Novo mesto, 1. oktobra 1954 Ceno 10 din Btev. 39 Leto V. Lastniki In izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tlaka Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Dolenfski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in *V%1^0* OD TEDNA DO TEDNA Z začetkom londonske konference devetih držav so bili zadovoljni samo udeleženci kakor tudi številni komentatorji po svetu. Po istem pregovoru — ne hvali dneva pred večerom — pa je kar najbolje, da se ne spuščamo v nikaka sumljiva napovedovanja. Problem, s katerim se zabavajo v Londonu, je precej žilav in m-posluje že nekaj časa precej* len del svetovne diplomacije. Ali mu bodo kos in koliko se bodo približali njegovi ureditvi, bodo pokazale prihodnje seje predstavnikov devetih držav: Vel. Britanije, Francije, Kanade, Zah. Nemčije, Italije, Belgije. Holandske in Luksemburga. Zakaj tedaj pravzaprav gre V Londonu? Najenostavneje bi odgovorili, da gre za oborožitev Nemčije, s čemer je povezana evropska in če hočemo tudi severnoameriška enotnost* Na konferenci bi hoteli rešiti krizo zahodne obrambe, ki je zabredla v precej težaven položaj, potem ko je francoska skupščina zavrnila pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Po tem dogodku se spominjamo vseh mogočih prizadevanj, da bi s pariškim sklepom nastali položaj spravili na novi tir. Bilo je nič kaj sestankov, posvetovanj in potovanj. Britanski minister Eden je obiskal vse države, ki naj bi bile članice evropske obrambne skupnosti, iz VVashingtona se je podal na pot v Evropo tudi zunanji minister Dulles. Mogoče je vse to delovanje nekaj pomagalo. Devet držav, katerih predstavniki so zdaj zbrani v Londonu, soglašajo, da je treba priznati suverenost in samostojnost Nemčiji, ki naj pod določenimi pogoji prispeva svoj delež k zahodni obrambi. Toda to soglasje še nI dovolj, vse bolj zapletena je izvedba tega, treba je najti pravi način, da bi dosegel ta cilj. Največji zadržek je še vedno strah pred obnovo nemškega militarizma. Zato morajo pri iskanju primernega načina izvedbe zahodnih načrtov izbri-ti tak sporazum, s katerim se bo zadovoljila tudi francoska skupščina. Sedaj služijo kot osnova konferenci trije načrti, ki so jih predložile Velika Britanija, Francija in Zahodna Nemčija. Britanska vlada si je zamislila, da bi morali privoliti v omejeno nemško oborožitev in vojno proizvodnjo, kar naj bi kontrolirala organizacija Atlantskega pakta. Po pariškem načrtu naj bi kontrola izvajala skupina držav, kakor jo predvideva bruseljsH pakt, temu pa naj bi se pridružile tudi Zahodna Nemčija In Italija. Končno je še Bonn predlagal svoje: pristop Zah. Nemčije v Atlantski pakt z enakimi pravicami, kakršne imajo ostale članice, hkrati oa bi morali Nemčiji priznati popolno suverenost. Amerika to pot menda ni pripravila svojih predlogov. Minister Dulles je pred odhodom v London izjavil, da je konferenca predvsem stvar evropskih držav in naj zato one poiščejo najprimernejšo obliko sodelovanja. Ko pa se je Dulles v Londonu še pred konferenco sestal s francoskim ministrskim predsednikom Mendes-Franceom, je bil menda kar zadovoljen s francoskim načrtom. Potem ko so se začele uradne seje, ki bodo vse v strogi tajnosti, z njih ni bilo mogoče zvedeti nič podrobnejšega. Radovednim novinarjem so posamezni delegati le na kratko odgovarjali, da so zadovoljni z dosedanjim potekom. Rezultati konference so nam za zdaj še nedostopni. Njen uspeh pa je odvisen od izhodiščnih točk, ki so ni jih rastavili, in še bolj od tega, kako so si jih zastavili, če so se namreč naučili dovolj od dosedanjih izkušenj, ko je EOS propadla, ker ni Imela prave perspektive in ni našla potrebne Široke podpore. 22. se|a občinskega ljudskega odbora Novo mesto: Letos 160 milijonov za komunalna dela Dvaindvajseta redna seja ljudskega odbora mestne občine Novo mesto Je bila posvečena komunalnim vprašanjem in pripravam za občinski praznik 29. oktobra. Toliko komunalnih gradenj v Novem mestu, kot jih je letos, še ni bilo. Z dotacijo republike v znesku 124 milijonov din, s sredstvi iz mestnega proračuna in drugih virov bo šlo letos za komunalne gradnje nad 160 milijonov dinarjev. Med največje in tudi najpomembnejše gradnje spada prav gotovo obnova vodovoda. Poseben režijski odbor je pričel z deli lani avgusta in kot kažejo dosedanji uspehi, bo Novo mesto skupno z Bršlji-nom še to leto imelo dovolj vode. Posamezni predeli v mestu jo imajo že sedaj. Do konca avgusta je bilo položenih litoželeznih cevi 738 metrov, azbestnocementnih pa 4058 metrov, skupno torej 7698 me trov novih cevi. Pri kopanju jarkov za cevi je bilo potrebno izkopati 8115 m* zemlje in kamna, pri izkopu jam za zbi ralnike pa nadaljnjih 649 m8 materiala. Ker je bilo potrebno izkopati jarke tudi po zelo kamenitem svetu, se je porabilo v tem času 1637 kg razstreliva, 5264 zažigalnih kapic in 3628 metrov zažigalne vrvice. Pri dosedanjem delu na obnovi vodovoda se je pora- bilo tudi 63.800 kg cementa, 3613 kg betonskega železa in 228 ms peska in gramoza. Za vsa ta dela, zlasti za nakup materiala, se je dosedaj porabilo 61,340.373 din, to je tri in pol milijona dinarjev manj, kot je bilo predvideno po proračunu. Za uspešen potek del pri obnovi vodovoda navzlic raznim težavam gre zasluga predvsem režijskemu odboru in tehničnemu vodstvu odbora. Malokdo je spomladi verjel, da bo voda iz obnovljenega vodovoda že to leto tekla celo v Bršljin. Ta velika delovna zmaga je sedaj pred vrati. Glavni zbiralnik na Marofu je dograjen in opremljen. Sedaj polagajo še glavno cev od mostu preko Kapitlja do zbiralnika in obenem tudi proti Brš-ljinu. Ob tem pomembnem delovnem uspehu v letošnjem letu pri obnovi vodovoda, pa je treba grajati pasivno zadržanje Novomeščanov, ki letos niso pokazali take delovne vneme kot prejšnja leta. Režijski odbor ima največje težave zaradi pomanjkanja delovne sile. Tu bi se dalo veliko pomagati s prostovoljnim delom, kar pa letos ni bilo dobro organizirano. Režijski odbor bo moral prav zaradi pomanjkanja delovne sile nekatera za-sipovalna dela odložiti do drugega leta in dati vse razpo- ložljive sile samo za dokončanje glavnega cevovoda. Dela na modernizaciji ceste proti Bršljinu potekajo dokaj počasi. Do konca avgusta je bilo dokončno urejenega komaj 27% cestišča. Sedaj so dela nekoliko pospešili. Ker je ljudski odbor dobil še nekaj kredita za cesto, upajo, da bo tlakovana do konca leta do železniške rampe. Drugo leto prideta na vrsto cesta proti Kandijski postaji in proti Žabji vasi. Začetna dela pri gradnji tržnice so zaostala, ker gradbena podjetja ne zmorejo vseh del. Lepa pridobitev, zlasti za jugozahodni del mesta, je most čez Krko na Loki, ki je stal mestno občino 958.000 dinarjev. V zadnjem času sta bila oba lesena mostova čez Krko ponovno premazana s karbolejem, kar bo njuno trajanje prav gotovo podaljšalo. Končana so tudi zaščitna in popravljalna dela na Domu ljudske prosvete. Prav dobro napreduje popravilo pokopališke ograje in mrtvašnice. Prav tako so bila letos opravljena najbolj nujna popravila osnovne šole in gimnazije. Nekoliko počasneje napreduje delo pri preurejanju stare gimnazije zaradi tega, ker podjetje nima zadosti delavcev. V prenovljenem poslopju stare gimnazije bo 8 družinskih stanovanj, več prostorov Mladinske organizacije na Kočevskem se pripravljajo na volitve Na razširjeni seji okrajnega komiteja LMS v Kočevju 18. sept. so obravnavali priprave za volitve vodstev osnovnih mladinskih organizacij in občinskih komitejev ter še vrsto drugih vprašanj mladinske