Ishaja vsak dan iTr^er, izimni nedelje in pravnike ter velja po pofiti prejenoan za avitro-ogersk e *3e£e)e ra vse leto 15 gld., za pol lota 8 frld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mescr 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila placnje se od fitirintopne petit-vrate po 6 kr., £e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnifitvo je na Kongrennem trgu St. 12. Dp ravnistvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
Jagnje je volku skalilo vodo.
Domnevali smo,  da je roini terski predsednik v/ender že spoznal tržaškega namestnika Rmaldinija, da so ga pogubni uspehi Rinaldinijeve politike prepričali, da e sistemom,  po katnrem  se vlada Pri morska, ni doseči norma!« ... . , in da js vsled
tega izgubil tisto slepo zaupanje v Rinaldinija, katero je poglavitni uzrok, da Be razmere ne premene.
Mmisterskega predsednika odgovor na interpelaciji o primorskih razmerah pa priča, da smo se varali. Ta odgovor je min^terskenau predsedniku narekoval nad prijatelj Kina Idi ni, v čigar nepristra nost m ben Slovenec in Hrvat ne veruje, in prav zategadelj se nič ne čudimo njegovi tendenci, se bs čtdimo zatrdila, da je slovansko jagoje italijan-skemu volka skalilo vodo.
Odgovor je sestavljen sicer v birokratičnem sle ga in je za beljen s frazo, običajno pri takih pri liksb, da sta obe stranki krivi, da pa so oblastva vss storila, da ohranijo mir in red, ali tendenca cdgovera je vender, svaliti glavno krivdo na Slovence. Trditev, da so Slovenci de 28. marca ,neuer-lich* poskusili aeinen g* walttl iitigen Uebtrfall der Stsdt Gčirz" je tako gorestasra, da jo more z mi* niste rek ega tedeža izreči le mož, kateri brez po misleka ponavlja, ksr so mu drugi natvezili. Za uprizoritev tacega „UetetfaHa" na celo, veliko me sto s tirni i prebivalstva, kjer skrbita državna in mtstna p« litija za red, kjer je nastanjeno večje krdelo vojaštva, treba je tisoče eboreženih ljudi, kar pravi vsakemu normalne na človeku že zdrava pamet. Kakšen pa je bil ta „Versuch eines gevvalt-ttiitigen UebeifalleB" mesta goriškega? Nekaj pi janih fantov, peščica ljudij, katere labko ukroti jeden sam redar, je na potu iz goriške okolice v Gorico izrekalo neke prazne grožnje. Iz tega ko marja so zaščitniki iredente naredili slona, da bi očrnili Slovence, in gref Badeni je to, iz hudobnega namena izmišljeno neresnico, v državnem zboru slovesno proglasil kot dejstvo!
Prav tako, kakor glede tega slučaja je po štora! gref Budeni tudi glede vseh dragih. Naravno je, da so tudi Slovenci in Hrvatje prouzročili marsikaj, ksr moramo obsojati, da so tudi oni v svoji
opravičeni razburjenosti zakrivili marsikak izgred, ali grif Badeni je krivdo Slovencev slikal kar mogoče črno, dečim je Italijane opiral in predstavljal njih počenjanje v Kopru kot tako nedolžno, da so radi njega ni vredno razburjati. Povrh pa ni govoril niti prpolne resnice, kajti Badenijeva trditev, da se v Kopru nobenemu slovanskemu dijaka ni nič zgedilo, da ni bil nihče ranjem, kaj še težko ra njen, nasprotuje istini, kakor jej nasprotuje tudi M trdilo, da se po Veliki noči ni benemu dijaku ni nič zgedilo. I/g:(ili proti slovanskim d;jakom so se ponavljali tudi po Veliki noči, a da so bili nekateri raprdenci ranjeni, je tudi kenštatovano, objavljena so bila tndi imena dotičnikov. Nameetoik Rinaldini jih že ve, samo mioisterski predsednik jih ne ve!
Pristranost ministe rskega predsednika se vidi rajbelje iz tfga, da je pulilo govorjenje nekaterih kmetskih fantov proglasil za poekus „eines gewalt ttiitgen Uebeifalles der Stadt Gorz", o znanem rapada na ledji, ko so neki italijanski kričeči hcteli mirne slovenske dijake vreči v morje, ko 8•: jim grozili s smrtjo, pa je rekel da so d'jake le „nadlegov8liu „mit beleidigenden Zurufen".
To pojasnjuje vso drastično tendencijomost odgovora ministerskega predsednika in njegov namin, t pra'i Italijane iii uŽigosuti olcvence, da ni treba nič več govoiiti. Odgovor potrjuje, da so bila puhla in jalova naša upanja, da nam gref Badeni dobro voljno prmore do naših pravic in da naredi konec sistematičnemu zatiranju in preganjanju našega naroda na Primorskem.
Po epravilniku ni bilo sJovenf-kim poslancoiu megoče odgovoriti takrj na ta izvajanja minister-skega predsednika, storiti pa bedo to morali. Pri lika za to bede pri nadaljevanju razpravo o nujnem predlogu glede primcr.'k'h razmer, a porabiti -p mora, da 86 osveti jo it formacije, katere daje ministeiskemu predsedniku tržaški namestnik l: • naldini.
V 1J u 1» I j »nI, 13. maja. Legitimacijaki odsek je sklenil, da njegova p osvete vanja ne bodo javna. Poslnšati jih ne bodo smeli dragi posltnci  Zato je pač ime! svoje uzroke.
LISTEK.
Umetnost in kritika.
(Pifio *%) IV.
V episih Aristotela in Platona že nahajamo prve početke filozofskem a razmišljanju o lepem. Ali Grki so bili vrlo oprezni t vporabni estetiki. Saj je Aristotel celo trdil, da morejo tudi stvari, same na eebi grde, a prikazane debro in rs-enično, vzbuditi v nes začudenje nad to umetnostjo. Ki D! a n r težko, prikazati lepim ono, kar je samo na sebi že lepo, a lepoto najti tudi v grdih stvareh, v tem m f. ckiizi.jp sila umetnosti. — Ne bomo pa v teh episih našli sohih estetskih pravil in formul za umetnost, kakor nam jih dandanes ponuja tista estetika, ki je, rojena v zloglasnem baroku, spravila lepoto v popolno disharmonijo z naravo in je s tem vsaki okus in napredek v umetnosti zadušila.
Vedno so bile v umetnesti knjige, ki so početnike m tolmačile tehnično stran umetniškega dolivanje, n. pr. Aristotelova sli Ovidova poetika. Tndi dtndanes jib imamo. Celo veliki umetniki, elikirji, kiparji so pieali knjige, ki so se bavile z tteraričro etnnjo umetnosti, d. pr.: Pclvcltt, da
Že prve seje so pokazala, da s« hočejo nerednosti pri volitvah v Galiciji, kolikor sn d<i, potlačiti. To jo ža stara navada. Verifikacija posebno umazanih volitev so bode zavlačevala skoro do konca zasedanja. Gališkagposlanca dr. Okun:ewski in Daszynski sta predlagala, naj se poročevar.ja o ga'iških volitvah izroči poslancem, ki nikakor niso udeležeci pri volilnih sleparij t h. D.i jrn bodo spise raztoimačili, naj se doda siednjemn jeden poljščine veš'; soporo-čevalec. Večina pa ni bila za to in je poročila o gahških volitvah izročila članom poljskega kluba, in to možem, ki so sami prišli v zhormeo samo z vladno pomočjo. Sedaj ni dvorna, da bode ođđek vse v reda našel. Gospodje sami sebe no bodo obsodili.
