cena 1000 dinarjev številka 43 (948) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 27. oktobra 1988 Slavje na Čreti Spomin na zgodovinski dogodek V soboto je bila na partizanski Čreti slovesnost, s katero so borci, mladina in domačini obeležili spomin na zgodovinsko bitko leta 1941, ko je I. Štajerski bataljon s premočnim okupatorjem izbojeval prvo frontalno bitko v okupirani Sloveniji. Slavja so se udeležili borci in mladi iz žalske in mozirske občine ter številni gostje. Med njimi so bili Tone Bole, Janko Sekirnik-Simon, Ela Ulrih-Atena in drugi. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference SZDL. Žalec Milan Zupane, ki je orisal pomen takratne bitke, največ besed pa namenil sedanjim razmeram v naši družbi. Osnovnošolci so poskrbeli za prikupen kulturni spored, gostitelji pa za prijetno tova-riško srečanje, ki ga ni zmotilo niti hladno jesensko vreme, visoko na pobočjih Črete še posebej ostro. j. p. Janez Stanovnik in Lojze Briški na Gorenjevi razstavi Kandidacijski postopki Dr, Ribnikar in Bavčar i V ponedeljek 24. oktobra sta se mudi/a na obisku v Gorenju predsednik Predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik in član Predsedstva SRS Lojze Briški. Najprej sta si ogledala proizvodnjo v Gorenjevih tovarnah malih gospodinjskih aparatov in keramičnih ploščic, zatem pa sta obiskala razstavo dosežkov in razvojnih hotenj tega poslovnega sistema. Po ogledu razstave sta se gosta sestala z najodgovornejšimi predstavniki Gorenja in občine Velenje. Predstavniki Gorenja so ju ob tej priložnosti seznanili z uresničevanjem planskih ciljev in naložbeno dejavnostjo, ob tem pa so opozorili tudi na najpomembnejšo Gorenjevo usmeritev za sedanji in prihodnji čas — opiranje na lastne sile in kar največje odpiranje v Jugoslavijo in v svet. Vključevanje v izvoz je pravzaprav edino merilo uspešnosti, je med drugim poudaril Janez Sta- novnik. In prav Gorenjevi izvozni dosežki, ko s prodajo na tuje že ustvarijo dobro tretjino celotnega prihodka, in načrta, ko naj bi ta delež po letu 1990 znašal vsaj 50%, dokazujejo, da poslovni sistem Gorenje resnično prednjači pred drugimi. Rastava tudi kaže, da v Gorenju resnično upoštevajo želje potrošnikov. Sicer pa razstava kar najbolj nazorno prikazuje položaj poslovnega sistema Gorenje. N. K. Skupna seja Priprave na občinsko kandidacijsko konferenco Pred občinsko kandidacijsko konferenco, v ponedeljek, so se na skupni seji sešli člani predsedstva Občinske konference SZDL Velenje in predsedstva Občinskega sindikalnega sveta. Seja je bila priprava na kandidacijsko konferenco in na njej so spregovorili o poročilu o opravljenih kandidacijskih aktivnostih za člana Predsedstva SR Slovenije in evidentiranju člana Predsedstva SFRJ ter o stališčih in mnenjih o možnih kandidatih, sprejeli pa so tudi predlog poslovnika o delu občinske kandidacijske konference. O stališčih in ugotovitvah pišemo posebej, v poročilu s torkove kandidacijske konference. (mkp) Mi smo za mode/ lElgroj! Ta petelin naj redko poje Požari so še vedno naše največje zlo, saj zaradi njih vsako leto nastane ogromna in nepopravljiva škoda. Vsak večji požar povzroči katastrofalne posledice, ki jih naša družba odpravlja z velikimi težavami, ali pa jih sploh ne more. Poleg neprecenljive materialne škode so tu še poškodovani ljudje, pa tudi žrtev ne manjka. V SR Sloveniji je bilo v prvem letošnjem polletju 823 požarov, materialna škoda pa je presegla 460 starih milijard. V tem obdobju je na požariščih umrlo osem ljudi, poškodovanih pa jih je bilo devetindvajset. Čeprav se je število požarov v primerjavi z lanskim polletjem zmanjšalo za 20 odstotkov, se je materialna škoda povečala za celih 130 odstotkov. Ob teh številkah se velja zamisliti. Stanje v velenjski občini nam kažejo naslednji podatki. Do oktobra je zagorelo štiri-indvajsetkrat, kar je nekaj manj kot lani. Materialna škoda je velika. Natančno jo je težko izračunati, saj vrednost niha iz dneva v dan. Največ škode zaradi požarov je utrpela NAŠA TEMA družbena lastnina, saj je bilo v družbenih stanovanjskih objektih trinajst požarov. Nekaj več je bilo tudi požarov na prometnih sredstvih. Vzrok je neupoštevanje požarnovarnostnih predpisov pri varjenju in drugih popravilih avtomobilov. Zabeležili smo tudi dva večja požara, ne le po obsegu, am- pak tudi zaradi nastale materialne škode. Pri vseh požarih so gasilci hitro in učinkovito ukrepali, ne glede na to pa so posledice tu in škoda velika. Žal že vrsto let ugotavljamo, da je za največ požarov kriv človek. Med najpogostejšimi vzroki so malomarnost, neupoštevanje požarno-varnostnih predpisov in včasih tudi maščevalnost. Seveda je vzrokov še več, vsi pa se navezujejo na neresno početje ljudi. Kljub nenehni skrbi za izobraževanje občanov, delavcev in šolarjev s področja požarne varnosti, se še vse premalo zavedamo dolžnosti in odgovornosti na delovnem mestu, doma in povsod tam kjer se nahajamo, da se moramo vesti skrajno preudarno, da ne bi prišlo do požara. Tudi zakon o požarni varnosti nam to natančno predpisuje, a ga žal premalokrat upoštevamo. Tudi v domačem okolju smo včasih sila površni in malomarni. Ne prepričamo se, če ,so električni pripomočki izklopljeni, če je plin varno zaštiten, če smo otrokom pustili vžigalice in podobno. Tudi nepotrebna navlaka po kleteh in pod-strešjih je pogost razlog, da zagori. Če bi vse to dosledno upoštevali, bi zagotovo bilo požarov veliko manj. Seveda k zavesti in usposabljanju ljudi veliko prispevajo preventivne akcije gasilskih strokovnjakov. To so razna predavanja, pregledi, praktični preiskusi in prikazi delovanja gasilskih sredstev in drugo. Zato naj velja poziv, da čuvamo kar smo ustvarili in vsaj na tem področju ne bodimo malomarni in nedosledni. B. Mugerle Občina Velenje Delegati velenjske kandidacijske konference, glasovalo jih je 99, so se v torek odločali med petimi kandidati za člana predsedstva SR Slovenije. Največjo podporo sta tudi na občinski kandidacijski konferenci dobila dr. Ivan Ribnikar, zanj je glasovalo 86 delegatov, ter Igor Bavčar, ki je dobil 66 glasov. Sicer pa smo s potekom temeljnih kandidacijskih konferenc v naši občini lahko zadovoljni. Te so bile temeljite v vseh okoljih. Skupno so jih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih izvedli 137 oziroma 87 odstotkov. Na njih je sodelovalo okrog 950 krajanov, v oreani-»iC'iah združenega dela Občina Mozirje Prejšnji četrtek je biia v Mozirju seja občisnke landi-dacijske konference. V jvod-ni oceni kandidacijski,! postopkov so poudarili, da so temeljne kandidacijske konference opravili med 7. in 17. oktobrom. Udeležba je bila povsod dobra, Poleg kandidacijskih postopkov pa so se pogovarjali o krajevnih in gospodarskih problemih in predvsem o znova oživljeni problematiki izgradnje jedrskega odlagališča na področju mozirske in sosednjih občin. Jasno je prav tako, da so na vseh konferencah izrazili resno zaskrbljenost nad sedanjimi razmerami v Jugoslaviji, ogorčenje zaradi napadov na Slovenijo in njeno vodstvo, ki so mu dali nedeljeno in polno podporo. Na občinski kandidacijski konferenci razprave o predlogu sedmih evidentiranih kandidatih za nosilce funkci- pa blizu 2000 delavcev. Vse te številke so dovolj velik pokazatelj odločnega zavzemanja najširše množice za kvalitetne kadre in s tem tudi za hitrejše uresničevanje korenite gospodarske in družbene reforme. Delegati torkove občinske kandidacijske konference so se seznanili tudi s potekom evidentiranja za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. V občini Velenje je bilo za to dolžnost doslej predlaganih kar 27 kandidatov. Med njimi pa so dobili največ podpore Milan Kučan, Janez Stanovnik ter Jože Smole. Po mnenju mnogih delegatov torkove občinske kandidacijske konference pa je volilni postopek še vedno preveč zapleten. je čiana predsedstva SR Slovenije pravzaprav ni bilo, saj so o njih temeljito spregovorili na temeljnih kandidacijskih konferencah. Na volitvah sta največ glasov dobila dr. Ivan Ribnikar in Igor Bavčar in bila s tem določena za kandidata za člana predsedstva SR Slovenije. Po številu glasov so se za njima zvrstili dr. Dane Melavc, dr. Franc Zagožen, Silvo Gorenc in Ivan Pučnik. Delegati so na seji občinske kandidacijske konference razpravljali tudi o evidentiranju kandidatov za člana predsedstva SFRJ. Največkrat so omenili Milana Kučana in Janeza Stanovnika, pa tudi Mirana Potrča in Marka Bulca. Na republiški kandidacijski konferenci bosta občino Mozirje zastopala Anton Venek in Alojz Pečovnik. j. p. Program komemoracij ob dnevu mrtvih po krajevnih skupnostih občine Velenje Bliža se 1. november — Dan mrtvih. Na ta dan počastimo spomin vseh, ki so nam bili dragi, še posebej pa spomin padlih za svobodo in žrtev fašističnega nasilja. Krajevne organizacije Zveze borcev pripravljajo komemoracije ob vseh spomenikih NOB, kulturne programe pa pripravljajo osnovne šole. Osrednje komemoracije v Titovem Velenju, bodo danes, 27. oktobra; — ob 16. uri — pokopališče Podkraj — program izvajajo učenci Centra srednjih šol; — ob 16.30 — spomenik talcem na Partizanski cesti v Starem Velenju — program izvajajo učenci OŠ Gustav Šilih; — ob 17. uri — pokopališče v Šmartnem pri Velenju — program izvajajo učenci OŠ Miha Pintar — Toledo; — ob 17.30 — Titov trg v Titovem Velenju — program izvajajo učenci OŠ Anton Aškerc. Šoštanj 27.10. 1988 ob 16. uri pri centralnem spomeniku NOB Topolščica 28. 10. 1988 ob 16. uri pri spomeniku pred osnovno šolo Pesje 28. 10. 1988 ob 16. uri pri spomeniku v Pesjem Plešivec 28. 10. 1988 ob 16. uri pri spomeniku NOB na pokopališču Konovo 28. 10. 1988 ob 16. uri pri spomeniku VDV v Šembricu Šentilj 28. 10. 1988 ob 12. uri pri spom. plošči NOB — Dom krajanov Arnače Škale 29. 10. 1988 ob 16. uri pri spomeniku NOB na pokopališču Ravne 30. 10. 1988 ob 17. uri pri centr. spomeniku NOB v Ravnah (pri Stropniku) Šmartno ob Paki 1.11. 1988 ob 8. uri pri centralnem spomeniku v Šmartnem ob Paki Vabimo vas, da se komemoracij udeležite v čim večjem številu. Občinski odbor ZZB NOV Velenje OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje ★ 27. oktobra 1988 CELJSKO OBMOČJE # CE Od kod denar za celjsko (regijsko) bolnišnico? Kaj pomeni, če v današnjem času ne upoštevaš tudi revalorizacije, se najbolj nazorno kaže pri financiranju osrednje regijske zdravstvene ustanove. Zdaj se iz naslova družbenega dogovora iz vse regije nabere mesečno le 270 milijonov dinarjev. In ker je ob tem še izredno skromen prispevek iz enodnevnega zaslužka, so se pri obnovi in dograjevanju celjske bolnišnice znašli v veliki zagati. Ce ne bodo našli še novih mogočnih virov, ne vedo, kako bo z obnovo v bodoče. EMONA EKSPRES Pri uresničevanju družbenega dogovora so tudi med občinami velike razlike. Nasplošno naj bi podpisnice družbenega dogovora letos namenjale odstotek bru- Mnoge metode političnega dela so v teh in drugih pogojih postale neučinkovite, kar je posebej občutila slovenska mladina. Odločno odpiranje življenjsko pomembnih vprašanj je naletelo na vsakovrstne odpore, napade in nerazumevanje. V vse to so bili tako ali drugače vpleteni tudi mladi Gornje Savinjske doline. Seveda so ob tem zavzeto in v skladu z možnostmi uresničevali program svoje organizacije. Opravljenih nalog je veliko: izpeljali so politično šolo, pripravili okrogli mizi o prevozih šolske mladine in o ekologiji, organizirali kvize, aktivno obeležili dan mladosti, sodelovali pri organizaciji mladinske delovne brigade, oziroma mladinskega delovnega tabora na Raduhi, znova je zaživela prireditev Naša beseda«, ustanovili so ekološko skupino, v tem trenutku še kako pomembno, postorili pa še marsikaj drugega. Tudi v preteklem dveletnem obdobju so priča nihanju aktivnosti posameznih osnovnih organizacij. Z novimi vodstvi so nekatere znova zaživele, spet druge iz takšnih ali drugačnih razlogov to osebnega dohodka, dejansko pa ga le 0,3 odst.. Najnižji je prispevek velenjske občine (le 0,08 odst.) najvišji pa v šmarski (0,5 odst.). Tako se vsega skupaj me- zdrsnile na raven povprečja, celo pod njega. Bolj kot prej se osnovne organizacije srečujejo s problemom nezainteresiranosti mladih, kar je pomemben pokazatelj globoke družbene krize. Vse premalo tudi upoštevajo dejstvo, da niso zgolj športne, kulturne in podobne sekcije, temveč predvsem družbenopolitične organizacije, s polno pravico in dolžnostjo vključevanja v delo krajevnih skupnosti, organizacije združenega dela in v širše okolje. K vsemu temu veliko pripomoreta tudi kadrovski primanjkljaj in nerazumevanje v posameznih okoljih. Mladi Gornje Savinjske doline poudarjajo, da je občinska konferenca s svojimi organi dokaj uspešno sodelovala z ostalimi občinskimi družbeno-političnimi organizacijami, s sosednjimi občinskimi konferencami in medobčinskim svetom, pri tem pa ne morejo mimo še vedno nerešenega problema sofinanciranja občinske konference in medobčinskega sveta. Ne pritožujejo se tudi nad sodelovanjem z republiško konferenco ZSMS, zelo pa pogrešajo hitrejše in tekoče ob- sečno nabere borih 270 milijonov dinarjev. Ob tem nekateri primerjajo tako zbrani denar s tistim, ki ga na osnovi sprejetega samoprispevka zbere občina Celje sama; mesečno pride iz samoprispevka namreč 230 milijonov dinarjev, kar je torej le malo manj, kot zberejo vse ostale občine skupaj. Ob sedanjem vse težjem položaju delavcev pa tudi ni presenetljivo, da slabo teče akcija zbiranja denarja iz enodnevnega zaslužka delavcev — na ta način so zbrali le 80 milijonov dinarjev — največ so prispevali v občini Slovenske Konice in Laško, prav nič pa v občinah Velenje, Mozirje in Sevnica. Ob tem ko se bo takemu enodnevnemu zaslužku kot viru za modernizacijo bolnišnice očitno treba odpovedati, pa poskušajo pri izvršilnem odboru najti še tudi nove mogoče vire: neposredno dogovarjanje z organizacijami združenega dela, bankami in SDK; tu bi namreč mogoče lahko dosegli soglasje za uporabo razlike revalorizirane pospešene seja veščanje o najpomembnejših dogajanjih na ravni republike in federacije. Tem in ostalim razmeram in pogojem so podredili tudi svoje programske smernice, ki jih bodo dopolnili in opredelili na ju- amortizacije, ki je zdaj ne smejo izrabiti za naložbe. Denar potrebujejo hitro, saj morajo z nekaterimi deli pohiteti; pri tem je gotovo najnujnejša ureditev prostora za rentgen. Ta naprava, ki je veljala 900 tisoč dolarjev, že vse leto leži v Zdravstvenem centru, ker še niso uredili prostorov zanjo. Zaradi pomanjkanja bodo morali tudi razmisliti o tem, da bi se gradnje lotevali v bodoče bolj po delih. Še en velik denarni zalogaj bremeni bolnišnico: odplačevanje nakupa rentgena, kjer je delež zaradi tečajnih razlik vse večji. Kljub vsem težavam so precej del vendarle že naredili in malo pred praznikim republike bosta tudi dve otvoritvi: 24. novembra bodo namreč odprli novzgrajeni del trakta A (s tem bo ta trakt povsem urejen), odprli pa bodo tudi obnovljeni ginekološki oddelek, ki so ga uredili z denarjem celjskega samoprispevka. Da naložba v ta dva objekta ni bila majhna, priča podatek, da je sedanja vrednost obeh naložb okoli 10 milijard dinarjev. (—fk) trišnji konferenci, v petek 28. oktobra. Opravili bodo tudi vrsto kadrovskih sprememb. Med drugim bodo razrešili podpredsednika in sekretarja občinske konference ter nekaj članov predsedstva in seveda izvolili nove. Predsednik občinske konference bo še naprej Franci Kotnik, za podpredsednika je predlagan Matej Pečovnik, za profesionalnega sekretarja pa Bojan Sevšek. j. p. 0 pesnikih, zarotah in drugih rečeh Ljubljanski Kava bar nekako velja za dostojnega naslednika včasih sila slavne gostilne Kolovrat, kjer so se pred drugo vojno zbirali znameniti slovenski možje, penati imenovani, ki so si ob milih večernih urah ob močno obloženi mizi dajali opravka z ljubo slovensko politiko takratnega vodstva. Da so udrihali in zabavljali tudi čez beograjsko centralno oblast, sploh ni dvoma in nasploh so se baje sila zabavali. In tudi vsak ljubljanski radovednež, ki hoče izvedeti, kaj misli o naših socialističnih peripeti-jah izbrana bohemska druščina, bo v teh časih zavil na Nazorje-vo, kjer se dobi najcenejša in najboljša kava v našem glavnem mestu in kjer še niso pozabili, kakšen je pravi »špricer«. Poznavalci pravijo, da je to nekakšen bermudski trikotnik, v katerem se marsikdo izgubi in ni ga, ki kaj nase da, da ne bi vsaj enkrat na dan zavil v te posvečene prostore. To je pravzaprav svojevrsten ljubljanski Hyde Park, v katerem izveste najbolj pikantne podrobnosti o tem ali onem pomembne-žu, kjer padajo stave, ki napovedujejo uspeh ali neuspeh najnovejših doneskov nove ljubljanske kulturno-politične avantgarde in kjer vam zapriseženi kritiki že vnaprej napovedo, kakšen je njihov odnos do bodoče premiere v Mestnem gledališču ljubljanskem (ki bo na vrsti prihodnjo sezono), ki vedo povedati, katera gospodična na akademiji dramskih umetnosti bo naredila sprejemni izpit, čeprav sicer jeclja, a ima lepo oprsje in tudi to, da iz tega osebka nič ne bo, še najmanj novi slovenski Prešeren, ker človek preprosto premalo pije. V Kava baru se torej zbirajo bodoči in pretekli pesniki, režiserji, ki iščejo navdiha krute vsakdanjosti, igralci, ki čakajo na svojo življenjsko priložnost, pa tudi oni drugi, ki so že slavni. Tu ne manjka talentiranih novinarjev, ki »bomo že pokazali, kaj zmoremo«, ko bodo v redakcijah prevzeli oblast. Zaenkrat pa žalost utapljajo v janževcu in vedo povedati, da je politika kurba — zato o njej ne pišejo, če sploh kaj pišejo. Tu pa tam zaide v Kava bar tudi kakšen organ varnosti v civilu, ki pa te postmodernistične scene ne šteka povsem, pa še slabe izkušnje iz preteklosti mu dajo vedeti, da se tu tako in tako že iz navade non-stop krši 133. člen kazenskega zakonika, še zlasti, če semkaj zaide kakšen močno navdahnjeni član društva slovenskih pisateljev, ki bi — namesto romana za Nobelovo nagrado — raje pisal novo ustavo. Resnična je anekdota, ki govori o tem, zakaj so tovariši iz državne varnosti prenehali zahajati semkaj na kavo. Pred kakšnimi desetimi leti se je v Kava baru namreč zbirala duhovita druščina danes zelo resnih kulturnih in političnih delavcev, ki je — ko je ugotovila, da v lokal zahaja tozadevni varnostni organ — namenoma lansirala novico, da pripravlja neko zelo resno politično sabotažo, da je pravzaprav zaro-tniška skupina intelektualcev, ki ustanavlja novo stranko. Si lahko mislite, kako je na organa delovala ta zaupna informacija, če Piše: Vinko 1 Vasle še danes pri nas nekateri padejo v komo, ko slišijo besedico »politična stranka«. No, lepega dne je omenjena druščina pričela v Kava baru zbirati podpise svojih bodočih pristašev in aktivistov. Organ budnega nadzora dolgo časa ni preventivno posredoval, ker je želel čim obsežnejši spisek novih državnih sovražnikov. Ko je ocenil, da je stvar zrela za neposredno akcijo, je sredi nekega dopoldneva zaplenil inkriminirani zvezek s spiskom vred, zarotnikom pa zažugal, da se ve, kaj jih čaka. Ti pa so se samo muzali, kar je bilo zelo neresno, četudi so ustanavljali samo društvo ljubljanskih oslov. Kaj se pa ve, kaj in kdo stoji v ozadju, so rekli organi in kljub temu prepovedali nadaljnje zbiranje podpisov, ker je to protipostavno, so še rekli, pa četudi gre samo za osle. Zadnjič je znameniti pesnik tako imenovane retrogradne avantgarde prav v tem baru pred vsemi predstavil svojo drugo pesniško zbirko, ki je nihče noče tiskati (tako kot prve ne, je poudaril), kar je popolnoma nerazumljivo, če vemo, da seje človek deset let trudil in v temnih, hladnih, samotnih nočeh ustvarjal. Prisotni smo ga nagradili z aplavzom, zlasti zato, ker si je upal recitirati svoje misli. Stvar je pokvaril nek kreten, ki je glasno vprašal »kdo pa je sploh to«, ko se pa ve, da tistega znamenitega pesnika nihče ne pozna — kar pa v umetnosti sploh ni pomembno. Umetnik je umetnik pa pika. Spraševalec je ob naših ubijalskih pogledih osramočen zapustil prizorišče, naš pesnik pa je takoj zvrnil novo dozo pelinkovca in izjavil, da se je alkohol nesramno podražil. Kar da je Mikuličev udarec slovenski umetniški besedi. In napad na suvereno Slovenijo. Tako