organizacije. Stare slabosti in napake posameznih organizacij Še vedno niso odpravljene. Vzrok za io so največkrat slaba in nede-lavna vodstva. Veliko mladine ni organizirane, čeprav ima vse pogoje za članstvo. To vprašanje so povsem zanemarili. Tudi nedelavni občinski komiteji nosijo del odgovornosti za tako stanje- Prav tako so občinski komiteji pozabili na ustanavljanje novih mladinskih organizacij v vaseh kjer jih še ni, a bi lahko bile. Vprašanje pijančevanja, nekulturnega vedenja in nemorale so v mladinskih organizacijah premalo obravnavali, mladina je te pojave premalo obsojala. Premalo se organizacije zanimajo tudi za svoje člane. Zadovoljujejo se s tem. da so toliko in toliko mladincev in mladink vključili v razna društva. Kaj dela in kako se izživlja ostala mladina, pa se ne zmenijo. Zaradi slabih vodstev mladinskih organizacij trpi tudi politična vzgoja. Da bi izboljšali stanje v mladinskih organizacijah, so na seji sklenili, da bodo sedaj pred volitvami obiskali čimveč mladinskih organizacij in NIKDAR NE BOMO POZABILI ŽRTEV N0B Maršal Tito bo obiskal Indijo in Burmo Predsednik republike Burme U Nu in Nehru, predsednik Indije sta povabila tovariša TitB na obisk v njuni deželi. Indija in Burma sta znani po prizadevanju za miroljubno rešitev mednarodnih vprašanj In zato ni nič čudnega, če je Jugoslavija v njiju dostikrat našla Iskrena prijatelja in zaveznika. Obi: k tovariša Tita v Aziji pomeni manifestacijo miroljubnih sil, ki Je zlasti dandanes velikega pomena. V krogih Združenih narodov pripisujejo izreden pomen obisku predsednika Tita v veliki neodvisni a/.i)ski državi Indiji ln pravijo, dn Je ta obisk dokaz, kako močno Je »rasel ugled Jugoslavije ln njenega predsednika v »vetu. 23. septembra so občani Trške gore praznovali svoj drugi občinski praznik. Svečani del praznovanja se je pričel dopoldne ob desetih. Pred občinsko stavbo so se zbrali predstavniki ljudske oblasti In množičnih organizacij, šolska mladina z uči-teljstvom, obvezniki predvojaške vzgoje z nastavnim kadrom, gostje in domači občani. Vse zbrane je pozdravil predsednik občinskega odbora Franc Kirar, nato pa je govoril o pomenu občinskih praznikov in graditvi socillzma pri nas organizacijski sekretar okrajnega komiteja Jože Plaveč. Toplo pozdravljen je spregovoril še narodni heroj m ljudski poslanec te občine Franc Krese-Coban. Posebej je poudaril, da preživeli borci, ki ao se borili na območju te občine, ne bodo nikdar pozabili, kako so jih podpirali domačini z vsem in Jim nudili vso pomoč. Pozval Je vse, zlasti mladino, naj gredo po poti, katero so začrtali vsi listi, ki so dali življenje za našo skupno stvar ln katerih ne smemo nikdar pozabiti. Po govoru tovariša Čobana so odšli udeleženci proslave na pokopališče, kjer je nato član Centralnega komiteja ZKS Franc Cri-ne-Klemen odkril spominsko ploščo na grobu narodnega heroja Vinka Paderšlča-Batreje. Pri spominski svečanosti na pokopališču je zapel žalostinko domači pevski zbor, dve pionirki sta deklamirali pesmici, nato ao predstavniki ljudske oblasti ln množičnih organizacij položili vence, šolska mladina pa je zasula grob z jesenskim cvetjem. S pokopališča so odšli udeleženci k Beceletovl jami pri Zagradu. Spotoma, zlasti pa pred obnovljeno Recoletovo domnM.lo, je Franc Cerne-Klemen prlpo- dnl Po-Be- vedoval spomine na težke med vojno na tem terenu, vedal Je veliko o herojski celetovi družini, o liku padlega Vinka Paderšiča-Batreja, o izdajalcu Zuri, po čigar izdajstvu so padle žrtve v Beceletovi jami, govoril je o ostalih žrtvah na tem območju, katerih je bilo nad 100. Skratka, obudil je spomine na strašno epopejo našega junaškega naroda v času NOB. Popoldne Je bila v dvorani v Otočcu velika kulturna prireditev in športno tekmovanje. — Proslava sama je bila dobro pripravljena, lahko pa bi bilo navzočih več domačih prebivalcev. Posebno smo pogreašll gasilce, ki bi morali prisostvovati taki slavnosti na domačem občinskem prazniku. jim pomagali pritegniti mladino. Da bi se čimbolj pripravili na volitve, bodo občinski komiteji sklicali razširjene seje, na katerih bodo skupno s sekretarji in predsedniki osnovnih organi'/acij proučili vsa vprašanja bdin=ke or- j ganizacije in skušali odpraviH j dosedanje napake in slabosti.: Nekatere organizacije v okraju pa so dokaj delavne. Taka mladinska organizacija je v Koprivniku, ki je pred kratkim organizirala telet v Postojno. Vse organizacijske naloge rešujejo v Koprivniku zelo resno. Tudi v kočevski organizaciji se resno pripravljajo na volitve. Na seji je bilo sklenjeno, da bodo volitve v vseh organizacijah izvedene do konca novembra, občinske konference pa do konca leta. Okrajni komite LMS bo nudil v bodoče več pomoči mladinski organizaciji na srednji šoli. Glavne naloge, ki jih je sprejela razširjena seja so: v letu 1955 je treba organizirati seminar za člane OK LMS. za predsednike in sekretarje občinskih komitejev. Okrajni komite mladine bo organiziral več izletov, pohodov in mladinskih festivalov. Vso pomoč bo nudil tudi obveznikom predvojaške vzgoje. Na seji so obravnavali tudi vprašanje evidence po občin skih komitejih, ki je ponekod zelo pomanjkljiva. Ustavili so se še ob drugih vprašanjih mladinskih organizicij na terenu. Zaradi odhoda nekaterih članov, je bil okrajni komite LMS izpopolnjen z novimi člani. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Skrabar. tehnik na Rudniku. D.D. za množične organizacije ter za potrebe Zdravstvenega doma. Premalo delovne sile je prav tako vzrok, da se še ni pričelo z razširitvijo sejmišča in stavbe na sejmišču. Zelo uspešno pa je bilo letos delo za lepše lice mesta, ki ga vodi v okviru sveta za komunalne zadeve Odbor za olepšavo mesta s Ferdo Bukom st. na čelu. Urejena je bila pešpot za Krko, zasajenih 125 okrasnih dreves, postavljenih 10 novih klopi in postorjena še vrsta drugih del, ki so veliko pripomogla k lepši in kulturnejši podobi mesta. Za drugo leto ima odbor v načrtu posaditev vsaj še 200 okrasnih dreves. Za boljšo javno razsvetljavo je bilo letos kupljenih in nameščenih v mestu 10 fluorescentnih luči. Naročenih je še več takih luči za javno razsvetljavo. Za škropljenje ceste je občina kupila voz, ki pa ne zadostuje več za potrebe mesta. Pereč problem sveta za komunalne zadeve in vsega ljudskega odbora je stanovanjsko vprašanje. Na stanovanjski upravi leži trenutno 181 prošenj za družinska in 62 za samska stanovanja, ki jih ni mogoče rešiti. Svet za komunalne zadeve je izdelal predlog za ustanovitev odbora za gradnjo stanovanj. Odbor za gradnje ima okrog 20 nerešenih prošenj za dodelitev gradbenih parcel, za katere prosijo posamezniki, ki si žele graditi stanovanjsko hišo. Po dogovoru z delavskim svetom Kmetijske šole Grm, bo skušal ljudski odbor dodeliti takim prosilcem stanovanjske parcele zraven nove kolonije na Grmu. Do tega naselja bodo še letos pričeli graditi cesto in kanalizacijo. Poleg že navedenih del, je ljudski odbor mestne občine s svojim svetom za komunalne zadeve in njegovimi odbori posvetil vso pažnjo splošni izboljšavi komunalnih naprav v mestu. O vsem tem in še drugih zadevah mesta se bodo lahko pogovorili volivci na bližnjih zborih volivcev ter takrat tudi dali svoje pripombe in predloge. zO-£etntea naprednega thika S pomembnim jubilejem »Ljudske pravice«, ki je pred dvajsetimi leti začela izhajati, slavimo te dni praznik našega naprednega tiska. To močno orožje naših ljudskih množic v boju za resnico, napredek in blaginjo ima pri nas slavno razvojno pot. Zato je razumljivo, da