Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXXII., št. 182 a
sobota U. avgusta
SLOVENSKI
lahaio vsak dan popoldne izvzeimi nedelje in praznike. // Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 10C vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, vec|i mserati petit vrsta Din . Popu* oo dogovoru, inseratn. davek posebej. // „Slovenski Narod vel,a mesečno v  Jugoslaviji  Din   12.—   za  inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaffieva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26.
Podružnice* MARIBOR. Grajski trg It. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 76 II CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    //    Postna hranilnica v Ljubliani it. 10351.
Vojaška pogajanja v Moskvi:
Poljska. RumunUa in Turčija povabljene k sodelovanju
V sporazumu z Anglijo in Francijo je Rusija oficielno povabila Poljsko, Rumunijo in Turčijo, naj pošljejo k vojaškim pogajanjem v Moskvi svoje zastopnike — „Izvestja" o pomenu in namenu vojaškega sodelovanja držav fronte miru
Moskva, 12. avgusta, br. Angleška in francoska vojaška misija sta včeraj dopoldne prispeli iz Leningrada z vlakom v Moskvo. Na kolodvoru jima je bil prirejen svečan sprejem. V imenu komisarja za državno obrambo maršala Vorošilova je delegaciji pozdravil podnačelnik glavnega generalnega štaba z visokimi oficirji vojske, mornarice in letalstva. Navzoči so bili tudi zastopniki komisarijata za zunanje zadeve ter osebje angleškega in francoskega veleposlaništva, kakor tudi poljski, rumunski in turški vojni atašeji.
Popoldne sta angleška in francoska delegacija obiskali najprvo maršala Vorošilova, nato pa komisarja za zunanje zadeve Molotova. s katerim je bilo dogovorjeno, da se oficielni razgovori zastopnikov vseh treh generalnih štabov prično danes dopoldne ob 11. na K remiju.
Moskovski listi objavljajo ob tej priliki daljše članke, v katerih izražajo priznanje angleški in francoski oboroženi sili, nagJašajoč. da predstavljajo v sklopu demokratskih držav največje jamstvo miru. Oficiozna »Izvestja« podčrtavajo velik pomen vojaških razgovorov in naglašajo. da pomeni sodelovanje oboroženih sil Anglije, Francije in Rusije ter ostalih zaveznikov mirovne fronte nepremagljiv branik miru. Vsakdo, ki bi poskušal zrušiti ta branik, bo doživel poraz. »Izvestja« ponovno podčrtavajo, da sodelovanje Anglije. Francije in Rusije na političnem in vojaškem polju nima nikakih osvaja Inih namenov, marveč služi samo obrambi miru in neodvisnosti malih držav, ki se same ne morejo ubraniti močnejšemu napadalcu. List Izraža mnenje, da bodo pogajanja v najkrajšem času končana z uspehom in napoveduje, da bo najkasneje v začetku septembra podpisan politični in vojaški pakt.
Moskva, 12. avg. br. V sporazumu z Anglijo in Francijo je povabila Rusija Poljsko Romunijo in Turčijo, naj pošljejo v Moskvo svoje vojaške predstavnike, da bi mogli sodelovati pri vojaških pogajanjih za sklenitev vojaškega pakta. To sodelovanje bi bilo potrebno zlasti proti koncu pogajanj, ko se bo razpravljalo o praktični razpodelitvi delokroga posameznih zavezniških držav na vojaškem polju. Oficielno se Poljska, Rumunija in Turčija ne bi priključile trojni vojaški zvezi, marveč bi njihove interese zastopali Anglija in Francija, vendar pa bi se pri tem upoštevali posebni interesi teh treh zavezniških držav. Zaenkrat Poljska Rumunija in Turčija ne bodo poslale v Moskvo posebnih delegatov, marveč bodo pooblastile svoje vojaške atašeje pri poslaništvih v Moskvi, da vzdržujejo potrebne stike
Poljsko-romunski obrambni pakt
Varšava 12. avgusta e. Doznavajo. da bi v kratkem moralo priti do novih pogajanj med Poljsko in Rumunijo. Gre za
sklenitev poljsko-rumunskega pakta v primeru nevarnosti napada od zapada na eno teh držav. Ta pogajanja pa so odvisna od rezultatov pogajanj v Moskvi.
Važen posvet v Varšavi
Varšava, 12. avg. br. Glede na zadnje mednarodne dogodke in zaradi zaupnih poročil, ki jih je prejela vlada iz Pariza in Londona, je predsednik republike prekinil svoj odmor in se je včeraj popoldne vrnil v Varšavo. Takoj po njegovem prihodu so se zbrali pri njem ministrski predsednik Skladkovski, maršal Ridz Smi-
gly. zunanji minister Beck in minister za narodno obrambo Kviatkovsky. posvet je trajal pozno v noč. O tem sestanku ni bilo izdano nikako uradno poročilo, zatrjuje pa se. da so bili pri tej priliki sprejeti važni sklepi, ki so bili nemudoma sporočeni v Pariz in London. Ti sklepi so v zvezi z vojaškimi ukrepi za narodno obrambo, zlasti za primer, da bi prišlo do kakih nepričakovanih dogodkov v Gdan-sku ali oa kje drugod ob nemško-poljski meji
Varšava 12 avgusta, e. Po razpoloženju, ki je po vsej Poljski enodušno. se lahko reče. da se bo Poljska tudi sama zoperstavila z vsemi močmi vsaki akciji, katere cilj bi bila okrnitev Poljske. V Varšavi vse bolj prevladuje razpoloženje.
' da se preide v energično ofenzvio, dočim je poljska vlada sklenila, da za sedai samo pojača akcijo, katere namen je oslabiti nasprotnikovo ofenzivo in sicer potom tiska in propagande. Kakor se doznava iz dobro obveščenih krogov, je varšavska vlada sklenila, da v dosedanji živčni vojni preide v splošno ofenzivo.
200 angleških bombnikov prispelo na Poljsko
Kjobnhavn, 12. avgusta, e. List »National Tidendec je objavil vest. da ie preteklo noč preletelo Gdansk mnogo tuiih letaL Kakor se je pozneje izkazalo, ie prišlo na Poljsko 200 angleških bombnikov.
Ribbentrop in Ciano danes k Hitlerju
Razgovore v Solnogradu drže v največji tajnosti — V poučenih krogih samo naglašajo, da gre za dalekosežne odločitve v zvezi z mednarodnim položajem
Solnograd, 12. avg. br. Razgovori med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom so se pričeli včerai popoldne takoj po prihodu obeh delegacij na grad Fuschl pri Solnogradu. Prvi sestanek, kateremu so prisostvovali višji uradniki obeh zunanjih ministrstev ter obojestranska poslanika v Rimu in Berlinu, je trajal nad štiri ure. O njem ni bilo izdano nikako službeno poročilo. Tudi od udeležencev tega sestanka novinarji niso mogli dobiti nikakih izjav ali pojasnil. Po sestanku je Ribbentrop spremil grofa Cia-na nazaj v Solnograd, kjer je zvečer prisostvoval gledališki predstavi. Danes dopoldne so se razgovori nadaljevali. Kakor zatrjujejo, bodo končani šele jutri dopoldne, nakar bo izdan komunike. Danes popoldne se odpeljeta grof Ciano in Ribbentrop v Berchtesgaden k Hitlerju. Tu bo prišlo šele do končne odločitve glede vseh vprašanj, ki so predmet solnograj-skega sestanka.