smo padli v vode politiziranja in ko je že kazalo, da bomo ostali le na površju najnovejših zgodovinskih gibanj našega socializma, je znani pisec komedij načel temo o »zgodovinskosti« 17. partijske seje, ki se je prejšnjega večera končala v Beogradu in v nogometnem žargonu dodal, da je rezultat ena proti nula, gol pa daje prejel Miloševič preko svojega levega krila Dušana Čkrebiča, ki je na tej seji dobil nezaupnico. Kakšna nezauD-nica neki, se je v polemiko vtaknil P. B. — znani tekstopisec, ki ga še nikoli niso zaprli zaradi sovražne propagande — če so pa skorajda vsi v Sava centru jokali, ko so zvedeli za rezultate glasovanja. Najbolj hudo daje bilo Stipetu Šuvarju, ki je v svojem pogrebnem komentarju (to je rekel P. B., znani tekstopisec, ki še kar čaka, da ga zaprejo) ocenil, da je res, da to doslej ni bilo v navadi, da so ljudje odšli s položajev samo če so umrli, razen Djilasa in Rankoviča, ki sta bila pospravljena. Poznavalec naših notranje političnih peripetij, ki napiše dva komentarja v šestih mesecih (»ampak močna, tovariši, močna«) je rekel, da se je Šuvar dobro držal, znameniti docent za igro na akademiji dramskih umetnosti pa je rekel, da je omenjeni izjemno nadarjen, saj ni niti trznil, ko je padel Ckrebič in bi bil poraben za kakšno vlogo v kakšni še bolj znameniti antični tragediji. Potem so se seveda vsi med sabo sprli, ker se niso mogli poenotiti o tem, zakaj se je Mikulič podpisal na glasovalni listič, če je bilo glasovanje tajno in kako to, da je naš Dolanc hotel pred tem javno glasovanje. O Miloše-viču in kučanu pa niti besede, pa so bile vse oči domače in tuje javnosti uprte prav v ti dve osebnosti na zgodovinski 17. seii. Prizorišče sem seveda razočaran zapustil in sklenil, da za vas tokrat ne bom komentiral, zakaj so bili za odstrel na tej znameniti seji predvideni popolnoma drugi ljudje, pa se to ni zgodilo. Ali so zatajili scenaristi ali pa režiserji — to se žal ne ve. Mali oder mestnega gledališča pa pripravlja predstavo Žarka Petana o Dacha-uskih procesih. V njej se točno ve, kdo bo kaj govoril in kaj se bo zgodilo. Opravičilo V prejšnji številki Našega časa je v vestički KANDIDAT JANEZ MIKLAVČIČ prišlo do pomote — zapisali smo, daje tovariš Miklavčič član medobčinskega sveta ZKS in centralnega komiteja ZKS. To je tovariš Miklavčič bil, sedaj pa ni več. Se opravičujemo. SAV/NJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA Gremo — zakaj pa ne! Tisti, ki se bolj spoznajo na tehnologijo oziroma na proizvodnjo na sploh, pravijo, da velenjsko Gorenje in celjski Emo vendarle sodelujte, drugi pa pravijo. da imata skupnega le malo. Morda le to, da imata oba v istih dneh poslovne dneve. Gorenje v velenjski Rdeči dvorani. Emo pa v eni od dvoran celjskega Golovca. Pa še ob tem nekateri zlobno pravijo, da so se Emovci »prištulili« zato, da imajo več poslovnih sodelavcev, ki že tako pridejo v Titovo Velenje. Gotovo pa tudi ti številni sodelavci iz rac Jugoslavije (in tujine) nimajo nič proti temu. posebno še, če nekaterim uspe za eno pot obračunati dvojne potne stroške in še kaj. Ampak pustimo to. Nekatere kritične besede letijo gotovo tudi zato, ker so vsaj pred leti nekateri načrtovali mnogo tesnejše sodelovanje teh dveh velikih organizacij. Tedaj seveda, ko Gorenje še ni zašlo v krizo. In gotovo veste, da so si tedaj že nekateri tudi zmislili novo ime za skupno uspešno združeno delovno organizacijo: Gorenje — EMO— Gremo. Ampak Gorenje je potem šlo v težave, Emo pa svojo več ali manj negotovo pot. Gorenje se je potem pozdravilo. Emo pa še vedno tava v precejšnji negotovosti, pa čeprav v tako hudi krizi nikoli ni bilo. Morda ravno zato! Toda če že govorimo o tem. da imata obe delovni organizaciji, ki sodita seveda med največje v svojih občinah, poslovne dni v enakem času in da sta obe tudi postavili na ogled več novih izdelkov, je seveda tudi prav, da omenimo vsaj nekatere med njimi. Ker ste z novostmi Gorenja bolj ali manj seznanjeni, naj izrazim le svoje skromno videnje novosti: menim, da je prav. da so se odločili za izdelavo izdelkov, ki rabijo manj energije, saj se mi vse bolj zdi, da bo pri nas energije še naprej precej primanjkovalo, saj jo zastonj troši-mo na mnogih povsem neproduktivnih področjih: dopade se mi tudi mala kmetijska mehaniza- cija, saj očitno velikih in trdnih kmetov še dolgo ne bomo imeli — pa seveda pekač kruha iz dopolnjenega prodajnega programa: spominja me na mnoge stvari pri nas, ko vemo, kaj notri damo in kaj ven pride, ne pa tudi, kako se vse skupaj mesi. Na celjski Emovi predstavitvi pa so mi všeč razne peči na razne odpadke, saj je očitno, da odpadkov vseh vrst pri nas še ne bo primanjkovalo. Še posebno pa me je pritegnila naprava za razsoljevanje morske vode. Res — za zdaj je namenjana le za slano morsko vodo. ampak ni hudič, da se ne bi našli strokovnjaki, ki bi jo prilagodili še za razsoljevanje drugih zasoljenih stvari. Morda pa bi tu kazalo strniti sile in znanja. Obojih — Gremo! (frk) Občinska konferenca ZSMS Mozirje Jutri programska in volilna Jutri, v petek popoldne, bo v nazarskein delavskem domu volilna in programska seja občinske konference ZSMS Mozirje. Mladi so se nanjo temeljito pripravljali, kar seveda terjajo sedanje razmere v naši družbi in vloga mladinske organizacije v njih. Zavedajo se hude gospodarske, politične in moralne krize, skrbi jih kriza vrednot v naši družbi, skrbi jih dejstvo, da se v Evropi podirajo meje med državami, pri nas doma pa se zapiramo v republiške plotove in se obmetujemo z blatom. Krepijo se medsebojna nestrpnost, nezaupanje in malodušje. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od l.janur-ja 1973 je izhaja) kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji)! Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Franti-škaFoita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 1.000 dinarjev. Mesečna naročnina 3.560 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 21.340 dinarjev, za tujino 36.260 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja- 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 27, oktobra. 1988 , * titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI . naščas* Gornja Savinjska dolina Enotni bomo močnejši Vse prebivalce Gornje Savinjske doline znova močno vznemirjajo vesti o možni izgradnji odlagališča za jedrske odpadke. Možnost se je znova pojavila po enoletnem zatišju in še v hujših razsežnostih. Lanski protesti v Solčavi in Titovem Velenju so bili očitno zaman, lažne so bile obljube in zagotovila odgovornih tovarišev, vse skupaj je en sam posmeh, ki so ga deležni ljudje obeh sosednjih dolin. Od 31 možnih lokacij jih je kar šest na področju mozirske občine, v ožjem izboru petih najbolj perspektivnih na področje Smrekovca. Ostale so na področju občin Velenje in Celje. O tej zares življenjsko pomembni problematiki razpravljajo na vseh ravneh in v vseh okoljih, posebej aktivno je delo lani ustanovljenega društva za varstvo okolja Gornje Savinjske doline, ki v teh dneh pripravlja vrsto aktivnosti. O tem so razpravljali tudi delegati na seji občinske kandidacijske konference, na kateri so sodelovali tudi člani omenjenega društva Razprava je bila ostra in burna, ljudje so ogorčeni, zaskrbljeni in razočarani. Izbor lokacij so vsi skupaj označili za najbolj grobo obliko cinizma in poniževanja, saj so po lanskih ostrih protestih v Solčavi in Titovem Velenju, lokacijo iz solčavskega področja prenesli le nekoliko nižje, na področje Luč in Ljubnega, v pogorje Raduhe in Smrekovca. Vsa lanska zagotovila niso zalegla nič, letos je še hujše. Kdo naj še verjame predstavnikom republiških organov? Zakaj za raziskave trosijo ogromno denarja, ko obenem zagotavljajo, da odlagališča ne bodo gradili tam, kjer se ne bo strinjala družbenopolitična skupnost? In ljudje v Gornji Savinjski dolini se zagotovo in nikoli ne bodo. Razburjenje je toliko večje, ker so področja Homa, Pobrežij in druga dobesedno prevrtana. Vr- tajo še naprej, na občini pa zagotavljajo. da niso izdali nobenega dovoljenja. Brez dovoljenja lastnikov gozdov in drugiii zemljišč ga tudi ne morejo in ne smejo. Kdo in zakaj torej še kar naprej vrta? Razprava o tej problematiki je bila na tej seji nujna in potrebna. V lanskem letu so se namreč širile najrazličnejše govorice, ki so obsojale občinsko vodstvo, da je prikrivalo dejstva. Kaj pomeni zanikan je vemo, pa naj je še tako iskreno. Zato so tokrat posebej poudarili, da so za vesti vsi skupaj in istočasno zvedeli iz dnevnega tiska. Ob tem sta zanimivi dve izjavi predsednika skupščine občine Mozirje Antona Boršnaka. »Mar mislite, da si bomo trenutno najbolj odgovorni v občinskem vodstvu dovolili še dosmrtno Bodečo Nežo? Nikoli in nikdar!« »Ce bi se gradnja odlagališča pričela zaradi kakršnekoli malomarnosti kateregakoli od nas, potem nas prve zazidajte v ta betonski bunker!« V razpravi je bilo slišati še veliko mnenj, predlogov in protestov, sprejeli so tudi ustrezne sklepe in načrt takojšnjih aktivnosti. Prvi je seveda sklep, da v občini Mozirje odlagališča v no- Protestna izjava Delegati vseh krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in skupnosti občine Mozirje, zbrani na občinski kandidacijski konferenci smo ogorčeni nad ponovnimi variantnimi predlogi odlagališč radioaktivnih odpadkov na območju Zgornje Savinjske doline. Takšne vesti razburjajo naše prebivalstvo, vnašajo nemir ter dvome v dosedanje razreševanje teh zadev. Posebno se čutimo prizadeti, ker je na tem območju evidentiranih kar šest možnih jokacij, precej pa še v naši neposredni bližini. Na protestnem zboru v Solčavi, ko so se občani Zgornje Savinjske doline odločno zoperstavili vsaki možni lokaciji in smo z dogovorom Izvršnega sveta SR Slovenije za silo pomirili ogorčenost prebivalstva, se je to ponovilo še v večjem obsegu. Nikakor ne moremo razumeti, da je predlog teh lokacij na območju, kjer so velike količine pitne vode, ki so rezerva tudi za lotno celjsko regijo, na prostoru, ki je turistično izredno zanimiv. Ali ni dovolj, da imamo zaradi bližnjih termoelektrarn že močno prizadete gozdove, stalno pa se veča še število ljudi obolelih na dihalnih organih. Vprašujemo, kje je odgovornost načrtovalcev jedrske elektrarne Krško, da že ob samem načrtovanju niso uskladili lokacije odlagališča. Odločno zavračamo vsakršno možnost planiranja lokacije trajnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na obmčju naše občine ali v njeni bližini. Upoštevati je potrebno ljudi, ki živi jo na tem koščku naše domovine. Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Mozirje so že lani sprejeli sklep o nesprejemljivosti planiranja in določanja lokacije odlagališča na teritoriju naše občine. Že na protestnih shodih v Solčavi in Titovem Velenju novembra lani smo jasno, glasno in odločno izrazili svoje odklonilno stališče do gradnje takih odlagališč, da ne bomo postali morilci lastnih otrok in bomo z vsemi zakonitimi sredstvi varovali ta prostor pred poskusi, da bi ga oskrunili s temi nevarnimi odlagališči in ga izpostavili največji nevarnosti uničenja. Od teh stališč ne bomo odstopili, zato protestiramo proti raziskavam v te namene. Prostor Slovenije je že doslej prekomerno onesnažen, zakaj bi k temu dodali še novo možnost nadalj-nega uničevanja. Delegati OKK Mozirje benem primeru ne sme in ne more bili. Prav tako ga ne »ponujajo« občinama Velenje in Celje. Nikjer torej na tem področju. Društvo za varstvo okolja Gornje Savinjske doline bo takoj pripravilo program aktivnosti, ki ga mora uskladiti z aktivnostmi v občinah Velenje in Celje, čeprav je jasno, da se morajo prebivalci mozirske občine za svoj življenjski prostor boriti tudi in predvsem sami. Jasno seveda je, da bomo skupno močnejši, kar je edino prav. j- P- Velenjski starešine na obisku v Novem mestu / Dogovor o skupnem sodelovanju Pomladi letos so rezervni vojaški starešine iz Dolenjske obiskali Titovo Velenje, takratni gostitelji pa so jim to soboto vrnili obisk. Z dvema avtobusoma, povabili so tudi borce in žene, so se zjutraj odpeljali v Novo mesto. V tamkajšnjem domu JLA jih je sprejel predsednik medobčinskega sveta ZRVS za Dolenjsko Ivan Tovšak, -ki je vsem zaželel dobrodošlico in dobro počutje v njihovem mestu. Po pozdravnih besedah so se velenjski starešine sestali s predstavniki ZRVS za Dolenjsko, občinske konference ZRVS Novo mesto in Trebnje ter krajevne organizacije. Ostali udeleženci so si v tem času ogledali novomeški muzej. Na skupnem sestanku rezervnih vojaških starešin so gostitelji gostom iz Titovega Velenja najprej predstavili oblike njihovega izobraževanja, delo občinskih konferenc Novo mesto in Trebnje ter ene najboljših krajevnih organizacij ZRVS iz Novega mesta. V imenu občinske konference ZRVS Velenje je spregovoril Jože Melanšek. V pozdravnem nagovoru je med drugim dejal, da bi morala tovr- stna srečanja postati tradicionalna, s poudarkom na izmenjavi izkušenj. Skratka, srečanja naj ne bi bila le srečanja, temveč skup-no snovanje za boljše in uspešnejše delo rezervnih starešin, je še dodal Jože Melanšek. Ob koncu srečanja so se dogovorili, da bi ob pomembnejših tekmova- njih in pohodih v Titovem Velenju gostovali starešine iz Novega mesta in obratno. Izmenjali so si tudi spominska darila. V nadaljevanju obiska v Novem mestu so si gostje z zanimanjem ogledali Industrijo motor-, nih vozil Novo mesto in sicer izdelavo popularne katrce od »rojstva« do končne kontrole ter izdelavo prikolic. Od tu so se gostje iz velenjske občine odpeljali še na ogled »forme vive« v Kostanjevico. Kljub hladili soboti so bili velenjski starešine in drugi udeleženci navdušeni nad obiskom. Povejmo še, da so stroške potovanja krili udeleženci sami. b. m. Posvet za predsednike sindikata Občinski sindikalni svet pripravljala 11. novembra v Topol-šici posvet za predsednike sindikalnih organizacij. Na posvetu bodo spregovorili o vlogi sindikata pri reševanju ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev, se seznanili z novostmi Zakona o združenem delu, Zakona o delovnih razmerjih in o družbenih ter političnih razmerah doma in v svetu. (mkp) POD PRHO Glave v pesek trgovina cveti Nedovoljena trgovina z lesom je v vseh svojih pojavnih oblikah zagotovo stara toliko kot izkoriščanje gozdov, zatorej tudi in zlasti v Gornji Savinjski dolini ni nič novega. Že vsaj dvajset let se borijo proti njej, razpravljajo, sprejemajo sklepe, ukrepe, stališča in podobno, vse pa v bistvu ostaja nespremenjeno. Zlasti v zadnjih dveh letih seje izvršni svet skupščine občine Mozirje temeljito lotil te problematike, na zadnji seji pa so člani po dolgi razpravi ugotovili, da so tam. kjer so bili, resničnim naporom in obilici dela navkljub. Pozivom za sodelovanje so se letos vnovič odzvali le redki za to poklicani subjekti, pa še njihova stališča so si največkrat v nasprotju. Kaj bi šele bilo, če bi svoja »nasprotja« poslali vsi?! Dejstvo je torej, da vse skupaj še naprej ostaja v začaranem krogu, v katerem po svoje »čara« zakonodaja s svojimi številnimi in nasprotujočimi si predpisi, posebej na področju mile kaznovalne politike: Kazni so res mile, lani povprečno 9 starih milijonov ali četrt ku-bika lesa, večina pritožb je bila rešena v korist »kršiteljev«; kakšnih 600 kmečkih žag je lepo zaprtih in zaklenjenih — kako jih nadzorovati; Gozdno gospodarstvo ob »črni« in »sivi« nedovoljeni trgovini z lesom ostaja brez predpisanih družbenih dajatev za biološko amortizacijo gozdov, brez sredstev za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest, brez . ..; cena ku-bika lesa, prodanega gozdnemu gospodarstvu, lastnika »velja« skupno kakšnih 100 odstotkov dodatnih davkov, prispevkov, stroškov in nižjo ceno za prodani les; če se »izogne« večini ali delu teh stroškov, je seveda cena za prodani les neprimerno višja; pregon ni vse in še ta peša; čeprav kmetje ne posegajo brezobzirno v svoje gozdove, bo nedovoljenih posekov v sedanji borbi za koli-kor-toliko spodobno življenje vsekakor več, pa še in še. To je zgolj nekaj nametanih dejstev. Skupnega dogovora in učinkovite rešitve ni na vidiku. Kaj torej ostaja izvršnemu svetu. Nemara ugotovitev, da so v dolini vsi z vsem nezadovoljni in obenem zadovoljni, se pravi, da jih večina tišči glavo v pesek. Trgovina pa cveti! J. P. Komite za družbene dejavnosti o verouku v Cirkovcah V I" v soli Na zadnji seji, so člani komiteja za družbene dejavnosti med drugim spregovorili o težnjah krajanov Cirkovc o izvajanju verouka v prostorih tamkajšnje podružnične osnovne šole. Doslej so pouk verouka izvajali v prostorih zakristije v cerkvi v Cirkovcah. Zaradi razpok in ne-možnostjo ogrevanja pa je postal ta prostor nevaren in vse bolj ogroža tudi zdravstveno varstvo Sprejem v domu JLA v Novem mestu otrok. Ker v krajevni skupnosti ne obstajajo nikakršne prostorske možnosti za izvajanje verouka niti v cerkvi kot tudi ne kje drugje, so člani komiteja za družbene dejavnosti predlagali svetu osnovne šole Mihe Pintarja Tole-da, kamor sodi podružnična šola Cirkovce, da dovoli začasno izvajanje verouka v prostorih tamkajšnje podružnične šole. Verouk pa je lahko samo v pouka prostih dnevih. Pri tem so člani komiteja posebej poudarili, da gre za začasno rešitev, in sicer za čas od I. novembra letos do, 30. aprila prihodnje leto. Do takrat pa je treba v krajevni skupnosti poiskati najprimernejšo rešitev za izvajanje pouka verouka v prostorih, kjer zdravstveno varstvo otrok ne bo ogroženo. Hkrati s tem so predlagali tudi podpis posebne pogodbe med svetom krajevne skupnosti Cirkovce ter šolo Mihe Pintarja Toleda o kritju stroškov, ki bodo ob izvajanju dodatne dejavnosti v prostorih tamkajšnje podružnične šole gotovo nastali. Člani komiteja so se za takšno rešitev težav krajanov Cirkovc odločili na osnovi predhodnih mnenj, članov izvršnega odbora pri občinski konferenci SZDL Velenje ter Centralnega komiteja ZK Slovenije. Iz razprave na problemski konferenci Gorenja »Kako v prihodnost?