Boj mej nemškimi nacijonalci in liberalci. Namški liberalci hočejo porabiti irjt.vo narodnih Nemcev, da se v gospodarskih vprašanjih ne udeležb obattukcije. Začeli so agitacije preti njim in dosegli že uekaj izjav proti narednim Nemcem. Seveda bodo t rodni Nemci labko ost obrnili, ker 1 bnn In. Neaici tudi niso za obstruk-cijo v vseh gospodarskih vprašanjih. Rekli bodo, da liberalcev nočejo oadu podpirati, kjer gre za židovske koristi Vsekakor j4 pa za Slovane in vlado ugodno, če se je nemška složnost tako hitro razbila in se bode naposled is vtega brja proti Slovanom razvil še mpjsebojui boj mej N m- i samimi. Nemške stranke so lo mislile, i: -.o bi slednja jezikovne naredbo najbolje za ee izkoristila, od ted pn jako Čudno postopauje nekater.h. Da nemštvo ni v nobpni resni nevarnosti, to pač vs« vedo.
Napake pri pogajanjih z Ogersko Avstrijska vlada je veliko napako storila, da je pustila vprašanje o kvoti taso dolgo nerešeno. Madjsrom so je v tem posrečilo v novi trgovski in carinski pogodbi pridobiti veliko ugodnosti. Gref Badeni se je nadejal, da bodo Madjari petem r*jši privolili v|gpovišanje kvote. Iw so dosedaj Madjari dosegli, je že toliko vredno, da so še na dobička, ako tudi privolijo v k?oto 40%« ^ Budimptaii pa ne mislijo prijenjovati Beda-, ko so dosegli, kar so želeli. Vsi ogerski politični krogi so proti povišanja kvote. Vlada preti z ostavko, ako se bi od avstrijske strani zahtevalo znatno povišanje. Baron Bat fly je
Vinci, Diirer i. dr., in v katere je polagal umetnik- | učitelj izkustvo svojega življenja v prid svojim učen-cem. Vedno eo pa rpczarjaii ti učitelji-umetniki svoje učence na leptto, ki je v naravi. Saj je znano, da je in 11 učitelj Pavzijev 10 let učence pri sebi, nčeč jih spoznavati naravo.
Svcbcdno, ne poznavajoči nikakih suhih pravil estetskih, so gle drli stari prirodo in učili se od prirede, vperabijajoči izkustvo svojih prednikov. Kjer je svoboda, t* m je napredek. Zgodovina in dela srednjeveške umetnosti nas cče, kako je napredovala umetnost na naravni podlagi prav od ssv. Lokeža" pa dc velikanov renesančne dobe...
Kako je zaslepil bleF.k teh klasikov njihove naslednike iu kako je kasne jša generacija umetnikov pod uplivom estetikov, cdcepivšib se popolnoma od prirede, videla jedini idejal za siboj — t. j. v na-slidcvanjn lepote del velikih mojstrov! In nasledo-vali so lepo zunanjščino kisikov; ker pa jim je manjkala individualnost, ker jim je nedostajal duh, ki odgovarja tej zunanje sti klasikov in ki jo oživlja, bila so dela njitova povsem mrtva in le suhe fraze.
V tem napačnem duhu vzgojeni  slikar Rafael Mepge je pise 1 knjigo „Uefcer Sclonreit und Ge sebmack in der Malnei".
Mengs je bil sin saksonskega dvornega slikarja. Precf-j pri rojstva že ga je nir.gn« oče namenil za slikarju; zbto ga jo tudi krstil na ime orega meža, pred katerim so tedr-j estetfki imeli največ spoštovanja, — krstil ga je za Rafaela. Vzgojil ga je na to po vseh princip h teoretične estetike; zapiral ga je v sobo mej s'ike starih moj* etrov in mej estetike ... V življenja ni prišel dečko prej, nego z 20 h tom, ko ma js pripeljal oče lepo žeco . . . Seveda je ta Živa, konsrruirana estetska mašina, brez umetniške narave položila vss svoje „izkuatvo" (?) v eno famozno knjigo. Ker vsled napučne vzgoje svoje ni mogel pcznati niti življenja, niti svobedne narave, ker ni mogel čatiti lepote, ki leži v njej, r^z'aga Mengs na dolgo in široko, da bi ee mogel doseči „idejal Iepoteu, če bi se vse vrline Btsrih in priznanih umotoikov zjedi-nile: Michel-Angelova linija in forma, Rafaelova draperija, Tizianov kolorit itd. Mengs je meni), da bi na ta način postal nov k)as>k, vzermk, toda žal ni pcs<al diugo n' go klasicist, gola matur*. In tako je moralo priti! Linija Mibel-Angelova izvira iz glo-bc iin dnše in njegovega čutenja, ona je harmoničen izraz rjegevega individualnega gledanja prirode; ta linija pa is guli popoinoma vso vrednoBt, če je od-
44
bajt pri pogajaajih storil neko obljubo, katero bi p« sedaj najrajši utajil. Treba bode, da avstrijski parlament pokaže vso svojo odločnost proti Mari j arom
Kmetijske   zadruge.   Vendar  se je novi državni zbor lotil načrta  zakona o kmetskih zadrugah in ga z veliko večino izročil odseku. Da ae odseka izroči, to je zagovarjal tudi socijalist Rssch. Seveda ne smemo ^misliti, da načrt kmalu stopi v veljavo kot  zakon.   Minolo bode se precej časa, predno se redi v državnem zbora, a s tem še ne bode ničesar doseženega.   Vse podrobnosti imajo potem skleniti deželni zbori.  V deželnih zborih pa v več krajih primankuje sposobnih  mož  za take velike reforme.   Daš v kranjskem deželnem zbora mno imeli priložnost *se prepričati, da se bas" zastopniki   kmetijstva   ne   odlikujejo   po potrebnih zmožnostih.  O svojem časa je grof Falkenhava že bil predložil državnemu zbora neki zakon o kme tijskem dednem prava, ki je imel namen preprečiti, da kmetijska posestva preveč ne prehajajo v drage roke, temveč se obdrže rodbini. Zakon je imel določbo, da se podrobnosti prepuščajo deželnim zborom,  a  dosadaj   se noben deželni zbor stvari ni lotil.  Podrobnosti so pri tacih zakonih bistvenost, in so težje določiti, nego glavna načela.
RuBija in Bolgarija V Scfii je bil te dni neki protiruski dijaški shod hndo zabavljalo proti Rasiji tudi Cankov in Karavelov, zraven, kjer bi bilo moč vladi delati neprijetnosti. Oba sta bila za časa Stambulova velika raaoljuba. Cankov je živel v Peterburgu, Karavelov je pa bil v ječi. Oba sta pričakovala, da dobita kaki dobri mesti, ko Rusija zopet dobi večji upliv v Bjlgariji. Ko sta se pa varala, sta pa postala nasprotnika Rusje. Govorniki na tem shodu, ki pa ni bil posebno številno obiskan, so lin uji očitali, da zasleduje le sebične namene. Ruski listi sa jeze oa bolgarsko vlado, da je st!oh tak shod dovolila, in
Na tem shodu se je Shoda sta se udeležila ki  sta   sedaj povsod
Nam se dozdeva, — in v tej sodbi menda nismo osameli, — da je prijetnejše pri tej svetlobi ▼ prijateljskem kroga piti kozarec vina ali vrček piva, kajti ta kaj se prijatelja lioe radect, dočim pri Aaerjevi Inči njegovo lice izgleda, kakor bi bilo prevelike jeza mrtvaško obledelo.