Pariške informacije
Pariz, 12. avg. br. Francoski vladni in politični krogi budno spremljajo solno-grajski sestanek. Po informacijah na pristojnih pariških mestih je sestanek Ciana in Ribbentropa posledica nerodnega položaja, v katerega je zašla os Rim-Berlin. Mednarodni položaj se je zadnje tedne bistveno spremenil. Izkazalo se je, da je Poljska odločna in nepopustljiva ter se ne da  preplašiti  niti z  nemško mobilizacijo
niti z grožnjami popolnega razkosanja Na drugi strani se je mirovna fronta, ki sta jo zasnovali Anglija in Francija, znatno okrepila in bo s sklenitvijo političnega in vojaškega pakta v Moskvi popolnoma dograjena. Tudi nevtralne države, na katere so v Rimu in Berlinu računali z veliko gotovostjo, se vse bolj od mikajo in vedno očitnejše kažejo odločnost, da se zoperstavijo vsakemu direktnemu ali indirektnemu ogrožanju svoje nevtralnosti in neodvisnosti. Novi diplomatski termin o »aktivni nevtralnosti«, ki so ga skovali v Rimu in Berlinu, in pod katerim razumejo podporo na gospodarskem polju, se je izkazal za neizvedljiv. Tudi računi s Japonsko so se izkazali za netočne. Japonska je sicer voljna izzivati težave na Daljnem vzhodu in otežkočati položaj demokratskih velesil, še vedno pa okleva, da bi se pridružila »jeklenemu paktu«, kakor na z i vajo vojaško zvezo Nemčije in Italije. Prav tako tudi Španija vedno bolj poudarja svojo nevtralnost. Vse to pa so v sedanjem mednarodnem položaju komponente, ki jih je treba skdbno proučiti in vpoštevati. To je glavni namen solno-grajskega sestanka. Se le v drugI vrsti bodo na tem sestanku proučili in sklenili cilj in obseg novih akcij, ki se jim zde potrebne, da ne bi nastal vtis, kakor da je blok totalitarnih držav v defenzivi napram bloku demokratskih držav. Rim si slej ko prej prizadeva da odvrne Nemčijo od vojnih avantur, katerih hud bi bil v sedanjem mednarodnem položaju dvomljiv. V Parizu so zaradi tega mnenja, da ne gre pripisovati solnograjskemu sestanku pretiranega pomena Sklepi, ki bodo sprejeti, bodo dalekosežne važnosti samo za os Rim-Berlin, ne pa za splošni mednarodni položaj, ki je že tako ustaljen in
izgrajen, da moreta Rim in Berlin računati samo z neovrgljivimi dejstvi, nad katerimi dominira načelo: Vsak napad bi rodil vojno.
Madžarski demanti
Budimpešta, 12. avgusta, e V zvezi s sestankom grofa Csakvja z Ribbentropom v Solnogradu so nekateri tuji listi objavili vest da sta se državnika ob tej priliki pogajala o zaključitvi vojnega pakta med Madžarsko in Nemčijo Z merodajne strani te vesti demantiralo V političnih krogih izjavljajo, da je bil obisk grofa Csakvja pri RibbentroDu le informativnega značaja, vendar se na službeni krosi držijo rezervirano in se omejujejo na to. da poudarjajo, da se grof Csaky nahaja na dopustu. To je tudi razlog zaradi katerega še ni znana vsebina ra^ovorov med obema ministroma.
frmeniava pisem Ribbentrop-Bonnet
Pariz, 12. avgusta e. Nekateri pariški listi so objavili pismo, ki ga je noslal nemški zunanji minister Ribbentrop francoskemu zunanjemu ministru Bonnetu, v katerem sporoča stališče Nemčije glede gdanskega vprašanja. Na Quay d'Orsay kategorično demantirajo tako tolmačenje. Stvar pa je v resnici tale:
Letos 1. julija je Bonnet izročil nemškemu veleposlaniku v Parizu, grofu Wel-czeku noto, naslovljeno na Ribbentropa, v kateri je pojasnil stališče francoske vlade in solidarnost Francije s Poljsko glede gdanskega vprašanja Na to noto je nekaj dni pozneje odgovoril Ribbentrop s pismom, v katerem je oonovil znano stališče nemške vlade v gdanskem vprašanju.
Turčija bo branila napadeno Rumunijo
Včerašnjemu sestanku kralja Karola s predsed* nikom Turčije Inenijem pripisujejo izreden pomen
Carigrad, 12. avgusta, br. V svojem potovanju z jahto po vzhodnem delu Sredozemskega morja je prispel včeraj popoldne rumunski kralj Karol v spremstvu prestolonaslednika Mihajla v Carigrad. Jahta se je zasidrala pred palačo Dolma Bagče. Skoro istočasno je prispel v Carigrad tudi predsednik turške republike Ineni. Ob 17. sta se kralj Karol in Ineni sestala v palači Dolma Bagče, kjer sta imela ob navzočnosti turškega zunanjega ministra Saradzogla in rumunskega poslanika v Ankari nad tri ure trajajoč razgovor. V poučenih carigrajskih političnih in diplomatskih krogih izjavljajo, da je bil ta sestanek izredno važen ter da so bili pri tej priliki sklenjeni zelo dalekosežni dogovori, nanašajoči se na skupno obrambo interesov na Balkanu in bližnjem vzhodu. Turčija je zagotovila Ru-muniji vso podporo za primer, da bi postala Rumunija žrtev neizzvanega napada. Tako v turških kakor v romunskih krogih so prepričani, da bo rodil sestanek, ki je znova manifestiral solidarnost Turčije z državami na Balkanu, zelo koristne posledice in da utegne odvrniti veliko nevarnost, ki preti Rumuniji. V turških krosih ne prikrivajo, da služi koncentracija farskih čet v Trakiji predvsem tema ci-
lju. Tako v turških, kakor v romunskih krogih poudarjajo, da more samo solidarnost vseh balkanskih držav preprečiti, da ne bi Balkan postal žarišče novega evropskega požara. Po večerji, ki jo je priredil predsednik Ineni na čast kralju Karolu, sta kralj Karol in prestolonaslednik Mihajlo z jahto krenila proti K on stane i, kamor sta prispela danes dopoldne in se nato z vlakom odpeljala v Sinajo. V Sinaji bo danes zvečer izredna seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja, nr kateri bodo proučili mednarodni položaj ter sprejeli potrebne sklepe za zaščito romunskih meja.
London, 12, avgusta, e. Z velikim zadovoljstvom je bila v londonskih političnih krogih sprejeta vest o sestanku rumunskega kralja Karola s predsednikom turške republike I smet Innenijem. V Londonu pripisujejo poseben pomen dejstvu, da je angleški veleposlanik v Ankari po končanem sestannku med šefoma obeh držav imel konferenco s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. V Londonu smatrajo, da pojačanje prijateljskih vezi med Turčijo in Rumunijo v sedanjem nejasnem času lahko samo koristi ciljem Velike Britanije.
