili z Rusi in slovanska misel je od te dobe rastla, kajti vsi mali slovanski narodi so stali pod utisom mogočne ruske sile, ki je konečno zmagala nad Napoleonom. Žal, da se Rusija takrat ni zavedala svojega poklica — toda vera v Rusijo je bila pri zap. Slovanih vedno velika. V svetovni vojni smo doživeli na videz veliko razočaranje — toda vera v bodočnost Rusije ni padla — nasprotno: zdi se, da ji je določena v zgodovini človeštva druga uloga, nego smo mi pričakovali in da je ravno v tem njena velikost. Tekom enega stoletja je rodila Rusija največje svetovne pisatelje, ustvarila je taka dela na polju umetnosti in literature, da strmi nad njimi svet.
Mi vsi smo bili doslej deležni teh velikih duševnih zakladov le potom prevodov — včasih celo tujih — dočim bi jih morali kot Slovani uživati v izvirniku. Saj je ruščina svetovni jezik, ki obvlada pol sveta. In to je naš slovanski je-zik, gotovo najlepši in najmogočnejši med vsemi slovanskimi jeziki. Svetovna vojna je tako zbližala Evropo z Rusijo, da bo zavzela ruščina eno prvih mest med svetovnimi jeziki. Danes je že samo po sebi rešeno vprašanje, da je ruščina za Slovane med seboj — občevalni jezik.
Pri nas smo sicer še vedno tako neumni — ali recimo nepraktični — da se od tretje šole naprej učimo starogrško — Boa nam odpusti to zgubo časa — namesto, da
‘listu »La luslice«. Pozneje je bil izvoljen v mestno zastopstvo ter kmalu na to tudi v parlament. L- 1889 je začel izdajati lasten list »La Voise«, 1. 1899 pa je postal minister trgovine v Waldeck-Rousseau-evem kabinetu ter ostal na tem mestu do I. 1902. Ves ta čas je nastopal na strani socijalistov, dokler ni prišel z ostalimi voditelji francoske soci-jalne demokracije v konflikt ter ga je strankin zbor v Bordeaux 1. 1903 izključil iz stranke. L. 1909 je postal v Briandovem kabinetu znova minister, 1. 1912 pa v Poincarejevem kabinetu vojni minister. Po vojni je bil imenovan za komisarja Alzacije in Lorene ler ostal v tem činu do sedaj, ko mu je bila poverjena naloga sestaviti novo vlado.
„L’ Europe Nouvelle", znani francoski tednik, ki stoji v zvezi z zunanjim ministrstvom, piše v eni zadnjih številk tudi o ob-donavskih državah. List se zavzema za to, da bi se storil iz novonastalih držav na teritoriju bivše Avstroogrske s priklopitvijo Romunije in Poljske močan vojaški blok, ki naj bi branil zapad pred — Nemčijo in Rusijo. S tega stališča se list zavzema tudi za pravično rešitev italijansko-jugoslovenskega spora Za nas, kakor tudi za Italijo, pravi omenjeni list, je važneje, da se zavarujemo proti Nemcem in Rusom, kakor pa da dobi Italija Reko.
Švica in Zveza narodov. Švicarski zvezni svet je sklenil, da naj o tem ali naj Švica pristopi k Zvezi narodov ali ne, odloči ljudsko glasovanje.