« Nadvse pomembna notranja učinkovitost Andrej Kržič, podpredsednik poslovodnega odbora Gorenje SOZD Polovica srednjeročnega obdobja 1986—1990 je že za nami. Zato je prav, da z nekaterimi ekonomskimi pokazatelji predstavimo, kako Gorenje dosega zastavljene cilje. Osnovna naloga je bila nenehna krepitev materialne osnove dela, zagotavljanje socialne varnosti in večanje kvalitete življenja delavcev, kar naj bi dosegli z opiranjem na lastne sposobnosti, z racionalnim izkoriščanjem zmogljivosti in učinkovitim poslovanjem. Ta usmeritev seveda velja za daljše obdobje. Fizični obseg proizvodnje veča Gorenje iz ieta v leto (leta 1986 za 4,8 %, leta 1987 za 6,8 %, letos pa za 7,4 %), s čimer se približuje djnamiki ppvprečne letne ra.ti, določene kot srednjeročni 'iilj. To so podatki o realnem obsegu tržnih produktov Gorenja in so osnova za spremljanje gibanja produktivnosti in izkoriščenosti zmogljivosti. Nekateri integralni strateški sistemi še ne dajejo pričakovanega deleža k skupni rasti obsega proizvodnje, premalo učinkoviti pa so za zdaj tudi vzvodi za uveljavitev novih programov. V stalnem porastu je hadalje produktivnost dela (leta 1986 za 2,4 %, lani za 3,6 %, letos pa že za 5,2 %), vendar še zmeraj prepočasna, da bi lahko zmanjšali razkorak do razvite konkurence, kljub temu, da je precej večja kot znaša v panogi oz. nasploh v industriji. Srednjeročni cilj 6,5 % letne rasti produktivnosti je dosegljiv le, če bodo v Gorenju v prihodnje z obstoječim številom zaposlenih ustvarili neprimerno večjo proizvodnjo. Za leto 1989 na primer, je tako že predvidena 12% porast produktivnosti} takšno stopnjo rasti bi morali ohraniti tudi za prihodnja leta, saj je eden najbistvenejših pogojev za realno rast osebnih doliodkov. Konvertibilni izvoz je za Gorenje zlasti in predvsem ekonomska kategorija, razvojna sposobnost. V Gorenju dosegajo v zad-hjih treh letih povprečno 19% ietno stopnjo rasti prodaje na tuje, kar je precej nad ciljem srednjeročnega plana (10,2% povprečna letna rast). Letošnji konvertibilni izvoz bo približno trikrat večji od doseženega v letu 1982. Gorenje že pridobi s prodajo izdelkov na tuje dobro tretjino iztržka, zato je 40 % iztržek, predviden za leto 1990, uresničljiv. Pri tem se je treba zavedati, da izvozna sposobnost ni enkrat za vselej pridobljena, pač pa jo je potrebno nenehno dokazovati Zal pa se v to dokazovanje še zmeraj ne vključujejo dovolj odloč.no vse programsko proizvodne celote. Nad ?0 % vsega izvoza ustvarijo še vedno gospodinjski aparati. Več kot tretjino prodaje na tuje pa dosegajo samo štiri Gorenjeve delovne organizacije. Zagotovo pa za Gorenje ni dolgoročnega stabilnega razvoja, če ne bo sposobno ustvarjati vsaj 50 % dohodka na tujih trgih, nobena programska celota oziroma delovna organizacija pa ne manj kot 30 %. Zato je tudi cilj leta 1989: ustvariti 300 milijonov dolarjev izvoza, kar je petino več kot letos. Po večletni naložbeni suši je že mogoče govoriti o močnem investicijskem zamahu na široki fronti. Obseg in vsebina naložb se zadnji čas že odvijata skladno s predvidevanji. Že dokončanih oziroma v teku je 40 % vseh načrtovanih projektov za obdobje 1986-1990. Vrednostni obseg vlaganj (letno med 20 in 25 milijoni dolarjev) pa še ni tak, kot je predviden s srednjeročnim načr-topi, kot je bilo določeno, da bodo za to namenili četrtino ustvarjenega družbenega proizvoda. Ob tem kaže poudariti, da znaša devizna zadolženost Gorenja le nekaj več kot znaša vrednost enomesečnega izvoza in da so devizna posojila namenjena predvsem v opremo, ki zagotovo povečuje izvozno sposobnost Gorenja. Ko je govoril o poslovnih učinkih Gorenja kot popotnici, s katero bomo prav kmaiu stopili v zadnje desetletje 20. stoletja skupaj z Združeno Evropo (za Gorenje druge alternative zagotovo ni) je Andrej Kržič med drugim tudi dejal: »Če si dovolim poenostavljeno uporabiti izraz profitna stopnja kot odnos med akumulacijo in celotnim prihodkom, potem je evidentna ugotovitev, da je ta pokazatelj za Gorenje prenizek in precej oddaljen od srednjeročnega cilja. Ali drugače povedano: Če predpostavljamo, da so cene naših končnih izdelkov ravnotežne tržne cene, potem lahko rečemo, da je sleherni naš izdelek preobremenjen s stroški v posiovnotehni-čnem smislu. Ta preobremenjenost s stroški pa ima najmanj tri izvore: prvič gre za notranjo neučinkovitost (prepočasen obrat kapitala, zastarela tehnologija, prevelika režija, slaba organizacija dela, informatizacija, nein-ventivnost itd.J, drugič gre za prenesene neracionalnosti in neučinkovitosti jugoslovanske industrije (skozi surovine, energijo, reprodukcijske materiale) in tretjič gre za drago in neracionalno družbeno režijo, ki se napaja skozi razne davke, prispevke in druge bolj ali manj samoupravno dogovorjene obremenitve. V Gorenju smo se do sedaj in se bomo tudi v bodoče osredotočili na prvo, to je notranjo učinkovitost. Ne gre zanikati tudi pomembnih rezultatov, ki so bili v preteklih letih doseženi, upam pa si trditi, da so rezerve še vedno velike. Se bolj pa sem prepričan, da nam tudi izkoriščanje notranjih rezerv ne bo omogočilo stabilnega razvoja, če ne bo prišlo do odločaih premikov tudi na'drugih d^eh'segmentih.« (Nadaljevanje prihodnjič) 4. Stran ★ nSS C8S__ IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ _titovo velenje ★ 27. oktobra 1988 REK Franc Leskošek Luka — Elektrostrojna oprema DO Veplas Hidravlično podporje za rudnik Hrastnik Pred približno letom in pol so oblikovali strokovno skupino delavcev Esa, razvojno-tehnične službe rudnikov Trbovlje in Hrastnik z namenom, da skupno zasnuje novo hidravlično podporje za potrebe hrast-niškega rudnika. Po enoletnem skupnem sodelovanju in strokovni uspešnosti omenjene skupine, so v Esu izdelali prototip hidravličnega podpor-ja 2 S — 1.600 KN 18/32 ESO H 1. Nekaj tehničnih podatkov. Nosilnost podporja je 1.600 K N, minimalna višina 1.800 mm, maksimalna višina pa 3.200 mm. Podporje je namenjeno za horizontalno izkopavanje premoga. Prejšnji četrtek so si predstavniki naročnika rudnika Hrastnik v prostorih Esa ogledali prototip hidravličnega podporja in se tako sami prepričali o delovanju naprave in njenih delovnih sposobnostih. Celotni preiskus vodijo delavci Razvojnega instituta iz Ljubljane, sodelujejo pa tudi predstavniki Zavoda za metalne konstrukcije, prav tako iz Lju- bljane. Ko bodo opravili vse preizkuse in meritve bodo izdali strokovno oceno za ta tip hidravličnega podporja. V času preizkusa bo potrebno odpraviti vse morebitne pomanjkljivosti in pridobiti strokovno oceno, zatem pa bodo v Esu pričeli z redno proizvodnjo. Računajo, da bo vse to končano še v tem mesecu. Direktor za področje razvoja v Elektrostrojni opremi Slobodan Petrovič nam je povedal, da so ta zahtevni posel dobili preko mednarodnega razpisa, na katerem je imel rudnik Hrastnik ponudbo za hidravlično podporje. Kljub hudi mednarodni konkurenci je naročilo dobil Eso, ki je že doslej dokazal, da se je strokovno in kakovostno sposoben lotiti še tako zahtevnega posla. Podpisal je tudi že pogodbo za 25 sekcij, ki jih bodo montirali februarja prihodnjega leta. Slobodan Petrovič je še dodal, da je rok za izdelavo izredno kratek, vendar po sedanjih ocenah ni bojazni, da bi ga prekoračili. Omeniti velja še, da bo naročena strojna oprema izdelana iz domačih materialov. B. Mugerle Predstavniki rudnika Hrastnik so si z zanimanjem ogledali prototip hidravličnega podporja Uspešna predstavitev na sejmu mode v Beogradu V začetku tega meseca so na sejmu v Beogradu predstavili svoje izdelke vsi, ki v svetu mode kaj pomenijo. Med okrog 600 domačimi razstavljalci in 150 tujimi je svoje dosežke v dopolnilnem programu predstavila tudi velenjska delovna organizacija Veplas. Izdelki iz programa gumbov, obešalnikov, modnih dodatkov in zaponk so navdušili člane posebne komisije, saj je ta kole- ktiv zanj prejel srebrno košuto. Zlate med gumbarji letos niso podelili. Priznanja so seveda zaposleni nadvse veseli, saj jim potrjuje, da so med domačimi gumbarji povsem v vrhu. Med drugim tudi pravilnost usmeritve proizvodnje gumbov, ki je v tem trenutku eden od nosilnih programov Veplasa, v izdelavo modnih oblik, materialov in barv teh izdelkov. Uspeh lastnih kreatorjev in delavcev, ki delajo na tem programu, znajo ceniti tudi tako veliki in danes v svetu mode pomembni kupci kot so Mura, Labod in še nekateri drugi priznani butiki. V 10. letih sodelovanja na največji in najpomembnejši jugoslovanski jesensku modni manifestaciji seje tako kolektiv Veplasa že drugič uspešno predstavil. Kot vemo, je lani za program gumbov prejel najvišje sejemsko priznanje, zlato košuto. V Vepla-su poudarjajo, da so košute sicer priznanje za kakovostno kolekcijo, v redni proizvodnji pa bo treba zapolniti vse vrzeli na področju kakovosti, če želijo v prihodnje s tem programom poseči tudi na tuja tržišča. Pri nagrajenih novatorjih Odpepeljevanje v Termoelektrarni Na nedavni podelitvi nagrad in priznanj inovatorjem iz občine Velenje je prvo nagrado na področju razvojno - raziskovalnega dela prejela inovacija z naslovom ODPEPELJEVANJE V TERMOELEKTRARNI, gre za inovacijo, pri kateri je sodelovala skupina delavcev Rudarsko-elektroenergetskega kombinata, nosilec naloge pa je bil Boris Stropnik, dipl. ing., pri katerem smo bili tudi na obisku prejšnji teden. Dela v razvoju kombinata in v pogovor smo pritegnili tudi Petra Klemenška, prav tako dipl. inženirja iz te službe, ki je tudi sodeloval pri raziskovalni nalogi. Letno se v termoelektrarnah ustvarja milijone ton pepela.In za klasičen transport tega pepela po ceveh je potrebo veliko vode. V transportnih napravah in cevovodih nastajajo obloge, ki jih je potrebno občasno odstranjevati. V času ustavitve odpepeljevanja se odlagališče pepela hitro osuši. Takrat veter dviguje vrhnje sloje pepela in neugodno zaprašuje okolje. Tako piše v predstavitvi tega postopka. Zaradi skrbi za okolje pa so v REK-u opravili obsežne raziskave, ki so pokazale, da je mogoče emulgat, mešanico pepela in vode, transporti-rati po ceveh s tudi do 15-krat manjšo količino vode, kar pa pomeni veliko manjše odlagalne površine, odtoka onesnažene vo- de pa praktično ni, saj se uporabljena voda veže pri strjevanju pepela. Po mesecu dni je površina odlagališča suha in trda kot slab omet. Na takšni površini je rekultivacija veliko uspešnejša, cenejša in izvedljiva že v prvem letu po prenehanju odlaganja. Poleg tega pa se emulgat lahko transportira tudi v jamo in se uporabi za zapolnjevanje že odsluženih jamskih prostorov, predvideva pa se tudi uporaba za zapolnjevanje za odkopi. Tako bi se močno zmanjšalo tudi ugre-zanje zemljišč na površini. »Ko smo izdelali tehnološki in idejni projekt, je RLV s sredstvi omogočil, da smo napravo zgradili po naših zasnovah. Pokazalo se je, da postopek združuje dobre Boris Stropnik strani, prednosti je več, onesnaževanje okolja pa se zmanjša na minimum,« pravita naša sogovornika. Z njima smo se pogovarjali tudi o nagrajevanju inovatorjev. Pravita, da je največja nagrada to, da nekaj uspešno steče, večje od te ne more biti, sploh, ker sta oba zaposlena v razvoju in je izboljševanje nujno delo. »In ko že nekaj narediš, dobiš nove ideje, z veseljem delaš naprej, pa tudi na manj ovir naletiš.« O nalogi zaradi katere smo bili pri njiju pa pravita, da še ni povsem končana. Čeprav je cilj do- Peter Klemenšek sežen, pa gredo s to nalogo še naprej, da bo še boljša. Razgovorila sta se tudi o raziskovalni enoti, ki deluje na REK-u, o ekološki skupini. »Delamo oceno vplivov na okolje nove tehnologije. Trenutno se ukvarjamo s problemom, kako bi pepel uporabili za efektno od-žvepljevanje, sodelujemo z Elek-trostrojno opremo,« sta rekla še za konec. Za raziskovalce ni dela nikoli premalo. Komaj sklenejo I eno, že je pred njimi drugo. Če je j prvo uspešno, potem je nov izziv začet še z večjim elanom. I (mkp) Dušan Šinigoj, Janez Bohorič in Marjan Šiftar na razstavi Gorenja Priznanje delavcem Gorenja Prejšnjo sredo, 19. oktobra so obiskali razstavo dosežkov in razvojnih hotenj poslovnega sistema Gorenje Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Janez Bohorič, podpredsednik republiškega izvršnega sveta in Marjan Šiftar, predsednik Republiškega komiteja za informiranje. Po ogledu razstave, o kateri so se gostje zelo pohvalno izrazili, so se Dušan Šinigoj, Janez Bohorič in Marjan Šiftar zadržali v pogovoru z najodgovornejšimi predstavniki Gorenja. Ob tej priložnosti je Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora Gorenja predstavil nekatera najpoglavitnejša -izhodišča problemske konference komunistov o razvoju Gorenja, pri čemer je še posebej opozoril na vnovično poudarjeno načelo opiranja na lastne sile in kar največje odpiranje Gorenja v Jugoslavijo in svet. Med pogovori so predstavniki Gorenja tudi poročali, da je ta poslovni sistem prodal v prvih devetih mesecih letos na tuje že za okrog 175 milijonov dolarjev izdelkov in da pospešeno posodablja in prestrukturira proizvodnjo in izdelke. Med težavami, s katerimi se srečujejo, pa je bilo še posebej omenjeno tehnološko zaostajanje dobaviteljev sestavnih delov, ki z redkimi izjemami ne gredo vštric z zahodnoevropsko konkurenco; to zaostajanje je najbolj očitno na področju elektronike in zahtevnejših sestavnih delov. Zato so se v Gorenju odločili, da oblikujejo zraven obstoječih štirih (Dom, integrirani informacijski sistemi. Procesna oprema in Zeleni program) še novega, petega, in sicer Komponente. Dušan Šinigoj je pohvalil letošnje dosežke in razvojno naravnanost Gorenja, posebej pa je opozoril na pomembnost motivacije delavcev, saj moramo vsi skupaj bolje in več delati. Po besedah Dušana Šinigoja moramo , najti poyezavo z Evropo, katere sestavni del je zagotovo tudi Jugoslaviji. Delavcem in vodstvu Gorenja pa je čestital za dosežene uspehe, hkrati pa jim je zaželel tudi kar največ poguma in uspehov pri uresničevanju njihovih zahtevnih razvojnih nalog. »Zadovoljen sem, ker Gorenje nenehno povečuje izvoz, vesel pa tudi, ker je razstavljenih toliko novosti, ki kažejo velik napredek Gorenja,« je ob zaključku obiska na razstavi dosežkov in razvojnih načrtov Gorenja poudaril Dušan Šinigoj, predsednik republiškega Izvršnega sveta. N. K. Gorenje Notranja oprema Planske naloge bodo presegli V Gorenjevi tovarni keramičnih ploščic so za letos predvideli izdelavo 1,250.000 kvadratnih metrov ploščic. V prvih devetih mesecih letos in sedmjh dneh oktobra so jih naredili že 1 milijon kvadratnih metrov. Ker so prejšnja leta tolikšno proizvodnjo dosegli v desetih mesecih pričakujejo v tozdu Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema, da bodo letošnje planske naloge, znatno presegli, posebej še, če bo proizvodnja potekala tako, kot je doslej. (vš) Pogovor s predstavniki občin, kjer so Gorenjeve tovarne Če bi imeli v Jugoslaviji polovico tako uspešnih podjetij... Med razstavo dosežkov in razvojnih načrtov Gorenja pripravijo v tem poslovnem sistemu že tradicionalno srečanje s predstavniki občin, kjer so Gorenjeve delovne organizacije oziroma tovarne. Letošnje srečanje je bilo v četrtek, 20. oktobra. Najprej so goste seznanili z letošnjim poslovanjem Gorenja, z načrti v prihodnjem letu ter z nekaterimi najpomembnejšimi sklepi problemske konference komunistov o razvoju Gorenja, ki je bila 17. in 18. oktobra 1988 v Titovem Velenju. Po pogovoru pa so si gostje ogledali Gorenjev hišni sejem. Med ogledom razstave smo nekaj gostov poprosili za mnenje o letošnji Gorenjevi predstavitvi. Tole so povedali: Ivan Kos, predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje: »Zadnji sejmi prikazujejo veliko novosti. Veliko novega ponujata tudi obe delovni organizaciji Gorenja iz občine Mozirje, Glin in Mali gospodinjski aparati. Vsakdo lahko vidi, da so programi spremljani tržno, pozna pa se tudi stalen stik Gorenja z zahtevnimi svetovnimi trgi.« Veljko Kolar, predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah: »Hišni sejem je veliko presenečenje, posebej prizadevanja za dosego pomembnih ciljev. To je varčevanje z energi jo, lažje delo v gospodinjstvih, in, nenazadnje, tudi sodobno oblikovani izdelki. Vesel sem, da je tako.« Peter Krajnc, predsednik Skupščine občine Radlje ob Dravi: »Takšne izdelke in tako predstavljene, kot so v Rdeči dvorani, lahko Gorenje brez strahu predstavi kjerkoli v Evropi. Samo pohvalim pa lahko tudi znane usmeritve Gorenja — večanje produktivnosti in fizičnega obsega proizvodnje, skrb za kakovost, izvozno naravnanost . ..!« Zvone Butala, sekretar Občinske konference SZDL Črnomelj: »Ob ogledu razstave se mi je utrdila naslednja misel: Če bi imeli v Jugoslaviji polovico tako uspešnih podjetij, kot je Goren je, bi v razvoju prehiteli Švedsko!« Jočže Kuronja, predsednik Izvršnega sveta Skuščine občine Lendava: »Sejem je vsako leto, posebej pa še letos, sodobno urejen. Veliko je narejenega pri razvoju celotnega poslovnega sistema Gorenje. Mnogo je novih izdelkov.« Ismet Piralič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Bihač: »Impresionirala me je postavitev razstave, ki me je prepričala, da je Gorenje ena družina z osmišljenim programom. To ji zagotavlja nadaljnji razvoj. Prepričan sem, da ima tudi Gorenje Bira v sistemu Gorenje svoje mesto in razvoj. To naši družbenopolitični skupnosti mnogo pomeni, saj je Gorenje Bira tudi nosilec razvoja v občini Bihač!« Gostje Gorenja V torek, 18. oktobra je obiskal Gorenjevo razstavo dosežkov in razvojnih hotenj Vaskrsije Savičevič, predsednik odbora za inovacije Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Po ogledu razstave se je s predstavniki Gorenja in občinskega sveta ZSS Velenje pogovarjal o inova-tivni dejavnosti v Šaleški dolini, govorili pa so tudi o možnosti organizacije zveznega posvetovanja o inovacijski dejavnosti. Vaskrsije Savičevič si je med obiskom v Titovem Velenju ogledal tudi proizvodnjo v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati. V sredo, 19. oktobra, je v Gorenju Commerce zasedala komisija za razdeljevanje kontingentov črne metalurgije. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki Crvene zastave, Rade Končarja, Ema in drugih velikih porabnikov pločevine. Obravnavali so vloge za uvoz pločevine in nekaterih drugih izdelkov črne metalurgije ter opredelili pogoje za razdelitev kontingentov za prihodnje leto. Po sestanku so gostje obiskali že tradicionalno Gorenjevo razstavo v Rdeči dvorani. V četrtek, 20. oktobra, so Gorenjevo razstavo dosežkov in razvojnih hotenj obiskali udeleženci mednarodnega seminarja v okviru Mednarodnega centra in instituta za ekonomski razvoj pri Svetovni banki. Pred ogledom razstave so si ogledali proizvodnjo v Gorenjevih tovarnah malih gospodinjskih aparatov in keramičnih ploščic, seznanili pa so se tudi s poslovnim sistemom Gorenja in njegovo filozofijo. Istega dne so se mudili v Gorenju tudi predstavniki Zveznega zavoda za standardizacijo, Gospodarske zbornice Slovenije, izvršnega odbora Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja in koordinacijske komisije za standardizacijo s področja elektrotehnike. Govorili so o pospeševanju razvoja standardizacije in z uveljavljanjem nove zakonodaje s področja standardizacije. Letošnja razstava dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja, katere geslo je »Ustvarjamo kakovost«, je v središču pozornosti tudi v sredstvih javnega obveščanja. Že prvi teden so Gorenjev »Hišni sejem 88« obiskali novinarji iz številnih slovenskih in jugoslovanskih uredništev. Radio Ljubljana oziroma njegov Val 202 je prejšnji četrtek popoldan pripravil posebno oddajo iz Rdeče dvorane, s katero so želeli predvsem predstaviti Gorenjev pogled v prihodnost, posebej tudi v tretje tisočletje. Ljubljanska Televizija pa je prav tako prejšnji četrtek v oddaji »Tednik« predvajala pogovor novinarja Janka Šopra s predsednikom poslovodnega odbora Gorenja, Hermanom Rigelnikom. Gorenjevo razstavo je, med drugimi, obiskal tudi urednik časopisa »Trybuna Robotnicza« iz Katowic na Poljskem Stanislaw Wojtek, ki ga je spremljal glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Komunista Slavko Gerič. Stanislavv Wojtek je po ogledu razstave med drugim dejal: »Sejem je name naredil izreden vtis. Prikazuje zelo kakovostne in lepo oblikovane aparate. Poljaki vam lahko samo zavidamo!» Slavko Gerič pa je svdje vtise strnil v ugdtovitev, da je Gorenje poslovni sistem s privlačnim programom, razstavljeni izdelki pa so po izgledu in kakovosti na vrhunski ravni. »Gorenje je torej primer, kako lahko vodstvo skupaj z delavci v težkih ekonomskih pogojih doseže takšen napredek!