Nova angleška koncesija Japoncem
Angleška vlada je sklenila izročiti Japoncem 4 umora osumljene Kitajce, zaradi katerih je prišlo do tiencinskega spora
London, 12. avg. e. Angleška vlada je sklenila, da izroči japonskim oblastem štiri Kitajce, ki so obdolženi umora nekega japonskega funkcionarja v Tiencinu. Kakor znano, je bilo prav stališče angleške vlade, da ne izroči teh Kitajcev, v glavnem povod za takozvani tiencinski spor. ki je imel za posledico blokado Tiencina.* V pol službenih londonskih krogih poudarjajo, da je vlada napravila ta skleo na podlagi ugotovitev izvedencev, da so jaoonske obtožbe osumljenih Kitajcev upravičene. Vlada je sklenila izročitev osumljenih Ki-ta.^ev na podlagi novih dekazov. ki lih ie japonska vlada predložila angleškemu veleposlaniku v Tokiu glede njihove kriv-
de. Japonska vlada, je bila že službeno obveščena o tem sklepu Kitajci bodo izročeni kitajskemu sodišču v Tiencinu. ki pa je stvarno japonsko vojno sodišče. V londonskih službenih krogih izrecno poudarjajo, da pri tem niso bili merodajni politični oziri, marveč samo juridična stran. Mislijo, da se bodo po tem sklepu angleške vlade nadaljevala pogajanja med Anglijo in Japonsko. V angleški javnosti pa je izzval ta sklep vlade precejšnjo nevoljo. Današnji jutranjiki deloma ostro kritizirajo ta odlok. »Dailv Telesranh« piše, da bo zaradi tega t"pel prestiž Anglije na Kitajskem.
Po&5m velike holandske banke
Amsterdam, 12. avgusta, e. Pred dvema dnevoma se je v Parizu ustrelil dr. Mann-heimer, generalni direktor in solastnik ene največjih nizozemskih bank Mendel-sohn, ki je igrala zlasti v mednarodnih finančnih transakcijah veliko vlogo. Banka je včeraj ustavila plačila. Banka Men-delsohn je zlasti posredovala pri emisijah francoskih državnih posojil. Vest o ustavitvi plačil je izzvala v vseh mednarodnih finančnih krogih veliko presenečenje, reakcijo pa na amsterdamski, pariški in londonski borzi, kjer so nizozemski papirji nekoliko podli. Snočnji pariški listi
sicer naglašajo. da interesi francoskih delničarjev niso oškodovani. Banka je imela razširjeno svoje poslovanje tudi na Belgijo, ki pa po poročilih belgijskih listov pri tem polomu tudi ni prizadeta.
Prepoved zborovanj v Belgiji
Bruselj, 11. avgusta. AA. (Reuter) Belgijske oblasti so do nadaljnjega prepovedale vsa javna zborovanja, sprevode in druge manifestacije v okrajih Eupen in Malmedv, ki sta bila pripojena k Belgiji po odredbah versajske pogodbe. Do tega sklepa je prišlo zaradi pogostih demonstracij nemške organizacije domovinske fronte.
zagrebški velesej«
Mednarodni
splošni veliki vzorčni sejem
in
ttliiizii.ki razstava
26. VIII. — 4. IX. 1939
Na železnicah brezplačen povratak, na jadranskih parai-kih višji nvzred za ceno nižjega VIII. do 9. IX.
na avion ih 10 r"c od 21
Huda železniška nesreča v Švici
Curih, 12. avg. br Snoči se je pripetila . Švici huda železniška nesreča. Na pro-■ii Briig — DomodoMala je nabito poln >sebni vlak trčil z brzovlakom. Okrog 20 vozov je popolnoma razbitih Dosedaj so izkopali izpod ruševin 5 mrtvih, med njimi strojevodji obeh vlakov, kurjača in dva sprevodnika. Ranjenih je blizu 100 Mudi. Koliko je skupno smrtnih žrtev, še ni znano. Tudi še ni ugotovljeno, kako je prav za prav prišlo do te nesreče.
Strašna usoda židovskih beguncev
Carigrad, 12. avgusta e Parnik »parita«, na katerem že tri mesece blodi 600 čeških Zidov, je že tri dni pred luko v Smirni in ljudje zaman čakaio na dovoljenje za izkrcanje. Ker ni bilo izdano dovoljenje, so Zidje zagrozili kapetanu, ki je hotel z ladjo odpluti, da bodo ubili njega in vso posadko, ki šteje 43 mož. V tem nejasnem položaju se je kapetan obrnil na policijo za posredovanje. Sef policijo je svetoval Zidom, da zap'iste pristanišče in da se pokore zakonu. Zidje so dejali, da je to velika nesreča zanie in so prosili, naj jih puste na ladji blizu pristanišča, toda ood pogoiem, da ladje ne bodo zapustili. Pričakujejo, da bodo morali Zidje ladjo zapustiti. Ce se bodo uprli, bo turški minonosec ladjo odpeljal. Cepnv je parnik precej oddaljen od obrežja, ie neprestano čuti tarnanje žensk in otrok.
Angleški letalski manevri končani
London, 12. avgusta. AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja, da so letalski manevri končani in da so se vsa letala vrnila v svoja oporišča. V treh dneh in treh nočeh so bile preizkušene vse vrste letal hkrati s piloti. Pri tej priložnosti se je opazilo, da so bombna letala pokazila vzlic slabemu vremenu nenavadne uspehe. Manevri so pokazali učinkovito delovanje lovskih letal, ki so stopila v akcijo ob napadu bombnikov. Zlasti je treba poudariti disciplino in navdušenje pilotov in vojakov, ki so služili pri reflektorjih in pri protiletalskem topništvu.
Churchill bo obiskal Maginotovo linijo
Pariz, 12. avgusta, e. Znani politik Win-ston Churchill si bo te dni ogledal na povabilo vrhovnega poveljnika francoske vojske maršala Gamelina Maginotovo linijo od Strasbourga do Basla.
Kako Kitajci „kaznujejo" izdajalce
Čungking, 12. avg. AA (Havas) Vang-cingvej, ki poskuša zdaj sestaviti osrednjo vlado na Kitajskem, ie bil od nepre-maganih Kitajcev proglašen za izdajalca. Njegov kip bodo razstavili v nekem svetišču, kjer se bodo Kitajci lahko norčevali iz njega.
Angleško potniško letalo zgorelo
Čarih, 12. avgusta, br Veliko angleško potniško letalo, ki je obratovalo na progi London — Curih. se je včerai popo'dne ponesrečilo. Med poletom nad Francijo je nastal v letalu osen j. Pilotu je uspelo, da je srečno pristal in izrcal vseh devet potnikov, dočim ie letalo popolnoma zgorelo. Ogenj je uničil tudi vso pošto in večjo vsoto denarja v angleški valuti.