ob proslavljanju obletnice našega vodilnega časnika, posvetimo potrebno pozornost in primerno naglasimo vlogo vsega našega tiska. Kajti izid prve številke »Ljudske pravice« 5. oktobra 1934 v Dolnji Lendavi, pomeni začetek rednega izdajanja naprednega slovenskega tiska, ki se je pod predvojnimi protiljudskimi režimi pojavljal v različnih oblikah in pod različnimi imeni, se razrasel in postal uspešen mobilizator v času narodnoosvobodilnega boja, po osvoboditvi pa zvest svojim tradicijam pomaga % vsemi silami graditi socializem. Prehojena pot je tako zanimiva in pestra, da ne bo odveč, če se nekoliko ozremo po njej. Začenja se v letih, ko so se najbolj čutile posledice zloglasne šestojanuarske diktature in ko je napredno gibanje na Slovenskem napovedalo odločen boj tiraniji, poveznjoč vse širše množice. Temu gibanju je bila potrebna tudi tiskana beseda, ki bo razkrivala resnico in kazala naprej v lepše čase. Na pobudo tovariša Kardelja se je rodila »Ljudska pravica«, ki jo je spočetka kot štirinajstdnevnik urejal Miško Kranjec. Novi list je postal priljubljeno glasilo zatiranih množic, ki so rade posegale po njem in vanj pridno dopisovale, postal pa je tudi trn v peti tedanjim oblastem. Večkrat so ga zaplenili in ga na vse mogoče načine hoteli zatreti. Moral je prenehati izhajati, toda pojavil se je spet pod drugim imenom. Prav zaradi te neumoljivosti in doslednosti se je simbolično povezala že tedaj vloga »Ljudske pravice« — v kakršni obliki in pod kakršnim imenom je pač izhajala — s pojmom naprednega tiska. Ko že res ni šlo drugače, se je pojavila ilegalna »Ljudska pravica«, ki jo je urejal Tone Tomšič. To je bilo v času, ko se je fašizem najbolj divje razrasel in tudi prešel v oborožen napad na svobodoljubne narode. Za »Ljudsko pravico« se je odprlo novo razdobje in v varstvu partizanskih pušk se je začelo spet njeno nepretrgano izhajanje, ki ga ne more nihče več zaustaviti. Prva številka, ki je izšla med narodnoosvobodilnim bojem, je povedala, kakšen je namen »Ljudske pravice«: »Pokazati slovenskim delovnim množicam pot k uresničenju njihovih pravičnih, demokratičnih socialnih pravic«. In verno je kazala to pot, spremljala našo veliko Domovinsko vojno in odpirala nove svetle perspektive. Prav je, da se na tem mestu in ob praznovanju našega naprednega tiska spomnimo vseh tistih partizanskih tehnikov in kurirjev, ki so tudi za ceno svojih življenj pomagali razširjati »Ljudsko pravico« in ostale osvobodilne liste. Osvoboditev je prinesla široko področje dela pred vojno zatiranemu in med vojno v najtežjih okoliščinah Izhajajočemu tisku. Naenkrat ni bilo nikakih zaprek več, zato pa se je pojavilo toliko več nalog in potreb. »Ljudska pravica« in z njo ostali tisk s« je z vso vnemo lotil dela v novih pogojih in to prav v tistih, za katere se je doslej bojeval in jih odslej pomaga izpopolnjevati. Vse življenje, politično, gospodarsko in kulturno, se je razbohotilo v novih oblikah, se razvijalo in že raste v prid delovnem človeku. Naš tisk ne stoji ob strani in prav ob svojem sedanjem prazniku zagotavlja, da bo svoje pomembno mesto tudi v bodoče obdržal ter z njim krepil naš nezadržni razvoj. D. S. V Metliki gradilo „Belokranjko etenln in $awes «i Kot je bilo v našem listu objavljeno že letos spomladi, so na okraju v Črnomlju sklenili, da prično v Metliki graditi tovarno pletenin in zaves-Metlicam so sicer pričakovali, da bodo začeli z gradnjo že spomladi, vendar pa so se vsa pripravljalna dola zavlekla do 23. avgusta, ko so delavci zasadili prve lopate in so pričeli buldužerji razrivati zemljo. Predvsem je bilo treba ta-ko(j pničefci gT&dšH dovozno cesto, da tudi v slabem vremenu ne bo oviran dovoz gradbenega materiala na gradili-šče. Ostala dela so sedaj omejena predvsem na izkop; že te dni pa bodo začeli z betoniranjem prvih temeljev, saj morajo biti pletilnica, barvar-nica in upravno poslopje do konca letošnjega leta v žele-zobetonskem skeletu gotovi. bodo delali vso zimo. Po pogodbi mora namreč že 1. septembra 1955 steči prvih 96 tkalskih statev in pruv tako mora biti dograjeno upravno poslopje. V naslednjih gradbenih fazah se bo število statev precej povečalo, predvideni pa so še drugi obrati- Prav tako bodo že prihodnje leto s takoirneno-vanim »fil.skim tiskom« tiskali na platno belokranjske ljudske ornamente. Tako bo- »Belokranjka«, ki bo stala v neposredni bližini železniške postaje, bo takoj v začetku zaposlila 90 moči, z razširitvijo obrata pa bo seveda njihovo število znatno naraslo. Dela v prvi gradbeni fazi bodo veljala okoli 100 milijonov dinarjev, investitor je črnomeljski okraj, gradi pa tovarno gradbeno podjetje »Pionir*: iz Novega mesta. Metlika je hvaležna ljudski oblasti, kajti novi obrat bo go-gotovo pripomogel k uspeš- 73 čas od 1. do 8. oktobra Prihodnje dni bo še nestalno, deJcvno vreme, v drujri polovici naslednjega tedna pa lahko pričakujemo postopno izboljšanje. Ce Ho količkaj ugodno vreme, &eĆ04«t£ kolektiv Rudnika rjavega premoga v Kočevju * čestita vsem delovnim kolektivom na področju mestne občine Kočevje ter ostalemu prebivalstvu k občinskemu prazniku občine SiOCEVJE 3. oktobra 1954 do poleg drugih izdelkov prišle na trg tudi trpežne posli-i nejšemu* gospodarskemu raz-kane platnene zavese in prti. ' vojn mesta in okolice. Veliki Gaber potrebuje železniško postajo Imeti železniško postajo je že stara želja skoraj vse občine, posebno pa prebivalcev Velikega Gabra in precej okoliških vasi. Ti ljudje hodijo namreč na železniško postajo Radohova vas ali Velika Loka. Do vsake postaje je 3 in pol km daleč. To pot prehodi vsak dan tja in nazaj približno sto ljudi. Občina Veliki Gaber nima nobenega občinskega podjetja, ki bi zaposlilo domačo delovno silo, zato hodijo ljudje na delo z vlakom proti Novemu mestu in proti Ljubljani. Tudi dijakov je precej, ki se vozijo v šolo. Kmetje in ostali občani morajo večkrat v Novo mesto po opravkih. Tisti, ki so doma prav Iz Velikega Gabra, morajo prehoditi na postajo in nazaj 7 km. prebivalci bolj oddaljenih vasi, pa še precej več. Lahko si mislimo, kako neprijetna je taka pot v dežju, snegu in mrazu Da potrebujejo železniško postajo, so ljudje povedali naglas že pred vojno. Toda ni bilo nikogar, ki bi se zanimal za ljudske potrebe. Med vojno, ko je bilo tako in tako vse narobe, kaj takega kot je graditev le« lc?niške postaje, še v sanjah ni bilo misliti. Po osvoboditvi so ljudje zopet nrišli s staro željo na dan. Sedanii predsednik občine, ki je prej deloval tu ko' tajnik, se je za zadevo živo za- nimal in postal nekak posrednik med ljudmi in tistimi, ki odločajo o gradnji postaje. Sklical je zbore volivcev, na katerih so se ljudje pogovorili o novi, postaji. Sklenili so, da je zanjo najprimernejši prostor dobrih sto metrov pod vasjo. To je nekoliko dvignjen svet desno od Temenice tik ob železniški postaji. Z lastnikom tega kosa zemlje so se ljudje že pogovorili. Tudi za material, ki bi bil potreben, da se prostor izravna, je že poskrbljeno. Ljudje so sklenili, da bodo pomagali s prostovoljnim delom, kolikor bo v njihovi moči. Tudi precej gradbenega materiala bodo sami prispevali. Les bo šel iz njihovih gozdov, pa tudi za kamenje in pesek bodo poskrbeli. Le strokovna dela naj bi opravila Direkcija železnic v Ljubljani, s katero so že tudi v razgovorih glede nove postaje. Direkcija je gradnjo namreč že dovolila. Občina je do-loiila v svojom proračunu za postajo 4S0.000 dinarjev. Priprave so že tako daleč, da bi z gradnjo lahko kar začeli, le orojektov še ni. Ko bodo tudi ti