Okrožnica „Elektrika ali Aaerjeva luč" hoče prednost Aaerjeve loči nad električno ladjo dok*tati tudi s tem, da kaže na sastop danajtkega mesta, kateri je pred kratkim sklenil mlati nove naprave za plinovo razsvetljavo, češ, da je ta sastop kaj ta-cega sklenil le stoprav po zaslišanja prvih kapacitet na polja razsvetljave.
Ta argumentacija je pač precej naivna. Kdor je zasledoval razvoj sedaj na krmilo prišle antise-mitsks stranke, imel je pač priložnosti dovolj, da ss je proučil, kak intenziven boj je ta stranka ves čas bojevala proti angleški plinovi dražbi, ki je doslej mesto oskrbovala s plinom. Antisemiti so si postavili nalog, odriniti to dražbo, o kateri bo v novinah in na raznih shodih v jednomir dokazovali, da ima leto za letom milijone dobička, ki se steka v inozemstvo. Ko je antisemitska stranka prišla na krmilo, bilo je jedno njenih prvih del, da je brez vsakega obširnega zaslišanja kapacitet na polju razsvetljave angleški plinovi družbi pogodbo odpovedala, hoteČ jo prisiliti, da koncem leta 1899. ustavi svoje delovanje. S tem svojim sklepom pa je občinski za-stop dunajski prsvzel ob jsdnem t udi moralično obvezo, da onim svojim someščanom, ki so doslej rabili plin, bodi si za razsvetljavo ali kot gonilno silo, da tudi za naprej plin na razpolago, kajti sicer bi bili kar najedenkrat primorani, na svoje stroške doslej obstoječe instalacije nadomestiti z novimi. Pri dotičnih obravnavah pa ss je tali iz rečno poudarjalo, da hoče dunajska občina poleg plinarn graditi tudi še večje elektrarne.
V puštev jemati pa je treba t u Ji tookolščino, da so na Daoaju sedaj že tri velike privatna dražbe za električno razsvetljavo, ki imajo po obstoječih pegidbah pravico, po ulicah in cestah polagati kablje in privatnikom oddajati električno eneržtjo, in da izplačujejo te dražbe svojim delničarjem velikanske dividende po 7 ali 71 , odstotkov.
Da dunajsko mesto ni nasprotnik električna razsvetljave, razvidimo tadi iz tega, da si ja za razsvetljavo mestne hiše zgradilo posebno elektrarno, dasi je imelo sprva vpeljano v tej  biši povsod pli
dolže bolgarsko vlado, da ni odkritosrčno naklo- | novo luč. Po izvestjih mestnsga stavbinskega urada
njena Rusiji. Seveda se pri tem prizna, da Bolgarija ni absolutistična država, kakor je Rasija.
Električna razsvetljava in nje nasprotniki.
m
(Konec.)
Ce pa hoče ta mož etoriti še kaj več, vzel I ode 40 žsrnic, ki ga na leto stanejo 212 3 gld. Da bs l.u letni troški v tem slučaju nekoliko zmanjšajo, pa bode za to ukrh-l, da mu žarnice po nepotrebnem ne svetijo. Kjer ni treba močne lači, ugasnil bode več ali manj žarnic, kar se zvrH z jednim samim popnjemkom donti bolj hitro in bolj jednostavno, nego če hoče ugasniti in z nova za žizati plinovo luč, pri čeaaer sa potrebujejo užigahce, k <ki>r je to pač vsakemu otroku znano. Toraj tudi troški za razsvetljavo z Žarnicami nikakor niso tako ogromno visoki kakor trdi okrožnica.
Restavracija v „Narcdaem doma" ima v dveh neprimerno v šokih in z<:lo prodornih sobah le 17 žarnic, in sicer v prvi, manjši 8, v drugi na treh lustrih po tri. Navzlic tema, da je lokomobil, s katerim se proizvajajo električni toki, nsdostaten, in radi tega, kakor smo že gori omenili, sedanja razsvetljava še pomanjkliiva, nikdo ne trdi, da bi bila restavracija „proklicano teuina". *-------- -■—- ==
dunajskega nadomestuje se leto za letom veliko število plinovih plamenov z električnimi žarnicami in obločnicami in se radi tega postopanja troški za razsvetljavo mestna hiša zmanjšajejo od leta do leta.
Po izkazu objavljenem po stanja koncem junija leta 189G. bilo je v mestni hiši instaliranih 2423 plinovih plamenov, (za 760 plamenov manj kakor leto poprej), in 4593 žarnic a 16 normalnih sveč in 77 obločnih svetiljk.
Stroški za razsvetljavo mestne hiše pa so v dobi od julija 1895. do kjaca junija 1896 znašali 34.261 gld 91 kr. proti vsoti 38.793 gld. leto dni poprej, in so se torej zmanjšali za ll'7°/#.
Upamo, da smo z doslej tiavedenioa dokazali, da trditve okrožnice „Et-.;ktrika ali Aaerjeva lui" niso stvarno podprte, marveč, da imajo pač la namen, služiti kot vada, da se plinarni ohranijo dosedanji konsumen i in ob jednem kar v največjem števila pridobijo še novi.
Slavnemu občinstvu pa prepuščamo v rasni preudarek, kaj je zanj in za mestni blagor koristnejše, da prospava me s t n a elektrarna, ali da nosi velik dobiček privatno podjetje, ki dije koristi v prvi vrsti tujcem, ter mislimo, da pri teh razmerah posamezniku pri izbiranju načina razsvetljave za svoj dom, ali za svoje podjetje ne boda težko odločiti ee za to, kaj bi bilo koristnejše, ali plinova ali električna luč
Dnevne vesti.
¥ Ljubljani, 1:). maji.
— (Slovenska bodočnost rešena.) Priprosto, a dobro srelstvo, kako rešiti narodnostni boj tadi za nai narod in nam ugotoviti bodočnost, je našla aSadsteirische Post" Federalizem jt zdaj na dnevnem reda in — kjer vse ljubi, tam tadi flSudstei< rische Post" nt more sovražiti. Zategadelj predlaga, naj se premeni ustava, naj sa šolstvo, pravosodje in politična oprava izroča deželnim zborom, no-tranjtavsttijske ali karantenske dežele, Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška, Trst in Istra pa naj se združi)o v jedno upravno celoto. V teh kronovinah bi bivale potem štiri narodnosti, Nemci, Slovenci, Italijani in Hrvatje (tadi ta razvrstitev je karakteristična), a priraeraim volilnim redom bi ss dalo narediti mej njimi ravnovesje tako, da bi nobena narodnoat ne mogla drugo maj on rovati, na kateri način bi sa tadi v južnih deželah dognal jezikovni prepir. — Fundamentalna modrost tega nasveta je tolika, da nam je kar sapo zaprla; vsled tega ga regist rujemo brez opaakt, da bodo pozni rodovi mogli spoznati, kako visoko je nadkriljavala „Su hfr Post" konec 19. veka vse druge elovea-ske liste in sploh slovenske politike.
— (Centralna komisija za umetniške in zgodovinske spomenike.) V zadnji seji te komisije je akademični slikar g. Alojzij S u b i c predložil f itogfifiii restavriranih fresk v romarski cerkvi na SkaruČni. Konservator g. prof. Ivan Verhovee je poročal, da z umetniško zgodovinskega stališča ni ugovarjati uameravanama demoliranja župne cerkve v Kočevja, pač pa da je želeti, naj se stranski oltar, narejen iz črnega mramorja, prenese v novo cerkev. Ravnatelj g. 1/an Sobic je opozoril komisijo, da se delajo priprave za restavracijo zanimive gotičke cerkve v Črngroba pri Stari Loki, na kar je komisja sklenila, poizvedovati o tej stvari.