Madžarski parlament odšel na počitnice
Budimpešta. 12. avg br. Madžarski parlament je na svoji včerajšnji seji odobril cd vlade predloženo reformo poslovnika. Seje so bile nato odgođene do septembra s tem. da mora vlada sklicati izredno zasedanje, če bi to zahteval mednarodni položaj.
Sorzna poročila.
Curih, 12. avgusta. Beograd 10. Pariz 11.735, London 20.7375. New York 443 625, Bruselj 75.275, Milan 23.30 Amsterdam 237.30, Berlin 177.75, Praga 15 175 Varšava 83.40. Bukarešta 3.25.
Stran 2
»SLOVENSKI N A R O D«, sobota, 12. avgusta 1939.
Stav. 182
100.000 obiskovalcev na Mariborskem tednu
Veliko zanimanje za jutrišnje zaključne prireditve - Mariborski teden in naša duhovna
kultura
Maribor, 11. avgusta Podoba je, da bo letošnji obisk Mar. bo r-akega tedna beležil rekordno število 100 tisoč obiskovalcev. K sreči je oilo od otvoritve Mariborskega tedna naprej vreme zelo naklonjeno, tako da so se 'ahko doslej vse napovedane prireditve nemoteno vršile in da so si tudi lahko obiskovale* nemoteno ogledali posamezne razstave Mariborskega tedna. Vsak večer vlada na zabavišču živahno vrvenje in veselo razpoloženje valujoče množice, ki ga povečujejo najraznovrstnejše atrakcije.
Občinstvo kaže vneto zanimanje zlasti za zaključne prireditve Mariborskega tedna. Odrska družina »Totega lista« je pripravila za soboto 12. in nedeljo 13. t. m. nekoliko spremenjen program. V soboto oa 16.30 do 18. in od 20.30 do 22. je prome-nadni koncert na razstavišču. V nedeljo 13. avgusta, na zaključni dan Mariborskega tedna je ob 5. zjutraj velika propagandna kolesarska dirka okoli Pohorja. Start in cilj je v Korošcev*: ulici, cilj okoli 10.30 V nedeljo ob 8. zjutraj je nadaljevanje teniškega turnirja za nacionalno prvenstvo nase banovine na teniških igriščih ISSK Maribora. Turnir traja ves dan do zaključka. Ob 10. je na Dravi plavalna tekma na progi Mariborski otok—Kr^stjanovo kopališče. Plavalno tekmo je organiziral Mariborski plavalni klub. Od 11. do 12.30 je na razstavišču promenadni koncert, ob 11.30 povorka kolesarjev skozi mesto po Korošce vi ulici, Aleksandrovi cesti do razstav šča Mariborskega tedna. Ob 15. je na tezenskem letališču pričetek letalskega dne z leti in akrobacijami jadralnih letal, kakor tudi vojaških in civilnih motornih letaL Ob 16. je medmestna plavalna tek-
ma Zagreb : Maribor na Mariborskem otoku z ekshib-cijami v skokih. Ob 16.30 do 18. in od 20.30 do 22. pa sta na razstavišču zaključna promenadna koncerta.
Mariborska javnost je trdno prepričana, da bo tudi V lil. Mariborski teden s svojimi prireditvami, razstavami ter prodornim uspehom pripomogel k Širjenju dobrega imena Maribora ter njegovih produkcij skih sposobnosti. Mariborska javnost p i se tudi dobro zaveda, da dolguje iskreno zahvalo za velike koristi MariborskefT. tedna vztrajnim in nesebičirm funkcionarjem Mariborskega tedna, katerih zasluge je mestni župan dr. Juvan ob slovesm otvoritvi letošnjega Mariborskega tedna tako jasno podčrtal, zlasti pa zaslužnemu in neutrudnemu predsedniku g. dr. F. Li-poldu. Naj bi bili uspehi letošnjega Mariborskega tedna topla spodbuda k nadaljnjemu vztrajnemu, sistematičnemu delu v službi življenjsk h interesov našega Maribora.
Letos poteka 20 let Narodnega gledališča v Mariboru. Veliko in občudovanja vredno je delo ki ga je izvrš'lo v dven desetletjih. Le v splošnih obrisih je zajeto to delo v jubilejni gledališk •azstavi v okv:ru Vm. Mariborskega tedna.
Ob vstopu v razstavno dvorano v IL nadstropju H. dekliške meščanske šole začutiš takoj, da je pripravil n organiziral razstavo režiser, mojster. Jože Kovic se je zelo potrudil, da je uredil razstavo, ki vsebuje vse, kar je potrebno za pregleden pr kaz 201etnega napornega ustvarjajoče-ga dela na našem slovenskem odru v Mariboru. Tu vidiš v miniaturi vrtilna odra
ob modelih ^Sodn'Jka Zalamejskega«, in »Celjskih grofov«. Učinkovito sta izdelana modela čapkove drame >RUR« in groteske »Dogodek v mestu Gogi«. Po stenan vis jo številne diplome, karikature, portreti in slike vseh pomembnejših odrskih tvorcev, igralcev ter igralk, ki 30 nastopali na našem mariborskem odru. Pregledno prikazujejo pr ebne table repertoarne načrte vseh dosedanjih sezon Narodnega gledališča v Mariboru. Na vidnem mestu so obsežne povečane slike vseh treh uprav-n kov in ravnateljev Narodnega gledališča v Mariboru g. Hinka Nučiča. Vala Brati-ne in dr. Radcvana Brenči ča. Vneto sta pomagala našemu prvemu rež:serju g. J. Koviču pri njegovem delu gledališki su-kar g. B. TJsar in naš gledališki fotograf g. Mirko Japelj.
Nekako v okviru gledal'ške razstave ie tudi jubilejna razstava ptujskega Dramskega društva, ki je dejansko razstava slovenskega avantgardističnega gledališča ki ga vodi g. F. Žižek, številne slike nam kažejo stremljenja in prizadevanja našega avantgardističnega gledališča, kii je doseglo krasne uspehe z uprizoritvijo dramskih del »Veseli dan ali Matiček se ženi«, »Lepa Vida«, »Detektiv Megla«. »Kdo je kriv«, »Deseti brat« in Burka o jezičnem dohtarju«. Razstavo je organiziral g. F. Žižek, pridno pa mu je pomagal njegov ptujski sodelavec g. Eno Murn.
Obe gledališki razstavi sta veren odraz visoke stopnje naše odrske kulturne prizadevnosti, ki ima svojega glavnega nosilca v mariborskem Narodnem gledališču, svojega drugega nosilca pa v ptujskem avantgardističnem gledališču.
Proslava 15 letnice SK Mure
Jutri priredi SK Mura v Murski Soboti športni dan
Murska Sobota, 12. avgusta Jutri priredi SK Mura športni dan v proslavo 15-letnice delovanja. Športni dan bo pod pokroviteljstvom častnih članov kluba industrijalca g. Josipa Benka, župana g. Ferdinanda Hartnerja n dolgoletnega predsednika kluba veletrgovca g. Vincenca Ar-vaja. Dopoldne bo na športnem stadionu teniški turnir, popoldne ob 14. pa se bodo plavači SK Mure pomerili v plavalnih tekmah s plavači iz Ljutomera in Ormoža. Posebno težko pričakovan pa bo nastop edinega slovenskega ligaša SK Ljubljane, ki bo odigral prijateljsko tekmo z Muro. Domača nogometna enajstorica se vneto pripravlja na to srečanje in je trdno odločena da doseže proti slovenskemu nogometnemu prvaku časten rezultat. Na lastnem igrišču je Mura vedno trd nasprotnik vsakemu klubu in le redko izgubi kako prvenstveno tekmo. Predtekmo bosta ob 15. odigrala reprezentanca Prlekije in rezerva Mure. Po tekmi bo športna veselica s sodelovanjem dveh godb.