Izdelani, bo treba močne roke, ki bo z resnim delom, zanimanjem in razumevanjem ljudskih potreb vodila delo, da bo iio"l V>Mk1 c-tH^t- čimorej Stran t •DOLENJSKI LIST« 0 D05EDD DELU IN RU Ster. 80 Odnos med mestom In vasjo Za zdravo in srečno mladost naših otrok OD 3. DO IO. OKTOBRA f (Nadaljevanje iz št S5.) Pokazalo ■« je, da io od tedaj, ko amo ločili mesta od okolice ln statuirali mesta t samostojnimi pravicami, preprečili vpliv okolice na mesta, vpliv drobno lastninske miselnosti, ki bi sicer lahko ovirala rast socialističnih tU v mestih. Dosegli simo stopnjo, ko taki administrativni okviri komunal-nh skupnosti ne branijo več socialističnih pozicij pred zunanjimi negativnimi vplivi, marveč motijo izžarevanje socialistične stvarnosti na okolico. Razen tega so naši kadri in naše organizacije že toliko sposobni, da ne smemo več dopuščati, da bi jih z administrativno delitvijo omejevali v ožjo specializacijo, na primer v Industrijsko mestne in kmetijsko podežeske probleme. Takšna delitev bo poslej nujno škodovala tako našim političnim vodstvom kot upravnim organom komune pri kompleksnem usmerjanju socialtscčnega razvoja. Nastala bi lahko dva različna nasprotujoča »i koncepta, kakršna smo že deloma čutili v razpravah ob združitvi mesta Celja z okolico. Naia naloga je, da pri v:>d-•tvenih kadrih in pri o-rg-m'za-cijah ZK razvijamo enoten koncept razvoja naše socialistične politike, ki bi lahko od3:ranjal določene antagonizme msd mestom In vasjo ter jih Izločal kot činitelje, ki bi negativno vplivali in hromili zdravo socialistično politiko v organih komune. Samo enoten politični koncept in spoznanje, da na temelju socialističnih družbenih odnosov ni in ne more biti nasprotja med mestom in vasjo, lahko zagotovi tak konstruktiven razvoj komunalnih skupnosti. Te objektivne okoliščine in naša zavestna aktivizacija socialističnih sil, s katero hočemo pritegniti in usmeriti individualne kmečke proizvajalce k socialistični politiki v okrajni skupnosti in v občini, nam zlasti narekujejo, da v okviru komun upeljujemo tudi občine. Današnji administrativno teritorialni okvirji okrajev nikakor ne predstavljajo definitivne meje komunalnim skupnostim. Utrjevanje vloge občine in posameznih gospodarskih ^središč nakazuje orientacijo k oblikovanju bodočih neposrednih komunalnih skupnosti v širših okrajnih okvirih. Praksa na splošno kaže, da so okrajni ljudski odbori preveč obremenjeni z novimi funkcijami, ki bi jih lahko v bodoče postopoma prepuščali občinam, ker bi jih te lahko uspešno upravljale. Vodilni družbeni organi komun pa bi se lahko bolj pDsvetill kompleks- nemu ■ reševanju problematike, kar se dogaja sedaj žal še tako malo. Seveda Je zato važno, da so občinski odbori Socialistične zveze sposobni, da na svojem torišču uveljavljajo splošno socialistično politiko in ustreza-jočo politiko komune — okraja. Zato je seveda potrebno, da se ta politika opira na zavestne socialistične sile, ki se morajo Industrijskih centrih je to pred-borltl prot tujim vplivom, ti pa se najbolj trdovratno skušajo uveljaviti v občini. V manjših bleme naše družbe. V podeželskih občinah pa imajo še vedno vsem lokalistićna tesnosrčnost ln nerazumevanje za širše pro-opravitl z osebnimi gospodarskimi Interesi ln izkoriščeval-sklml težnjami vaških veljakov, starih stebrov minule reakcionarne politike na vasi, ki delujejo pod krinko »gospodarske rentabilnosti« kmetijska proizvodnje ln z geslom »posebnih« kmečkih Interesov. Ti elementi, ki so hkrati nosilci lokalizma 5n nacionalnega šovinizma, tudi vztrajno poskušajo izkoriščati verska čustva kmetov v politične namene, sovražne socializmu. Zato je potrebno, da komunisti osredotočijo svoje napore za aktivizacijo organizacij Socialistične zveze v industrijskih centrih, da bi tako delavce čim neposredneje pritegnili k razpravljanju ln odločanju o politiki komune, da bi s kritiko ln z nasveti pomagali organom družbenega upravljanja, zlasti pa, da bi močneje kot doslej usmerjali sindikalne organizacije preko ožjih Interesov k vprašanjem komunalnih skupnosti. V celoti gre za to, da na področju odnosov med mestcm ln \\asjo Izkoristimo poroesanost delavstva • kmečkim la. malomeščanskim življem za liri« ln hittejl« prodiranj« socUlIstlč- nih ^nazorov. Gre za to, da vpliv malomeščanske in privatnolast-niike miselnosti hitreje omejujemo »ln izrivamo Iz našega družbenega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Imejmo jasno pred oSml, da je komuna z v*o svojo pestro problematiko torišče preizkušnje za marksistično znanje komunistov, kjer to znanje praktično uporabljajo«. To je iola, kjer bi morali biti komunlati učitelji s trdno Idejno hrbtenico, hkrati pa tudi zelo pazljivi učenci,, bi bogate svoje znanje s praktičnimi izkušnjami. Socialistična praksa zahteva marksistično (teoretično znanje, teorija praktično preizkušnjo.« (Konec.) pralni prašek za oranje finih tkanin nima tekmeca na tržišču I | Odbira in razkuževanje semen Letošnji pridelek ozimnih žit je znatno slabši kot povpreček zadnjih let. Vzroki so: jesenska suša, huda in dolga zima, spo-mladna in letna moča in podobno. Na vse to se radi izgovarjamo, vprašanje je, če sami nismo ničesar zakrivili. Ko se ljudje pripravljajo na setev, navadno šele en dan pred setvijo pregledajo seme, ker se nanj prej niso spomnili. Mnogokrat ugotove, da nimajo dobrega in zdravega semena. Seme je polno plevela in smeti, ker nimajo dobrih čistilnikov in trierjev. Za to skrbe zadružne ustanove in državna uprava, ki po okrajni semenski službi dodeljuje kmetovalcem dobro očiščeno in razkuženo seme. Letos Je vsa žita napadla snet. Posebno škodo Je povzročila na ječmenu In pšenici, kjer je uničila do 20 odstotkov pridelka. Ločimo dve vrsti sneti: prašno in trdo (smrdljivo) snet. Prašno snet spoznamo pri kla-sanju žiita, ko se pokaže črnkast klas. Klas se pozneje odpre in veter raznese prah po okolici. Tako pridejo trosi v zemljo in okužijo posejano seme, v njegovi klici vzkale in zrastejo do takrat, ko gre žito v -klasje. Prašna snet napada tudi oves, proso in koruzo (bulaste tvorbe pri koruzi). V starih časih so seme razkuževali z apnenim beležem, z 0,5% raztopino galice ali z 0,1% formaldnom. Seme, ki smo ga namakali v eni izmed teh raztopin se Je moralo sušiti, da je bilo, uporabno za setev. To Je bilo precej zamudno. Danes razkužujemo seme na suh način, saj »o nam znana imena »Uspultm«, »Ceretan«, »Tillantln«. Sedaj imamo na razpolago novo, zelo učinkovito sredstvo »Agrosan GN«, ki ga uporabljamo takole: na 100 kilogramov pšenice 200 gramov »Agrosana, na 100 kilogramov ječmena 220 gramov »Agrosa-ma«, na 100 kilogramov ovsa 300 gramov »Agrosana« (spomladi). ZSet sindikalnih podružnic 9. in 10. oktobra t. 1. bo v Celju zlet sindikalnih podružnic. V program so vključena tekmovanja v odbojki, košarki, šahu, plavanju, ob koncu zleta pa bo kratek kulturni program in zabava. V Novem mestu se je prijavilo za festival 8 ekip s 35 tekmovalci. Tekmovale bodo podružnice z različnih področij gospodarskega udejstvova-nja, zato pričakujemo, da bo program pester in zanimiv. Razkužilo vsebuje 1% živega srebra (Hg) in je zato zelo strupeno. Razkužujemo tako, da trierirano seme nasipamo v kad. Vsakokrat vzamemo 25 kg, za kar se porabi ena Četrtina predpisanega razkužila. Seme temeljito mešamo vsaj 10 minut, da vsako zrno pride do razkužila. Prahu ne smemo vdihavati, zato zavežimo usta in nos z rutico. Postopek ponavljamo tako dolgo, da razkužimo vse seme, ki ga mdslimo sejati. Po razkuževanju si moramo