— (Komisijski ogled) Včeraj se je vršil na lici mesta komisjski ogled Koslerjevega sveta, kateri leži ob državni cesti v Šiško in sicer mej železniškim tirom in Kaslerjevo restavracijo ter mej cesto in poslopji državne žslsznice, kateri svet na* mtrava kupiti vodstvo državnih železnic, da zgradi na njem nekaj potrebnih poslopij.
— (Detomor) Kakor smo že poročali, našla sta v noč« od 27 na 28. aprila t. 1. dva voznika iz Šaartnega pod Šmarno goro pri iapraznenji gre-benične jame v h.ši št. 1. na Gruberjevi cesti v gnojnici mrtvega novorojenega otroka. Policija jt takrat takoj dobila sled in poizveiela, da se morilka nahaja v Reki. V petek aretovala je reška policija služkinjo v .Hotel Piceolo", Frančiško Dolat, doma iz Žalne pri Nevljah, katera je na sumu, da je morilka v gnojnici najdsnega otroka. Dolar je bila popred delavka v Ljubljani in je s svojim ljubimcem pobegnila v R»ko. S • Jaj je v zapora v Reki in se vršs pogajanja zaradi izročitve tu kaj-šnjemu deželnemu sodišču.
— (Cigan Joaip Maier ) katerega je dna 17. marca t. 1. ljubljanska policija na Marjanovem doma na Dunajski cesti prijela, in pri katerem se je takrat dobilo 400 gld. denarja, sed-d je do včeraj v preiskovalnem zapora pri deželnem sodišču v L ubijani Maier je nevaren tat in je bil zasledovan v raznih policijskih listih; tadi goriško deželno scd šče ga je zasledovalo, in~ker ima isto stare je pravice do njega, odposlalo ga je včeraj takajšnje sodišče v spremstva žaodarja v Gorico. Bliao Postojne pa je Mtier, ki je bil uklenjea, na sedaj nejasen način odprl vrata kupeja, skočil z vlaka in pobegnil.
trgana cd kolorita in druzega Mihel-Angelovega,in po- | tove!   Kolika razlika maj  deli Botticelija in mej | polnoma disharmonuje ta gigantska l.nija v zvezi s sladko draperijo Rafaelovo. — Ker manjka klasicistu oni čut, ki je vcdil Michel Angela roko,  ostane linija brez življenja.
Će se osvobaja moderna šola pretiranega posnemanja starih mojstrov, jih s tem ša nikakor ne zametava in ne tepta. Tadi oua zida na etarej pod la;.", in izkustvo starih je dobrodošlo nam, potomcem. Saj so se tadi klasiki učili od svojih prednikov, niso pa nasledovali le zananjščine,  kakor hoče ta baročna estetika.   Ni si Michel-Angelo pcstavil za idejal lepote grške, ni nashdoval njenih form in n i jih tudi dosegel.   Mnogo bližje  je prišel k grškim formam TOorvvaldsen, Schraud ilf i. dr. ob čavu estetske tiranide. Zato pa ni Thorvvaldsen slavnejši od Mihel-Angela, da, celo prav majhen je ta kopist v primeri s svobodnim genijem JMichel Angelom, ki je znal  mramorja vliti svoj veliki dah, svojo individualnost    M cbel Aogelo js znal poiskati svojim idejam tudi svojo formo. A tako ni delal samo največi etvarjajoči genij, kar jih je nosila doslej zemlja, ampak tako so delali tudi drugi.   Kolika razlika izmej sladke individual nosti Rafaelove in oue „naturalistične" Usmbrand
onimi Rubensa!
Kako krivo ima torej tista „estetika*, ki priporoma samo nasledovanje lepote starih! — Ti stari so imeli dobrih učencev, saj bo najboljši, najdaro-vitejši vreli k njim. Kdor ee je popolnoma zaljubil v maniro svojega ačitelja, je postal past manirist brez pomsua. Kdor pa je imel krepko naravo, svoj duh, &e je odcepil od naojsta tudi v zunanjščini in Bvojej ivdivduainosti poiskal je tudi lastne forme: Van Dyk so je odcepil cd Rabensa. č j nisj mogli starih niti učenci nasledovati, ki bo bili sovremeniki njihovi, ki so jih mcg'i opazovati pri dela, katerim so ti velikani svetovali . . ., koliko teže bi bilo to nam, ki nimamo od siarih drusegst nego potemnele slike po galerijah in kratke životopise . . .!
To je uvidel marsikdo tudi že v preteklem stoletji; pokazuje nam to tisti upor umetnikov proti pritisku estetikov. Saj nam je znano, da pravi Cho-
dowiecky.....aus den Schriften von nicht kiiust-
lenacb thiitigen und nicht an dr Na tur gebildeten Gelebrten, in derren Seele es kalt auseieht, iet nicbts su lernen. Die Natur macht den Kunstler ohne gedruckte Anleitung". — Millet je pa dejal: ,R«jsi postanem zidar, nego da bi slikal proti prepričanj a."
Tudi Goethe, Heine i. dr. bili so estetikastrozn trn v peti. Goethe je sicer vstvaril po vseh pravilih estetike, nasledajoč Earipida, n. pr. svojo, kakor mramor hladno Ifigenijo; a kako malo življenja je celo velikan Goethe mogel vliti stari formi 1
Kako male vrednosti je le ta Ifigenija z obzirom na pesmi niegovt in na Faneta, v katerih jo tako živo pokazal pristno svoje, individualno čntenjt in naziranje o svetu! To poslednje je, kar dala Goetheja naj večim nemškim pesnikom, ne pa po klasičnem vzoru vh, varjena Ifigenija.
Narava in življenje je bilo vselej umetnika, sliksrju, kiparju ali pesnika vzor in izvor umetnosti. Izkušnje, ki so jih zadobili predniki, v porabljaj potomec! Tehnično etran naj jim tolmačijo poetike, živa beseda in vzgled učitelja-umetnika 1 — Ako je mladenič • umetnik pod vodstvom svojega učitelja dosegel neko spretnost v izražanju in ako jt pokazal resničen talent, naj ee mu pozneje ne mečejo polena pod noge, ako st .predrzne" pokazati svoja individualno čutenje in zaviti na svojo, lastno pot! — Ne kričite ta njim: Nazaj k Goetheja, nazaj k Rafaela! Ne bodi naš iđejal v preteklosti: — ne: .Nazaj, nazaj", ampaK: Naprej« naprej v deželo aveto l
— (Zima v maja) Vreme m s« ni preme -silo. N«halo je sicer snežiti, e mrai traja ie vedno. Včerajšnji sneg je v Ljubljani na drevja in na vrtih naredil precej škode, ie večjo pa na deželi. Z veeh atranij amo dobili pretnlna poročila o veliki ikodi, katero je sneg napravil na poljih in na sadnem drevja. Ponekod je uprav vee nničil. Tadi runaj Kranjske, na Goriškem, na Koroškem, na Štajerskem, na Solnosrašksm, na Gor Avatrijakem, na Tirolskem in na Češkem je včeraj ves dan sne-šilo in je tudi tam naredil snsg veliko škodo.