Za športni dan v Murski Soboti vlada veliko zanimanje, saj je SK Mura ponos Prekmurja. V teku 15 let svojega delovanja je razširila slavo Murske Sobote po vsej državi, zlasti v hazeni in v table tenisu. Ko je bila hazena na višku, je bila Mura med prvimi klubi v državi. Dosegla
je častne mednarodne rezultate. Porazila je prvaka Italije, igrala neodločeno z reprezentanco Zagreba in 9 tesno razliko podlegla prvaku češkoslovaške. Več let zapored je bila hazenski prvak Slovenije in je dala svoje najodličnejše moči tudi v državno reprezentanco.
V table tenisu je organizirala prvi turnir za prvenstvo države in si osvojila 7 državnih prvenstev. Njeni igralci so stalno nastopali v naši državni reprezentanci za barve naše države na turnirjih v Pragi, Baden-Badenu in Parizu.
Tudi v drugih športnih panogah se je Mura uspešno uveljavila. V nogometu igra zadnja leta v prvem razredu mariborske grupe LNP in je dosegla častne rezultate proti Čakovcu in mariborskim klubom. Razveseljiv je tudi napredek kluba v tenisu in plavanju. Vpričo navdušenja mladega naraščaja za ti dve športni panogi bo gotovo Mura dosegla tudi na teh poljih znatne uspehe. Table teniška sekcija je letos nanovo oživela in je že pokazala lep napredek.
Petnajstletnica, praznik vseh soboških in okoliških športnikov naj bo mejnik sport nega napredka in dela, obenem pa vzpodbuda vsem onim tovarišem, ki se nameravajo še pridružiti športnim vrstam v Murski Soboti.
Prisrčna manifestacija naše pesmi
V mestnem parku je z velikim uspehom nastopilo
200 pevcev
Maribor, 11. avgusta V današnji številki »Slovenskega Naroda« smo na kratko poročali o lepem uspehu koncerta umetnin in narodnih pesmi, ki ga je priredila v okviru VIII. Mariborskega tedna Ipavčeva pevska župa v Mariboru.
Naj dodamo še sledeče ugotovitve: Nastop 8 pevskih zborov iz Maribora in okolice nam je pokazal lep, viden napredek naših pevskih društev, sijajen razvoj in razmah pevske kulture, ki prodira v vse sloje in stanove mariborskega in okoliškega prebivalstva. O tem smo se lahko prepričali, ko smo poslušali petje kmečkih fantov in mož iz Kamnice ter Bistrice, poštarjev, potem delavcev in uradnikov s Po-brežja. trgovske mladine, ki poje v Trgovskem pevskem zboru, železničarjev od »Drave« ter končno pripadnikov najrazličnejših poklicev in stanov, ki gojijo našo lepo pesem v okviru Nanosa in Jadrana. Toplo priznanje gre pevcem samim, ki žrtvujejo ves svoj prosti čas v interesu napredka naše pevske kulture, pa tudi požrtvovalnim zborovodjem Albinu H o r v a-t u, Ubaldu Vrabcu, Maksu Plevan-c u. Dragu C i b i c u, Janku Z i v k u, Josipu Lahu ter Ivanu K o v a ć 1 č u. ki so se tudi to pot izkazali kot odlični pevski učitelji ter pedagogi.
Pevci so ubrano in skladno odpeli svoje pesmi v smislu sporeda Bile so nekatere nebistvene spremembe tako so Kobanci iz Kamnice opustili Devovo »Dober večer«, Nanosovci so mesto Jahodove »Dievča, dievča« odpeli Devovo »Je vpihnila luč«, združeni zbori Ipavčeve župe pa so dodali ob zaključku še Vilbarjevo »Iz bratskog zagrljaja«.
Bistričani in Kobanci so pokazali, da so že daleč preko začetniških težav Poštni rog in Zarja sta se krepko usidrala v sestavi zbora in glasovnem materialu. Vedno nov napredek kaže naš mariborski trgovski pevski zbor, Drava. Nanos in Jadran pa se lahko ponašajo z zhtostjo in prijetno odmevnostjo glasov, z odlično izvežbano-stjo ter dognano uravnovešenostjo Skupen nastop vseh pevcev pa je izpričal skladno, homogeno ubrano enoto, ki ji je vtisnil zborovodja A. Hor \ at močan pečat. Omeniti je še, da se je odbojna stena prav dobro obnesla in je priporočati njeno uporabo tudi pri nadaljnjih koncertih v mestnem parku
Koncert je dosegel dvojni namen: 1. povzdignil je potek VIII. Mariborskega tedna. 2. Odkril nam ie širine in globino na^e pevske kulture ob meji.
Poslanstva ^Dramatičnega društva
v Maribora"
Navzlic oviram so ga mariborski narodnjaki ustanovili
pred 30 leti
Maribor, 12. avgusta
Poročali smo nedavno o težavah, s katerimi 80 se morali boriti pred 30 leti VZgledni mariborski slovenski narodnjaki pri ustanavljanju >Dramatičnega društva v Mariboru«. Toda vrli slovenski možje niso klonili. Premagali so vse ovire in 14.
avgusta 1009 je bil v Mariboru ustanovni občni zbor >Dramatičnega društva«, ki je poteklo iz naročja >Slovanske Čitalnice« oziroma njenega dramatičnega odseka.
2al je bilo to tisto nesrečno volilno leto, ki je do kraja zrušilo zadnje ostanke slogaštva sDodnještajerskih Slovencev, zlasti V Mariboru. Ta razkol je segel tako daleč, da ni hotela v tistem letu ustanovljena mariborska >Straža« objaviti za ves naš obmejni rod tako važne ustanovitve »Dramatičnega društva«. Tem bolj pa se moramo Se danes čuditi pogumu peščice narodno zavednih in naprednih kulturnih
delavcev, da so v takih prilikah ustanovili društvo ki je bilo od vsega početka na nasprotni strani kamen najhujše spotike in ki je v narodnostno nasprotnem taboru zbudilo celo osebno in k maščevanju usmerjeno sovraštvo.
Na ustanovnem občnem zboru »Dramatičnega družtva« v Mariboru, ki je bil za tedanje razmere zelo dobro obskan in ki ga je vodil v imrnu pripravljalnega odbora poštni kontrolor g. Vekoslav Bahoveč, je pristopilo k društvu 53 rednih Članov, dr. Pipuš in dr. Rosi na pa kot ustanov-nika.