Madžarska bilanca. Budimpeštanskl listi prinašajo bilanco mirovne pogodbe, katero je izročil Vrhovni svet madžarski delegaciji v Parizu. Madžarska, ki je imela poprej 325.000 km8 jih bo imela sedaj samo še 100.000. Od 21 milijonov prebivalstva ji ostane po pogodbi še 8 milion. Od šestih velikih industrijelnih mest ji ostane samo še eno. Nadalje izgube Madžari 40 velikih mest. Izgube univerze v Siblnju in Bratislavi, štiri pravne akademije ter nebroj srednjih in meščanskih šol. Izgube vse toplice: v Tatrah, Pištaneh, Trenčinu, Bistrici in Herkulesturdo. Dalje jim odpade 14.000 km železniških prog, t. j. % vse poprejšnje dolžine, ob enem pa neha biti Madžarska
bi se učili ruščine, ki ima istotako samo 24 tujih črk s to izjemo, da je to naša slov. cirilica — in ima večja dela, nego so jih napisali stari Grki — to so največja dela svetovne literature — in v tem jeziku govori 120 milijonov ljudi — dočim po starogrško ne govori nihče več. Zato čitamo ruska dela v prevodih — grška pa v originalih. Narobe svet! Toda to bo prešlo — zgodovinske zmote se le počasi premagajo I — in čez nekaj let bo vsak slovanski inteligent znal rusko. Do takrat pa si moramo brez šol pomagati. Bilo bi škoda, da bi ljudje, ki so se vrnili iz Rusije pozabili jezik, ki ima tako bodočnost. Zato je treba Citati — toda ruskih knjig ni. Ruske knjige so celo v Rusiji strašno drage: Puškin, ki je prej stal 2 rublja, stane zdaj 40 rubljev. Saj stane danes ena številka dnevnega časopisa 1—2 rublja. Iz Rusije torej ne moremo dobiti knjig, še dolgo ne. Zato so se na Češkem odločili, da začno izdajati ruske knjige. Izdali so doslej abecednik za začetnike in nekaj najboljših del od Gogolja, Turgenjeva itd. Tudi mi bomo morali poseči po teh knjigah, ker v Jugoslaviji nimamo tiskarne, ki bi nam izdajala ruska dela. Češka izdaja bo nekako podobna onim ruskim izdajam, ki so svoj čas izhajale v Berlinu in smo se jih tudi mi posluževali. Dobro bi bilo, ko bi se pri češkem
poljedelska država, ker izgubi 60% pšeničnih poli, 50% rženih, 57% ječmenovih, 70% koruznih, 62% krompirjevih, 73% ovsenih ter 77°|0 repnih polj. Izgubi lesno, železarsko in steklarsko industrijo; od pridelka lanu ji ostane samo še 15% ; polega tega pa mora oddati še % vse goveje živine, ovc, konj in prašičev.
Madžarske volitve. Morda se zdi komu čudno, da je pri volitvah na Madžarskem tako sijajno zmagala vladna stranka, toda to ni nič čudnega, kajti socijalisti se volitev iz protesta sploh niso udeležili. Obenem pa so tudi sklenili, da volitev, ki jih je ravnokar izvedla buržuazijska vlada, ne priznavajo.
Dnevne vesti.
Proti navijanju cen. Ekspozitura ur :da proti navijanju cen, proti verižnikom in tihotapcem — je začela poslovati v Mariboru. Bil je že skrajni čas. V par dneh se je n pr. podražila kava v kavarnah na 2 K. Pa to niso samo kavarnarji — cene vin po gostilnah so naravnost oderuške. Isto se godi po trgovinah. Upamo, da bo ekspozitura energično posegla vmes. Tudi tihotapcev kar mrgoli po Mariboiu. Prebivalstvo naj gre uradu na roko, ker je v interesu poštenih ljudij, da se napravi konec °deruštvu.
Neki visok francoski častnik se je
baje izrazil v Ljubljani, da je tam vsak večer '6 veselic, zabav, plesov itd. Tako poročajo „Narodni Listy". Tudi je baje rekel, da na tak način Slovenci ne bomo daleč prišli. Kaj bi ta gospod šele rekel o Mariboru I Sicer pa smo slišali, da tudi ves Pariz neprestano pleše. Seveda Pariz je že zmagal — mi pa še ne. Zato bi bilo res treba priporočati več zmernosti. »Nar. Listy" so hoteli s tem posvariti Prago, ki tudi pleše — pa pravijo, da niso imeli uspeha.