— (Prepovedano kašljanje.) 1* Škofje Loke se nam pša: Naš gospod župnik so postali zadnji čas toli nervozen, da že kašljanja več ne morejo slišati. Ne vemo, če so se v farovža ža vsi kašljanja odvadili, v meata kašlja jo ljalje še vedno.   To pa gospoda žapniku ni všeč, kajti nedavno tega so s lece naznanili, naj tisti, ki kaftliajo, rajši nikar v cerkev ne hodijo   Škofjeloški farani pa so pobožni, ia mislijo, da je velik greh, če jih ob nedel|ah ni| pri alužbi božji.   Valed  tega  se  niso zmenili za župnikov ukaz, ter hodili i naprej vsi v cerkev, tisti, ki ne kašljajo, kakor tudi tisti, ki kašljajo. To so storili tudi mioolo nedeljo    Prišlo  jih je k zjatranji maši, katero so opravljali gospod župnik, jako mnogoštevilno.   Prehlajeni pobožniki so sicer hiši!i kašelj, kolikor ss je dalo, ali popolnoma tega le niso mogli storiti. Zdaj je zakašljal kdo ta, zdaj tam, kašljalo se je v vh> li nijancah, dokler s« niso gospod župnik pošteno — odkašljali.   Zagrozili so, da pobero šila in kopita, če ša kdo zakašlja. Prehlajeni in neprehlajeni pobožniki so se začudeno spogledali, a  navzbo plamtečim pogledom gospoda župnika se le niso mogli premagati in so — kašljali naprej.   OJhajajoči domov, so ne kašljajoči in ne kašljajoči verniki posebno Čudili,  kako da imajo gospod župnik šila in kopita na prižaici, ko vender niso čevljar. Balili bo si dolgo glave, dokler ni neki prebrisanec uganil: gospod župnik so rabili rečeno frazo, zavedajoč se,  da  so njih propovedi navadno take, kakor bi bile narejene .na kveder".
— (Narodna čitalnica v Gornjemgradu) priredi v nedeljo dne 16. maja t. 1. v gostilni g. Josipa M i kuša veselico s koncertom, gledališko predstavo »Bob iz Kranja" in p'es m. Mej poč.tkom prosta zabava in šaljiva tombila Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: za sedež 50 kr., za sta jališče 30 kr.
— (Poštne zadeve.) Dne 5 maja t. 1. imelo je ob navzočnosti okolo  100 članov društvo c. kr. poštarjev ia poštnih opra »»tuljav za Kcanjsko, Pri morje in Dalmacijo svoj XVI redui občni zbor; ob jednem se  je  tudi  praznovala petindvajsetletaica tega društva  v   prostorih  velke dvorane novega poštnega poslopja v Trstu. Predsedoval je društveni predsednik, 0.|kr. poštar A   Seurev, navzočoi so pa bili tudi ces. kr. pcštni ravnatelj Pokornv, poštna svetnika Garioiberti m Hevdenberg, poštni tajnik dr. Fospiš I in več dragih viAjib uradnikov ravnateljstva. Najprvo je pozdravil predsednik navzoče v nemškem, elovenekem  in  hrvatskem  jeziku,  na  to podpmd sednik društva J. Grego v italijanskem jeziku. Na to  je govoril ravnatelj,   ki je izrazil svoje tesalje radi mnogoštevilae udeležbe deželnih poštarjev, do slih celo iz oddaljene Djtlmsc je, ter povdarjal oso bito važnost petindvajsetletnega  obstanka društva, opisoval delavnost s^d »njega predaeduištva, pa omenjal posebao važno točko občnega zbora: reorgaoi zacijo deželnih pošt itd , in zaključil govor z željo, da bi napravil sedanji  občni zbor v kolegijalnim pomenu globok vtisk, izid naj pa bodi v blagodi jai razcvit društva v vsake« obziru   Na to je pidal predsednik historične pedatke, tičoče ss patind?aj setlttnice društva, poročal o d^ltvnosti prtd«*tojništva od minul, g» občnega zbora, povedal, da je društvo naraalo na 373 članov.   Prsstopivši na dnnvni red, sporočil jo urni -edink natančno poročilo o sedanjem stanu reorganizacije deželnih pošt. N« to ae je do ločila otvoritev društvene bolniške blagajne za 1. jul t. 1. V odbor blagajne so bili voljeui poštarji gg Novak iz Kamnika, A. S. hn y ii Jesenic, Obran a Vrhnike, Sorc iz Bovca, Mani iz Akvileje, Diana a Vodnjana,  Rendič iz sv. Petra, Vaeio is BoU, Gerbin a Knina in poštni upravitelji Nagu iz Javor nika, Crevato iz Boj in Novak ic Biogradu. Na predlog predstojništva bil )e kot pokrovitelj dru štva isvoljen ravn. g. K. Pokorav, prav tako sta bila izvoljena čast članoma : gg. poštni svetovalec Oarimberti in tajnik dr. Pospišil.  Nadalje js bilo določeno, da se ustanovi ob priliki petdesetletnice prestavnega vladanja našega cesarja nstanova sa po nesrečene poštarje in upravitelje. S trikratnim vekli kom v slavo presvetlega vladarja zaključil je predsednik skoro 5 ur trajajoči občni zbor.   Ob 5. uri popoludoe so se zbrali udeleženci v salonu Hotela de la ville k banketa,  pri katerem je bil pričajoč tudi pokrovitelj draštva z večjim številom gospodov od ravnateljstva.
— (Izviren humorist) js rojaneki župnik Jurizza. Po maši v ponedeljek zjutraj je nastopno spregovoril izpred oltarja: „Molimo najprej očenaš sa moje sovrežnike — saj vem, da jih ni tukaj!" Ko je bila dovršena molitev, je nadaljeval: »Danes in odslej vsaki dan vam bodem moral nalagati po koro. Vem, da današnja pokora bode tešks, posebno aa vas ženske". Po tej apostrofi je vsa cerkev po
stala sila radovedna, kaj pride in vse je poslušalo parno. In g. sapnik je spregovoril: „Danes morate vai molčati vsa dan in nič govoriti, ali pa le za veliko potrebo. Za jutri vam pa naložim drugo pokoro I* V torek zjutraj je g. župnik rekel: .Danes popoln-dno ne sme nikdo — kave piti! Upam, da bodste trdno izpolnjevali pokoro, ki vam jo nalagam! Jutri naložim sopet drngačao pokoro!" Ia prišla je po« kora tadi v sredo! Gosp. župnik je spregovoril ispred oltarja: „ Danes ss na sme nikdo pogledati v zrcalo! Vsakdo naj i smoli petkrat „Čsščena si Marija* za one, ki pišeio o meni v „Eiinosti"!" — V Trsta menda ni nobenega psihijatra?
* (Veledusno volilo.) Češki šolski matici js bivši policijHki komisar, v javnosti ekoro popolno neznani Friderik Schnell, zapustil vse svoje pre-mt žeaje. Po izplaći'u raznim kulturnim zavodom črškim in nekim zasebnikom ter po odbitju pristojbine ostane šolski matici svota 200.000 gld. Najzanimivejše je, da je S h-,«-ll. kateri je vse svoje Življenje živel skromno in skoro ločen od sveta, bil rodom Nemec in tega ni nikdar taj ii, a oklenil se je bil češkega g banja iz prepričanja, da so češka narodna prizadevanja popolnoma opravičena, in to prepričanje mu je narekovalo njegovo oporoko. Schnell se je rodil v Pragi 1 1808, že pred 40 leti je stopil iz služba in od tedaj živel ves čas kot samotar, stanujoč celih 40 let vedno v jednem in istem skromnem stanovanju.