Ustanovitev tega društva je bila po_ membne važnosti za narodno kulturno pre-bujo vseh obmejnih Slovencev. Čast in priznanje požrtvovalnim igralcem in igralkam, ki so tako lepo in uspešno delovali na novem slovenskem odru v mariborski narodni trdnjavi v — Narodnem domu. Odtlej ni utihnila več slovenska beseda Z mariborskega odra. Novo življenje je vzniknilo in novo hotenie po slovenskih
predstavah, ki so bile v kvalitetnem oziru visoko nad prvimi pcizkusi pod okriljem »čitalnice«, »Bralnega in pevskega društva« ter raznih gledaliških poskusnih od. sekov. Svoj zmagovit višek na Je doživelo »Dramatično društvo« pred 20 let\ ko se je preUlo z nasta-ajočim Naro3n!m gledališčem v Mariboru. Požrtvovalnost In nesebičnost naših narodnih velmož pred 30 leti sta obrodili bogat, žlahten sad,
Cigani kradejo
po vaseh
LJUBLJANA, 12. avg.
Po okolici Ljubljane, bližnje Gorenjske in Dolenjske, se je v zadnjem času silno razpasla ciganska nadlega. Cigani se v tro-pah potepajo po vaseh, kjer sleparijo ljudi, zlasti ženske s kartami, pri tem pa seveda ne zamujajo prilik, da po ciganski navadi kradejo. V hiše ne prihajajo samo skozi vrata, marveč tudi skozi okna in sicer najraje takrat, ko so domači na delu na polju. Velike preglavice povzroča varnostnim organom zadnji čas zlasti ciganska družina Nikoličev, ki je prišla odnekod iz okolice Zagreba. Nikoliče vodi cigan Djuka nazvan »Kapetan«, ki je star okrog 40 let in ima na desni roki pokvarjen kazalec ter prsta-nec. Nikoliči so se pred dnevi ustavili za Savo pod Gameljnami, nato pa so odšli naprej do Vižmarij, kjer so pokradli posestnikom mnogo suhe detelje, ki so jo naložili na voz in se ponoči epet nekam odpeljali. Orožniki so jih na prijavo oškodovancev zasledovali in se je sedaj zvedelo, da so se pojavili naenkrat blizu Komende, kjer so okrog kmetov barantali s konji. Ostalo pa ni samo pri barantanju, marveč so posestniku Janezu Steletu v Podborštu ukradli iz spalnice 1500 din, dve zlati verižici in par ženskih uhanov.
Barantanje s konji je ciganom samo pretveza, da prihajajo v hiše, kjer se dobro razgleda jo in pridejo krast, kadar je prilika najugodnejša. Nikoliče je še po drugih tatvinah na vasi spet vzela noč. Z vozovi so krenili nekam proti Dolenjski, posamezni člani pa so se zatekli v hribe nad Litijo. Ti cigani so oni dan ponoči vlomili v občinsko pisarno na Trebeljevem, kjer so upali dobiti večji plen. V tem primeru pa so se vrezali, kajti v pisarni so našli le 4 din, vzeli pa so tudi nalivno pero in nekaj drugih malenkosti. Iste noči so prišli cigani tudi na Prežganje in tam vlomili v župno cerkev. Razbili so puščico in pobrali iz nje drobiž.
Tudi v Kresniškem vrhu so cigani vlomili v več hiš. Ciganske nadlege so se lotili ljudje sami. Pred dnevi so opazili, da je odšel en cigan spat na kozolec na Kresniškem vrhu. Ponoči je navalilo nanj šest kmečkih fantov, da bi ga zvezali, a je bil cigan tako okreten, da se je vseh fantov otresel in pobegnil v gozd.
Cigan Janko Nikolič, ki je star okrog 35 let in ga nazivajo cigani med seboj »šari«, se je pred dnevi pridružil 30-letnemu ciganu Brajdiču in njegovi priležnici Angeli Rajnhardovi, s katerima je krenil proti Višnji gori. Dočim je Brajdič vedno lepo oblečen in se čedno oblači tudi Angela, je ostal Nikolič razcapanec, kar jih pa ni motilo, da ne bi skupaj hodili od vasi do vasi in družno polegali v senci pod drevesi. Najprej so kradli po vaseh okrog Višnje gore, potem pa so pred orožniki izginili proti Veliki Loki in se slednjič na večer pojavili v št. Lovrencu. Počakali so noči pred vasjo, ponoči pa sta oba moška vlomila v gostilno in trgovino Alojza Bregarja, kjer sta ukradla za nad 1000 din blaga in tudi nekaj denarja. Po vlomu je trojica izginila in se najbrže pridružila ostalim ciganom, ki se še sedaj skrivajo nekje okrog Trebnjega.
Številčni prsglsd našega planinstva
LJUBLJANA, 12. avg.
O organizaciji nagega planinstva, o obisku planinskih postojank ter razmerju med domačimi in inozemskimi turisti, o moči in delavnosti posameznih podružnic Slovenskega planinskega društva itd., si lahko ustvarimo pravilno sliko le na nodlagi
statističnih podatkov, zbranih pri SPD.
SPD šteje 30 podružnic, ki so imele j predlanskim 7677 rednih članov in lani 7862. Razen tega je bilo pri posameznih podružnicah skupno lani 1913 članov mladinskih odsekov (predlanskim 1632). Planinski vestnik je imel lani 2100 naročnikov (predjanskim 2178). Odbor so imeli skupno 2/0 sej, odseki 259. Predavanj je bilo lani 62 (predlanskim 24). iMed podružnicami je najmočnejše Osrednje društvo v Ljubljani, ki je ^telo lani 3149 rednih članov (predlanskim 3071). Akademska skupina, ki jo ima samo Osrednje društvo, je štela 1171 članov.
Vseh planinskih postojank SPD je bilo lani 59 (predlanskim 58) Večino jih upravlja Osrednje društvo, in sicer 19. Vse leto je bilo oskrbovanih lani 38 domov, samo poleti pa 20. Zavetišč je bilo 5
Domove, ki jih oskrbuje Osrednje dru-I štvo, je    obiskalo L 1936 24365 turistov.
predlanskim 21.835 in lani 23.699. Naših državljanov je bilo 21.125, Cehoslovakov 245, Angležev 266, Italijanov 181, Avstrijcev 138, Bolgarov 111 itd. Najbolj preseneča sorazmerno visoko število Angležev.
Domove, ki jih oskrbujejo druge podružnice, in sicer 40 domov, je obiskalo 1. 1936
57.395 turistov, predlanskim 57.984 In lani 60.364. Te številke dokazujejo čedalje živahnejši promet. Večina je seveda doma-
X : l_     a____• _ a _ 1 mam a/ y       V T _ _---mmmm     *m **.m 4* m m
Mariborske in okoliške novice
— Celjski in ptujski nogometaši v Mariboru. Jutri v nedeljo 13. avgusta gostu, jeta v Mariboru SK Celje in SK Drava iz Ptuja, ki bosta nastopila proti SK Železničarju in sicer na stadionu ob Tržaški cesti. V prvi tekmi bosta nastopila ob 16. SK Drava : SK železničar H, ob 17.45 pa SK Celje : SK železničar I. Prvo tekmo bo sodil g. Kopic (Nemec), drugo pa g-Bizjak.