roke in obraz dobro umiti. Pri kmet. zadrugah imajo tudi razkuževalne bobniče in razkuževalnike. Kdor nI zadovoljen s sorto svojega žita, stori najbolje, da si nabavi novo razkuženo sorto v Semenarni v LJubljani. Pri kontrahlranju posevkov v jeseni je za nabavo semena poseben popust. Trde ali smrdljive sneti ne moremo zatreti drugače kot z namakanjem v topil vodi. Seme operemo v čisti vodi, ki postane kar črna, in ga presipljemo v drugo kad, ki je napoljnjena do polovic« a toplo vodo do 54°C. Voda se bo ohladile in z dolivanjem vrele vode Jo moramo obdržati pri 52°C. Pri tej toploti ostane seme 10—15 minut, potem vodo od cedimo, seme pa stresemo na čiste rjuhe, da se na soncu posuši ln je uporabno za setev. Temperatura nad 520C škoduje kaljlvo-sti semena. Tako skrbe napredni kmetovalci za seme, ker vedo, da je stari pregovor: Kar boš sejal, to boš žel, resničen. Dolenjci, upoštevajte ta navodila, pa boste bolj zadovoljni s pridelkom! SKORAJ 90 TISOČ OBISKOVALCEV PTUJSKE RAZSTAVE 4. septembra so odprli v Ptuju tretjo okrajno gospodarsko razstavo. Do 21. septembra je razstavo obiskalo nad 20 tisoč ljudi iz ptujskega okraja; iz sosednih okrajev, drugih naših republik in inozemstva pa skoraj 70 tisoč ljudi. TEDEN OTROKA Te dni se pripravljamo na Teden otroka, ki bo po vsej naši domovini od 3. do 10. oktobra. V nekaterih krajih še ne vedo, kaj naj v tem tednu pripravljajo koristnega za mladi naraščaj mesta in vasi, do-čim so se v ostalih predelih novomeškega okraja le temeljito vprašali, ali je bila dosedanja skrb javnosti za otroka dovoljna, oziroma v čem je bila pomanjkljiva. vedbo Tedna otroka pripravljalne odbore, ki bodo dokončno zbrali razne podatke kot n. pr. kateri otroci v šoli slabo napredujejo ln zakaj, kateri starši preveč Izkoriščajo mladino pri delu ln jo odtegujejo šoli, kateri otroci se telesno slabo razvijajo zaradi uživanja alkoholnih pijač, koliko otrok je potrebnih zdravljenja, kako Je organizacija ZB do zdaj pomagala partizanskim sirotam, ko- V Straži na Dvoru, v Zagrađen, v Trebnjem, v Šentjerneju ln tudi drugod so občinski odbori SZDL že sklicali sestanke zastopnikov vseh množičnih organizacij, ljudske oblasti, društev ustanov, staršev, prosvetnih delavcev in drugih ter tam skupno ugotovili, v kakšnih prilikah živi mladina njegovega območja in že premišljali, kako jI bodo v bodoče pomagaM. V teh krajih so izvolili za iz- „NOVOTEKS" UNA TOVARNA NOVO MESTO bo odprla v oktobru „Novoteks manu! ali f lir®" PRODAJALNO S TEKSTILNIM BLAGOM IN KONFEKCIJO NA DROBNO V NOVEM MESTU, Glavni trg 25, v novi stavbi DOZ-a Imeli bomo bogato izbiro volnenih tkanin in vsesa ostalega tekstilnega blaga po najnižjih cenah Potrošniki, v Vašem interesu je, da kupite dobro blago Sz največje izbire, brez posrednikov in najceneje Posebnost bodo volneni ostanki liko otrok Je vzgojno moralno aH socialno ogroženih, kje so že osnovni šolski odbori in kako pomagajo pri materialni oskrbi in higienski ureditvi prosvetno zdravstvenih ustanov ter kako sodelujejo pri vprašanjih vzgoje in izobrazbe. O vsem tem bodo javnosti poročali na masovnih, oz. na roditeljskih sestankih, tu pa bodo sprejeti sklepi, kako v bodoče te in podobne probleme sproti reševati. V Trebnjem ln v Novem mestu Je mladina hvaležna Društvu prijateljev mladine, ki jim je omogočilo razne poučne izlete, pogostitve, priredilo več kulturnih programov, pomagalo mnogim pri letovanjih, taborjenju in podobno. Tudi za praznik otroka se ta društva pripravljajo z zabavnimi programi, zdravstvenimi predavanji in drugim. Društva prijateljev mladine bodo v tem času Imela svoje občne zbore. V okraju bo osnovanih še 10 novih društev in to: v Šentjerneju, v Stopičah, v Žužemberku, Mokronogu, Mirni peči itd. z istimi nalogami, kot jih imajo že obstoječa društva. Iz Ambrusa smo zvedeli, da bodo prav za praznik otroka začeli z gospodinjskim tečajem za mlada dekleta, ki se zelo zanimajo za napredno gospodinjstvo. Tedaj bodo šolski mladini v teh razredih pripravili tudi nove šolske klopi. V Stopičah je važen problem stalno izostajanje nekaterih otrok od pouka. Prav gotovo bodo v tem času na skupnem sestanku rešili vprašanje 12 letnega učenca, ki je dovršil le 1. razred osnovne šole, pa ga oče ne zna več poslati v šolo. V občini Trška gora že sedaj premišljujejo, kako usmeriti v razne poklice socialno ogroženo — šoli odraslo mladino. Iz nekaterih poročil je razvidno, da se bodo šolski odbori In tudi starši na roditeljskih sestankih v bodoče več zanimali za šoilska vprašanja kot so ri. pr. organizacija pouka, učni načrti, vsebina raznih knjig, ki jih mladina bere, sploh za vzgojo mladine, ki mora biti v ljubezni do domovine, do naše socialistične stvarnosti. * Za teden matere in otroka ima Rdeči križ v Novem mestu lepe načrte. V ta teden bo vključil borbo proti alkoholizmu.. Na MLO Novo mesto je že vložil prošnjo, naj se odpre v mestu zajtnkovalmica, ki bo imela tudi druge brezalkoholne pijače. V vinorodnih krajih, kjer tudi^ otroci popijejo mnogo alkoholnih pijač, bo organiziral šolske mlečne kuhinje in sklical široka posvetovanja za protialkoholno borbo. Precej pozornosti je posvetila organizacija Rdečega križa zdravstvenim vprašanjem. V okraju Novega mesta bo organizirala tečaj o zdravi prehrani, nekoliko pozneje pa tečaj za hišno nego bolnika. V Tednu matere in otroka se bo pozanimala za nego zob naših otrok. Preskrbela bo zobne ščetke, ki jih bodo dobili šolski otroci po znižani ceni. Tisti, ki niti te ne bi zmogli, jih bodo dobil zastonj, denar za nabavo bo šel lz podmladkove članarine. V tem tednu bo organizacija obiskala dom nosečih mater, ki mu bo izboljšala opremo. Oskrbela bo nove zavese ln cvetlice, da bo izgled čim prijaznejši. PRIREDITVE V NOVEM MESTU V Tednu otroka bodo po vseh šolah v Novem mestu posebni roditeljski sestanki in zdravstvena predavanja po podjetjih. Za zaključek pa bo slovesna akademija. Za otroke bo lutkovna predstava, v kinu pa si bodo ogledali tudi posebni, njim namenjeni film. Teden muzejev OD 3.—10. OKTOBRA i Prvi teden oktobra je namenjen Mednarodnemu tednu muzejev. Dolenjsko muzejsko društvo v Novem mestu bo v tem tednu priredilo predavanje o pomenu muzejev, člani pa bodo organizirali nabiranje novih članov. Ta teden naj bi se tudi organizirale ekskurzije v kraje, kjer so muzeji, ogled teh muzejev in drugih važnih zgodovinskih spomenikov. Posebno velja to za šole. Profesorji zgodovine naj bi v tem tednu s svojimi učenci obiskali Dolenjski muzej in imeli v njem praktično zgodovinsko uro. Dolenjsko muzejsko društvo si je prizadevalo, da bi bila že v tem tednu urejena in odprta Trdinova soba v Gracarje-vem turnu (Tolsti vrh). Ker pa ni bil pravočasno dobavljen les za pod, se je stvar zavlekla. Vendar bo Trdinova soba odprta že letošnjo jesen. Društvo pripravlja tudi brošuro o arheologiji Dolenjske in Bele krajine; skoraj verjetno bo izšla že letos. Priporočamo vsem, ki imajo kake za muzej vredne predmete (na pr. stare vinske preše, slike na steklu in podobno) aH ki vedo zanje, da to pošljejo Dolenjskemu muzeju ali pa sporočijo, kjo Je te predmete dobiti. Vsi taki predmeti so važni za našo splošno in kulturno zgodovino In morajo nujno priti v muzej, kjer bodo pravilno shranjeni in na ogled ljudstvu. -r- PREDGRAD OB KOLPI Avtobus Stari trg —Črnomelj — Kočevje je zopet začel redno voziti. Zakonita obrt in nezakonito šušmarstvo Dolenjska Je bila v preteklosti silno zaprta In utesnjena od gospodarsko ln kulturno naprednejših pokrajin, zato Je bilo obrtništvo Izredno pomembno