« (an) 27. oktobra 1988 * titovo velenje VAŠI PRISPEVKI, ODGOVORI nas cas * stran 5 GIP Vegrad Velenje Posvet slovenskih gradbincev o varstvu pri delu Republiški inšpektor dela za področje gradbeništva, dipl. ing. Franc Rus ter Služba varstva pri delu GIP Vegrad Velenje sta prejšnji torek organizirala republiško posvetovanje varnostnih inženirjev, predstavnikov služb za varstvo pri delu, tehnologov in drugih. Zbrali so se v Domu učence^ v Titovem Velenju, kjer so Vegradovi strokovnjaki prikazali način dela in opremljenost službe za izvajanje dela, Prevent iz Slovenj Gradca pa manjšo razstavo osebnih zaščitnih sredstev in opreme. Republiški inšpektor je v konkretnih zadevah opozoril varnostnike na številne probleme, ki jih pri svojem delu odkrije, na še vedno preveliko število nezgod pri delu in njihovih posledic, zahteval pa je takojšnjo odpravo nepravilnosti, ki lahko terjajo hude nezgode. Štirje smrtni primeri v gradbeništvu v zadnjih dveh mesecih, so po besedah inšpektorja Rusa dovolj tehten razlog za alarm. Priložnost pa so varnostni inženirji izkoristili tudi za pogovor z zdravniki, specialisti medicine Na prepihu Strokovnjaki in zagovorniki Nuklearne elektrarne Krško so si gotovo oddahnili. Od 15. oktobra I988 naprej namreč znani ekolog Vane G. zaradi objektivnih okoliščin (podrobnejše informacije na matičnem uradu) obratuje s polovično zmogljivostjo. Pan dela. Dr. medicine Janko Sušnik ter ekipa velenjskega dispanzerja za medicino dela so odgovarjali na vprašanja, ki jih v zvezi z izvajanjem obveznih zdravniških pregledov ne manjka. Ze drugi tovrsten posvet strokovnjakov s področja varstva pri delu kaže na zavzetost ljudi, da bi kljub težavnim časom najprej poskrbeli za čim boljše delovne pogoje ter za varnost delavcev. Naloga vseh je namreč ustvarjanje pogojev za humanizacijo dela, ki bi naj prispevala tudi k boljšemu ekonomskemu učinku dela. Jože Miklavc Odgovor na mnenje strokovne službe SIS gospodarskih dejavnosti še enkrat: Delegat kaj pa je tebe treba bilo!? Premišljevala sem, ali naj vam, DSSS SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE sploh še odgovorim, ker sem najprej verjela, da sem s tremi članki o eni seji, o eni točki — podražitvi (6. oktobra — Za sedaj brez višjih cen, in pod prho Zaradi vročine brez izhoda, pa še pod NAŠO TEMO — Delegat kaj pa je tebe treba bilo, teden dni kasneje) povedala vse. Že v prvih dveh dovolj jasno, pa se nanju niste odzvali, pravzaprav tako ne, kot ste se na zadnjega. Pa sem prišla do spoznanje, da vam odgovoriti moram. Že zato, ker sedaj čakam na očitek, da povzročam izgubo Vekosu. Vendar prisegam, da pri njih še živ dan nisem delala, in da izguba, če bo, ne bo moja. Sicer pa, če hočeš pač lahko krivca najdeš v novinarju, kajne? Elegantnejše in preprostejše je, kot pa spopasti se z napako, jo najprej priznati in potem tudi popraviti. Sedaj pa k vašemu mnenju. Sama menim, da z njim ne zavajate samo svojih uporabnikov, ampak tudi moje — bralce. Trudim se, da so moje storitve, jasne in odkrite. Vi pa se v svojem mnenju sprenevedate in to prav po šolsko. Še vedno namreč niste povedali, so delegati glasovali o podražitvi ali niso kako so? Namesto tega raje nejasno govorite o neki skupščini, kjer so delegati s 43 glasovi (bilo pa je prisotnih 44 delegatov, pravite) sprejeli pravilnik, ki ima tudi 62. člen, v katerega pa sedaj, bog ne daj, ne sme podvomiti niti tisti, ki ga je sprejel. Kaj šele, da bi lahko o odločitvi sprejeti v njegovem imenu še kdaj podvomil. Na moji mizi se je znašel zapisnik z zadnje seje. Na 5. strani pod Ad. 5 med drugim piše tudi, citiram: »Glasovanje: ZA predlagani sklep je glasovalo 28 delegatov, PROTI sprejemu takega sklepa je glasovalo 10 delegatov, 3 so se VZDRŽALI glasovanja. Ugotovilo se je, da se število glasov ne ujema s številom prisotnih delegatov. Glasovanje je bilo ponovljeno, rezultat glasovanja pa drugačen. Ker je za sprejem sklepa potrebna večina glasov vseh delegatov zbora uporabnikov, torej najmanj 33 od skupnega števila 65 delegatskih mest, je bilo ugoto- vljeno, da predlog povišanja ni sprejet« (konec citata). Tako v zapisniku, tako tudi v mojem članku. In naprej, citat: ». . . predlagal nov predlog, ki ni vključeval povišanja cen za razširjeno reprodukcijo in z zamikom veljavnosti od l. II. 1988 dalje. Za ta predlog je glasovalo 24 delegatov, torej tudi ta predlog ni bil sprejet.« Kateri je potem bil in kje to piše? Pa še to! Zdi se pomembno: vi govorite o 62. členu pravilnika, na skupščini pa je bil omenjen tudi 33. člen poslovnika, ki govori o tem, da o cenah odločata zbor izvajalcev in zbor uporabnikov na ločenih sejah. Če je k povedanemu potrebno dodati še karkoli, še lahko. Milena Krstič-Planinc Rešitelj ali mučitelj živali Na članek ne odgovarjam, ker sem v njem omenjen s polnim imenom in bi bil zato prizadet, ampak ker je vsebina članka popolna fantazija in laž in ker ga je napisal (vsaj po podpisu) človek, ki edini v bloku zaradi svojih dejanj in odnosa do strank, ne uživa nobenega spoštovanja. Vem tudi, da je članek napisan iz maščevanja in želje, da javno osramoti mene in vse tiste, ki so ga največkrat opozarjali na njegovo neprimerno obnašanje, brutalnost in kršenje odloka o hišnem redu. Ni pa se upal v članku omeniti tistih, ki so hoteli z njim fizično obračunati in ne tistih, ki jih je sam fizično napadel. Da bi bralci »Našega časa« resnično izvedeli, kakšnega sostanovalca imamo, bom navedel nekaj argumentiranih resnic. Najprej pa o članku samem, da bi potrdil fantazije, ki karakteri-zirajo prvo polovico članka. Ne vem, kaj je sicer za tov. Bo-rovnika lep razgled, a naša terasa to zagotovo ni, posebno, če je okenska roleta spuščena že od kar je v tem stanovanju. Prav tako okno odpre samo takrat, kadar želi koga ozmerjati, oz. kadar lovi golobe. To počne tako, da jih s kruhom zvabi k priprtemu oknu, sam pa znotraj čaka v zasedi. Skupaj in hkrati prileti več golobov in verjetno ne pohabljenih, ki jih je tov. Borovnik morda res rešil »muk«, toda v jati, na majhni okenski polici, resnično ne more izbirati. Važno je, da ga ujame in ga kot lovec pozneje uporabi za vabo vseh vrst roparic. Kot vaba mora biti privezan z »laksom« in pristriženih peruti, da ne odleti in se težje osvobaja zanke, ki se mu zajeda do kosti. Samo takšno je njegovo »prijateljstvo« in lovska etika, kar se golobov tiče. Njegova resnica mi je tuja, kakor je tuja tudi vsem našim strankam, ki golobe res krmijo in opazujejo. Čudim se tudi, da naš »ljubitelj« živali ni o svojih grozljivih ugotovitvah poslal javnega apela občanom, da naj ne mučijo golobov, kar tudi spada k lovski etiki. Čudno je tudi to, da takrat, bilo je to 17. 7. t. I. in ne 12. 6. t. L kot piše on, nam trem »obtoženim« ni pokazal pohabljene živali in nas prepričal o svojem humanem dejanju. Ne, raje je izkoristil priložnost za napad s psovkami in nacionalističnimi izpadi, kar je bil le zadnji kamenček v celotnem mozaiku, ki je bil vzrok, da sem kot predsednik HS v podpori članov napisal prijavo, katero smo naslovili na pristojne organe, med drugim tudi na lovsko družino Škale. V prijavi smo navedli točke iz 22. in 23. člena odloka o hišnem redu, ki govorita o dolžnostih stanovalcev, oz. kaj je stanovalcem prepovedano. Tov. Borovnik pa smatra te določbe kot svoje pravice in počenja neverjetne stvari, da bi vznemirjal in nadle- Moja stiska Rojena sem 30. 7. 1954, zaposlena v Gorenju TOZD ZHT od leta 1983. Rodila sem se z defektnimi rokami in nogami — po 6 prstov. Zaradi tega imam težave, ker sem izpostavljena pritisku posmehovanja. Stanujem kot podnajemnica, vendar me povsod zaničujejo. Na listi za solidarnostno stanovanje sem šele na 30. mestu. Ne morem tako živeti! Včasih mislim na samomor. Ponoči ne morem spati tako me bolijo noge. Dvakrat sem že bila operirana. Zime se kar bojim, ker vem, da bo takrat še huje. Kako vesela bi bila, če bi dobila svoje stanovanje, ker bi se zavedala, da je to moje in bi se tudi pritiski zasmehovanja prenehali. , , A , Stana Spasojevič goval sostanovalce. Uničuje stanovanje s tem, da pušča odprto toplo vodo, da se po stanovanju pari, poliva vodo po tleh, da povzroča madeže na stropu spodnji stranki, pod svojim oknom na terasi je odtrgal pločevinasto oblogo na steni, da je ob dežju zamakalo, skozi okno na teraso meče odpatke in ribe, kar povzroča smrad, ne udeležuje se sestankov ne hišnih akcij, neredno plačuje stroške hišnika in či-stilke, fizično napada otroke, prepoveduje sušenje perila na terasi pred njegovim stanovanjem, grozi z nožem, lepi na vrata strank listke z nesramno vsebino, že sedmi mesec v tem letu ni plačal stanarine itd. Po vseh naporih in opozorilih preko hišnega sveta, sveta skupnosti stanovalcev Desnega brega in Postaje milice ni bilo njegovega pozitivnega odziva. Našega »humanista« je prizadela ie prijava naslovljena na Lovsko družino Škale, ker mu je ogrozila lovsko etiko. Moral se je maščevati! Kako bo reagiral v tem primeru, ko smo načeli njegovo splošno človeško etiko. Na kraju mu kot razgledani osebi ponudim prevzem funkcije predsednika hišnega sveta skupnosti stanovalcev Tomšičeve 12-14-16, na podlagi tega bom tudi upošteval njegov predlog za odstop. Predsednik hišnega sveta Tomšičeve 12-14-16 Slavko VOLF KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE VELENJE — ZBOR UPORABNIKOV — Na osnovi 20., 21. ter 36. člena statuta Komunalne skupnosti občine Velenje ter 14. člena poslovnika o delu skupščine na predlog predsedstva ter odbora za planiranje in ekonomsko politiko z dne 13. 10. 1988 sklicujem 13. sejo ZBORA UPORABNIKOV v ČETRTEK (danes), dne 27. 10. 1988 ob 12. uri v sejni dvorani SKUPŠČINE OBČINE VELENJE DNEVNI RED: 1. Otvoritev seje zbora uporabnikov, določitev verifikacijske komisije, imenovanje zapisnikarja, ugotovitev sklepčnosti ter potrditev dnevnega reda 2. Obravnava ter potrditev zapisnika zadnje seje zbora uporabnikov 3. Obravnava informacije: »Predlogi za racionalizacijo komunalnih sistemov ter dela DO Vekos« 4. Sprejem ugotovitvenega sklepa o znižanju prispevnih stopenj za financiranje Komunalne skupnosti za obdobje november in december 1988 5. Sprejem rokovnika planskih aktivnosti za pripravo plana Komunalne skupnosti za leto 1988 6. Obravnava ter potrditev novega predloga spremembe cen komunalnih dobrin s 1. 11. 1988 7. Delegatska vprašanja Pozivam vse delegacije, da zagotove udeležbo svojega delegata! Predsednik zbora uporabnikov: Mirko JEGRIŠNIK, I. r. 0h( ta čudovita bitja Kako zelo boli čebelji pik Na obrobju doline ležita dva majhna svetova: na kmetiji živi Šumikova družina, v bližnji Hosti pa množica gozdnih živali. V vsakem od obeh svetov teče življenje po utrjenih kolesnicah, vsak ima svoja pravila življenja, ki je večidel mirno, brez večjih pretresov. O vsakem živem bitju na robu doline bi lahko napisali posebno zgodbo ... Obrambni minister medved Jaki ljubi sprehode po jutranji rosi. V Hosti živi od mladih tac in pozna vsak njen kotiček. Dobro ve za vsako strateško pomembno točko, za vsako trhlo drevo, tudi brlogi brhkih medvedk mu niso skriti. Še posebej pa so mu pri srcu votli drevesni panji koder so se naselile marljive čebele. Ni lepšega zajtrka od polne šape svežega čebel jega medu. Tudi danes je namenjen k enemu od panjev, ki obetajo lep začetek dneva. Čebele so že odletele po opravkih med rosne kaplje, v panju jih je ostalo le malo, med njimi čebelica Vanja — čebelica krhkih kril in ostre pameti. Že nekaj časa je Vanja nekako živčna, po glavi seji motajo čudne misli. Razmišlja o tem, da morda ni čisto v redu, da one, čebele, garajo iz dneva v dan, da polnijo Hostino zakladnico z medom, ki ga potem druge živali na veliko ližejo, ne da bi jim bilo potrebno migniti s taco. Čebele se že dolga leta trudijo, tudi druge prebivalce Hoste naučiti nabirati med (saj cvetja je na pretek), a to je kaj jalov posel. V takšnem razpoloženju Vanja zasliši prihuljen cap, cap, cap. Obrambni minister prihaja pobrat svoj posebni davek, ki bo čebele še dodatno prikrajšal za sadove njihovega dela. Jaki je velik in močan, Vanja slabotna in krhka, tako, da niti pomisliti ni na kakršenkoli upor, ko medvedje šape trgajo trhli ovoj panja, ki v jedru skriva sladki med. Tudi, če bi Vanja v medveda zasadila ostro želo, ne bi nič zaleglo. Mlaskanje tolstega medvedjega jezika kakor v porog odzvanja v Vanjinih ušesih in preden se ostale čebele vrnejo je panj že prazen. Vanja si razbija glavico s tem kaj naj stori, saj tako ne gre več naprej. Ve, da z želom ne bo uspela, veliko močnejše orožje je pamet. Zato v lokalnem časopisu Hostesa v pismih bralcev opiše stisko čebel. Saj ne, pravi Vanja v pismu, da čebele nočejo prispevati v Hostino zakladnico, toda prekomerno plenjenje čebeljih panjev ni dobro niti za čebele, niti za druge prebivalce Hoste. Medved Jaki je, potem, ko prebere Vanjino pismo v Hoste-si, na smrt besen; če bi bila mala čebelja para v tem trenutku pred njim, bi jo z enim udarcem zmlel v prah. Se sreča, da Vanje ni v bližini in sreča, daje Jaki obiskoval nižjo obrambno šolo, kjer so ga naučili marsikaterega prijema za boj proti notranjemu sovražniku. Vedoč, da je Vanjino pismo iskrica, ki lahko zaneti požar v Hosti, se brž sestane z notranjim ministrom volkom Okrutnežem. Ne da bi o tem obvestila guvernerja Smrdca in živalsko skupščino, se dogovorita za tajno akcijo z imenom >/Pore-zana krila«. Bistvo akcije je strog nadzor nad Vanjo in njenimi (tudi morebitnimi) somišljeniki, ostra časopisna kampanja proti njim, ter na koncu odvzem prostosti — pa če bodo krivi ali ne. V naslednjih mesecih je Hosta, še posebej okoli drevesnih panjev, polna podlasic, ki jih vodi šef obveščevalne službe lisjak Vohljač. Podlasice se po trebuhih plazijo za čebelami, v cvetje, panje, na drevesa in celo v javna stranišča nastavljajo skrite mikrofone ter snemajo vsak čebelji pogovor. Vsem naporom navkljub podlasice ne odkrijejo ničesar takega, da bi Vanjo in njegove privržence lahko strpali v zapor, z njimi pa njihove ideje, ki so nevarne Jakiju in njegovi kompaniji, pa seveda ostalim prebivalcem Hoste, ki bi lahko s čebeljim uporom ostali brez svojega deleža medu. Vseeno lepega dne Vanja in tri njene prijateljice izginejo. Šele po nekaj dneh Hostesa objavi v črni kroniki novičko, s katero minister Okrutnež seznanja bralce, da so takrat in takrat zaprli čebelo Vanjo in tri njene pajdaše, ki so jih organi zalotili medtem, ko so urinirali po doprsnem kipu obrambnega ministra Jaki ja. Čebelja javnost nezadovoljna čaka napovedani sodni proces proti čebelam, ki so hotele narediti za svojo skupnost ne- sabljanja si požarne varnosti ne moremo predstavljati mu usposabljanju posvečamo precejšnjo pozornost. Tako skupaj z občinsko zvezo organiziramo prikaz delovanja gasilskih sredstev, vsak pa lahko preizkusi tudi sam. To je zelo pomembno, saj lahko z neznanjem in nepravilnim ravnanjem naredimo več škode kot koristi. Naj dodam, da se vsi zaposleni, čeprav smo pretežno ženski kolektiv, še kako zavedamo potrebe po takšnem usposabljanju, zato obisk na predavanjih ni nikoli vprašljiv,« nam je pripovedoval vodja gasilske enote velenjske Name Ivan Naveršnik. V Veleblagovnici je prepovedano kaditi v vseh oddelkih, razen v restavraciji in bifeju. Tu in tam se le zgodi, da kdo pozabi ugasniti cigareto preden vstopi na oddelek. Takšnega nemudoma opozorijo, naj cigareto ugasne, kajti vsaka nepazljivost je lahko usodna, celo katastrofalna. Seveda si v Nami iskreno želijo, da bi tudi obiskovalci pomagali pri prizadevanjih vseh, ki so v tem kolektivu odgovorni za požarno varnost, in sicer tako, da jih sproti opozarjajo na nepravilnosti, oziroma kršenje požarnovarnostnih predpisov. B. Mugerle Občina Mozirje Hude posledice suše Znani so dokončni podatki o škodi, ki jo je povzročila suša v poletnih mesecih v mozirski občini. Predvsem je seveda prizadeto kmetijstvo, kjer se bodo posledice poznale še dolgo, ne glede na trenutno ocenjeno škodo. Zlasti občutne bodo seveda na pod-očju živinoreje. Skupna škoda je ocenjena na 2,6 milijarde dinarjev, od tegajc škode v družbenem sektorju za 490 milijonov, v zasebnem pa za 2,1 milijarde. Ocenjena škoda pomeni 6 odstotkov družbenega proizvoda občine Mozirje, ob tem pa kar 41 odstotkov družbenega proizvoda kmetijstva Gornje Savinjske doline. Za ublažitev posledic in predvsem z namenom ohranitve staleža osnovne črede so iz različnih virov zbrali sredstva za pomoč in regresiranje pri nakupu krme, zlasti koruze. j- P- 27. oktobra 1988 * titovo velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE nas cas * stran 7 Enologinja svetuje Občinska pionirska konferenca Zmanjkuje denarja za interesne dejavnosti V začetku prejšnjega tedna so se zbrale delegacije vseh pionirskih odredov občine Velenje na občinski pionirski konferenci. Ocenili so opravljeno delo v preteklem šolskem letu, govorili o trenutnih težavah, začrtali pa so tudi nadaljnje naloge. Pionirska organizacija je prav gotovo ena najbolj delovnih. To dokazujejo obsežna in bogata poročila o opravljenem delu. Pionirji sodelujejo v številnih akcijah, mnogo jih orgaizirajo tudi sami, delovni pa so tudi v interesnih dejavnostih, ki so prav v vseh šolah v občini močno razvejane. Prav njim so namenili na konferenci veliko pozornosti. Njihov obseg in tudi vsebina sta močno ogroženi. Čeprav je bilo potrebno za njihovo uresničevanje malo denarja, tega v zadnjem času zmanjkuje. S tem se pionirji nikakor ne morejo sprijazniti in prav imajo! V teh dejavnostih namreč zadovoljujejo svoje interese, se dodatno izobražujejo, zapolnjujejo prosti čas . . . »Zdaj smo prišli že tako daleč,« je dejal eden izmed njih,»da si moramo še papir, na katerega pišemo kontrolne naloge kupovati sami.« Opozorili pa so tudi na slabo opremljenost učilnic, neustrezne učne pripomočke . . . Z zelo kvalitetno pripravljeno konferenco so pionirji dokazali, da so dobri samoupravljalci. Nji- hove razprave so bile vsebinsko bogate in za vzor bi lahko bile marsikakšnemu sestanku drugih organizacij. Na konferenci so podelili tudi priznanja najuspešnejšim pionirskim odredom v akciji Jugoslovanskih pionirskih iger. 1. nagrado (diplome) so iz občine Velenje prejeli pionirji šol Veljka Vlahoviča, Bratov Letonje in Štirinajste divizije, drugo nagrado (priznanje) Mihe Pintarja Tole-da, Gustava Šiliha, Antona Aškerca, Bratov Mravljakov in Pake, pohvali pa Pesje in Škale. (mz) Z Dragico Kovač ob dnevu varčevanja Sati * ko, da smo Za bežen klepet z Dragico Kovač se nismo odločili zgolj slučajno. Izbrali smo jo med toliko in toliko obrazi na drugi strani bančnega okenca zaradi njenega zavzetega dela, nje same, pa tudi zaradi 31. oktobra, dneva varčevanja. Kdor večkrat obišče ekspozituro Ljubljanske banke v Nami v Titovem Velenju, bo naši odločitvi zagotovo prikimal. Že več kot 10 let sta Dragicina zvesta »spremljevalca« denar in stranka. S prvim se srečuje ne samo kot potrošnik, ampak tudi kot blagajnik likvidator, z drugimi pa vsak delavnik od 7. do 13. ali od 13. do 19. ure. Začela je na »šaleški«, nadaljevala na »rudarski«, pred letom dni pa je sedla na blagajniški stolček v ekspozituri Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje v ljubljanski Nami. In kaj pravi o svojih zvestih »spremljevalcih«: »Papirji danes marsikaj uredijo, denar skoraj vse. Zato ni čudno, da pravimo: denar sveta vladar. Kadarkoli primem za šop bankovcev — tanjših, debelejših, kovinskih, več ali manj vrednih — mora biti zbranost na prvem mestu. Tu napake skorajda ne sme biti. Vse preveč redki, da ne rečem pozabljeni, so namreč takšni dogodki, da bi stranka prinesla morebiti kakšen pomotoma preveč izplačan dinar nazaj. Obratno pa, oh in sploh.« Ta oh in sploh je nato dopol- Dragica Kovač: »Mi moramo biti do vsake stranke dosledni, te pa do nas niso preveč. Sploh trd oreh je preverjanje lastništva. To pa ni v korist nam uslužbenkam, ampak strankam samim.« njevala zdaj s to, drugič drugo ugotovitvijo. Kamorkoli se obrne, karkoli počne, vedno je z njo stranka: pri pologu, dvigu — najzahtevnejšem opravilu, vezavi zneska za določen čas, pri plačevanju položnic, menjavi deviz. »Kolikor je delo blagajnika-li-kvidatorja nadvse pestro, raznoliko in seveda zahtevno, toliko težje je, ker moraš sodelovati z ljudmi. Treba je vedno prisluhniti zahtevam in željam nekoga na drugi strani bančnega okenca. Naj si bo ta takšna ali drugačna. Stranka ima vedno svoj prav je za nas sveto pravilo. Trudim se rešiti vsako zadevo v obojestransko zadovoljstvo čimprej in čim-bolje.