* (Gledališkim intendanoam v posnemo.) V Turinu so upeljuh  novo vrsto gledališke kritike, ki ima povsem demokratično I ee  Rtvnataljstvo pre-pušča namreč takoj po predstavi občinstvu,  da izreče pissaeno svojo oceno. Začeli so s tako ljudsko kritiko v Benetkah, ko je povedalo občinstvo takim potom, katera slika mu ognja najbolj ismej vseh, kar jib je bi*o izloženih na mej orodni umetniški razstavi, lito so storili letos an umetniški razstavi v F.orenci   Sedaj bo pa še v Turinu uvedli običaj, da izrazi pubiikum z listki svojo kritiko. „Gasetta del Popolo" je razpisala častno darilo 300 lir za najboljše jedno- ali dvedejansko  dramatično delo. Za to darilo je tekmovalo 203 spisov; izmej teh je komisija treh najuglednejših dramatikov (Giacosa, Traga in R ivet.ta) določila sumo — 4 drame, ki so vredne, da se udeleže tekmovanja. V gledališču Ca rignano so se torej štiri večere z■ pored igrale štiri novitete, vsak večer jedna. Tretji drami ,11 bimboa (Deček) je občinstvo žvižgtlo in sikalo.   Zato jo je pisateljica, gospa Lujiza Maolna umaknila, Ae predao se je na hetkih izrekla narodova kritika. Od oetalih treh pa je dobila drama „Nas" župan", spisal G>ro lamo u' 1'hha, 899 listkov, drama „Vital je!" 215 listkov, „Bodičevje" pa samo 138 glasov. Odlikovana je bila torej drama  , N š župan", dasi se je bila izrekla komisija o iažvižganem „Dečku", da je najboljše tekmujoče delo. — To originalno prireditev ljudske kritike priporočati je vsakemu gledališča, ker donaš« vedno razprodane hiše m polne b'agajne!!
* (Nov prorok!) Kakor poroča „Obzor", pogodil se je svetu nov prorok, ki ve sedanje in prhodnje, vse, kar je bilo, kar je, in kar bo. Ta novi, modri prorok obiskuje že četrti razred ljudike šole! Njegova proreška karijera pa se je začela takole: Stal je nekega dne poleg votle ter so zabavat s tem, da je tolkel s palicj po valovih. Na kr»t zavpije dečko: „Mati, glej, v vodi je Bog!" Miti ni videla ničesar, a deček je trdil svojo; nu, „drugih sprememb ni bilo opaziti na njem". (Bržčas ga ni pre«skoval uhu poibijater, negi le kaka — tercijalkt!) Toda od tista ure js postal d<sček pro fesijooalni prorok. Ko so v St^ažemanu hodili ljudje na semenj, prorokoval jim je doček: „Ti boš prodal vs*!" — „ti ne boš prodal ničeBar!* — ,Zi te bi bilo boljše, da si ostal dornr,!" itd. In g!ejte čudež Prvi je r-8 prodal vse, drugi ničesar, tretji pa se je napi črez mero vina, eprl se je v gostilni b so-gosti, nastal je tepež iu vrgli so ga, vsega prete pfnega, na cesto itd. In še nov izgled o zanes'jivem in non plus ultra imenitnem proroku! Neka ljubezni željna in potrebna kmetska puaca je imela znanje z nekim lepita orožnikom. Ker je menda orožnik le predolgo odfcšal s poroko ter je kazal lo preveč Httiela ia poetično ljnr>ezen samekih zaročencev, ša je punca k preroku. Prorok je sedel sredi sobe ter — tolkel crebe. In ko ga je vprašala, kdaj bo vendar njena poroka z lepim in žarko ljubljenim orožnikom, odgotoril ji je dedek, zobajoč orehe: „Bjljše lu h o za te, da se nisi nikdar spoznala s teun grdim človekom, sakaj orožmk e<e ne bo ožeuil nikdar s teboj kajti on ima že soproge iu tudi otroke. Pojdi torej domov in oetani — poštena!" Ia kmetska punca je ubogala proroka ter „ostala poštena". — Ker „0 b zor" prav nič ne dvomi o resničnem, fenomenal nem talenta mladega proroka, priporočamo g« tudi mi vsem slovenskim puncam, ki imajo ljubezensko znanje z orožniki z vojaki iu dijaki. Ce hočejo zve deti, ali Be in kdaj ae poreče, naj gredo v Straže man, ondn se jim pove vse!
* (Štrajk v konservatoriju) G. t. m. je stuttgartako ravnateli*tvo za glasbo izključilo 17 učencev in učenk. Uzrok je bil sledeči. Minolo soboto je praznoval konservatorij svoj 401etni ob atanek. Razrednik jednega razreda čutil se je pri slavnosti razžaljenega ter js nakrat zapustil dvorano z vsemi svojimi učenci. Ta ponedeljek pa ni bilo v konservatorij niti razžaljenega učitelja niti
njegovih učencev. Pač ps je dobilo ravnateljstvo od vsega rasreda podpisano izjavo, da ne prida nihče v šolo, dokler ne dobi učitelj zadoščenja. Ravnateljstvo je na to izključilo — v*s razred.
* (V spomin na turške zmage) po Grškem je dal sultan kovati zlate in srebrne svetinje, katere dobe turški vojaki po vrnitvi iz Grčije.
* (Delavske žrtva) V torek ss js najangle-škem otoka Man v rudokopu za svinec^unel dinamit ter ubil mahoma devetnajst rudarjev.
* (Gledališče za delavoe.) Znani milijonar, tovarnar Artur Krupp je sklenil, sezidati za svoje delavce v Berodorfu ob Triestinga posebno gledališče, v katerem bode prostora za 500 oseb. Mož pač ve, kolike vrednosti je omika za delavca.
* (Tragičen koneo otročje igre) V Bero-linu sta delavec Wilke in njegova žena pustila v soboto zvečer svoje tri dečke same doma. D čki bo si kratili čas na različne načine in naposled sta etarejša dva najmlajšega, Rtarega 7 let, obsodila v šali na smrt, in ga prav pravilno obesila. Sala se je prenaenila v tragično smrt. Ko sta starsjša fanta videla, kako se obešanca črof obraz, h ta sirah orna, mesto da bi dečka snela, zbežala iz sobe in se skrila. Ko sta se roditelja vrnila, našla sta otroka že mrtvega.
I I
Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1
Dunaj 13. maja. Začetkom današnje seje so nemški in italijanski poslanci prouzročili ostro kontroverzo zaradi razdelitve referatov o protestiran i h volitvah. Italijani se boje, da se razveljavi volitev v goriškem veleposestvu in v V. kuriji v Istri. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede primorskih razmer. Pos. Spinčič je v izbornem govoru pojasnjeval pretužni položaj Slovencev in Hrvatov na Primorskem in postopanje oblastev iu njih organov proti njim. Končal je svoja izvajanja z btjsedami: Pripadniki italijanske stranke so zadnji čas jako preširni. Postali so taki vsled sistema, po katerem se že dolgo let vlada na Primorskem. Vse krvi, katera je bila že prelita, vseh poškodb iu ubojev je kriv ta sistem, vdove in sirote so njega žrtve. Primerjati se mu more samo sistem, po katerem je Stambu-lov nekaj časa vladal Bolgarsko. Ta sistem ni dostojen srednjeevropske, civilizovane države, in vsake vlade dolžnost je, narediti mu konec. To pa se doseže samo na ta način, da se tudi Slovencem in Hrvatom dajo pnstoječe jim pravice. — Govor je večina odobravala z živahnimi dobro klici in ploskanjem.