Z ozirom na notico izišlo v Vašem cenjenem listu z dne 27. januarja 1920 pod naslovom : »Dva čudna slučaja«, kjer se govori v drugem delu notice o dejstvu, da se je v hiši nasproti policijskega komisarijata našel v greznici 5—6 mesecev stari plod in se v zvezi s tem soproga v hiši stanujočega zdravnika imetje kot storilka tega dejanja, njen soprog pa ^Postrofira z izrazom „Čeden zdravnik", si uso-Iatn kot pravni zastopnik gospoda dr. V. Marina, zdravnika v Elizabetni ulici št. 15 in njegove soproge prositi, da v prihodnji številki svojega ccn|enega lista priobčite sledeče pojasnilo: »Zlobna roka je brez vsake informacije obeto-
založništvu doseglo to, da bi se vsaka izdaja izdala pa tudi za Jugoslovene. Tako bi dobili lepo rusko knjižnico, ki bi obsegala vsa Slavna dela. Brez tega ni mogoče resno golot učenje ruščine.
Posebno abecednik za začetnike bi se Jboral izdati tudi za Jugoslovene. Edino na ta način bi bil mogoč pouk v raznih ruskih krožkih. Kajti brez knjig se ne moremo niti učiti niti — čitati. Mi bi torej želeli, da po ^seh naših večjih krajih nastanejo ruski krožki, ki bi omogočali pouk ruščine vsem > slojem in združevali vse, ki so se ruščine med vojno naučili.
Treba pa je knjig in tu bi nam moglo Pomagati češko založništvo za ruske knjige v Pragi.
. Ako smo se doslej — Bogu bodi potopna ta slovanska narodnost — učili ruščine •z nemških gramatik in si pomagali z rusko-j^škiml izdajami — bomo poslej vendar Pnšli na domača slovanska tla.
Praga s tem Izpolnjuje svojo dolžnost, una hoče biti posredovalka slov. kulture, ip h 'ma sredstva za to lepo delo. Na nas j®, da se ji v tem pridružimo in sprejmemo o Posredovanje, dokler se ne spremene az-re v Rusiji in pri nas.
danila dejstvo, da se je našlo dne 26. januarja plod v greznici hiše nasproti policijskega lomi-saiijata in napadla pri tem na nedostojen način soprogo zdravnika g. dr. Vilko Marina in njega samega. To pa popolnoma neopravičeno, ker je prišel plod v greznico zgolj po nerodnosti družinske osebe v postelji se nahajajoče bolne so-pr ge in tega plodu ni bilo mogoče dobiti nazaj do momenta, ko se je greznica izpraznila!« Proseč uljudno za priobčitev gorenjega pojasnila eventuelno proti povračilu stroškov bilježim z odličnim spoštovanjem udani: dr. Irgolič. — Priobčujemo to vest s pripombo, da ima celo zadevo v rokah državno pravdništvo.
Vojaška cenzura v Mariboru nas je zagotovila, da ne pleni inozemskih časopisov, ki jih smejo prejemati posamezne redakcije na podlagi znane ministrske odredbe. Ker ne dobivamo že skoro teden dni nobenega inozemskega časopisa, leži tozadevna krivda očividno na pošti, ki najbrž ni dovolj poučena v tej zadevi, ali pa je krivo samovoljno postopanje posameznih poštnih organov.
Iz pisarne Slov. mest. gledališča. V soboto se vrši prva uradniška predstava »Gaudeamus« ob znižanih cenah, katero je ravnateljstvo določilo z ozirom na to, da uživa pri drugih predstavah le gotovo število uradnikov znižano ceno. S tem je dana prilika vsemu uradništvu, da poseti naše gledališče. Izbralo se je najbolj literarno delo, kar jih je uprizorilo letos gledališče in ravnateljstvo upa, .da bo slavno uradništvo v častnem številu posetilo to hvalevredno predstavo. — Opozarja se, da se je na lepakih urinila napaka pri cenah in sicer se mora glasiti, da stanejo sprednje lože 45 K, srednje pa K 52'50. — Za prihodnji teden se pripravlja »Hasanaginico«, veliko narodno literarno delo, za kojo uprizoritev je ravnateljstvo dalo napraviti popolnoma nove kulise n obleke.
Občeslovensko obrtno društvo v Celju
sklicuje svoj redni letni občni zbor na nedeljo dne 1. februarja 1920, dopoldne ob 9. uri v Narodni dom v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo društve ,ih funkcijonarjev.