« Očitno ji gre štetje bankovcev in vse, kar sodi k delu z ljudmi, dobro od rok. Kako drugače bi lahko vztrajala v poklicu že toliko časa in govorila, zaenkrat ne razmišlja o drugem delovnem mestu. »Vsak poklic ima svoje slabe in dobre stvari. Tako tudi moj,« je bil njen izgovor. Če je potožila, da morajo s strankami vse bolj delati »v rokavicah«, pa to, kako se je povečal obseg dela, na drugi strani ni mogla skriti zadovoljstva o modernizaciji. Terminali so za bančnike velika pridobitev. Za stranke: včasih bolj, zopet drugič ne, sploh kadar so linije obremenjene. V veliko pomoč pa je blagajnikom tudi stroj za štetje gotovine. Denar in stranka sta se vseskozi prepletala v Dragicinem pogovoru, in tudi mi nismo mogli, da je ne bi pobarali o 31. oktobru, dnevu varčevanja. »Ja, včasih se je ta dan veliko bolje poznal kot se danes. Več hranilnikov smo izpraznili takrat. No, tudi sedaj ne gre povsem neopazen mimo. Res pa je, da prihajajo časi, ko ljudje manj varčujejo in več »zapravljajo« za najnujnejše stvari, ker jih v to silijo razmere,« je sklenila pogovor Dragica Kovač. (tap) Med vinogradniki Furlanije Šest narodov v Vidmu na seminarju, katerega pobudnik je bil AFRI Tokrat je kultura vina združevala partnerska mesta. V septembru se je na pobudo Furlanske zveze za izmenjavo kulturnih mnenj (AFRI) v Vidmu odvijal seminar o pridelovanju vina in kulturi pitja, na katerem so prisostvovali predstavniki šestih evropskih držav oz. partnerskih mest: Titovo Velenje — Jugoslavija, Esslingen — ZRN, Vienne — Francija, Schiedam — Nizozemska, Norrkoping — Švedska, in Madrid — Španija. Turistična zveza občine Velenje je poslala tri predstavnike, ki delajo na področju vinarstva in turizma. V Lionelovi dvorani v mestni hiši nas je sprejel občinski sekretar za kulturo Guido Barbina in Aldo Arnis — sekretar za ekologijo. V pozdravnem govoru je Barbina izrazil zadovoljstvo zaradi realizacije programa zveze, ki jo je občina pooblastila za razvijanje odnosov s partnerskimi mesti. Prvič po mnogih letih je namreč ena sama iniciativa v Vidmu združila vsa ta mesta. Barbina je govoril o tridesetletnih izkušnjah Vidma na področju partnerstva, ki so mestu leta 1972 prinesli nagrado evropske skupnosti »EVROPA«. Potem se je ustavil pri temi iz programa:« Vinogradništvo in kultura vina v Furlaniji« V zvezi s tem je poudaril velik pomen vinogradništva in vina v kulturi in tradiciji Furlanije in dodal, da pomeni poznavanje tega aspekta, tudi boljše razumevanje Furlanov. Za razvoj Evrope je, zaključil, se je potrebno spoznati in dobro je s tem začeti takoj, tudi preko preprostih pa vendar pomembnih stvari kot je ta seminar. Na seminarju smo poslušali predavanja o pridelavi vin v Fur-ianiji, ter slišali veliko zanimivih podatkov. Furlanija proizvede 2 % celotne italijanske proizvodnje vin. Večina je kvalitetnih vin. Tu so klimatski in talni pogoji izredno ugodni in prav zato proizvodnja še narašča. Imajo okrog 33.000 družinskih farm, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in prodajo vin. Proizvajajo 921 vrst vin, večinoma tipov. Vse vino gre na trg steklenično in to v od 0,2 do 5 lt embalaži, ki je izredno okusno opremljena. Obiskali smo hišo vina v Vidmu, kjer smo s predvajanjem diapozitivov in in poskušnjo vin dobili jasnej- šo predstavo o furlanskem vinogradništvu in vinarstvu. Ogledali smo si farmo Rinascita v Spilin-bergu, kjer smo sodelovali pri trgatvi, farmo Pittaro v Rivoltu, kjer je potekal seminar o tehniki kreacije vin, vinogradniško podjetje Albazija di Corno ter pokrajinsko vinoteko La Serenissima v gradišču, kjer smo poslušali predavanje na temo zdravje in vino. Vseskozi pa nas je spremljala kulturna potrošnja vina v značilnih starih gostilnah, nekdanjih furlanskih furmanov. Vsi udeleženci seminarja smo izvedeli in videli veliko zanimivih stvari, se med seboj spoznali in izmenjali številna mnenja, ne samo o vinu, ampak na splošno o vseh stvareh, ki zanimajo mlade ljudi. Veronika Krumpačnik, dipl. ing. agr. Nagrajena literarna dela medšolskega tekmovanja likovnih in literarnih del šolskih hranilnic KAKO VARČUJEMO? Kolesa vrte se, števec hiti, preljubi konjiček, kako žejen si ti. Staro in mlado s kolesom na pot, da pri našem konjičku zmanjšamo ropot. Naše noge nas daleč neso, tako si krepimo zdravje — telo. Klementina TRATNIK, OŠ Nova Štifta VARČUJEM, ker skačem od stikala do stikala, da bi se električni števec manj vrtel in planov ne prehitel. VARČUJEŠ, ker kar naprej sitnariš: »Zapri pipo in tuš.« VARČUJE, ker ne raztrga in ne umaže hlač, puloverjev in bluz. VARČUJEMO, ker skrbno pripravimo hrano in zato se ne zgodi, da bi šlo kaj v smeti. VARČUJETE s časom tako, da ga je dovolj za delo in zabavo ter za rekreacijo zdravo. VARČUJEJO opeko, cement in beton, da jim bo na koncu ostalo še za telefon. Pogača in palača bosta resničnost postali, če bomo vsi varčevali: jaz, ti, on, mi, vi, oni. Tjaša HUDARIN, OŠ Veljka Vlahoviča Titovo Velenje Lepa gobja bera Niko Vodlan iz ulice Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju je že nekaj let vnet, še bolje strasten gobar. Praznih rok se iz gozda doslej še ni nikoli vrnil. Toda, v vseh letih vnetega gobarjenja pa tudi ni imel takšne sreče kot jo je imel prejšnji teden. »Pri vračanju domov sem zgrešil pot in prav naključju se moram zahvaliti za tele štiri prave gobane ajdovce, težke od 700 gramov do kilograma. Našel sem še večje, toda drugi niso bili več Vinska trta je rastlina sonca in zato najbolje uspeva v Sredozemlju od koder tudi izhaja. Gojimo jo tudi v severnejših krajih in na višjih legah. V teh krajih pa v mnogih letih, ko je premalo toplote in svetlobe, grozdje slabo dozori. Na dozorevanje vpliva vrsta faktorjev, kot so: naprava nasada, vzgojna oblika, obremenjenost, gnojenje . . . Količina sladkorja je odvisna tudi od sorte vinske trte. Sorti Sauvignon in Beli pinot dosežeta pri enakih pogojih 2 — 3 % sladkorja več, kot Laški rizling in Šipon. Sladkorno stopnjo pa nam posredno zmajšujejo tudi bolezni, predvsem gniloba, ki nas velikokrat prisili v prezgodnjo trgatev. V slabih vinskih letinah popravimo mošt z dosladka-njem. S tem dosežemo mikrobiološko stabilnost vina. Tako vino je v okusu polnejše, vsebuje več alkohola, glicerina in nekaterih drugih snovi, ki ugodno vplivajo na orga-noleptične lastnosti vina. Vino z manj kot I0vol% alkohola rade napadejo glivice kana. Na površini vina se razmnožijo te glivice v obliki bele prevleke, ki počasi prodira v notranjost in tako vino hitro izgublja na kvaliteti. Vina z več kot 11 vol% alkohola so popolnoma varna pred to nadlogo. uporabni,« je ves zadovoljen in navdušen pripovedoval. In kje je njihovo »skrivališče«, nas je zanimalo. Pa je bil Niko tako vesel, da nam je izdal še prostor, kjer jih je našel: »Zakaj bi vedel le sam. Če ima kdo srečo, naj jih išče na poti proti Črnovi.« Kakšna usoda bo doletela štiri ajdovce, Niko ni vedel. Prepustil jih je ženini iznajdljivosti in kuharski spretnosti. Kdaj, koliko in kako sladkamo je seveda odvisno od vsebnosti sladkorja v moštu. Če hočemo zvišati sladkor za 1% moramo dodati 1,25 kg sladkorja na 100 lit mošta. Izmerili smo 15% sladkorja v moštu. Želimo pa imeti vino z 10,8 vol % alkohola. Za tako vino moramo naš mošt do-sladkati do 18% sladkorja. Če % sladkorja množimo z 0,6 dobimo stopnjo alkohola v bodočem vinu. Torej sladkor moramo povečati iz 15 na 18% - to je za 3% (3 x 1,25 kg) = 3,75 kg sladkorja na hI. Kadar je potrebno večje dosladkanje to storimo v dveh ali treh fazah. Sicer pa naša vinska zakonodaja predpisuje za vsako sorto posebej maksimalne dovoljene količine sladkorja za popravljanje mošta. Pri merjenju z Oechsle-jevo moštno tehnico najprej spremenimo Oe° v odstotke po formuli: % sladkorja = (Oe°: 4) —3. Primer: mošt ima 80 Oe° = (80 : 4) 3 = 17% sladkorja. Mošt sladkamo tako, da sladkor raztopimo v moštu, ki ga lahko nekoliko segreje-mo. Sladkamo po razsluzenju v fazi vrenja. Ce dosladkamo proti koncu vrenje, se le to lahko ustavi in vino ostane sladko in s tem ustvarimo ugodne pogoje za razvoj mle-čnokislinskih bakterij, ki nam razgradijo jabolčno kislino v mlečno — nastane mlečni cik. Veronika Krumpačnik, dipl. ing. agr. NAZARJE — Kot povsod tudi v krajevni skupnosti Nazarje ne mirujejo. Manjših in večjih nalog jim ne manjka in večinoma jih uspešno uresničujejo. Omeniti velja lične lesene smerokaze, ki na nevsiljiv način opozarjajo in usmerjajo vse obiskovalce do vseh vasi in zaselkov ter do znamenitosti na tem področju. Pridni so bili tudi v soboto, ko so z udarniško akcijo v celoti obnovili zares dotrajan in že nevaren most preko Drete. Sodelovali so številni krajani od Nazarij do Dobrovelj, delo pa so opravili \ rekordnem času. (foto: j. p.) 90 let Uršule Kurmanšek V Gavcah, na obrobju krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, živi Uršula Kurmanšek, ki je prejšnji teden proslavila 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti smo jo obiskali, z njo malo poklepetali, v beležnico pa zapisali nekaj njenih spominov. Njeno življenje — nič posebnega, bi lahko zapisali: težka mladost, dve vojni vihri, ena grozovitejša od druge — skrb za tri lačna usta, skromna moževa plača in delo ter znova delo na poljih večjih kmetov. »V službo nisem hodila, ker delovnih mest takrat ni bilo. Pa tudi tri otroke sem morala vzgajati in zanje skrbeti. Zato sem hodila v »taverhe« h kmetom. Kar 30 let sem »služila« pri naj-bližnjem. Ah, kaj prida mi ni šlo, tako slabo pa spet ne. Lačna nisem bila nikoli, v izobilju pa tudi pri hiši ni bilo ničesar. Vajena skromnosti od malih nog sem lažje prenašala vse tegobe, ki jih je pred mene postavilo življenje,« pravi. Uršula se kljub 90 križem ne da. Tu in tam se še vedno odpravi peš po strmini po nakupih v Šmartno ob Paki, opravi gospodinjska dela, zelo rada bere, tu in tam pa jo obišče še katera njenih prijateljic. »Dolgčas mi ni, saj vedno najdem delo in se tako zamotim. Še k zdravniku redkokdaj zaide. Le kadar mi zmanjka zdravil. Nisem si mislila, da bom dočakala tako starost.« Uršula televizije ne gleda zaradi oči, radia ne posluša preveč rada, ker sliši vse manj in manj spodbudnih vesti. »Kam nas bodo pripeljale vse te podražitve, vsa ta dogajanja,« se je vprašala. Ob koncu klepeta smo našo sogovornico vprašali še za recept za tako visoko starost. Nasmehnila seje, si popravila ruto na glavi in: »Veliko dela, ne preveč la-godja, marsikaj je treba potrpeti, »sekirat« se pa tudi ni preveč dobro.« Sogovornica bo visok jubilej — 90-letnico proslavila v krogu svojih najdražjih pri vnukinji v Titovem Velenju. Prav ona nas je tudi obvestila o Uršulinem prazniku. Takole je dejala: »Ne povejte ji, da sem vam o njenem visokem jubileju pripovedovala jaz. Naj tudi tako ve, da smo v mislih vedno z njo.« Upamo, da bo takšnih vnukinj kot je Uršulina, veliko, in da se bodo slavljen-ki izpolnile želje. »Če vsak dan sam krompir jem, le zdravja in miru si želim.« -tap- 8. stran ★ n3S C3S KULTURA titovo velenje * 27. oktobra 1988 DVIGNJENI ZASTOR 105 Srečanje bratstva in enotnosti v Beogradu Ekipa Centra srednjih šol četrta Srednja splošna vojaška šola Bratstvo in enotnost iz Beograda je pripravila v začetku tega meseca tekmovanje na temo SLO in ljudska tehnika. To je bilo že osmo tekmovanje po vrsti, učenci Centra srednjih šol iz Titovega Velenja pa so na njem nastopili že šestič. Kot prejšnja leta tudi tokrat uspešno. V sedmih disciplinah — računalništvo, ra-diokonstruktorstvo, radioamaterstvo, moto tehnika, ra-ketarstvo, fotografija, kviz na temo poznavanje veščin iz SLO in družbene samozaščite — so pokazali dobro znanje in ob koncu tekmovanja bili kot ekipa četrti. V posameznih disciplinah pa so dosegli najslabšo uvrstitev na kviz tekmovanju, kjer so bili prav tako četrti. »Za nas je tudi osvojitev tega mesta uspeh, saj se zanj nismo po- Za uspešen nastop lep pokal sebej pripravljali. Udeležili smo se ga bolj zaradi njegovega srečanja z vrstniki, učenci vojaških šol,« so povedali ob vrnitvi. Naj ob koncu povemo, da je Alena Hajtnika, Janeza Hovnika, Janeza Nagliča, Matjaža Šimna, Roka Tamše-ta, Petra Vrčkovnika in Groz-dana Kotnika za srečanje v Beogradu izbrala Organizaci- IZ MUZEJA VELENJE Zgodilo se je ZGODILO SE JE 27. OKTOBRA ... Leta 1951 je na današnji Celjski tednik objavil članek o velikem pomanjkanju krompirja in sadja v šoštanjskem okraju, najbolj izrazito pa v okolici velenjskega premogovnika. Pomanjkanja pa tokrat ni bila kriva letina. To so bila še leta zadrug in kolektivizacije podeželja, zato so bili »krivci« za pomanjkanje seveda različni »špekulanti in prekupčevalci«, ki so sami odkupovali pridelke pri kmetih in jih »preplačeva-li«. Ponujali so kmetom npr. za kilogram krompirja celo od 13 do 18 din in od 22 do 30 din (gre seveda še za stare dinarje) za kilogram sadja. Kmetijske obdelovalne zadruge (KOZA) so medtem kmetom ponujale »prave« cene, ki so bile nastavljene na 6 do 8 din za krompir in od 10 do 14 din za jabolka. Kmetje so se zato raje odločili, da ne prodajajo zadrugi in čakajo na občutne podražitve in na kupce doma, »kar je vseskozi zgrešeno«. Za konec so v članku zažugali, da bo treba tistim, »ki preplačujejo kmetijske pridelke in s tem ustvarjajo konkurenčne cene . . . krepko stopiti na prste«. Savinjski vestnik, št. 43, Celje 27. oktobra 1951, str. I; Leta 1952 so se v Velenju in bližnjih vaseh te dni pripravljali na volitve v novi Občinski ljudski odbor. Na kandidatni listi je bilo 29 odbornikov za ljudski odbor Mestne občine Velenje ter 10 odbornikov za okrajni ljudski odbor v Šoštanju. Celo občino Velenje so razdelili na 10 volilnih enot v katerih je imelo volilno pravico okrog 5000 ljudi. Večer, 1. VIII. št. 254, Maribor 27. 10. 1952, str. 4; Leta 1953 so se v velenjskem premogovniku v teh dneh ukvarjali s stanovanjskimi problemi. Premogovnik je imel tedaj zaposlenih okrog 1500 premogarjev, razpolagal pa je s 373 stanovanji v »zidanih stavbah« in 125 stanovanju v barakah, »rudniško kolonijo« — zametek kasnejšega Novega Velenja pa so tedaj šele gradili. Za najslabša so veljala stanovanja v barakah, zato so jih nameravali rušiti, takoj ko bi bile izpraznjene. V letu 1953 so tako zagotovili nova stanovanja v »rudniški koloniji« 15 družinam iz barak. V izpraznjenih stanovanjih pa so se takoj naselili stanovalci iz velenjskega gradu. Turna in Gorice, ki so bila še slabša. Pri tem pa so seveda tudi računali, da bodo iz barak hitreje prišli do stanovanj. Pri dodeljevanju novih stanovanj so se pojavljale tudi različne zamere in očitki, da vanje naseljujejo le »gospode«, ki jih pri nas ni bilo. Stanovanjska komisija premogovnika je ugotovila, da so take govorice predvsem plod »ženskih terenskih stanovanjskih komisij«, nato pa apelirala na družinske glavarje naj priporočajo svojim ženam prepustiti to skrb stanovanjski komisiji . . . Tovarišice naj se raje posvetijo svojemu družinskemu življenju in gospodinjstvu«. Sicer pa so v teh dneh na Upravnem odboru sklenili, da mora biti »rudniška kolonija« v okras Velenju in odobrili nadaljno gradnjo peterčkov. Še v letu 1953 pa naj bi začeli z gradnjo 30 enodružinskih hiš — »enojčkov« na prostoru od kinodvorane do Kališnika. Velenjski rudar, št. II, Velenje 15. II. 1953, str. 6; Leta 1960 je potekala »te dni živahna dejavnost v vseh organizacijah SZDL v šoštanjski občini. V zvezi s spremembo statuta vsepovsod snujejo sekcije. V devetnajstih krajevnih organizacijah so te dni začeli z rednimi letnimi konferencami. V kmetijskih področjih bodo ustanovili kmečke sekcije SZDL. Vse konference so izvedli do 15. novembra, v decembru pa naj bi bila občinska konferenca«. Delo, leto II, št. 295, Ljubljana 27. 10. 1960, str. 9; Leta 1969 je bila sklicana za »danes popoldne« seja občinske konference ZKS. Na dnevnem redu je bilo poročilo o preobrazbi ZK v občini in razprava o nadaljnem uveljavljanju novih metod in oblik dela, nato pa volitve novega političnega sekretarja, novega komiteta občinske konference in članov medobčinskega sveta ZKS. Strnjeno poročilo o delu komiteja v zadnji mandatni dobi so dobili udeleženci konference že vnaprej. , • . Večer, leto XXV, št. 272, Maribor 21. 11. 1969, str. 4; S 0 4 Pripravil: Jože Hudales (tap) ja za tehnično kulturo Slovenije. Njeni takšni odločitvi pa so botrovali njihovi dosedanji uspehi na tem področju- URA PRAVLJIC Obveščamo vse mlade obiskovalce knjižnice, da se bodo z 2. novembrom 1988 zopet pričele »ure pravljic« in sicer od 16.00 do 17.00 za otroke od 4. do 7. leta starosti od 17.00 do 18.00 za otroke od 7. do 10. leta starosti KNJIŽNICA ŠMARTNO OB PAKI Od novembra dalje bo knjižnica v Šmartnem ob Paki odprta vsak četrtek od 13.00 do 17.00. Petek. 28. oktobra, ob 19.00 dom kulture Titovo Velenje — stiskama ŠALEŠKI KILIMANJARO predavanje z barvnimi diapozitivi Letos poleti je šaleška alpinistična odprava zavzela najvišji afriški vrh Kilimandžaro po posebni »šaleški poti«. Ekspedicije so se udeležili tudi člani Planinskega društva Velenje, ki pa so potovali po običajni poti. Kaj vse so člani odprave pri tem videli in doživeli, bodo skušali prikazati na diapozitivih, ki bodo gotovo zanimali vse, ki so o tej odpravi že brali v Našem času. Serigrafije Apollonia Zvesta V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik bo še do 9. novembra 1988 odprta razstava grafik akademskega slikarja in grafika Zvesta Apollonia. V razstavi, ki je na ogled, se predstavlja s serigrafijami, ki ga pravzaprav najbolj karakterno predstavljajo, saj ga uvrščamo med vodilne grafike te tehnike, ki jo je razvil do skrajne popolnosti. V klasični opredelitvi ga prištevamo h koloristom abstraktnega slikarstva. 12 serigra-fij izhaja iz ciklusa Noč meduz. 13 pa spremlja ta ciklus. Predstavljajo obmorske motive, ki gotovo niso naključni, saj avtor živi in ustvarja pretežno v Portorožu. Klimo, kolorit in subtilni odnos do okolja prezentira v poenotenem barvnem spektru. Ce ga primerjamo s slikarji njegove generacije, lahko ugotovimo, da je le sebi podoben. Cenjene obiskovalce tudi opozarjamo, da je razstava prodajna. Vse informacije dobite pri kusto-dinji galerije! Društvo Šaleških likovnikov Pred novo izobraževalno sezono Članom Društva šaleških likovnikov in drugim ljubiteljem likovne umetnosti se obeta zanimiv program usposabljanja. V prostorih »Mayerjeve vile v Šoštanju skoraj ne bo dneva, ko v njej ne bo predavanj. Del šolnine bodo morali udeleženci prispevati sami. Letošnji jesensko-zimski program usposabljanja znova potrjuje sicer znano usmeritev članov DŠL, da pri delu namenjajo posebno pozornost svojemu izobraževanju. Tako bodo vsak ponedeljek od 16. do 20. ure v prostorih Mayer-jeve vile v Šoštanju imeli prosto lončarjenje. Ob torkih popoldan med 15. in 18. uro bo potekala likovna delavnica, ki jo .bo vodila akademska slikarka Terezija Bastl iz Gornjega grada. Risanja se bodo lahko udeležili le tisti slikarji, ki so končali začetno likovno delavnico. Za petnajst predavanj bo moral vsak udeleženec plačati po 250 tisoč dinarjev. Posebno zanimivi bodo novembrski četrtkovi večeri. Že prihodnji četrtek, 3. novembra, ob 17. uri bodo v May-erjevi vili pripravili okroglo mizo o galerijski in zbirateljski dejavnosti, ki jo bo vodil kustos Narodne j>alerije v Ljubljani Ferdinand Serbelj. Teden dni kasneje ob isti uri bo ta predavatelj predaval o slikarstvu 19. stoletja (o klasicizmu, romantiki, realizmu in impresionizmu). V četrtek, 24. novembra pa bo Ferdinand Šerbelj izvedel biografsko predstavitev slikarke Ivane Kobilice (1861-1926). Vsa Šerbeljeva predavanja bodo podprta s prikazovanjem diapozitivov, vstopnine pa ne bo. Dva torka zapored v mesecu decembru bodo člani DŠL gostili akademskega slikarja Milana Eriča iz Ljubljane. Tako bodo v torek, 8. decembra, ob 16. uri, pod njegovim vodstvom ob prisotnosti živega modela risali konstrukcijsko in hitro risbo ženskega akta, teden dni kasneje, v torek, 15. decembra pa risbo moškega akta. Za vsako predavanje bodo udeleženci morali plačati po 20 tisoč dinarjev. Sredi novembra ob petkih bo začela z delom kiparska delavnica, ki jo bo vodil akademski kipar Ciril Cesar iz Titovega Velenja. Namenjena bo predvsem ti- stim članom DŠL, ki so letošnjo pomlad končali začetni tečaj ki-parjenja. Petnajst zaporednih predavanj bo vsakega udeleženca veljalo 250 tisoč dinarjev. Začetna likovna šola (nikar jo ne zamenjajte z likovno delavnico!) se bo začela v drugi polovici novembra, vodil pa jo bo akademski slikar Lojze Zavolovšek iz Mozirja. Šola, ki bo potekala vsako soboto med 15. in 18. uro, predvidoma petnajstkrat zapored, bo omogočila spoznavanje osnov likovnega izražanja, obenem pa bo omogočila pridobitev kritičnega odnosa do lastnega dela in širši vpogled v likovno kulturo. Vsak udeleženec bo moral na začetku šolanja vplačati šolnino v višini 100 tisoč dinarjev. Ker smo začeli z lončarjenjem, pa z njim še končajmo. V ponedeljek, i 4. novembra 1988, ob 9. uri se bo šoštanjski Mayerjevi vili začela keramična delavnica in bo trajala do sobote, 19. novembra. Udeleženci se bodo seznanili z osnovami tehnologije in oblikovanjem uporabne keramike — lončarstvom. Teoretični del bo predvidoma vodil akademski kipar Tone Demšar iz Ljubljane, praktični del pa Franc Zelko iz Pečarovcev pri Murski Soboti. Keramična delavnica bo organizirana v dveh izmenah, udeleženci pa bodo morali plačati šolnino v višini 100 tisoč dinarjev. Prijave za vse navedene oblike izobraževanja je potrebno poslati na naslov Društvo šaleških likovnikov, Kajuhova 10, Šoštanj, do četrtka, 10. novembra 1988. Vzporedno