Dunaj 13. maja. Po Spinčiču je govoril dr. Žitnik, kateri je apostrotiral vlado, naj vender že dregne v sršenovo gnezdo primorsko, ne radi Slovanov, nego radi Avstrije. Namestnik Rinaldini, rekel je dr. Ž.tuik, je vsa obla-stva dal v službo progresovi stranki, katera ima nalogo, udubiti slovansko gibanje in Primorsko pripraviti za priklopljenje Italije. Italijanska poslanca It i z z i in L e n a s s i sta popisovala miroljubnost Italijanov in zagotavljala, da nikomur nič nečejo, da jih le Slovenci in Hrvatje preganjajo. Razprava se nadaljuje.
Dunaj 13. maja. Po B i a n k i n i j u in Pferscheju, kateri je v imeni Nemcev ponudil Italijanom alijanco, je govoril dr. F e r-j a n č i č , kateri je na srečen način irooizoval Badenijev odgovor na interpelacijo o primorskih razmerah. Zbornica se je na ves glas smejala, ko je govornik razložil simšnost vladnega odgovora. Ferjančič je protestoval proti temu odgovoru, kateri se ne sme smatrati kot objektivno uradno poročilo in izjavil v imeni slovenskega naroda, da ta odgovor obžaluje. Zbornica je govorniku burno pritrjevala.
Dunaj 13. maja. Stojalowski se je popolnoma sporazumel s poljskim klubom iu odpotuje v Rim, da si izprosi dispens.
Atene 13. maja. Poročila javljajo, da je v Macedoniji nastala revolucija.
Carigrad 13. maja. Veleposlaniki so vročili vladi noto, s katero jej naznanjajo, da zahtevajo vse velesile, naj takoj ustavi vs« vojne operacije.
I/ uradnega lista.
Izvršilne ali ebitekallvne Hraihc: Marije B n h i o c rojene Perfiič posestva ▼ Visokem, cenjena 2581 pld. in PVanrota Žagarja posestvo v Velesovem, cenjeno 101 gld., oboje dne 17. maja in 14. junija v Kranju.
Janeza Kocijančiča posestvo v Hriba, cenjeno fcOO fj'd., dne 17. maja in IU. jnnija v Ložu.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306'2 m.
	'Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temns-ratura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 nrab
12.	9. zvečer	784*6	21;	al. sever	oblačno	
18, ■	7. zjutraj 2. popol.	786 0 7.-I.v7	19 40	sr. sever sr. vzjvzh.	nevihta dež	246
Srednja  včerajšnja  tomporatura  25"0,  za   11*2 pod nornalotn    Skoro vsa padavina je sneg.
ID-cj-na^slsa. borza
dnr 13  maja 1897. Bknpni državni dolp v notub .       ...   101 phl. 90 kr, SknpnJ driHvni dolp v Brebru   .   . .
AvntriJBka alata renta......
Avstrijska kronska renta 4c;,      .   . , Oguiska zlata renta 4°/,. .....
Operska kronska r«nta 4" „ , ,
Avstro-ogerske haufne delni« ,
Kreditne delnice..... ,
London »ista..... .
Kemiki drž. bavLuvoi *a 100 maik
90 mark..........
90 frankov..........
Italijanakl bankovc-.......
C- kr. cekin? .
Dne 12. m»ja 18i>7. 4% državne srečke iz 1, 18;';4 po Sdf>0 gid.   1 f>f> ^'d. — kr. Državno srečke iz I. 1M4 po 100 gld..   .   192   ,    — , Donava reg. srečke r>°/0 po l<>0 gld. l'ćH   „   — „
Zemlj. obč. avstr. 4'/* 0 slati Bost. listi    .     !*9   ,   80 ,
Kreditne srečke po 100 gld......198   , —
Ljubljanske srečke.........82   ,   95 ,
Rudoifove srečke po 10 gld.....,     2*J   ,   — .
Akcije anglo-avitr. banke po 200 gld. . Tramway-dmat. velj. 170 gld. a. v. . , Papirnati rubelj..... . 1 '?6°
101	gld.	90
101	_	90
122	t	7j
101	4	20
122		40
99		75
9f)l	rt	—
3b.'l		—
119		60
58	O	70
m	«	73
š	-	;-2'
45	It	30
«»		65
154 419
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znance:, žalostno vest, da jo naš preljubi soprog, oziroma oče in brat, gospod
Martin G-ostič
C, kr. postni sluga
po kratki, mu'ni bolesni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 1 ,12. uri dopoludne, v starosti t.S let mirno v Gospodu preminul.
Pogreb predrazega rajneega bode v petek, dni 11 t m , ob 1 ,.r> uri popoludne iz hiše žalosti, Rimska cesta hi§. stev. 8, na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete mu se zadušnice brale se bodo v farni cerkvi Marijinega oznanjenja.
Dražega rajnkega priporočamo v blag spomin.
V Ljubi j in i, dne 12. maja 1897.
(682)
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem dragim prijateljem in znancem, posebno g. c. kr. notarju Antonu Svetini, g. knezoSkot*. oskrbniku Josipu II o f b a u e r • j u, g. c. kr. okrajnemu sodniku dr. Josipu Fraidl-u in g. nad-učitelju Kr. Kochek-u, ki nj nam na tako ljubezni polni način izkazali svoje sočutje mej dolgotrajno boleznijo naScga iskreno ljubljenega sina, brata in svaka
Antona Perne-ta
notarskega  koncipijenta,  rezervnega  častnika in bivSega predsednika „Triglava"
kakor tudi onim, ki so rajneega spremili k zadnjemu počitku in za izkazano iskreno sočutje, posebno akad. društvu „Triglav", slov. planinskemu društvu, pnveljnistvu c. in kr. 79. peSpolka, v«ein doalim gospodom iz Rečice in Mozirja, pevskemu društvu m prostovoljni požarni bratnbt izrekamo s tem najtoplejšo zahvalo
Gornjigrad, dne 10. m*j;i 1*97.
(687) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sočntja in sožalja, kateri so se nam bili izkazali povodom dolgotrajne bolezni in smrti naSe nepozabne, iskreno ljubljene matere, oziroma tašče iu stare matere, blagorodne gespe
Josipine Kosina roj. Gosar
profesorjeve vdove
sosebno darovalcem krasn h vencev in vsem, ki so s svojo udeležbo pri pogrebu počastili spomin pr- drage nam rajme, izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvala.
V Ljubljani, dno '3. maja 1897.
Žalujoči ostali.
izboren Schvvarzenbergov sir
pr 100 ky JŽJS te 1*1., •/ postnih zabojih BettO a 4 kg franko gld. i-ih za zabojček, vzorci brezplačno, pr poroča najbolje (649—3) parna k i rumu. 1 c ^ «• ~-.
(D
Umetni in valjični mlin
(685)
v najboljšem stanji, s stalno vodno močjo, več orali zemljišč, se zaradi visoke starosti posestnika (iOio| prodi* pod prav ugodnimi pogoji skupaj l zr-ven spadajočo trgovino r. moko, ki je prav živahna in ima stalne odjemnikc. Mlin se odda tudi brez trgovine z moko. Obojo je v nekem pro-v 111. ij. lin. m mestu na llrvafitUeiii. Ponudbe pod šifro ,«1». 8068** odpravlja Kiololf .TIomn«* nit Duiitaju.
I
bo in < > -1 ii ii- j" vedno
Premier-ticikli
ker so Ie ti jedino iz
Helical-blaga^
izgrajeni in združujejo
z največjo trpežnostjo popolno precizijo (566—8) najboljšo konstrukcijo in najlažji tek.
The Premier Cycle Co. Ltd.(Hi,,4nae?fert
Tovarne:
Heli (Erjer)     C*ovt»iif ry IIoon
l('eško). (A.ngleSko).    (pri Norimhergu).