2. Volitev gospodarskega sveta (15 udov na
3	leta) in dveh preglednikov (na eno leto.)
3. Ustanavljanje in ustroj obrtniški gospodarskih zadrug (predavanje.) 4. Enotna organizacija slovenskega obrtništva (predavanje.)
5.	Slučajnosti. Občni zbor je sklepčen ob vsakem številu navzočih.
Žalostni pojavi. Pred nekaj dnevi je prišla v mariborsko bolnico žena z otrokom, pustila je tam otroka in — izginila. Otrok je ostal začasno v oskrbi bolnice. Pred par dnevi so našli na bregu Drave — zmrznjenega otroka. To so dokazi socijalne bede ali moralne propalosti. Na vsak način žalostni pojavi našega časa. Ali je tako nizko padla vrednost človeka?
Telepatični in magični večeri Ben Arolyi Beja in gospe Nusi Molnar, ki sta jih priredila v pondcljek, torek in sredo v Gambri-novj dvorani so uspeli jako dobro. Največ zanimanja jc žel pač g Ben Aro]yi Bej s svojimi telopatičnimi poskusi, ki so pokazali, da je na tem polju res mojster. Marsikdo, ki doslej ni preveč verjel v telepatijo, se je na teh večerih lahko prepričal, da je to povsem resna in naravna znanost.
Požarna bramba v Zrkovcih pri Mariboru priredi dne 1. februarja v gostilni Roiko na Spodujem Pobrežju svoj bal. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina y predprodaji 3 K za osebo, pri blagajni na dan prireditve 4 K za osebo. Svira lastna godba. Za mestne obiskovalce je na razpolago ob 5. uii popoldne voz pri gostilni „Andrej Hofer" pri Sv. Magdaleni. Za mnogoštevilen obisk prijateljev naše požarne brambe iz mesta in okolice prosi uljudno — načelstvo.
„Naša držaya“, spisal dr. Karel Capuder.
Cirilova knjižnica, 1. zvezek. Maribor, 1919 Cirilova tiskarna. Cena s poštnino 4'20 K, brez poštnine 3‘50 K. Prvi zvezek obravnava zemhe-»ii naše države, torej predmet, ki je v sedanjih dneh vsakemu potreben, o katerem nimamo še nobenega drugega spisa.
Velik požar v tovarni za usnje. Sinoči ob % na 8. zvečer je obvestil g. HalbSrth tukajšnjo požarno brarabo, da je nastal v njegovi tovarni v Usnjarski ulici št. 23 požar. Par minut za tem je požarna bramba že hitela na lice mesta. Tudi v stolpu je bilo plat zvona ter vabilo na pomoč. Ogenj, ki je divjal s početka le v notranjosti, je predrl končno streho ter je tako nastala nevarnost, da se razširi tudi na druga poslopja. Neumornemu delu požarne brambe, kateri so pozneje prihitele na pomoč tudi še druge iz okolice, se je pa končno vendarle posrečilo ogenj omejiti in pogasiti. Škoda ni velika, lahko bi pa bila, če bi se bil ogtnj razširil na sosednje objekte, kjer so bile spravljene kože, usnje i t. d. Ogenj je nastal vsled kratkega stika električne napeljave.
Zadnje vesti. Naša vlada odklonila ultimat v jadranskem vprašanju.
Beograd, 29. januarja. Od merodajne strani se poroča, da je ministrski svet odgovoril na antantni ultimat v jadranskem vprašanju z izjavo, da vsebuje ultimat nasilno rešitev jadranskega vprašanja na podlagi londonske pogodbe, Jugoslovenska vlada vztraja odločno na stališču, ki ga zavzema z ozirom na rešitev jadranskega vprašanja predsednik Wilson.
Naša delegacija vztraja.
Beograd, 29. januarja. Vesti gotovih časopisov, da je jugoslovenska mirovna delegacija needina z ozirom na jadransko vprašanje, so popolnoma izmišljene in imajo svojo podlago v nasprotstvu političnih strank. Naša delegacija zahteva slejkoprej pravično rešitev jadranskega vprašanja, od katere je odvisen mir in bodoči položaj v Evropi.