z navedenimi oblikami izobraževanja želimo opozoriti tudi na razstavno dejavnost. Tako se bo v četrtek, 3. novembra ob 19. uri (torej po okrogli mizi na temo o galerijski in zbirateljski dejavnosti) predstavil s pregledno razstavo član DŠL Arpad SALAMON. Zadnji mesec v tem letu bodo galerijski prostori Mayerjeve vile rezervirani za pregled no razstavo vseh članov DSL, ki bodo s to in še nekaterimi drugimi prireditvami poskušali dostojno proslaviti 100-letnico rojstva velikega umetnika in vzornika Ivana Napotni-ka. Bolj podrobno o teh prireditvah bomo še poročali. -bo- Iztrebijanje vasi Odrasli so zares čudaki! (Antoine de Saint-Exupery: Mali princ) Šaleška dolina si je zaradi odločitve, da bo tu eden največjih energetskih bazenov v Jugoslaviji, pridobila zelo slab sloves. To je namreč območje, kjer izginjajo vasi, edini kraj, ki se neprenehoma širi, pa je Velenje. Tako uspeva ustvariti videz, da je rast soci-čudeža neprestana, prav kakor trajanje revolucije. Toda glavna nevarnost za obrobne vasi ni rast Velenja iz mesta v velemesto, ampak v že omenjena proizvodnja energije. Med prvimi so zaradi tega bile na udaru Škale. To, da so porušili mogočno farno cerkev, je bilo za razgrete glave pravzaprav imenitno. Malo bolj nerodno je bilo, da so skozi desetletja rušili tudi šole in šele zdaj, po dolgih letih, Škalčani počasi dobivajo svoje novo vaško središče s trgovino, gasilskim domom, gostilno in šolo. Pod udarom ugrezanja je bila za večno izbrisana vas Družmirje. O tem ni več kaj govoriti. Porušeno in paralizirano je pol Gaberk. Iz Prelog so se izselili vsi domačini in tam zdaj gospodarita deponiji premoga in pepela. Dimni agresiji so izpostavljene Zavodnje in če se stvari ne bodo mogle urediti drugače, jim je bila ob neki priložnosti obljubljena razselitev ... Te nujne žrtve so posledica mnenja, da je lastna energija najboljša. Posledicam ves čas podlega tudi Pesje, Staro vaško jedro je uničeno in od vasi je ostalo le gosto naselje, ki se razteza na levem bregu Pake od gostilne Pri Hartlu, do bifeja Polanc. Zaselek oklepajo gozd na eni in cesta, železnica, Paka ter mogočno betonsko gradovje izvoznega kompleksa rudnika na drugi strani. Z zadnjim betonskim šokom so se Pesjanarji očitno že sprijaznili, saj so dobili za protiutež hrupu in premogovem prahu celo vrsto pridobitev, ki bi jih drugače le težko pričakovali. Omenil bi le res imeniten spomenik revoluciji, ki je zamenjal staro, neugledno ploščo na rumeni, pusti zgradbi zadružnega doma, ter osemoinosemdeset dreves, ki bodo čez leta, ko bodo zrasla, uspešno obranila vas pred premogo-vim prahom. V uspešnost te pra- Piše: Peter Rezman šne zapore ne smemo dvomiti, saj bi se morebitni dvomljivci takoj znašli na spisku zasmehoval-cev imena tovariša Tita. Morda bo kdo od prebivalcev Pesja užaljen ker ga ne imenujem Velenjčan, saj se tabla z napisom Titovo Velenje nahaja že v Prelogah. Pa tudi Pesje ni več Pesje, ampak KS Franc Leskošek Luka. Nepoučene naj še mimogrede obvestim, da se je Titovo Velenje v zadnjem času potegnilo že vse do Termoelektrarne Šoštanj, kajti nova upravna zgradba rudnika (po domače se imenuje Nop) baje stoji na Partizanski cesti v Titovem Velenju! A pustimo to hvaležno temo za drugič in se vrnimo k nesrečnim Pesjanarjem ali Titovove-lenjčanom ali Francleskošeklu-kanom — kakor pač hočete. Ti ljudje so se izkazali za potrpežljive heroje napredka. Potem, ko so se dali z ljubeznijo potrositi s premogovim prahom, se jim obeta še eno prašno veselje. V industrijski zoni, nekje v bližini DES-ove zgradbe, jim hočejo veleum-ni možje postaviti asfaltno bazo. Kraj se zdi urbanistom hudima-no primeren, saj leži v srcu doline in je na vse strani enako daleč, pa se tako ni bati, da ne bodo v nekaj letih asfaltirane vse kozje steze tja do zadnjega zelj-nika. Cestarji bodo z velikansko hitrostjo pokrpali vse rane na že aslfatiranih cestah, katerih neizbežna usoda je, da jih povsod in neprestano prekopavajo. Urbanistom, ki so našli tako uporabno lokacijo, očitno še na kraj pameti ni padlo, da imamo v dolini proti Hudi luknji dva velika peskokopa in da bo treba ves pesek zvoziti skozi mestno jedro. Prahu bo tako na pretek ne samo za prebivalce Pesja, ampak tudi za druge. Kaj bodo za soglasje za gradnjo asfaltne baze ponudili Pesjanarjem tokrat, še ni znano. Dejstvo pa je, da ekološko razgledani krajani soglasja ne dajo! Upajmo le, da jih ne bodo skušali kupiti z novimi oseminosemdeseti-mi drevesi, kajti če bo Pesje obkrožalo stošestinsedemdeset dreves, bodo to navadna drevesa, brez vsake simbolike. Štiriinštiri-deset tu in štiriinštirideset tam, jih bo pa premalo. Ameriški filozof Ralph Waldo Emerson je zapisal: »Junak ni človek, ki bi bil pogumnejši kol drugi. Pogumen je samo pel minut dlje.« Nekatere resnice so tako zelo preproste, da se nam zde docela neverjetne. Rudi Ringabauer PeTI ROKOPISI Ureja: Ivo Stropnik 1977— 1988 _ Časopisna antologija šaleških pesnikov Karel Destovnik-Kajuh NORA ŠTEFA V oguljenem plašču in z ruto na glavi večer za večerom počivat hiti. Ob svetlih izložbah se včasih ustavi, zre vanje, se joče, smeji in kriči. Majhna je, kruljava, vajena dela in srečna, če kdaj ji pogledaš v obraz. Ničesar na svetu bi bolj ne želela, kot zlatih zobov in nakodranih las. Ženina Jurija vse dni pričakuje in pravi ljudem, da je lep in bogat; na svatbo jih vabi in vsem obljubuje pijače, kolačev in drugih razvad ... ■ 27. oktobra 1988 Ar titovo velenje ŠPORT - REKREACIJA nas cas »stran 9 Kljub zmagi še naprej nemirno spanje Rokometašice Velenja so v prvih kolih (v soboto je bilo na sporedu četrto kolo) tekmovanja v drugi zvezni ligi gotovo dosegla precej manj kot so želele in kot so v klubu načrtovali. Tudi ljubitelji rokometa v Šaleški dolini so pričakovali od njih boljšo igro. Še zlasti, ko so zvedeli za dve okrepitvi, Karičevo in Vičar-jevo. Pa so dekleta kljub takšni sestavi v prvih treh kolih ostale praznih rok. Trener Miro Požun je imel tudi težave s poškodbami in tudi v četrtem kolu v soboto v Celju proti igralkam Akademca ni mogel v ekipo uvrstiti Misalje-vičeve, ki je zbolela. V prvem polčasu so igralke Velenja zaigrale zelo dobro in opazovalci so si dejali-končno jim je le krenilo. Po prvem polčasu je bil izid 16:10, na koncu 26:23. Prav igra v drugem polčasu pa je spet potisnila nazaj optimizem iz prvega dela. V drugem polčasu so bile gostje boljše za 3 zadetke — torej, še sreča, da so si rokometašice Velenja ustvarile pomembno razliko golov v prvem delu. Zlasti nerazumljiva je bila njihova igra v zadnjih minutah tekme. Igrale so nedisciplinirano, sploh niso slišale navodil s klopi, da je treba ob solidnem vodstvu igrati na dolge napade in tako (čakati) na konec tekme. Dekleta pa so hitro zaključevale akcije, kar so izkoristile gostje in znižale vodstvo iz prvega polčasa. No, upamo da je zmaga prišla ob pravem času, da jih bo razbremenila živčnosti in spodbudila k boljši igri. Da niso tako slabe kot kaže trenutno mesto na lestvici, potrjuje igra prvega polčasa proti sobotnim nasprotnicam — igralkam iz Kikinde. V soboto gostujejo pri novincu v ligi in morda je zato priložnost, da si izboljšajo položaj na lestvici. (vos) Najboljše doslej To in ono o alpskem smučanju Še ni razlogov za zadovoljstvo Šoštanj — za zdaj odlično Rokometaši Šoštanja nadaljujejo dobre igre v letošnjem prvenstvu. Iz kola v kolo potrjujejo, da so resnično najresnejši kandidati za osvojitev republiškega prvenstva, kar so napovedali na začetku tekmovanja. V soboto so gostovali v Murski Soboti in osvojili novi točki proti elcipi Bakovcev. Odločilno prednost so si gostujoči igralci priigrali v prvem polčasu predvsem z odlično igro v obrambi. V prvem delu so prejeli le pet zadetkov nasprotnikovo mrežo pa zadeli 10-krat. V tem delu je izredno navdušil odlični Plaskan, ki je od desetih sam kar devet golov. V soboto bodo rokometaši Šoštanja gostili ekipo Črnomlja. Tudi to tekmo bodo morali igrati v športni dvorani v Slovenj Gradcu. Kljub temu pričakujejo, da bodo njihovi najbolj vneti privrženci na tribunah, (vos) Rudar — v nedeljo derbi Nogometaši Rudaria se na gostovanju v Medvodah niso posebej izkazali, saj so gladko izgubili s 1:3 (0:0). Vratar Cvijetkovič je imel veliko dela že v prvem polčasu, ki ga je uspešno opravil, v nadaljevanju pa je moral trikrat kloniti. Domačini so povedli s strelom z enajstih metrov, vendar se gostje niso predali. Še naprej so napadali, žal pa ob tem prejeli še dva zadetka. Za Velenjčane je bil nekaj minut pred koncem uspešen Jalušič. Nogometaši Rudarja so po 9. kolu z enajstimi točkami na petem mestu. Enako število točk imata tudi tretje Pohorje in četrti Elkroj, drugi Stol jih ima dvanajst, vodilna Ljubljana pa štirinast. Prav z Ljubljano se bodo nogometaši Rudarja doma pomerili v naslednjem kolu. Elkroj — Srečno, vendar zasluženo Po dveh zaporednih gostovanjih so se nogometaši Elkroja v tem kolu doma pomerili z Domžalami. Nekoliko srečno, vendar povsem zasluženo so zmagali z 1:0, s tem osvojili dve pomembni točki in se znova prebili med vodilna moštva. V prvem polčasu so bili gostje celo nekoliko boljši, nobena od ekipa pa si ni ustvarila resnejše priložnosti. Vodilni in zmagoviti zadetek je tik pred odmorom srečno in spretno dosegel Hren. Se najbolj zanimivo je bilo kakšnih 15 minut po odmoru. V tem obdobju je Hren zamudil dve izredni priložnosti, enkrat od tega je zadel stativo, pravzaprav edino priložost pa so v teh minutah zapravili tudi gostje. Pred 300 gledalci je srečanje dobro vodil An-drovič iz Maribora. J- P- Medvode:Rudar 3:1 (0:0) MEDVODE — Igrišče Medvod, gledalcev 300, sodnik Vidali iz Vuhreda. STRELCI: 1:0 — Rozman (54. 11 m), 2:0 - Kopač (75), 3:0 -Jakus (85), 3:1 — Jalušič (86). RUDAR: Cvijektovič, Jalušič, Raukovič, Macura, Javornik, Pe-liš (Vauh), Brdžanovič, Mišetič, Salija, Boškovič, Goršek (Oblak). Elkroj :Domžale 1:0 (1:0) MOZIRJE — Igrišče Elkroja, gledalcev 300, sodnik Androvič iz Maribora. STRELEC: 1".0 - Hren (44). ELKROJ: Janko, llič, Knez, Pranjič, Tratnik, Božičevič, Re-mic, Hren, Grobelšek, Forštner (Lenovšek), Bolko (Strnišnik). ERA Šmartno :Železničar 5:1 (2:1) ŠMARTNO - Igrišče ERE Šmartno, gledalcev 250, sodnik Vugdalič (Ljubljana). STRELCI: 0:1 - Habuš (15), 1:1 - Laznik (21), 2:1 — Toma-žič (34), 3:1 — Tomažič (46), 4:1 — Kopušar (54), 5:1 — Tomažič (70). ERA ŠMARTNO: Magrič, Matko, Maglica (Oprčkal), Tomažič, Oblak, Skrbinek, Korber, Železnik, Laznik (Rudnik), Radi-vojevič, Kopušar (Maluš), Nepričakovano so v 15. minuti povedli gostje iz Maribora, ki so bili enakovredni Šmarčanom le v začetku srečanja. Po prejetem golu so gostitelji z napadalno in domiselno igro prevzeli pobudo in z lepima zadetkoma zagotovili vodstvo že v prvem polčasu. V nadaljevanju srečanja so Šmar-čani pokazali doslej najboljšo igro, v kateri so se končno razigrali tudi strelci, ki so s tremi za- detki zapečatili usodo, sicer korektnih nogometašev Železničarja. Razveseljiva pa je predvsem ugotovitev, da je takšna igra posledica discipline v igri ter dobrih medsebojnih in tovariških odnosov med igralci. Takšno stanje in razpoloženje daje Šmarčanom vse več optimizma pred srečanjem z vodilnim Steklarjem iz Rogaške Slatine. K. N. Odbojka Fužinar:Topolšica 3:0 Topolški odbojkarji so v 3. kolu prvič klonili. Na Ravnah jih je domači Fužinar premagal s 3:0 (12, 9, 3). Gostje so se sicer srčno borili in dobro upirali, zelo slabo pa^o sprejemali začetne udarce gostiteljev. Odbojkarji Topolšice se bodo v 4. kolu doma pomerili s trenutno vodilno ekipo Granita. Celje :Topolšica 3:0 Igralke Topolšice tudi v 3. kolu niso osvojile točk. Na gostovanju v Celju so gladko izgubile s 0:3 (-7, -2, -10). Priložnost za prvi par točk bodo imele v naslednjem kolu, ko se bodo doma pomerili z zadnje-uvrščeno ekipo Kopra, ki je prav tako še brez točk. Rogoza:Ljubno-GIin 1:3 Bolj so se izkazale odbojkarice ekipe Ljubno-Glin, ki so zmagale tretjič zapored, od tega dvakrat v gosteh, in so zaradi boljše razlike v nizih prevzele vodstvo na lestvici. V tem kolu so gostovale v Mariboru pri Rogozi in zanesljivo zmagale s 3:1 (9, -2, 0, 3). Nezbrano so igrale le v drugem nizu, ki so ga izgubile na 2, zato pa v tretjem gostiteljicam niso dovolile niti točke. V prihodnjem kolu bo v telovadnici osnovne šole Luče derbi, saj se bodo pomerile s drugouvrščeno ekipo Partizana Tabor. Košarka — Elektra prvič zmagala Po porazih v prvih dveh kolih so košarkarji Elektre v tretjem prvič zmagali in dokazali, da niso tako slabo moštvo, kot je sprva kazalo. Na gostovanju v Murski Soboti so nastopili oslabljeni brez treh ključnih igralcev, z odlično igro v obrambi pa so kljub temu zanesljivo zmagali. Tudi po zaslugi pristranskih sodnikov je bil začetek tekme dokaj izenačen, pred odmorom pa so gostje povedli s sedmimi točkami razlike in prednosti do konca niso izpustili iz rok. V nadaljevanju igra ni bila posebej zanimiva, Elektra je zasluženo zmagala, za odlično igro v obrambi pa velja pohvaliti Lipnika. V soboto ob 18. uri se bo Elektra v telovadnici osnovne šole Bibe Ročka pomerila z ekipo Polzele. Igrali so: Dumbuya 12, Lipnik 8, Pašič 14, Mackovšek 19, Kugo-nič 4, Cajner 18, Ocepek, Zakeršnik 9, Bogataj in Aljaž. ftr' i' < gpii * V dvojicah sta se skupaj znašla — Janez Erhart, predsednik šaleškega teniškega kluba Velenje in Rafko Berločnik, predsednik Reka. Zanimiv turnir za pokal M cluba Pravijo, da je tenis igra, ki jo lahko začneš igrati že takrat, ko si sposoben dvigniti lopar in igraš do visoke starosti — dokler še lahko hodiš. O delčku te trditve smo se prepričali tudi na sobotnem zanimivem tekmovanju za pokal M cluba v igri dvojic na igriščih Šaleškega teniškega kluba. Igral je lahko vsakdo, ki ima rad to igro, pa še svojega soigralca mu ni bilo treba pripeljati zraven. Tega je dobil na tekmovanju samem. Na tem prvem tovrstnem turnirju, ki bo po besedah predstavnikov M cluba postal tradicionalen, je nastopilo kar 24 dvojic. Največje bilo poslovnih partnerjev M cluba. Videli pa smo znana športna imena, med njimi nekdaj odlična hokejista Albrehta in Semeta, urednike nekaterih časopisov, revij oziroma televizije, tudi predstavnike delovnih organizacij — skratka, raznovrstne igralce, ki so tako ali drugače — z znanjem in tudi z manj znanjem navduševali gledalce. Še po nečem je bil zanimiv turnir. Nihče pred začetkom ni vedel, kdo bo z njim sestavljal par in kdo bosta nasprotnika. Te so žrebali pred začetkom. Tako tudi ni bilo možnosti raznih dogovarjanj in sumničenj, kot pri igrah v mnogih drugih športih. Organizator je vmes pripravil zanimiv spored, predstavili so novo vozilo Nissan, Pivovarna Lašjco je omogočila da so si izčrpani tekmovalci ob njihovih sodčkih nabrali no-' vih moči, enako Mesna iridustri-»ja Ml P iz Nove Gorice s svojo mortadelo, mnogi, ali pa kar vsi, pa so se še dodatno utrdili z okusnim teniškim golažem. Pred finalno tekmo je na igriščih v udobnih oblačilih M cluba odplesala še svojo točko plesna skupina Kaj iz Maribora. Prva zmagovalca tega turnirja sta postala Tone Prešeren iz Kamnika in Miran Stefanovič iz Raven na Koroškem. V finalnem srečanju sta premagala dvojico Seme (Ljubljana) — Turnšek (Celje). V tolažilni skupini pa sta zmagala Szavo (Šoštanj) in Gr-den (Celje). Bila sta boljša od dvojice Kortnik — Matjaž Ga-beršek (oba Titovo Velenje), (vos) Vse bliže je čas, ko bomo znova iz kleti in shramb na plan potegnili smučarsko opremo in se zapodili po belih strminah. Da pa nas zima ne bo presenetila pa si skušajmo pobliže pogledati kako jo bomo dočakali kar se da pripravljeni. Smučanje je športna panoga, ki je s svojo pojavno obliko primerna tako za otroke v najzgodnejših letih, kot tudi za tiste, ki so že v zrelih letih. Smučanje s svojo vsebino bogati človeka po psihični plati, mu razvija njegove motorične sposobnosti ter obnavlja njegovo psihofizično stanje. Smučanje je v Sloveniji nacionalni šport z ogromnim številom privržencev, zato je primerno, da se ob tem času pogovorimo kaj mora vsak potencialni smučar narediti, da bo smučal z zadovoljstvom in veseljem, da bo ohranil cele kosti in nenazadnje, da bo do dobra izkoristil v rekreativnem smislu denar, ki gaje namenil za nakup smučarske vozovnice in opreme. Vsi tisti, ki imajo namen kupiti novo smučarsko opremo, niso pa strokovnjaki s tega področja, naj povprašajo za nasvet bodisi tovariše telovadbe v šolah ali pa re-kreatorje v DO, pa tudi nekateri trgovci bodo vedeli postreči s kakšno koristno informacijo o nakupu najprimernejše opreme za določeno kategorijo smučarjev. Tisti, ki pa imajo namen opremo kupiti nekoliko pozneje ali pa je denarnica nekoliko tanjša, pa bodo imeli možnost izbirati opremo na smučarskih sejmih, kjer bodo lahko dobili tudi ustrezne informacije od strokovnjakov s tega področja. Za vse tiste, ki pa imajo smučarsko opremo že iz prejšnjih let, pa je potrebno spregovoriti nekaj besed o pravilnem vzdrževanju. Znano je, da je več kot polovica vrednosti opreme v smučeh in vezeh, zato poglejmo vzdrževanje le-tega. Smuči je potrebno po končani sezoni dobro očistiti, predvsem se je treba potruditi pri čiščenju drsnih površin, to storimo s čistim alkoholom. Sledi faza popravljanja drsnih površin, raze najprej zalijemo s primerno plastično maso, nato pa višek odstranimo s posebnim kovinskim strgalom. Drsno površino izravnamo nato z grobo pilo, nato pa jo s fino pilo in finim brusnim papirjem še zgladimo. Istočasno izravnamo in naostri-mo še stranske robnike, to storimo tako, da pilimo vedno v isti smeri, bodisi od repa proti koni-ci smuči ali obratno, nato pa zunanje robnike s finim brusnim papirjem posnamemo. Tako je smučka pripravljena za nanos impregnacijskega voska. Vosek nanesemo na drsno površino v tanki plasti s pomočjo ne prevročega likalnika, ko se vosek ohladi, ga s plastično ploščico odstranimo, tako da ostane le tisti, ki se je vlezel v pore drsne površine. Pogledamo še vezi, po potrebi pritegnemo vijake, kompletno vez pa dobro namažemo z WD 40. (dalje prihodnjič) Velenjski dvigovalci spet uspešni 23. oktobra 1988 je bilo v Domžalah republiško prvenstvo za mlajše juniorje. Tekmovalo je devet naših tekmovalcev, ki so dosegli izjemno lep uspeh. V svoji kategoriji so I. mesto dosegli: Edi Konci-lja v kategoriji do 52 kg. Danilo Mlakar v kategoriji do 67,5 kg in M<,-tej Zaluberšek v kategoriji do 75 kg. Drugo mesto sta osvojila Marjan Lah v kategoriji do 67,5 kg in Kristjan Cvetkovič v kategoriji do 82 kg. Ostala uvrstitve naših tekmovalcev so bile še: 51. mesto Stojan .'lešnik v kategoriji do 67,5 kg in Aleš Redžič v kategoriji do 82 kg, 6. mesto Danilo Tanšek, ki pa tokrat žal ni imel športne sreče. Naše mlade tekmovalce sta na tekmi usmerjala in vzpodbujala Peter Srnovršnik in Justin Vanovšek. V klubu pričakujejo še več mladih, ki jih ta šport veseli. Fredi Gajšek Smučarski skoki v pričakovanju snega Zima se bliža in v pričakovanju prvega snega se končujejo tudi tekmovanja in prvenstva na plastičnih skakalnicah. Tako je bila v soboto tudi zadnja tekma za prvenstvo štajersko-koroške regije. Pionirji B so se pomerili v Pesju. Žmagal je Špegel pred Kaligarom, tretji je bil Kopušar z Ljubnega. Skupni zmagovalec in regijski prvak Zager-nik z Raven na Koroškem je bil četrti. V skupni razvrstitvi si drugo mesto delita Kaligaro in Kopušar, četrti pa je Špegel. Obenem je bila v Pesju klubska tekma za pionirje C, na kateri je zmagal Luka Ograjenšek pred Zapuškom in Miklavžino. j. o. Trhle veje v stilu imena Tradicionalno je srečanje med profesorji ljubljanske fakultete za telesno vzgojo in telesnov-zgojnimi delavci oziroma pedagogi iz Šoštanja ter Titovega Velenja. Dobivajo se vsako leto dvakrat — v Šoštanju in v Ljubljani. Srečevati so se začeli pred petnajstimi leti in se tako dobili že 30-krat. Petkovo srečanje v telovadnici solidarnosti v Šoštanju ^>a je bilo že njihovo enaintrideseto in prav toliko so odigrali že tekem v malem nogometu. Med njimi gre za dolgoletno prijateljstvo, ki se je začelo takrat, ko so bili velenjski in šoštanjski sedanji pedagogi še študentje. Njihovi nekdanji profesorji, mnogi med njimi danes doktorji pa še vedno radi pose-dejo skupaj z njimi. Tem za pogovore