za preobrazbo dolenjskih vasi ln nastanek mest. Bogata preteklost obrtništva na Dolenjskem Je Se neraziskana ln bo treba v tej smeri storiti marsikaj. Pa tudi danes dolenjsko obrtništvo ne pomeni le nujnega dopolnila industriji, temveč predstavlja dokaj močno in samostojno vejo gospodarstva, ki nam daje znaten del družbenega dohodka. Zato je potrebno, da nafiemu obrtništvu ln nlega analizi posvetimo več skrbi. K temu nas vzpodbujajo tudi številke, ki odkrivajo stanje ln dejavnost obrtništva v novomeškem okraju. NEKAJ ŠTEVILK Na območju novomeškega okraja Je 565 privatnih obrtnikov. Ce Štejemo še pomočnike in vaje.i-ce, ki Jih zaposlujejo, dobi.no Številko 1040. Tudi obi»atov družbenega sektorja Je precej; 85 s 678 delavci. Sprejeta uredba Je razdelila vse obrti na dva dela: obrtna podjetja in obrtne delavnice. Obrtna podjetja imajo na1 6 stalnih delavcev in pravico voliti delavski svet ln upravni odbor. Zanje veljajo isti predpisi kot za Industrijska podjetja. Obrtne delavnice pa so manjši obrati, ki zaposlujejo le c'.o 5 delavcev in nimajo uprcvn^gi odbora ln delavskega sveta. Te vrste delavnice se morajo po uredbi na podlagi predpisanih pravil Izročiti v upravljanje delavcem. Od prevzeti, i osnovnih sredstev morajo plačati amortizacijo, oij-restl, socialno zavarovanj? od za-sh!1 ;ov ln pavšalni davek, kl ga preduiše lTprava za dohodka za vsako leto vnaprej Ves ostali dohodek se razdeli na nllhove plače. Vendar pa so uredbo napačno razumeli nekateri poslovodje teh delavnic, kl se hočejo čim hltrele osamosvojiti, pri tem pa pogosto pozabljajo na plačilo družbenih prispevkov, ln nekateri občinski ljudski odbori, kl smatrajo, da ta uredba ukinja dr^nv-no obrt ln jo dr.je privatnikom Vendar temu ni tako. Smisel Uredbe Je v tem, da ne bo tem manjšim podjetjem več treba zaposlovati mnogokrat nepotrebne administrativne moči, ki so bihu nujne zaradi zapletenega finančnega knjigovodstva ln den-rnc\~;a obtoka preko banke. Tudi osnovna sredstva postanejo družbena last ln se odplačujejo. STORILNOST — VISOKA AMORTIZACIJA Ce'oletnl dohodek obrtnih podjetij v letu 1D33 znaša 07,943.510 din. Ce razdelimo plačni'fond 43,PS>M)lfl dinarjev s številom zaposlenih v obrtnih podjetjih, dobimo B.lM dinarlev povprečnega me ;očne,';a zaslužka posameznika, knr Jasno dokazuje nizko s^rtlnnst man.h šlh obrtnih podlet1' Posebno nizko povprečje meiečnth plrč imajo Remon'na pfdjetja In čevljarske državnice. Novi predpisi Izenačujejo amor- tizacijsko dobo med obrtnimi delavnicami družbenega področja in industrijskimi podjetji. V praksi pa niso stroji, ne poslovni pio-stori v obrtnih delavnicah taka dosledno Izrabljeni kakor v industrijskem procesu proizvodnje, tako da bi morala biti amortizacijska doba za obrtne delavni« ce daljša ln posamezni obroki vplačevanja družbenih obveznosti večji. To Je povzročilo v nekaterih podjetjih krizo (mlin Mač-kovec, žaga In mizarstvo Dvor). Poleg teh problemov Je značilno, da žagajo na primer privatniki trdi les za coo do 700 din kubični meter, državni obrat pa bi moral računati 1.500 din, da bi kril družbene obveznosti. SUSMARJENJE REMONTNIH PODJETIJ Poseben problem predstavljajo remontna podjetja. Od šestih registriranih podjetij Ima samo Mirna mojstra, ki vodi obrt. Volitve v delavski svet in upravni odbor so bile samo v IČbtAl In šele v zadnjih dneh v Občinske n gradbenem podjetju Gotna vr.s Delavci teh podjetij so v večkii priučeni tesarji in zidarji, '-l ni malo pogojev, da bi al orldob'11 mojstrski naslov. Remontna ped-letja so kljub uredbi o ustanavljanju podjetij ln obratov brez osnovnih sredstev in nekatera čelu brez obratnih sredstev, ki so pogoj za nhstnl podletla Taka sta na p^m^r Skočim ln Žužemberk, remontni podjetji, kl niti ne obravnavata nl*»če preko banke, ampak si zaslužek kar farna prldržlta, se pravi, Javno litfpia* rita. Zato Je potrebne, da se li- monina podjetja uredijo, kakor zahteva uredba. Med obrtno delavnice bi prišla tista, ki nimajo več kot 5 stalnih delavcev. Delavci naj bi upravljali obratna sredstva, v kolikor pa so ta privatna last, naj bi Jih kolektiv odkupil, V času odplačevanja teh sredstev naj bi bil kolektiv oproščen plačila amortizacije in obresti. Ostala remontna podjetja, kl zaposlujejo nad 5 delavcev, pa bodo morala Imeti upravnika z ustrezno strokovno izobrazbo. Znatno bi bilo možno omejiti Šušmarstvo tako, da bi remontna podjetja upravljali delavci kot manjše obrtne delavnice. Ker remontna podjetja nimajo osnovnih, ponekod niti ne obratnih sredstev ln s tem nikakršnih družbenih obveznosti, niti ne ustvarjajo dobička, a pri tem uživajo pravice Zakona o socialnem zavarovanju, je dolžnost pristojnih upravnih organov, da predpišejo za vsa remontna podjetja pavšalni davek. Le ta bi prisilil podjetta, da bi bolj skrbela za obstoj ln rentabilnost podjetja, vplival bi na delovno disciplino ln opravičil socialne dajatve, kl Jih daje socialno zavarovanje delavstvu remontnih podjetij. Po uredbi o upravljanju manjših podjetij Ima pravico do socialnega zav a rovanja le tisti, kl redno dela povprečno 208 rr na mos->e ln mu je zaposlitev Klavni vir dohodkov. Pri remontnih pod-letjlh pn delalo nekateri le nekaj dni na mesec, snmo toliko, da so socialno zavarovani In dn lahko samnstolno aH pa pod firmo podjetja Javno Sušmarljo. KAKO JE V ZADRUŽNI... izmed 21 zadružnih obratov ima zakonito obrtno dovoljenle V; 8 obrtnih delavnic. Vso ostale de- lajo brez dovoljenj in niso nekatere niti vpisane v zadružni register. V mnogih primerih nima poslovodja zadružna delavnice predpisane strokovne Izobrazbe. Zato bodo morali vsi obrtni obrati kmetijskih zadrug, ki niso registrirani, urediti vse pomanjkljivosti, tako glede strokovne izobrazbe poslovodij, kakor glede ustreznosti poslovnih prostorov, sicer Jim Ima tržna Inšpekcija kot šušmarjem pravico prepovedati poslovanje. Gospodarski svet OLO pa zajeti dohodek. ...IN KAKO V PRIVATNI (mirti? Število obrtnikov Je v novomeškem okraju stalno; v letu 1953 Je Gospodarski svet OLO Novo mesto izdal 32 obrtnih dovoljeni, a vpisal 33 obrtnih odjav. Začasne odjave izražajo poleg upravičenih razlogov tudi težnjo obrtnikov, da bi ne bilo treba plačevati davka. Iz odjav čevljarjev »e da razbrati rnst čevljarske industrije, lz odjav sedlarskih in kolarskih RiOjatrOV pa, da avtomobilski promet vse bolj izpodriva vpreznega. Drugače je a krojači. TI se radi zaposlijo pri krojaških podjetjih, po urah pa... 511 obrtnikov Je obdavčenih na podlagi prijav vsakega posameznika za 5!),:i7'.).ooo din. Seveda so pii lave večkrat nižje od dejanskih dohodkov, tako da mora davčna komisija davčno osnovo zvišati, da dobi primerno podlago za odmero dnvka. Cp primerjamo dohodek Od obrtnih podje- tn drušbenega področja, ki ga je ustvarilo (;7ti delavcev v skupni vrednosti 67,!)43..r>0 din, v privatnem pvdročju Pn M" delavcev v zneaku 59,379.000 din, opazimo, da znaša povprečni letni dohodek na osebo v privatnem področju obrti komaj 60.222, v družbenem pa 100.2U din. Ta razlika govori, da davčna osnova privatnih obrtnikov nI previsoka, rale prenizka. Privatni obrtniki tudi pravočasno izpolnjujejo družbene obvez-nosil. Razen enega primera gospodarski svet še nI uporabil ustreznega člena Zvezne vlndc. kl mu daje pravico, da zaradi 8-mesečnega zaostanka v duvkih zapre obrtno delavnico. KOLIKO JE OBRTNIŠKEGA NARAŠČAJA Vajencev je v sorazmerju do mojstrov ln pomočnikov v obrtni stroki 52V», in sicer 69'/» tega sorazmerja velja za privatno področje obrti, «•/• za državno, Yt*k za zadružno in 604/» za obrtno področje družbenih organizacij. Po odločbi Gospodarskega aveta L RS mora biti povprečje va|cn-cev v tem sorazmerju v mejah okraja največ W"«. Prt nas imamo torej presežek. Najmanj vajencev Je v zidarski ln tecarskl stroki, čeprav Imamo v okraju tri gradbena podjetja, kl so upravičena vzgajati gradbeni naraščaj. Povsem drugače Jo. cenjena šiviljska in krojaška obit. Posredovalnica za delo niti ne mor« vseh zaposliti. Občutno pon.;ml-kanje vajencev Je glerje na bodočnost te obrti v kovinski stroki, zlasti ključavničarski In vod-no-lnšlalatrrskl ln še v sedlarski in kolnrskl obrti, kl upnda. KDO VSK Rl'SMAIlI? Končni oll 1 vseh zakonov ln uredb Je postopno s celotnim razvojem družbenega življenja odpravili tudi v obrti l/.korf.