Letna produkcija 80 000 komadov. — Katalogi brezplačno in poštnine prosto.
Samoprodajo       lirnn |mIeo ima v Ljubljani, na Mestnem trgu hiš štev. 25.
Izvod iz voznega reda
Odhod iu I.JuhlJaue fjuž. kol.).
Proga 6ex Trbiž. 05-108) Ob It. ori ft min. po noći oaobni vlak ▼ Trhli, Baljak, Oslove« WMii.nuf.titi, I.j-iliii.i, en S«?Wth»l t Auaaae, taehl, Omnmlan, ftolnograil ftaa Kleln-Relfling ▼ Stay», L!no, na Duri a) tO Amftsttnn. — Ob T. nr* A min. ajutraj oaobni Tlak ▼ Trl-ia, P«.utab.il, Haljak, (!••!•.vo«>. Kw.„ , raita. Lijnhno, Dunaj;  o«i   Haluthal   t Sotnoarad,  Aaa -lioitlln^ v
Pter«r.   Lino,   t:...... PlzenJ,  Marijina v:irl,   ll.-b,   FrancnT« Tari
Knrlore rari, Frnjjo, Lipakn. - V»h 11. url BO min. dupoludna oaobnl Tlak t Trbia, Pontabal, Knljak, Ce otbo, Ljubno, BelathaJ, Punal —Ob 4. nrl 3 min. popoludna oaubni vl»k t Trt U, lialJAk, OaloTeo, Franannafaate, T.jnbno; ćea Salilhal t Solnograd, Laml-Oaatoln, 7.«II n% 'aaom, Inomoat, rlrefrouo, Ourih, GanaTO, Paria; čaa Klaln-Uelflin^ t fl»eyr, Ijlno, Bndaj«. Tloa, l'1/...iij, Marijine t«re, Heh. Franoora vara, Kar»o»e raro, Pra«o, T.liiako. Dunaj Tla Amatetten. — Ob 7. uri 4« min. aTočer oaobni Tlak t Iieara-llleil.
Prof^-a v Novo moato ln v Kodevje.
Ob h. uri 16 min. ajutraj maaanl Tlak. — Ob 13. uri Aft min. po-polndue mnaani riaV. — Ob 6. ari 30 min. ir»u«r metani Tlak.
li'r!hod V  l,| n">l i itn«    jnž. kol.).
Proga la Trbiža.
Ob f' nrl 39 min. ajutraj uaohni vlak a Dunaja tU Amatetten, Holnosrrada, Mura, Stajra, Ginundena, Iachla, Aua»een, Llubna, OeloToa, Beljaka, Kranaana'aate. — Ob 7. uri A5 min. ajutraj osobni Tlak ia I>eaeo-Blađa, — Ob 11. url 20 min. dopoludi e oaobni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, K»rl.,vil, TaroT, Heba, Marijinih Tar« t, Planja, Budcjerio, Bolnograda, I .i u. •.. Rtnyra, Parlaa, GeneTe, Curiha, Brejenoa, inomoata, Zella na jeaern, Iiend-Gaatuina, l.j.ibna, OaloToa, Idr ca, Pontabla — Ob 4. uri 57 min. popnlndne oaobui vlak a Dunaja, Ljubi a, Seluthala, Beljaka, Celovca, Pranaenaieate, Pontabla. — Ob t. nrl 4 rai< . avader oaubni Tlak a Dttnaia Tla Amutetteu in Lbilu ,. la ulpaka^a, l'rau«, Kranpovih Tarov, KarloTlh ▼aroT, ll.iba. Marijinih TaiOT, Planja, Badejoria, I.inca, Stojra, Solnogruda Beljaka, flel. rca, Poiitahla
Proga lx Novega mosta Ln la Kodevja.
Ob S. url 10 min. ajutraj  meaani Tlak. — Ob 'i. url 83 min. po •
poludue •.....mi Tlak. — Oh R. uri SA min. a*n.-..r meianl Tlak.
»dno«! la f.f«a'»l!aru> (drž. kol.) v Kautulk.
Ob 7. ari 'iS min. ajutraj, oh 9. url f> min. popoludne, ob 6. url BO i ,iii rt... .t, ob 10. uri 3A min. aračer. (Poalednjl Tlak la ob nedeljah in pramiikib.)
Prlbo4l v E,fabl|ieia4» (drž. kol.) i :. Kamnik«.
Ob 0. uri 66 mm. ajutraj, ob 11. uri 8 min. dopoludne, ob 0. cr'. tO min. »rei'er, ob ». ari B5 min. «„ .<r  (Poalednjl vlak leub nadaljah
In ]>rnji!ilkih.)
§prc(liaa /aursljh ii
poštna odpraviteljica
išče službe začetkom junija ali julija. — Več pove
iz prijaznosti upravništvo „SIov. Naroda". (673—3)
Velika hiša na prodaj.
11 - i t najboljšem stanu v vollkom trga na Do-
lenjakom, nasproti farni cerkvi, v koji je gostilna, ledenica in že nad 30 let obstoječa trgovina, proda se iz proste roko. Pripravna je za vsako kupčijo. Cena, 350O gld. — Natančneje se izve iz prijaznosti pri uprav-niStvu rSlovenskega Naroda". (502—11)
Prodajalnica 67
pripravna za vsakerSno trgovino, no «ul<ln v av-guatnem terminu v <« :-.m" šsud — Veu se
izve pri lastniku .Icium **U*liri\y-u istotam.
Pr poročam se vsem krdmarjom, posestnikom
in drugim, koji več vina potrebujejo.   Podpisani imam
jako dobro črno vino
oenejse in dražje. Pošiljal bi ga v svojih posodah od <50 do 800 litrov. Liter vina je po 16, 18, 22 ni 26 kr. a. V,
(851—5; Jimrij liolo
posestnik v Pulju  Via Glovla it. 42.
UmrGi so w Izubijani:
Dne 11, maja: Pavel Po'ak, inženirjev sin, H dnij, Frančiškanske ulice fit. 1*J, oHlab-Ijenje. — Jožrfa K. z'na, pro-iVi.nrjeva vdova, Sah-ndrove ulice it. 0. ptrjenje tolitnio. V deželni bolni c i:
Dnč \). maja: [van Hafner, delavec, X; let, jetika.
L>nć 10. maja: Jakob Snha-dolmk, kaj^.arjev sin, 0 let, ost ru p ljenje krvi.
Krajini skupina
trgovskih (688) nastavljencev
v Ljubljani.
kegljanje!
Poslano.
Dovoljujemo «i p   n. občinstvu naznanjati, da |ii*€^-naša 4los«'<l;aiiJ.a  /ulo^a plvta g»a*i :;o-n|ioilu Oifio l*.iiiiinikr-Jii v IJiililjmii.
N š znameniti čtški izdelek ss je po avoji posebni finosti in prijetnosti uvedel po vsem Kranjskem in vživa povaodi veliko priznanj*.
Pivo iz češke delniške pivovarne
ho hode tudi na dalje v nespremenjeni kakovosti točilo
v „Narodnem Oomu" v Ljubljani.
Potrudili se bodemo, da z dobru kakovostjo in z uleža-nim pivom p. n. občinstva v vsakem ožim postrežemo.
Češka delniška pivovarna
v Čeških Budejevicah.
Ljubljana v maju 1897. («5;»—2)
ustanovljene leta ■*!»;» (G78—2>
priporoča v sodcih in steklenicah izkljut-na zaloga
Odo Pammer-ja zaloga piva, Marije Terezije cesta št. 2.
Izdajatelj in odgovorni uredni'    J    >.   No »ti
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.