je seveda veliko. Pa njihova srečanja niso od začetka do konca čisto prijateljska. Ko se preizkusijo v igri malega nogo- meta, potem gre zares, skoraj zares. Tedaj srečanje postane zavzeto, zagrizeno in ni pomembno kako igraš, ampak koliko zadetkov daš. Tako je bilo tudi v petek. Eni in drugi so želeli zmagati. Saj zmaga daje za tem ton preostalemu srečanju. Gostitelji so začeli odlično in ob polčasu so vodili z 1:0. Toda kaj, ko je bil pred njimi še drugi polčas. Menda so pozabili, da so obrnili strani, si poslali žogo v svojo mrežo, en zadetek so dosegli še gostje in do naslednjega srečanja v Ljubljani so sedaj Trhle veje v podrejenem položaju. Ker pa so s petkovim srečanjem zaokrožili nekako eno dolgo obdobje, je doktor Mik Pavlovič podaril Matjažu Natku kot predstavniku Trhlih vej lepo sliko, ki jih bo ob zmagi še dodatno spominjala na Ljubljančane, kot je povedal Mik Pavlovič. (vos, foto bz) 10. stran Teden prometne varnosti v občini velenje Za izboljšanje stanja na naših OD TU IN TAM titovb telenjž * ' 27. okt<5bra 1988 cestah Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje so na zadnji seji med drugim ocenili akcijo »Prvi šolski dan — varno v šolo«. Znano je, da je akcija potekala v prvih šolskih dnevih, na njej pa je sodelovalo preko sto članov najrazličnejših dejavnikov, ki so odgovorni za varnost v cestnem prometu. Ocenili so, da je akcija tekla skladno z načrtom in je bila organizirana bolje kot prejšnja leta. Najpomembneje je, da se v tem času ni zgodila nobena prometna nezgoda, v kateri bi bil udeležen šolar ali malček iz vrtca. V nadaljevanju seje so člani spregovorili o tednu prometne varnosti, ki bo v občini Velenje od 2. do 9. novembra. Poudarili so, da ta teden že sodi v sklop aktivnosti vseslovenske akcije »deset odstotkov manj nesreč«. Pričela seje letos in bo sklenjena leta 1990, vanjo pa so vključeni vsi dejavniki odgovorni za cestni promet. Nosilci vseh teh aktivnosti so izvršni sveti občin v SR Sloveniji in občinski sveti za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Teden prometne varnosti v občini Velenje bo že tretji po vrsti, organizira ga SPV, njegov osnovni namen pa je seveda večja varnost v prometu. Vse aktivnosti v tem času so namenjene vsem udeležencem v prometu, ki se morajo resno zamisliti nad zaskrbljujočim stanjem na naših cestah. Prav zato je organizator izbral takšen program, ki bo udeležence v prometu spodbujal k večji razsodnosti, jih os-j veščal in opozarjal na. nepravilnosti. Za občino Velenje lahko ■ trdimo, da je prometna varnost i zaskrbljujoča, čeprav so letošnji rezultati kljub naraščajočemu j prometu nekoliko bolj optimisti-I čni. Seveda ne pretiravamo, če RADIO VELENJE # RADIO VELENJE Da bi bilo takšnih in podobnih posnetkov čimmanj zapišemo, da so k boljšemu stanju prispevale tudi takšne in podobne aktivnosti. Čeprav je še preuranjeno napovedovati, koliko bo k večji varnosti prispeval novi zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu, pa je jasno, da smo spremembe na tem področju nujno potrebovali. Poglejmo katere aktivnosti bodo potekale v tednu prometne varnosti v občini Velenje. Najprej bodo predavanja za učence o varnosti v cestnem prometu, s propagandnim materialom pa bodo uredili vse ustrezne vitrine. Pomemben bo posvet s predstavniki krajevnih skupnosti o prometni varnosti, na vrsti bo ano- nimno preverjanje znanja iz ce-stno-prometnih predpisov, pa predavanja o novostih temeljnega zakona o varnosti v cestnem prometu, zanimiva pa bo tudi akcija brezplačnih tehničnih pregledov vozil in akcija varnostni pas. Marsikoga bo pritegnil tudi posvet na avtomobilskem sejmu. Za zaključek bo še tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Seveda se bosta v vsa pomembnejša takmo-vanja v tednu prometne varnosti vkl jučevala tudi radio Velenje in Naš čas ter vas o vsem sproti obveščala. B. Mugerle Ob mesecu požarne varnosti Oktober je mesec požarne varnosti in takrat se zberemo vsi tisti, ki kakorkoli delamo in se trudimo na tem področju z namenom, da ocenimo naše dotedanje delo. Ker se s požarno inšpekcijo srečujemo skoraj povsod menimo, da je potrebno zapisati nekaj o njenem delu in o nepravilnostih s ka-teremi se srečuje pri svojem delu. Delo požarne inšpekcije je požarna preventiva, kar pomeni preverjanje izvajanja predpisov, nadzor nad prostorskimi izvedbenimi akti, lokacijsko dokumentacijo, tehnično dokumentacijo za pridobitev soglasij k grad benim dovoljenjem ter tehnični pregledi novih in rekonstruiranih objektov. Ker se je v naši dolini industrija močno razvila in razširila in se je obseg dela tako povečal, je po-polen nadzor inšpekcijske službe nemogoč. Požarna varnost poudarja osveščenost in samoiniciativnost delovnih ljudi in občanov. Tudi sami morajo krepiti preventivno požarno varnost. S tem se zagotavlja varnost ljudi in premoženja. Dobro organizirana in razvita požarna varnost pomeni v mirnem obdobju varno in zanesljivo delo, v izrednih primerih pa hitro in uspešno ukrepanje. Stanje na področju požarne varnosti v OZD naše občine ni tako vzorno urejeno kot bi lahko in morali pričakovati. Dejali bi, da sicer pristopijo k reševanju požarnovarnostne problematike, vendar ponekod zgolj zato, da Iz sodnih dvoran Zaradi tatvin v zapor Senat temeljnega sodišča Celje, enota v Titovem Velenju je Matjaža Kučero (1967), iz Ljubljanske 2 v Titovem Velenju spoznal, da je kriv, ker je vzel tuje stvari z namenom, da si jih protipravo prilasti. Gre za dve tatvini, eno je storil v stanovanju na Prešernovi 4, julija letos, ko je z originalnim ključem odklenil vrata stanovanja in iz stanovanja odnesel zlat prstan, verižico, ploščico zlata za zobe in oškodoval imetnico stanovanja za 400 tisoč dinarjev. Drugič je bil plen obilnejši, v stanovanju v ulici Veljka Vlahoviča 38. si je prisvojil videorekorder, zlato verižico, tri zlate obeske, nekaj gotovine, nekaj albumov s poštnimi znamkami, moško ročno uro. usnjen kovček, črno športno torbo. vse skupaj vredno 4.030.000 dinarjev. Za ta kazniva dejanja mu je sodišče pripisalo kazen 1 leto 3 mesece zapora, ker pa je bil že pogojno obsojen na šest mesecev zapora. mu je sodišče izreklo kazen 1 leto in pet mesecev zapora. zadostijo predpisom in inšpektorju. Mnogi se ne zavedajo dovolj, da je prav požarna varnost tista, ki zagotavlja varen tehnološki proces in socialno varnost zaposlenih delavcev, kajti požar običajno ne povzroči le materialne škode, ampak tudi delavci obstanejo brez dela. Najpogosteje ugotovljene pomanjkljivosti pri inšpekcijskih pregledih v OZD so: Delavci, ki so odgovorni za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov so premalo strokovno usposobljeni in ne poskrbijo, da so opravljeni pregledi elektropo-strojenj, strelovodov, dimnikov, prezračevalnih naprav, hidrant-nega omrežja. Pregled opravljajo pooblaščene organizacije in so preventivnega značaja. — Pregledi gasilskih ročnih aparatov potekajo že po utečenem »voznem redu« na podlagi pogodb in dogovorov med DO in SIS za požarno varnost. Takšen način dela je zelo pozitiven in uspešen. Nekatere DO ne poskrbijo za ustrezne požarno varnostne ukrepe ob izvajanju požarno nevarnih del in ob takšnih priložnostih ne postavljajo gasilske straže, čeprav to zahteva zakon. — Prostori sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov niso zadovoljivo varovani. In kaj to pomeni? Ne samo ogromno materialno škodo ob morebitnem požaru, ampak tudi izgubo pomembnih tržnih, tehnoloških in drugih podatkov. — Za razne stabilne naprave za gašenje in naprave za javljanje požara so delovne organizacije odštele veliko denarja, vendar pa si mnoge niso pridobile potrdila o brezhibnem delovanju le-teh. — Skrbi pomanjkljiva požarno-var-nostna vzgoja delovnih ljudi in kadrov za izvajanje požarno varnostnih ukrepov. Čeprav je na tem področju vendarle opazen napredek. Na tem področju se trudijo Delavska univerza, SIS za varstvo pred požarom in tudi nekatere OZD, ki imajo posluh za tovrstno problematiko. Mnogokrat je že bilo izrečeno, pa še premalokrat, zato bi v času meseca požarne varnosti ponovno opozorili: »Kjerkoli smo v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, društvih, še napiej moramo krepiti dejavnosti na področju požarne varnosti in vspodbujati aktivnosti za dvig požarnovarnostne kulture.« Spoštujmo in upoštevajmo predpise in splošno veljavne ukrepe z enim samim ciljem: zavarovati ljudi in materialne dobrine v našem življenjskem prostoru. Požarni inšpektor Amalija Trauner, foto: bz rTKi'i"i7i'on"TTixa MILIČNIKI SO ZAPISALI KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Pretekli teden je minil velenjskim miličnikom v znamenju majhnih kraj in vlomov, narastlo pa je tudi število kršitev javnega reda in mira. 18. oktobra malo pred 20. uro je v Biljard baru hotela Paka med prepirom Mehmed D. večkrat zabodel z nožem Ivana M. in ga hudo telesno poškodoval. Čaka ga zagovor na temeljnem javnem tožilstvu. Malo kasneje pa je prišlo do fizičnega obračunavanja v avli hotela Paka, kjer sta se stepla Mehmed D. in Jože D. Slednjemu je Medhed grozil z železnim drogom, že pred tem pa je uničeval luči na Titovem trgu, zato so ga miličniki pridržali do istreznitve. Naslednjega dne okoli 13. ure je razgrajal v Kajuhovem domu v Šoštanju Muhamed A., brez zaposlitve. Izzival je k pretepu, zato so morali posredovati miličniki, ki so ob intervenciji ugotovili, daje imel pri sebi kuhinjski nož. V soboto, 22. oktobra, je malo pred 14. uro prišlo do pretepa v zasebnem stanovanju v Hrastov-'cu, kjer je vinjen Slavko B. fizično obračunaval s svojimi družinskimi člani. Pred prihodom miličnikov pa je zapustil kraj dogajanja. KRAJE IZ AVTOMOBILOV V noči na 21. oktober je neznanec ukradel kolo. z avtomobila Golf parkiranega na Prešernovi v Titovem Velenju. V noči na 23. oktober pa je neznanec vlomil v osebni avtomobil Roberta Č. parkiran v bližini Vile Široko v Šoštanju Odnesel je suknjič, v katerem je bila denarnica z dvajsetimi tisočaki. Iz avtomobila Alimpije K. pa je v noči na 23. oktober izginil avtoradijski sprejemnik s kasetofonom, znamke Philips. Vozilo je bilo parkirano v Šoštanju. ZALOTILA VLOMILCA Zakonca S. iz Šaleka sta 23. oktobra zalotila v kleti Ivana B. Preprečila sta mu tatvino in ga uspela tudi zadržati do prihoda miličnikov. VOZIL BREZ LUČI Po cesti v Gorenju je pel jal 21. oktobra okoli 18. ure voznik kolesa Ivan Klančnik. Vozil je brez luči, zato ga voznik osebnega avtomobila CE 183 353 Dragan Po-ličnik seveda ni mogel opaziti. Zbil ga je po cestišču in ga tako hudo telesno poškodoval. KINOTEČNI PROGRAM KINA 16 V torek, 8. novembra, ob 20. uri v Stiskami : Črni Peter (Miloš Forman). KINO REDNI KINO Četrtek in petek, 27. in 28. 10. ob 18. in 20. uri GLASNIK SM RTI ameriško—italijanski, kriminalni. Vloga: Fred VVilliamson Petek. 28. IQ. oh 10. uri Sobota in nedelja, 29. in 30. 10. ob 17. in 19. uri PREDATOR ameriški, avanturistični. Vloga: Arnold Schwarzenegger Ponedeljek, 31. 10. ob 10.. 18. in 20. uri ŠOLA ZA STJUARDF.SE ameriški, komedija. Vloga: Brett Cullen Torek. I. I I. PREDSTAVE ODPADEJO! Sreda, 2. 11. ob 10., 18. in 20. uri REŠITEV V ZADNJEM TRENUTKU — ameriški, pustolovski. Vloga: Wayne Gravvford NOtNI KINO - v tem tednu:LJU-BEZEN, HREPENENJE IN EXTA-ZA — nemški, erotski. Vloga: Mireil-le Damian PREDSTAVE BODO: — v četrtek in petek, 27. in 28. 10. ob 22. uri v REDNEM KINU — v soboto, 29. 10. ob 20. uri v ŠOŠTANJU — v nedeljo, 30. 10. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI ZA VSE NOČNE PREDSTAVE OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! VIDEO KINO - v REDNEM KINU Sobota in nedelja, 29. in 30. ob 21.30 uri SLA POD PALMAMI'- trda erotika (VIDEO) MLADINI DO 18. LETA OGLEDA FILMA NE DOVOLIMO! KINO DOM KULTURE Četrtek, 27. 10. ob 20. uri ŠOLA ZA STJUARDESE — ameriški, komedija Nedelja, 30. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: ČUDEŽNI GRM — amer. risanka FILMSKO GLEDALIŠČE v Domu kulture Ponedeljek, 31. 10. ob 20. uri PRIMER HARMS domači. Režija: Slobodan D. Pešič. Igrajo: Frano Lasič, Milica Tomič. Damjana Lut-har. Film bi moral biti po programu na sporedu že 2. 9„ vendar je predstava odpadla vsled preurejanja dvorane. Zaradi zanimanja smo ga ponovno uvrstili v spored. KINO ŠOŠTANJ Sobota. 29. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: ČUDEŽNI GRM ameriška risanka, ob 18. uri SKAVT — nemški. western V nedeljo, 30. 10. ob 18. uri GLASNIK SMRTI — ameriško-italij., kriminalni _ Ponedeljek, 31. 10. ob 19.30 uri PREDATOR — ameriški, avanturistični Sreda, 2. 11. ob 19.30 uri ŠOLA ZA STJUARDESE — ameriški, komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Pelek, 28. 10. ob 20. uri PREDATOR ameriški, avanturistični Nedelja, 30. 10. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA: ČUDEŽNI GRM - ameriška risanka Torek, 1.11. PREDSTAVA ODPADE! KINO SKALE V nedeljo, 30. 10. ob 16. uri PREDATOR — ameriški, avanturistični KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! H j Program Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (pretvornik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na Upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa popoldne od 13. do 16. ure. Vse informacije dobite po telefonu 855-450. PETEK, 28. oktobra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imjajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi: 17.00 Vaše čestitke in pozdravi: 17.30 V Imenu sove (nova oddaja Radia Velenje, ki jo borno pripravljali v sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 30. oktobra: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od hude luknje do Rinke: 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat; (v oddaji lahko sodelujete s svojimi vprašanji, na katera sami niste dobili odgovorov — naš telefon 855-963. Tokrat bomo odgovorili tudi na zastavljena vprašanja pred 14. dnevi); PONEDELJEK, 31. oktobra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport: 17.30 Mladi mladim; 18.00. Lestvica Diskoteke Super Li in Radia Velenje. SREDA, 2. novembra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo, v njej bomo govorili o prometni varnosti v občinah Velenje in Mozirje); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. Gibanje prebivalstva POROKE: Zvonko Muršič, roj. 1966, natakar iz Titovega Velenja in Tatjana Lihteneker, roj. 1968, uslužbenka iz Topolšice, Zlatko Duh, roj. 1962, str. ključavničar iz Malega vrha in Lea Železnik, roj. 1967, delavka iz Malega vrha, Anton Zvonko Lampret, roj. 1965, rudar iz Gaberk in Jožica Gnezda, roj. 1965, delavka iz Titovega Velenja, Tomaž Pungar-tnik, roj. 1959, operater iz Titovega Velenja in Jožica Skaza, roj 1965, frizerka iz Titovega Velenja, Božo Skledar, roj. 1966, delavec iz Titovega Velenja in Zdenka Oštir, roj. 1967, gospodinja iz Titovega Velenja. SMRTI: Jožef Lisjak, upokojenec iz Titovega Velenja, Ul. V. Vlahoviča št. 44, roj. 1930, Frančišek Se-dovnik, prevžitkar iz Vinske gore 16, roj. 1898, Matija Petrej, kmetovalec iz Dola pod Gojko št. 31, roj. 1909. tito^ovelen/e trgovska in proizvodna do »era« TITOVO VELENJE DELAVSKI SVET DO RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pomočnik direktorja do za komercialno področje in ekonomiko Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da imajo visoko ali višjo izobrazbo (VI. ali VII. stopnje) ekonomske ali komercialne smeri 2. najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah ekonomsko-komercialne dejavnosti 3. predložiti koncept uresničevanja razvojnega programa DO s svojega področja 4. da s svojim delom dokazujejo odgovornost do razvoja samoupravnih in tovariških odnosov in imajo smisel za timsko delo. Mandat traja 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati najkasneje v roku 8 dni od dneva objave razpisa na naslov DO »ERA« Titovo Velenje — Prešernova 10 z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni od zaključnega roka za prijavo na javni razpis. STANDARD NAMA do 5. novembra 1988 banuni TU sprejemnik tv345 gorenje pri plačilu z gotovino 10 %een@ie, 27. oktobra 1988 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC Koledar ČETRTEK, 27. oktobra -SABINA PETEK, 28. oktobra - TADEJ SOBOTA, 39. oktobra - IDA NEDELJA, 30. oktobra -SONJA PONEDELJEK - 31. oktobra - KRIŠTOF TOREK, 1. november — DAN MRTVIH SREDA, 2. november — DU-ŠANKA MALI OGLAS! NOVO ENONADSTROPNO HIŠO v Topolšici št. 20, prodam. Po dogovoru — Jože Grah, Mali vrh 93, Šmartno ob Paki. VIDEO KAMERO PANASONIC A2 PRODAM, malo rabljeno. Telefon 858-918. PRAŠIČA, HRANJENEGA Z DOMAČO KRMO, težkega okoli 180 kg in dva manjša, stara okoli 10 tednov, prodam po dnevni ceni. Ivanka Podjavoršek, Paška vas 13. POUČUJEM KLAVIR, starost neomejena. Informacije po telefonu 853-883. DVE ČRNOBELI GOVEJI KOŽI PRODAM. Melita Antolinc, Skorno 31, Šmartno ob Paki. ZASTAVO 101 PRODAM, GTL 55, letnik 1986 za miljardo. Informacije po telefonu 855-231, Titovo Velenje, interna 238. SOBO V TITOVEM VELENJU ODDAM. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Predplačilo« na upravo tednika Naš čas. DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK, dva plin, dva elektrika, star štiri leta ugodno prodam. Telefon 856-122. Z-101, letnik 1978 prodam. Telefon 063-855-975. MLAD FANT Z REDNO ZAPOSLITVIJO, nekadilec, iščem sobo v Titovem Velenju. Ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »TEŽKO PRIČAKOVANA«. JUGO 45, letnik 1984, prodam. Telefon 854-321 interna 386, Ar-nače 18 a, Titovo Velenje. JUGO 45, letnik 1983, odlično ohranjen prodam. Informacije po telefonu 854-623 zvečer. 1NŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovne in srednje šole. Telefon 855-685. OPEL KADET 1,6 D, letnik 1984 prodam. Telefon 857-706 popoldan in 856-936 dopoldan. Ivan Godler, Šercerjeva 13 Titovo Velenje. INŽENIRING P- o. TITOVO VELENJE Trg mladosti 6 RAZPIS POSLOVNEGA PROSTORA DO INŽENIRING razpisuje prosti poslovni prostor v desnem krilu IV. nadstropja — na terasi. Prostor se nahaja na Trgu mladosti 6 v Titovem Velenju. Skupna bruto površina znaša 113 m!. POSLOVNA ZGRADBA 00 INŽENIRING TERASA M 1.100 Poslovni prostor je namenjen za pisarniško poslovanje ter se oddaja v celoti enemu subjektu. Prevzem prostora brez pisarniškega pohištva, razen vgrajenih omar, je možen takoj. Na razpis se lahko prijavijo vse zainteresirane družbenopravne in civilne osebe na naslov: INŽENIRING, Trg mladosti 6, Titovo Velenje (tel.: 853-271). Rok prijave na razpis je do oddaje prostorov. Razpisani prostor je komunalno v celoti oskrbljen (voda, ogrevanje, elektrika, odvoz smeti, čiščenje itd.). PLETILNI STROJ, dvodelni, MIO Standard S-72, star I leto s skripto iz tečaja prodam, ali zamenjam za gradbeni material. Telefon 89I-164, popoldan. PRIKOLICO MOTOKULTIVA-TORJA GORENJE ter moped, tricikel, uvožen, primeren za invalide, prodam, ali zamenjam za gradbeni material. Telefon 891 -164, popoldan. DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK GORENJE, dvojno nerjaveče pomivalno korito, hladilnik Gorenje in element prodam. Cena 1.200.000 din. Telefon 857-564 od 17. ure dalje. OHRANJENO BRAKO PRIKOLICO poceni prodam. Jagrič, Kajuhova 2, Titovo Velenje, telefon 858-715, samo popoldan. KUPIM ZEMLJIŠČE v okolici Titovega Velenja, Žalca ali Dobrne. 500— 1000 m\ Telefon 853-189. KOMBI ZASTAVA 435, letnik 1980, prodam, tudi po delih. Silvo Rošer, Klane 50, Dobrna. SPREJMEM HONORARNO DELO v dopoldanskem času, drobna obrt. Telefon 855-753. FRANCOSKO POSTELJO 200 x 180, staro 1 leto, ter 2 nerabljeni motorni žagi Tomos Husqvarna, srednje velikosti, ugodno prodam. Bedenik, Stan-tetova 4. VIKEND, MONTAŽNI, voda, elektrika, cesta, ugodno prodam. Telefon 858-784. ROLETE, ŽALUZIJE, VERTIKALNE, LAMELNE ZAVESE, izdelujemo in montiramo. Telefon 27-225, 27-742, popoldan. DVE >FELGE< ZA ZASTAVO 750 prodam po ugodni ceni. Naslov Milan Daničič, Šalek 81. POSTELJO ŠIRINE 140, prodam. Kardeljev trg 3/18, telefon 856-245 popoldan. POROČNO OBLEKO — UNIKAT, ter novo zimsko jakno zelo ugodno prodam. Telefon 856-639. SEM MOŠKI, star 61 let, z avtom, novo hišo in želim spoznati žensko od 47 do 55 let za skupno življenje. Ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »SKUPNA SREČA«. BARVNI TV GORENJE SAFIR, PRODAM. Informacije po telefonu 779-184 popoldan. PRIPRAVNIK Z VS IZOBRAZBO najame enosobno ali večje stanovanje v Titovem Velenju. Ponudbe sporočite na telefon 853-231 interna 328. KUHINJO GORENJE, STARO 3 le ta, prodam. Telefon 853-871. POSLOVNI PROSTOR V MISLINJI ODDAM. Informacije po telefonu 061-445-231. JUGO 45 A, rdeč, letnik 1987, prodam. Jurinec, Prešernova 22 a, Titovo Velenje. ZAKONSKI PAR NUJNO IŠČE STANOVANJE v najem v Titovem Velenju ali sobo v Titovem Velenju ali okolici. Pokličite po telefonu 854-962, od 18. do 19. ure. ZIBELKO, OTROŠKO POSTELJO IN POSTELJO PRODAM. Telefon 856-376 zvečer. ŠIVALNI STROJ Baga Ruža-step. nov in hladilnik Gorenje 715 prodam. Informacije 853-231 interna 168. DOBRO OHRANJEN TAI.BOT HORIZONT 1100, letnik 1984, registriran do maja 1989 prodam. Informacije popoldne po 'telefonu 855-319. ORGLJE SOl-INA (25 SM), bas kitaro (25 SM), Synlhesizer Thomas (25 SM) in mikrofon (30 SM) prodam. Kralj, Srebotni-kova 4, Titovo Velenje. ZASTAVO 101, letnik 1980. dobro ohranjena, prodam za 5,5 milijona. Rudi Kalac, Šaleška 19/3. Titovo Velenje. ZASTAVA 126 P prodam po delih. Prodam tudi nov akumulator, dva dinama, motor za Zastavo 750 in zaganjač, ter komplet kolo za Škodo in dve komplet kolesi za Zastavo 101. Informacije Ivan Cestnik, Arnače 19, Šentilj. SPREJMEM DELO NA DOMU. (previjanje, pakiranje, sestavljanje . . .) Ponudbe pod šifro »SPRETNA IN HITRA« pošljite na upravo lista. Dežurstva DEŽURNI ZOBOZDRAVNI KI: 29. in 30. oktobra je dežurni zobozdravnik dr. Vesna Pupič, od 8. do 12. ure v dežurni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. DEŽURNI ZDRAVNIKI: Četrtek, 27. oktobra — dnevni JO ljubljanska banka Temeljna banka Velenje VARČEVANJE PRI HRANILNIH KNJIŽICAH Morda se sliši čudno, je pa res, da lahko tudi pri številu hranilnih knjižic nekaj privarčujemo, tako banke, kot varčevalci. Poglejmo, kako. Skoraj sleherni varčevalec ima po več hranilnih knjižic z majhnimi ali celo pozabljenimi zneski, na katerih že več kot leto dni ni bilo, razen pripisa obresti, nobenih sprememb. Hranilne knjižice z majhnimi zneski obremenjujejo računalniške zmogljivosti in povečujejo stroške poslovanja v banki, varčevalci pa od tega denarja nimajo nobene koristi, razdrobljeni prihranki pomenijo razdrobljene obresti, nizko obrestno mero, denar se ne obrača, niti v bankah niti v rokah varčevalca. Kaj torej predlagamo? Predlagamo, da »pozabljene« hranilne knjižice prinesete v svojo enoto Ljubljanske banke, kjer boste izpolnili zahtevek za ukinitev—prenos hranilne vloge in ga oddali skupaj s hranilnimi knjižicami. Banka vam bo sredstva prenesla takoj oziroma v nekaj dneh, skupaj s pripadajočimi obrestmi na željen račun, to je tekoči račun ali hranilno knjižico, s katero redno poslujete. En izvod zahtevka vam bo bančni delavec vrnil kot potrdilo za oddano knjižico. VSEM DELOVNIH LJUDEM IN OBČANOM, POSLOVNIM SODELAVCEM IN VARČEVALCEM ČESTITAMO ZA 31. OKTOBER — SVETOVNI DAN VARČEVANJA ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame i.i prababice IVAN GLINŠEK iz Laz 41 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in vence, nam pa izrazili sožalje. Hvala častitemu gospodu župniku za opravljen obred ter cerkvenim pevcem za pesmi slovesa. Enako zahvalo izrekamo dr. primariju Fijavžu za zdravljenje na domu ter snahi Slavki za skrbno nego. Hvala tudi govornikoma za poslovilne besede. VSEM ŠE ENKRAT PRISRČNA HVALA! VSI NJENI »ZLATA« Frizerski salon za moške Gavce 77 Šmartno ob Paki Nudim vse vrste modernih frizur za mlade in klasično striženje. UGODNO ZA MOŠKE IN MLADE IZ ŠMARTNEGA IN OKOLICE. Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 12. do 20. ure, sreda in sobota od 7. do 13. ure. Zlatka Pristovšek Gavce 77 Šmartno ob Paki dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Renko. Petek, 28. oktobra — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Kočevar. Soboto, 29. oktobra in nedeljo, 30. oktobra — glavni dežurni dr. Vrabič, notranji dežurni dr. Mi-jin. Ponedeljek, 31. oktobra — dnevni dežurnidr. Žuber, nočni dežurni dr. Žuber. DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: Od 28. oktobra do 4. novembra je dežurni dipl. veterinar Sonja Knez na veterinarski postaji v Šoštanju, telefon: 881-322. gorenje p. o., 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12 DELAVSKI SVET DO GORENJE COMMERCE razpisuje dela in naloge Podpredsednik poslovodnega organa DO za področje trženja. Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima najmanj višješolsko izobrazbo družboslovne ali tehnične smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju, — aktivno znanje 1 tujega jezika, — da izpolnjuje pogoje iz Družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Velenje. Za opravljanje navedenih del in nalog bo delavec imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE COMMERCE, Sektor kadrovskih in splošnih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje z oznako »Razpis za Podpredsednika PO za področje trženja.« O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 45 dneh po poteku roka za prijavo. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN sprejema naročila za izdelavo nagrobnih spomenikov in žar iz raznih materialov. Naročite lahko tudi obnovo starega nagrobnika. Za naročila se priporoča Kam-noseštvo Podpečan, Šalek 20, tel.: 857-558 ČISTILNI SERVIS JOŽE MEH nudi delo — čiščenje objektov z možnostjo redne zaposlitve. Informacije po tel.: (063) 853-685 od 14. do 15. ure. ^ ZAITAI/4 M/TU LJUBLJANA T1 n 7 T) \ V^pK OTO"? DO ZASTAVA AVTO TOZD AVTOMOTOR CELJE Spoštovane kupce obveščamo, da bo dne 2. 11. 1988 odprta obnovljena prodajalna v Titovem Velenju na Šaleški 18, kjer nudimo: — rezervne dele za vozila ZASTAVA — rezervne dele za motorna kolesa TOMOS in kolesa ROG — avtogume in akumulatorje ter opremo za vozita — finale TOMOS in ROG SPREJEM VPLAČIL ZA VSA VOZILA ZASTAVA Kupcem se priporoča DO ZASTAVA AVTO TOZD AVTOMOTOR CEUE OBVESTILO Zaradi povečanega prometa ob Dnevu mrtvih, bo v torek, I. novembra, veljal poseben prometni režim na pokopališču Podkraj. Promet se bo odvijal enosmerno. Dostop z vozili bo možen iz smeri, Pesja, povratek pa preko Podgorja. Smer vožnje bo označena s prometno signalizacijo. Priporočamo parkiranje na industrijski cesti proti transformatorski postaji. VEKOS - TOZD KOMUNALNA OSKRBA ANKETA Sedemnajsta seja Seja od ketere je Jugoslavija veliko pričakovala je za nami. Med njo in med danes je minilo toliko časa, da so tudi vtisi mirno zbrani. Po psihozi, ki je bila v javnosti spodbujena pred začetkom, pa je bil njen konec bolj medel. V današnji anketi nas je zanimalo, kako Velenjčani gledamo na to sejo. Nekateri so rekli, nisem spremljal, drugi — sem pa ni kaj povedati, eni sem — pa nič ne rečem, eni se niso hoteli slikati, eni so šli mimo. Pet pripravljenih pa smo vseeno našli. FEHIMA DE-LlC: »Malo sem res spremljala to sejo, pri dnevniku, pa tudi kasneje. Mislim, da se bodo stvari po njej razrešile. Po moje je seja izpolnila vsa pričakovanja in sem zelo zadovoljna z izidom.« EMIL OBEL-ŠAR: »Sejo sem spremljal, pa mislim, da na njej niso nič kaj naredili. Ostalo je pri istem. Trajala je dolgo in v tem času bi lahko naredili več. Sem tudi sam član zveze komunistov in reči moram, da sem od seje pričakoval več. Morda tudi zato, ker se je že pred to sejo veliko govorilo o tem, daje prelomna in odločilna.« MARTINA BRAČIČ: »Nisem je spremljala v celoti, ampak bolj malo. Recimo povzetke pri TV dnevniku. „ Mislim, da se veliko niso pričakovale sem več konkretnih razrešitev Kosova, Makedonije. Tako pa so na tej seji, po moje, maltretirali drug drugega. Glede na to, da je seja trajala zelo dolgo, sem res pričakovala več konkretnosti.« PETER ŠMON: »Sejo sem spremljal po TV, pa tudi bral sem o njej, v Nedeljskem dnevniku in Ljubljanskem dnevniku. Po moje z njo nismo rešili veliko. Na seji seje šlo samo za odstope, konkretnega pa ta seja po moje ni prinesla veliko. Tudi nekateri s katerimi sem se o seji pogovarjal, menijo isto.« MILAN BREZNIK: »Sejo sem jd^P^V spremljal toli---St' ko kolikor mi je čas dopuščal. Mislim, da z njo nismo kaj bistveno spre-i menili. Želim si samo, da se mednacionalni odnosi ne bodo slabšali. Sicer pa menim, da med navadnimi ljudmi ni razprtij. Ustvarjajo se na višjih nivojih, v višji politiki in to jim zamerim. Med ljudmi tega ni. Sicer pa od ene seje tudi nisem pričakoval kakšnih bistvenejših premikov.« (mkp, tap) POGOVORI S ŠTIPENDISTI Delovni oganizaciji Gorenje Procesna oprema in Gorenje Servis sta pripravili zadnjo soboto, 22. oktobra, srečanje s štipendisti. Predstavniki Gorenja Procesna oprema in Gorenja Servis so štipendiste seznanili s položajem in načrti delovnih organizacij, govorili pa so še o problemih dijakov in študentov. Po pogovorih so si štipendisti ogledali tudi Gorenjevo razstavo v Rdeči dvorani. (VŠ) 1- * Osnovna šola Štirinajste divizije 30 let vzgoje za življenje in delo Že tri desetletja pomenijo v človekovem življenju veliko. V razvoju nekega kolektiva manj, pa vendarle dovolj, da se pokaže njegova sposobnost, sedanja in razvojna hotenja. Vsako časovno obdobje ima svoje zahteve in dolžnost člana je, da ji prisluhne. Sploh, če gre za takšno dejavnost kot jo opravljajo delavci na osnovni šoli XIV. divizije v Titovem Velenju. 30 let, 30 burnih, predvsem pa nadvse človekoljubnih let je minilo od dne, ko je v Šoštanju vzklila misel o odprtju posebnega oddelka, kjer naj bi nekatere otroke s posebnimi metodami poučevali ter jih pripravljali za življenje in delo. Otroke, ki sami niso prav nič krivi za drugačen duševni razvoj. »Kadar me kdo vpraša, kje delam, rečem: v najlepši šoli v Titovem Velenju. Res v najlepši, zelo prijetna in tako Ravnateljica Marija Kovače-vič domača je znotraj zidov,« pravi ravnateljica osnovne šole XIV. divizija Marija Kovačevič in nadaljuje: »Ni skromna, ne bahata 30. letna pot neke šole, katere končni cilj je vzgoja za življenje in delo tisti trenutek, ko učenec z manjšimi psihičnimi zmožnostmi zapre vrata šole s prilagojenim programom. Dolga je in hkrati kratka. Vodila je mimo dogodkov, takšnih in drugačnih, zahtev, nenazadnje pa tudi od uspeha do uspeha. Ne enega in ne drugega v teh letih ni bilo malo. Hvaležni smo vsem, ki so nam stali ob strani in skupaj z delavci šole pomagali k čimboljšemu počutju učencev pri vzgoji za življenje in delo.« Domačnost lahko začuti naključen gost na vsakem koraku. Zadovoljni in radostni obrazi otrok pa ga prepričajo, da jim je kljub lastnim težavam lepo: »ker so tovarišice prijazne, ker jim pomagajo, ker resnično skrbe za vsakega posameznika, ker ...« Mi smo zato tukaj, da jih po svojih najboljših močeh pripravimo za uspešno premagovanje ovir, ki jih je v življenju toliko. Manj nas je v razredih, saj je le na tak način možna individualizacija in metode dela, s katerimi poskušamo razviti učenčeve sposobnosti po možnosti do najvišje možne ravni.« Vzgoja za življenje in delo pri otrocih, ki obiskujejo redne šole, ni lahka. Kajšele pri učencih šole s prilagojenim programom, ki potrebujejo toliko in toliko več vsega za povezavo pojmov kot so oblika, velikost, barva v eno celoto. Za nameček jih večina po končanem šolanju želi takojšnjo zaposlitev in osamosvojitev. Vsa leta je delavcem šole skupaj z mentorji poklicnega usposabljanja, Zavodom za zaposlovanje in delavci v združenem delu do neke mere uspelo najti primerno delo za njihove »absolvente«. Letos so se znašli v velikih zagatah. Še sedaj namreč nimajo pri- 111 učencev šole je vključenih v 9 prostovoljnih dejavnosti, ki skupaj z zagotovljenim programom predstavljajo šele celoto, potrebno za vzgojo za življenje in delo mernega delovnega mesta vsi lanski osmošolci. Razmišljanja o drugih oblikah pomoči za otroke, ki za nastali položaj niso prav nič krivi, nastala pa so na šoli, niso najprimernejša rešitev. Zato bi po besedah sogovornice morala družba, če je še humana, razmišljati o odprtju delavnic, ki bi bile vmesni člen med delavnicami pod posebnimi pogoji in združenim delom. V njih pa bi učenci šole s prilagojenim programom našli svoj kos kruha vsaj za tisti čas, ko bi dosegli 18. leto starosti, kar je eden od pogojev za sprejem na delovno mesto. Specifičnost vzgoje za življenje in delo prinaša tudi vrsto težav. Podružhljanje je vse prej kot enostavna zadeva, svobodna menjava dela dokajšnja abstrakcija. Vendar se delavci na šoli trudijo tudi na tem področju doseči čimveč in čimbolje. Gotovo ob tem ni treba omenjati, da vse to nalaga na ramena učiteljev veliko dodatnega dela, zahteva nenehno dopolnjevanje. Vse ob dejstvu, da ti nimajo dovolj učnih pripomočkov, didaktičnih sredstev, ne literature in vsega ostalega. »Mi lahko zelo malo ponudimo, veli- ko pa rabimo in veliko si želimo. Prav zato je za nas še tako majhen uspeh, velik. Veseli smo, da smo po večletnih prizadevanjih vendarle uspeli s pobudo o prenovi učnih programov. Čeprav ni poceni in enostavna, si od nje skupaj z učenci obetamo veliko. Delo je uspešno začeto in storili bomo vse, da bi bilo vsem kar najlepše.« Povsem verjamemo njenim besedam, da bodo tako kot mnoge prejšnje generacije tudi 111 učencev v 10 oddelkih za duševno lažje prizadete otroke in v dveh oddelkih za najtežje varovance — oddelku vzgoje, nege in varstva — v tem in naslednjih šolskih letih našli v drugem domu toplo in prijazno zavetje; da bodo po končanem šolanju stopili na pot življenja s trdno voljo in dovolj »usposobljeni«. Kljub omejitvam na vseh ravneh. Kljub ukinjanju nekaterih dejavnosti razširjenega programa, ki zanje ob zagotovljenem programu šele predstavljajo zaokroženo celoto. Jubilej, kakršnega slavijo delavci in učenci osnovne šole XIV. divizija v Titovem Velenju, kljub kriznim časom ne sme neopazno mimo. Konec koncev si 30 let človekoljubnega dela to tudi zasluži. Če drugega ne, vsaj skromne pozornosti širšega kroga ljudi, jubilej bodo proslavili delovno. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v sredo, 9. novembra. Sola bo takrat na široko odprla svoja vrata in povabila v domače okolje vse, ki jih zanima vzgoja za življenje in delo, posamezne dejavnosti. Slednjo so na svojstven način prikazali že ob razstavi spominkov in drugih ročnih izdelkov ter fotografij v prostorih Name v Titovem Velenju. Pripravili so jo v počastitev letošnjega občinskega praznika. Takole je končala pogovor Marija Kovačevič: »Naš jubilej bomo proslavili slovesno in delovno. Levji delež zaslug pa imajo pri tem tudi nekatere delovne organizacije. Zahvaljujem se vsem, ki nam tako ali drugače pomagajo, da bi bil naš skupen praznik lep: RLV, Tiskarna, Eso, Teš, Sipak, APS, Era, Vegrad, Projektivni biro, Zdravilišče Topolšica, Temeljna banka Velenje. Na svidenje torej v sredo, 9. novembra.« (tap) 0K ZSMS Velenje Posvet ni v celoti dosegel namena Kdo ima koga? so se mladi velenjske občine že večkrat vprašali. Občinska konferenca ZSMS mlade ali mladi občinsko konferenco? Prav zaradi tega so se na majski pro-gramsko-volilni konferenci odločili za organizacijo posvetov, na katerih bi odgovorili na najpogostejša vprašanja mladih iz raznih okolij, se dogovorili za skupne akcije in podobno. Enega takšnih je občinska konferenca ZSMS Velenje pripravila za predsednike osnovnih organizacij iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in s področja vzgoje ter izobraževanja sredi prejšnjega tedna. Osnovna ugotovitev posveta je, da ta ni v celoti dosegel svojega namena. Udeležili so se ga namreč le tisti, ki so pri uresničevanju zastavljenih programov bili že doslej vestni. Tistih, ki pa so bolj ali manj stali ob strani, se tudi tokratnemu povabilu niso odzvali. Po besedah predsednika velenjske mladine Milana Kopu-šarja bodo sedaj poiskali vzroke za njihovo nedelo, jim pomagali pri odpravljanju težav ter jih tako spodbudili k vestnejšemu uresničevanju nalog. Neizkušenost, prostorske in finančne težave naj bi bili glavni vzroki za skromno dejavnost osnovnih mladinskih organizacij v krajevnih skupnostih. Še vedno se ponekod dogaja, da mladi niso enakopravno vključeni v organe krajevne skupnosti iz takšnih in drugačnih vzrokov. Da bi delo slednjih bolje zaživelo, bo potrebno tesnejše sodelovanje z občinsko konferenco, od katere mladi v krajevnih skupnostih pričakujejo več pomoči in konkretnih akcij. Pa naj si bo za delo v sami mladinski organizaciji ali za večje možnosti vključevanja v organe krajevne skupnosti. Mladi v organizacijah združenega dela naše občine se bolj ali manj ukvarjajo z reševanjem enakih težav. Že takoj po konča- nem šolanju se pred mladega človeka postavi velika ovira: kako najti zaposlitev v naši prezaposleni družbi. Predsedniki osnovnih organizacij ZSMS iz združenega dela so med drugim opozorili, da morajo marsikje še vedno vljudno čakati na odhod tistih, ki so prekoračili pogoje za upokojitev ali na zamenjavo nesposobnih ljudi z mladimi izobraženimi. Vse več težav se poraja pri reševanju stanovanjskih vprašanj mlade družine. Če ta svoj »kotiček« že dobi, nastopi v ospredje problem sofinanciranja. Del krivde za to, da mladi niso vključeni v delo družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organih, pa nosijo tudi tiče sami. Vse premalo kažejo namreč zanimanje za delo v njih. Posvet so predsedniki mladinskih organizacij iz organizacij združenega dela sklenili z ugotovitvijo, da morajo takoj začeti delati na vseh področjih in ne le opazovati, kam pelje pot, kritizirati predvsem druge z izgovoro- mi« tako nismo krivi za nastali položaj, ker ne sodelujemo.« Težav tudi mladim na področju vzgoje in izobraževanja ne manjka. Na posvetu so mladi iz osnovnih šol spregovorili o dejavnosti, mladinskih urah, mentorjih, ki bi si jih radi v večini primerov sami izbrali. Predstavniki Centra srednjih šol in Doma učencev pa so osrednjo pozornost v razpravi namenili vse večjim težavam pri organizaciji zabavnih prireditev, o nehvaležni nalogi pri ocenjevanju učiteljevega dela, o toplih malicah. Posvet pa zaključili z mislijo, da mladinsko delo ne sme predstavljati mladim šolske obveznosti, ampak ga ti morajo sprejeti za svojo dodatno dejavnost, kajti le tako bo delo uspešno steklo. Posebnih zaključkov udeleženci posveta niso sprejeli, ampak so bolj govorili o delovnih obveznostih. Ena od teh so prizadevanja, da postane mladinska organizacija resnično to, kar mora biti. S posveta Huda nesreča na velenjski skakalnici Samo table so za otroke premalo Na smučarski skakalnici v Titovem Velenju se je pred dnevi hudo ranil dvanajstletni Boštjan Š. iz Titovega Velenja. Padel je v sedem metrov globok jašek in si zlomil obe roki, nogo, dobil pa tudi več poškodb po drugih delih telesa. Boštjan se je s prijatelji povzpel na nedograjen smučarski stolp pri skakalnici, od koder so si ogledovali mesto. Potem so se po zaletišču spustili proti odskočišču skakalnice in medtem je fant padel v globok jašek in se hudo ranil. Na tej skakalnici, kjer so sicer pred časom že bile skakalne prireditve, ta čas ne opravljajo gradbenih del, čeprav je celoten objekt dejansko še v gradnji. Na to opozarjajo table, gradbišče pa ni zavarovano z ograjo. Ob tej nesreči se je ponovno potrdilo, da so samo pisna opozorila predvsem za otroke mnogo premalo — posebno še, če so na gradbišču resnično nevarna mesta, kot je naprimer ta globoki jašek. ^^ Krajevne skupnosti iz zraka Zadnji sestanek izvršnega sveta s predsedniki svetov krajevnih skupnosti je bil zares nekaj posebnega in nepozabnega. Člani velenjskega Aero kluba so jih popeljali nad posamezne krajevne skupnosti, da so si jih ogledali s ptičje perspektive. Za tem pa so razpravljali še o trenutnih aktualnih nalogah. (mz) Radio Velenje Lestvica V ponedeljek, 31. oktobra, od 18. do 19. ure na Radiu Velenje 1. THE ONLY WAY IS UP — Yazz 2. GIRL YOU KNOW ITS TRUE - Milli Vanilli 3. THE LOCOMOTION — K.Minogue 4. BAMBOLEO — Tijeritas 5. FOOLS CRY - Fancy 6. I QUIT - Bros 7. NOTHING CAN DIVIDE US — Jason Donovan 8. GIMME HOPE JOANNA — Eddy Grant 9. SHE WANT'S TO DANECE WITH ME - Rick Astley 10. A. WORLD VVITHOUT YOU — Bad Boys Blue Moj predlog - Moj naslov