čnnje tuje delovne allc. Uredba o obrt- nih delavnicah ln obrtnih podjetjih dovoljuje, da z,-, i i •/... ■ -bul obrtnik !'. ljudi. Vendar ima Svet za gospodarstvo OLO pravico, da za posamezne obrti zmanjša to število ali pa celo prepove zaposlovanj« tuje delovne s:k\ če je to gospodarsko opravičljivo. Iz tega številčnega prikaza moči obrtništva v novomeškem ekra-Ju se da razbrati, da predstavlja šušmarstvo rasen problem za gospodarstvo n.' i nI; raj a. Ko pa govorimo o fiušmarstvu, ne smemo misliti samo na privatnike, ki Sušmarljo brez obrtnega dovoljenja, med katerimi so v prvi vrsti šivilje, tesarji ln zldfvjl na podeželju, ki so Obrti samo priučeni, izvor lulmaretv« moremo iskati pri delavcih, kl so v delovnem razmerju pri r.?znlh podjetjih, zlasti pri gradbenih, kroja* Sklh in v čevljarski industriji. To je treba odločno povedati, saj je postalo šuflmarjenlc remontnih podjetij že kar družbeno onrnvlč-ljlvo in zakonito. Dogajajo se celo primeri, da posodi pndlctje svoje Ime nrlvatnM-u ln tudi obračuna svole storitve neposredno s privatnikom. Zavedati se moramo, da pomeni kršenje socialistične zakonodaje v gospodarstvu več kakor samo gospodarsko škodlllvo dejanje. Neupoštevanje socialistične zakonodajo v gesuodarstvu n^po-sr"dno l:v.';l demokratičnost našega družbenega življenja, pridobitve NOH ln zavira nn»o, z zakoni začrtano In po voljjj vsega ljudstva pri/trmo not v dru/ho bodočnosti, v brezrazredno druf- bo. Z-,to p. ,v.^| riolJ.rost. dn tudi v obrti z vsemi razpoložHivl-m! sredstvi uveljavljamo socialistično sakonodajo In zakonitost, iu Je pogoj za uspešnost te poti. Btev. 89 »DOLENJSKI LIST« Stran S IZ KOSTELSKE DOLINE Poročali smo le o gradnji ceste Fara ob Kolpi—Stari crg ob Kolpi. V letošnjem letu so se gradbena dela razmahnila ter kale, d"a bo kolpska dolina na omenjenem odseku drugo leto že povezana z ostalim svetom z novo avtomobilsko cesto. Gradnja ceste nudi domačinom in sezonskim delavcem h dirugih krajev lep zaslužek. Kmet.ijski zadrugi FaKnjn«. 2. oktobra i Ob 1*5. uri tekma cicibanov na stadionu TVD Partizan ob 14. uri ftekme v odbojki, prireja TVD Partizun Kočevje oh 15. uri. Šahovski brzoturnir v hotelu »Puglcd« Kočevje ob 16. uri koncert godbe na pihala iz Rudnika na Glavnem fcnru ob is. uri gasilska akademija, bengalični ogenj in rakete — vse na Glavnem trgu pred spomrjiikmn ob 20. uri slavnostna akademija v Sejkovera domai Ko-<"< \ je. Pn^rain izvaja DPD Svobod,) Kočevje in Rudnik V popoldanskih urah tabo.-rjonje enot predvojuške vzgojo. % okfobrn: Ob U- uri bndnirn godbe na pihala Rudnik ob 6, uri napad in vojaške vale enot pred\o jaške vzgoje ob 8, uri slavnostna s"j tiiskih in ostalih pospo- »liTshih podjetij. Industrijska in fcrffbVskB podjetJR bodo v lem ndresarju najprej navedena po gospodarskih pnno gah, nnlo še po okrajih in po abecedi. Adresar bo obsegal Podjetje, ki se bo hotelo uvrstiti v adresar, naj na tekoči račun glasila *Nova proizvodnja«, založništvu kate rega je prepuščena organizacija adresarja, pošlje ustrezno vsoto z oznako: »Uvrstitev v adresar, oglas v adresarju, naročilo ........izvodov«. Vsa podjetja ln gospodarske organizacije naj se zavedajo, da bodo s tem svojim prispevkom omogočile izid »Gospodarskega adresarja«, ki je tako nujno potreben našemu gospodarstvu. L. A. Zdelo se ml je, da kazalec na avtomatski tehtnici neke novomeške trgovine ne stoji čisto na »nuli«, pač pa malo naprej. Nataknil sem očala in se prepričal, da je to res. Vseeno sem naredil še en podskus. Kupil sem sedemkrat po deset dek bonbonov. Teh sedem vrečk z bonboni sem doma stehtal na točni tehtnici. Bilo je točno 60 dek. Torej čisti »zaslužek« pri 80 dekah okrog 30 din. Malenkost, ali pa tudi ne, pri 60 kg je to 3000 din. Cez to tehtnico gre dnevno več sto kilogramov različnega blaga. Potrošnik .,_ # Cegelnica je predmestje Novega mesta in v bližnji bodočnosti bo to nova mestna četrt. Da bi Cegelnica postala postopoma podobna urejenemu delu mesta, je potrebno najprej od praviti odprta gnojišča. Gnoj niča teče namreč po vsem naselju, kot v kaki zakotni hrl bovški vasi, pod vasjo pa je studenec, kjer se oskrbujejo z vodo prebivalci. Okrajni odbor RK v Novem mestu se je zavzel, da bi to naselje higiensko uredil, seveda ob pomoči samih prebivalcev. Dal je brezplačno na razpolago cement za gradnjo gnojišč. Pa je rekel večji kmet v Cegelnlci na to ponudbo: »Se 25 jurjev ml dajte, pa bom zgradil gnojišče, drugače pa ne!« Ne bo šlo drugače, tam kjer je želja po napredku pri posameznikih tako pičla, aH je pa sploh ni, bo potrebno z odločbo povedati, kaj je dolžnost vsakega posameznika, kl živi v skupnem sožitju z drugimi, ki jim nI vseeno, v kakšnih pogojih žive. Ker smo že pri gnojiščih pa še ena taka: Otočec ob Krki je lepo naselje, pa je prav tako kot v slabših vaseh na razpolago tekoča gnojnica. Najbolj vidna je tista, ki teče od gnojišč nad cesto v obcestni jarek in tam ustvarja raj za muhe in komarje ter širi smrad. Ce že lastniki gnojnice ne vedo ceniti gnojnice, ki jim odteka in kar bi lahko preprečili z nekaj kilogrami cementa, bi bilo prav, da bi jim občinski ljudski odbor to raztolmačil z odločbo. Cez Otočec bo šla avtomobilska cesta, pa splošna higiena je tudi nekaj vredna. Jože Muren iz Trebče vasi pri Dvoru je na sodišču zatrjeval, da je bil letos 6. junija ponoči pijan, ko |}e vzel na Dvoru izpred gostilne Horvat zaklenjeno kolo, ga naložil na ramo in odnesel domov. Kolo je bilo last Feliksa Uršlča iz Rumanje vasi. Ce drži, da je bil Muren pijan, ko je sunil kolo, potem drži ljudski izrek, da kar človek trezen misli, to pijan dela. Muren je namreč j drugi dan, ko prav gotovo nI bil več pijan, kolo razdrl in posamezne dele skril v grmovje pod vasjo, kjer so jih potem našli. Tatvina kolesa, ki je važen prometni pripomoček delovnega človeka in ga je težko zavarovati pred tatvino, se strogo kaznuje in Muren je bil obsojen na 5 mesecev zapora, plačilo stroškov in 300 din povprečnine. S puško strelske družine so lovili Starejša mladoletnika I. R in I. S. oba iz Gornje Težke vode sta z vojaško puško ustrelila srnjaka in si ga razdelila. Lovila sta seveda brez lovskega dovoljenja. Puško, ki je last strelske družine Stopiče, jima je dal Franc Kralj iz Plember- ka. Obsojeni so bili zelo milo in sicer I. R. na 2000 din, I. S. pa na 1000 din, oba pogojno za dobo enega leta, Franc Kralj pa na 5000 din globe. Vsi trije morajo tudi plačati stroške postopka in vsak 300 din povprečnine. Obsojen je bivši šef »Tobaka« Bivši Šef podjetja »Tobak« v Novem mestu F. K. je bil obtožen, da si je v času od 1.1.—1. 3. 