Podružnica Narodne banke v Splitu.
LDU Beograd, 28. januarja. Privilegirana emisijska narodna banka bo skoro otvorila podružnico v Splitu. Podružnica bo prevzela zgradbo podružnice bivše avstro-ogrske banke v Splitu.
Madžarska mirovna delegacija.
LDU. L y o u , 28. januarja. Madžarska delegacija je naprosila mirovno konferenco, naj se ji rok za odgovor podaljša od 7. na 12. februarja. Iz Budimpešte se javlja, da bo madžarska mirovna delegacija 1. ali 2. februarja končala svoje delo. Grof Aponny bo na to najkasneje do 10. februarja dospel v Neuyil.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska ..Mariborska tiskarna", Maribor.
Mala oznanila.
Kupi se v Mariboru trgovina s' zalogo
in opravo vred ali brez. Ponudbe pod »špecerijska trgovina 60« na upravo lista.	B-*
Plemenska kobila,
eksemplar za razstavo, se samo dobremu konjerejcu proda. Vprašati v gostilni Figovec, Ljubljana, Dunajska cesta.
t xxxxx xxxxxxxxm3
Novo došlo!
Oranče
orig. zaboji, 200, 300, 360 kmd., K 4*40, odprti ua drobno K 1-40, 1-80, 2-50 komad.
Citrone
orig. zaboji 300 kom. K 390-—, odprti na drobno h kron 1 ‘40 in 2-— komad
Mandarini
komad a K 180 do 3‘—
Ital. riž
Fino stolno Olje-Sublime brez okusa
Olivno olje Bučno olje
Pristni istrijanski
vinski kis Slaninske heringe
K 30-—
Paradižnikove konzerve
Sladka ogrska
Rosen-Paprika Kanditi:
Fondans, Dropps, MUnte
Čajno pecivo Kava, čaj, kakao
pri
Vinko Hmelak
2-1 Maribor, Stolni trg 6-
cxxxxxxxxxxxxxxxx3
Našo preljubo
ZAHVALA.
MARO
smo spremili 25. t. m. k zadnjemu počitku. Sprevod nam je bil dokaz, da jih je mnogo s spoštljivostjo spoznalo vso nežno dobroto tega dobrega srca, to tiho in redko spoštovanje dela in pravičnosti in vso to skromno plemenitost njene blage duše. Izrekamo tem potem zahvalo vsem, zlasti pa onim, ki so poklonili v tako nepričakovanem broju rože in vence za njeno poslednjo pot. Posebno zahvalimo »Glasbeno Matico«, »Zvezo trgovskih nastavljencev«, »Petrolejsko prometno družbo« ter nje spoštovanega šefa, gospoda Ivana Mahorka za iskreno izraženo sočutje o priliki izgube naše nepozabne Mare.
Maribor, 27. januarja 1920
Težko prizadeta in potrta rodbina
Koprivnikova.
Pšenični otrobi
v vsaki množini, tudi
ssr- cele vagone
se dobivajo pri tvrdki
Ferdo Sert, uvoz in izvoz Maribor, Koroška cesta 21
Vino
iz Slovenskih goric, vsakovrstne kakovosti ter različnih letnikov, kakor tudi sortirano, ter slivovko in vinsko žganje, razpošilja vsako množino v sodih in buteljkah. Avgust Stel c er, Maribor, Narodni dom-
Keglalci! Pozor!
Salonsko keglišče „Pri belem zajcu", Melje 10
je zopet na novo renovirano in se cenjeni gosti vabijo na obilen obisk.
Vabijo se tudi abonenti na hrano, celi dan K 10*—.
Z uljudnim spoštovanjem
Henigman, gostilničar
3-1	[Melje	10.
Inserati v našem listu imajo največji uspeh!
Mariborska tiskarna
d. d.
(lastnica tiskarn Kralik in Rabtf)
priporoča
vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro-grame, lepake, letake, vabila itd. itd.
Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.
V
J