— Mariborski svinjski sejem dne 11. av" gusta. Prignanih je bilo 255 prašičev in svinj, prodanih pa 77 komadov. Povprečne cene so bile: 5 do 6 tednov stari 70 co 90 din, 7 do 9 tednov 100 do 120. 3 do 4 mesece 155 do 230. 5 do 7 mesecev 300 do 420, 8 do 10 mesecev 430 do 510 din. Po trži so prodajali kg po 6 do 8, oziro_ ma 8 do 11 din.
— Tezenske novice. Naši vrli Sokoli imajo v no. eljo svoj praznik. Na letnem telo-vadišču bo sokolski nastop, popoldne ob 15. pa bodo uprizorili tezenski sokolski igralci zanimivi in zabavni burki. Narodno zavedni in sokolstvu naklonjeni Tezen-čani, pa tudi Mariborčani in Pobrežani. se bodo udeležili jutrišnjega sokolskega slav. ja v velikem številu.
— Vse večja draginja se opaža na mari. borskem trgu. To ne gre le na račun suše, ampak tudi številnih tujcev, ki odhajajo, težko natovorjeni že v ranih urah s trga. Potrebno bi bilo misliti na ukrepe, ki naj bi preprečili naraščanje draginje. Maribor, ki je bil srvojcas med najcenejšimi mesti v naši državi, doživlja zadnja leta občutno draginjo, ob kateri se nujno sprožuje vprašanje uvrstitve Maribora v prvi draginjski razred.
— Iz učiteljske službe. Upokojeni so Josip Cenčič v Ptuju, Olga Ivančič v Mariboru in Ana Grebene v Ptuju. Iz F rama je premeščena v Ljubljano Ljudmila Skr-binškova.
— Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 25.5 minimalna temperatura 11.5. Napoveduje se nekol-ko oblačno, vendar pa toplo vreme.
— Zdravniška dežurna služba. Jutri v nedeljo ima zdravniško dežurno službo za nujno pomoč zdravnik OUZD g. dr. Alfonz Wankmiiller, Maribor, Frančiškanska ulica 8.
— Pripombe. V »Delavski politiki« štev. 92 beremo: »Za asfaltiranje ceste Maribor—Fram so preračunani stroški 12 milijonov din. Ponovno smo čitali v Časopisju, da se bo z deli na tej cesti, ki je gobovo daleč naokrog: najboli razorana glavna cesta, v kratkem pričelo. Upamo, da se bodo te vesti uresničile in da ne bo ostalo sarv-o pri obTjubah.«
— Iz Studencev. V našem Sokolskem domu priredijo drevi > Vzajemnosti« iz Studencev. Maribora, Pobrežja. Tezna in Rad. vanja svojo mladinsko akademijo.
— Likof pri Sokolski planinski koči. V torek bo svečan likof pri sokolski planinski koči na Pohorju, ki je že pod streho. Sokolski planinski dom na Pohorju leži 1100 m nad morjem in je viden na velikem delu naše severne meje proti Nemčiji na Kozjaku v širini okoli 40 km. Dom je namenjen predvsem sokolski mladini iz vse države za bivanje ob poletnih počitnicah, pozimi pa za smučanje. V njem bo poleg jedilnice in stranskih prostorov 8 sob z 71 ležišči ter 4 skupne spalnice. Gradbeni stroški brez stroškov za opremo izkazu, jejo 267.000 din. Sokolstvo mariborske sokolske župe hoče z zgraditvijo prvega sokolskega planinskega doma. ki bo že jeseni služil svojemu namenu, dostojno proslaviti polnoletnost Nj. Vel. kralja Petra
n.
— Kasral In denar zapravil. V neki tukajšnji pekarni je bil zaposlen neki 231et-ni Ivan C. kot raznašalec kruha, ki je imel nalogo, da kasira pri strankah. Ivan č. je to svojo nalogo opravil. toda kasi ranih zneskov ni oddal delodajalcu, marveč jih je zapravil po gostilnah. Gre za znesek okoli 500 din. Ivana ČL so ovadili državne, mu tožilcu.
— Eno uKradeno, dve najdeni. Upokojenemu železničarju Francu Donku iz Melj-ske ceste 16 je neznan tat odpeljal izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti dvo-kolo znamke »Nero« z evid. št. 2—24247. Tovarniški delavec Ivan Lorbek iz Nove vasi je našel v mestnem parku dvokolo znamke »Ekscelsior« z evid. št. 2—196074. Hišnik Matevž Matko pa je našel na Glavnem trgu dvokolo znamke *Alfa« brez evidenčne številke. Obe naj leni kolesi sta na policiji kjer jih lastnika dobita.
— Mladina na begu. Od doma je pobeg, nila llletna Stanislava Lorbek. stanujoča na Zrinjskega trgu. Starši so v skrbeh za usodo svoje hčerke in so prijavili zadevo policiji, ki sedaj poizveduje za pobeglim otrokom.
— Neprijeten doživljaj je imela učiteljica Erika Ga'šek, ki je bila na letovanju v Peklu pri Poljčanah. Kopala se je v Dra-vinji, ko se ji je približal neki 151etni fant. Vrgel se je nanjo. Gajškova se ni mogla fanta otresti in ie jela kričati na pomoč. V zadnjem hipu je slifial njene klice neki moški, ki ji je pohitel na pomoč, nakar je f?.nt pobegnil. Orožniki so ga kmalu izsledili. Pri zaslišanju je fant izpovedal, da se ni zavedal, kaj dela.
— Razne vesti. Dijaku Arnoriu Frister-niku iz Cankarjeve 14 je izginil s kolesa 150 din vreden žaromet. — Hišnemu posestniku Andreju Benetu iz Dravske ulice 10 je neznan zlikovec ukradel z okna njegove hiše železne rešetke, vredne okoli 120 din. — Hla-oec Franc Tratnik je našel na cesti pri HoČah akumulatorski ga do. bi lastnik na policiji. — Policija je aretirala 251etno Alojzijo Juder iz Slovenskih goric, ki se je klatila po Mariboru, kljub temu, da je bila lani za dobo treh let izgnana iz Maribora in okolice. — V Goriš, niči so doslej še neznani vlomilci vdrli v shrambo posestnice Terezije Kelenc ter odnesli 20 kg masti in druge jestvine, iz kurnika pa 7 kokoši. — Zaradi suma tatvine fazanovih jajc so hočki orožniki ovadili državnemu tožilstvu 231etnega Alojzija G. in 241etnega Ivana F. — S stop.
n^išča je pa^la 471etna zasebnica Marija Goršek iz Koroške ceste in si pri padcu
zlomila desno nogo. Zdravi se v bolnici.— Na Frankopanovi cesti se je neki pes voi-čjak zakadil v 91etnega Ervina Frangeža, ki ie pri padcu dobil poškodbe na glavi.
— V Spodnji Laznici pri Slovenski Bistrici je na neki stavbi padel tram na 43let-nega tesarja Jerneja Stupana ter mu zlomil levo nogo. Stupana so prepevali v ma.
• riborsko bolnico. — V Mlinski ulici je neki
kolesar podrl 201etno tkalko Hermino Ve-ber, ki je obležala s poškodbami na rokah in glavi. — Na Radvanjski cesti v Studencih sta se peljala na kolesu I2letna Marija Pogrevc ter njen 271etni brat Miroslav, ki je nenadoma izgubil oblast nad kolesom. Oba sta padla na tla in obležala s poškodbami po vsem telesu. Brata in sestro so mariborski reševalci otpremili v bolnico.
— Kostanjarjl, ki želijo v letu 1939-40
peči kostanj v območju mesta Maribora, naj se javijo pri mestnem tržnem nadzor, stvu od 14. do 19. avgusta 1939 med uradnimi urami. Zglasdjo naj se samo oni koštan jarji, ki imajo obrtno pravico in ki so že lansko leto pekli kostanj. Osebam, ki nimajo obrtne pravice, se dovoljenje za pečenje kostanja ne bo izdalo. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale.
— Uč»teljstvo se opozarja, da je Pedagoška centrala v Mariboru naprosila pro-sv. odd. kraj. ban. uprave v Ljubljani za podaljšanje počitnic do vključno 27. VTII. t. L onim učiteljem (icam), ki se udeleže V. počitniškega pedagoškega tečaja v Ma. riboru od dne 21. do inkl. 26. VIII. t. 1. in se izkažejo pri svoji nadrejeni oblasti s tozadevnim potrdilom, ki ga prejmejo ob zaključku tečaja. Predavanja se prično v poned. 21. ob 8. uri v slavnostni dvorani drž. učit. šole v Mariboru. Tečaj obsega 15 aktualnih predavanj iz pedag. psihologije, didaktike in šolske prakse ter prično dnevno ob 8. ter 16. uri. Prijave se še sprejemajo! Glede hrane in stanovanja bo na željo preskrbljeno.
— Nočno lekarnišKo službo imata od danes naprej Vidmnvjeva lekarna pri so. Arehu na Glavnem trgu. tel. 20—05*. ter Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu, tel. 22—70.
— Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so Olga Blaha, vdova po polkovniku, stara 66 let, zasebnica Marija Kotnik, stara 74 let, vdova po poštnem zvaničniku Terezija Poseb, stara 89 let. žalujočim na. še globoko sožalje.
— Sokolska vest. lOletnico svojega obstoja in delovanja proslavi jutri v nedeljo 13. t. m. sokolsko društvo v Racah. Ob tej priliki razvije društvo svoj prapor. Slovesnost je združena s telovadnim nastopom.
— Vlom na sodišču. V stanovanje sodnega siužitelja Matije Jerenka v Sodni ul. 11 so se vtihotapili neznanci in *nu odnesli razno zlatnino v vrednosti 3000 din.
Iz Gornje Radgone
— Dve nesreči. Delavčeva žena Kajdič Ana iz Lokavca se je odpravila z vozom na polje. V voz je imela vpreženi dve kravi, sama pa je komodno sedla na voz. Na cesti pa sta se kravi ustrašili prihajajočega mo-tociklista ter sta zdrveli po cesti. Ko je hotela Kajdičeva skočiti z voza, je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Njena sorodnica Kajdič Marija, posestnica na ščavnici, pa je padla ■ skednja in si zlomila desno roko. Obe sta bili prepeljani v bolnico v Mursko Soboto.
— Drugi železniški tir na progi Spilje— Radgona. V približavanju jeseni, ko se promet zlasti v tukajšnjih obmejnih krajih precej dvigne, so trgovski krogi mesta Radgone zopet započeli akcijo za čim prejšnjo napravo dvojnega železniškega tira na progi Špilje (Spilfeld)—Radgona (Rad-kersburg) in s tem v zvezi tudi za povečanje brzine od dosedanjih 35 km na 50 km. Tozadevna akcija je bila započeta že v lanskem letu ter se je vršil doslej že ko-misijonalen ogled graške železniške delegacije. Trgovski in obrtniški krogi upajo, da se bodo njihove težnje uresničile v do-glednem času tako, da bo promet pospešen v jeseni prihodnjega leta.
— Sprememba glede spomenika radgonskih žrtev in Maistrovih borcev. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem je svoj prvotni načrt nekoliko spremenil. Pod drugo teraso bo namreč mesto poprej zamišljenega strmega stopnišča na glavno cesto izvedena položna cesta od hiše profesorja dr. Janka šlebingerja sporedno z banovinsko cesto zaokroženo napram šolskemu poslopju z izhodom na banovinsko cesto, ki vodi iz Gornje Radgone proti Apač-ki kotlini. Za spomenik sam pa je bil končno določen prostor na prvi terasi in sicer na desni strani farne cerkve za kostanji. Ker pa bo z izvedbo položne ceste mesto stopnišča pridobljen na vrhu pod stopniščem proti cerkvi precej lep in obsežen prostor, bi morda kazalo postaviti spomenik na tem prostoru, ker bi bil iz tega mesta viden-od vseh strani z glavne prometne ceste, med tem, ko ga bodo na sedaj določenem prostoru zakrivali stari kostanji.
— Lovrenčev sejem je bil v četrtek 10. t. m. izredno sdabo obiskan, kakor doslej še nobeno leto. Kramarjev je bilo sicer še precej, vendar niso prišli na svoj račun, ker se je vsakdo omejeval pri nakupu le na najnujnejše. Denarna kriza, o kateri pišejo nekateri listi, da je že mimo, se opaža ravno v obmejnih krajih, da še ni preživljena. V znatno odpomoč obmejnemu prebivalstvu bi bilo, če bi se dala v obmejnih krajih, zlasti revnejših  okoliših kakor je gornje-
radgonski, na razpolago denarnim zavodom dovoljna sredstva za izplačilo zamrznjenih starih vlog, ker bi bil 9 tem tudi promet zelo pospešen. Na letošnjem sejmu pa smo videli tudi znatno pomanjkanje delovnih moči, ki so na sezonskem delu v Nemčiji in Franciji, med tem ko doma ostali radi preobilice dela niso utegnili na sejem, živine je bilo prignane le nekaj glav in še za to ni hilo povpraševanja radi izredno nizkih cen.
— Nemška posest v slovenskih rokah. Banska uprava v Ljubljani je končno odobrila parcelacijo obsežnega graščinskega posestva v Zbigovcih, ki je bilo doslej last grofov Trauttmannsdorf in Dobrženskv iz Gleichenberga v Nemčiji. Po razparcelaciji je bil omogočen nakup tega posestva po naših ljudeh in sicer so kupili razparceli-rane komplekse vinogradnik dr. Boezlo Lenart iz Gornje Radgone. Kolarič Ivan, mizar v Crešnjevcih Klemenčič Franc, čevljar v Zbigovcih, Irgolič Leopold, posestnik v Policah. Marija Puhar, gostllničarka v Zbigovcih ter Puhar Jožef, zasebnik v Zbigovcih. S tem je bila v tukajšnjem okolilu ponovno razdeljena večja graščinska posest, ki je obstojala doslej sto- ln stoletja ter prr.r!a tako iz rok inozemcev v slovenske roke.
■■■■
.....___