1953 postopoma prisvojil 66.198 dinarjev denarja, ki ga je dobil za prodani tobak. Ker je že pred razpravo pristal na celotno povrnitev škode, je bil pred okrajnim sodiščem v Novem mestu obsojen samo na 3 mesece zapora, plačilo stroškov in 300 din povprečnine. KOLESARSKE DIRKE V BELI KRAJINI BODO 10. OKTOBRA Sporočamo, da so kolesarske dirke po Beli krajini lz tehničnih razlogov preložene na 10. oktober. Start bo ob 9. uri v Črnomlju na velikem mostu. Proga bo dolga 65 km ln bo predvidoma prevožena v šestih urah. Pri tem je računan eno-urni počitek po vsaki etapi. Za najboljše tekmovalce so pripravljene praktične nagrade, v glavnem kolesarska oprema v vrednosti od 7000 dinarjev navzdol. KINO Kino KRKA Novo mesto Od 1, do 5. oktobra: amer. barvna komedija »Charlijeva tetka«. Od 7. do 11. oktobra: amer. film »Sestrična Rahela«. Kino Dolenjske Toplice 2. ln 3. oktobra: amer. film »Afera na Trlnidadu«. 8. in 7. oktobra: francoski film »Polkovnik Chabert«. Kino Črnomelj Od 30. sept. do 3. oktobra: »Srce lažno bije«. Od 5. do 6. oktobra: »Gospa Bo- varjrjeva«. Od 7. do 10. oktobra: »Veruj v mene«. Kino Loški potek 2. ln 3. oktobra: francoski film »Divji deček«. 9. in 10. oktobra: angleški film »Ana Karenina«. MALI OGLASJ PRODAM vinski sod 1724 litrov -rabljen, čist, močan za 15.000 din. Kupim tudi bukova drva in prehrano po primerni ceni. Sušnik Alojz, Ljubljana, Zaloška cesta 21. POCENI PRODAM Čevljarski šivalni stroj znamke »Slnger«. Pi-letič Jože — Dobravi ca, Šentjernej. ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE NOVO MESTO Išče knjigovodsko moč za takojšnji nastop. Prednost Imajo moški. Giban{e prebivalstvo v Novem mestu Pretekli teden je bilo rojenih 25 deklic in 19 dsčkov. Porok ni bilo. Umrli so: Suklje Marija, gospodinja, 63 let iz Metlike. Pla- movalcl iz Ljubljane, Kranja, | vec Frančiška, gospodinja, oi let lz Dobrniča. Dobrina Josip, delavec, 73 let iz Karlovca. Gibanje prebivalstva v Kočevju Od 16. do 25. septembra so bl'.c rojene 4 deklice? -n 2 dečka. Poročili so se Vlašič Rudolf, traktorist in Leban Marija, kmečka tio-lavka, oba iz Mlake. Oberstar Leon ln Benulič Vladimira, gosp. pomočnica oba lz Kočevja. Umrl ni nihče. Iz novomeške podružnice Pretekli teden so rodile: Seme Lucija iz Ljubljane — dečka. Cvelbar Neža iz Šentjerneja — deklico. Pajnič Frančiška iz Kočevja — dečka. Bajuk Marija iz Kočevja — dečka. Potrlin Marija iz Skocjana — dečka. Slmončič Pepca iz Cerovega loga — dečka. Vujanovič Milica iz Metlike — deklico. Košele Helena iz Otovca pri Črnomlju — dečka. Zapore Terezija iz Ločne — deklico. 2elj-ko Anica iz TrebnJa — dečka. Motika Jožefa iz Uršnih sel — deklico. Bahor Marija iz Črnomlja — dve deklici. Oberstar Ka-roiina iz Žužemberka — deklico. Butala Dragica iz Semiča — dečka. Pečjak Katarina iz Žužemberka — dečka. Rom Lidija iz Novega mesta — dečka. Strajnar Danica iz Šentjerneja — deklico. Skrl Marija iz Novega mesta — deklico. Fugina Bara iz Črnomlja — deklico. Kotrevc Valentina lz Mirne peči — dečka. Precmru Antonija iz Novega mesta — dečka. Hrovat Jožica lz Regerče vasi pri Novem mestu — dečka in deklico. Murn Marija iz Sel pri Straši — dečka. Mladim mamicam čestitamo. UMI GASILCE Nezdravi pojavi v P6D Žužemberk Se Imate čas, da se prijavite za kolesarsko dirko; prijave sprejemamo namreč do 5. oktobra. Prijavili so se že tek- 2užecnberk je nedvomno središče Sune krajine v gospodarskem, političnem ln kulturnem življenju. Pred vojno Je bilo tudi važno gasilsko središče. Po vojni je društvo nekaj časa životarilo, sedaj pa kaže, da je popolnoma prenehalo z delom. Ze delj časa OGZ ne dobiva nikakih poročil, funkcionarji se ne udeležujejo sestankov ln konferenc, tako da je štab brigade bil prisiljen stvar pregledati. Posebna tehr.ičr.a komisija je 22. sept. med drugim najkrajšem času ne izboljša bo CGZ primorana ukrepati po zakonih in pravilnikih. Službena obvestila 1. Društva opozarjamo,., da imamo na zalogi tipizirane Storž C spojke. Društva, ki žele urediti in llp*tiirati spojke, naj jih takoj dvignejo v našji pisarni. Društva opozarjamo, naj tudi takoj naro-če razne prehodne koss Knaust— Storz oziroma Metz— Storž, kar bo preizkusila tudi pripravljeno«*, ga- j delo veliko olajB*lo Spojk« za- Vinice, Težke vode pri Novem mestu ln drugI- Tekmuje lahko vsnk. Kolesarji, turistf udeležite se vožnje po Beli krajini! Po končani dirki bo v Črnomlju miting, kjer boste prej\eli nagrade ln se udeležili vinske trgatve. silstva v Žužemberku. Po dn'i.^a ! Iskanju so našli ključ orodj.wr.ft * na dvakratni poziv s sireno in rogom pa se je zbralo komaj 10 ljudi. Med zbranimi ni bilo nobenega izmed funkcionarjev, ki ko bili Izvoljeni letos na občnem zboru, razen sekretarja, ki pa še ni prevzel svojih poslov, Čeprav je minilo fe dobrega pol leta od izvolitve. Razgovor s člani je pokazal, da društvo nima nikakih vaj. niti sestankov, niti sej. Kako naj bo potem zagotovljena požarna varnost tega kraja? Dolžnost Ovaine gasilska zvoze. občine in množičnih organizacij Je, da se takemu stanju napravi krmee. v Društvo naj VStOftfjO le tisti požrtvovalni ljudje, ki Imajo rosep namen Suvati vseljudsko imovino. Ako se stanje v tem diu^tvu v menjujemo za netipizirane. 2. Vsa društva opetarjamo da nam čimpreje poravnajo zaostale zne-ske na članarini in drugem materialu. ~i Tekmovalne desetine, ki so tekmovale s. 9. naj dvignejo diplome' v naši pisa~nt, ker Jih po pošti ne moremo pošiljat!. Opozarjamo tudi vse nagrajence, da ns?m dostavijo seznam potrebnega materiala. i. Nepravilni odnos do našega poslovanja so pokazala društva Volčle nDve. VeltV« loka. Veliki Gaber ln ^uzemtynrk, ki kHub naročilu OG* nočeio bit" naočniki Dolenjskega lista. Poz.ivsmo )ih da tfkoi prekličejo svoje neumestne !zjavel Na r^mofil OGZ Novo mest* Stran 4 ►DOLENJSKI LIST« Btev. 80 ——— ♦ Jugoslovanski Metuzalem V Sarajevu živi najstarejši prebivalec Jugoslavije, star 11? let. Navzlic svoji, več ko častitljivi starosti, je možak čudovito zdrav in si še prav nič ne želi iti pod rušo. Pač pa venomer koprni po svoji rodni domovini Arabiji, kjer je pred 117 leti zagledal luč sveta. DOLGA LETA IN DOLGO IME Možak, ki mu res lahko rečemo »jugoslovanski Metuzalem«, se p.še Hadži-Halid ben Muhamed Ganduri ln je bil rojen v sveiem muslimanskem mestu Meki. V svojem življenju je prepotoval lep kos sveta: Kitajsko, Indijo, Egipt, Sirijo, Palestino in Balkan, kajti bil je »bedel« — plačani zastopnik romarjev za odhod v Meko. Vsako leto je obiskal rodno hišo, ki stoji v srcu Arabske puščave. Pred 85. leti je dobil tudi diplomo in odlikovanje za sodelovanje v osvobodilni vojni Arabcev. LJUBEZEN NA TRETJEM JEZIKU Hadži-Arap, kot mu pravijo Sarajevčani, je bil star 50 let, ko se je na svojem potovanju po Balkanu ustavil v Plevljah. Njegova žena- simpatična starka Asima, pripoveduje o tem: »Bilo je to davno, okrog leta 1888, ko sem se poročila z mojim Hadži-Halidom. Nekega dne 62 je bil bogati la ugledni Hadži-Halld ben Muhamed Ganduri ustavil v Plevljih in me zaprosil od mojih staršev. Takrat je bil pri muslimanih običaj, da dekle ne nasprotuje ženinu, ki ji ga določijo starši. Ta običaj sem spoštovala. Moj Hadžš-Ma-lid ni znal našega jezika, jaz Pa nisem znala arabski. Pač pa sva oba malce tolkla turško in tako začela ljubezen na tretjem jeziku. Kmalu so prišli otroci. Rodila sem mu jih deset. Živijo samo še štirje. Sin Muhamed je kot ilegalec v osvobodilni vojni tragično končal v zloglasnem taborišču v Novi Gradiški.« SPOR DVEH SVETOV »Moji otroci,« je nadaljevala Asima, »so, kakor današnja mladina, zavili na nova pota. Za sinove se mož nt veliko zmenil, pač pa za hčere. In zgodilo se je, kar on še danes ne more preboleti: Najmlajša hči, Selma, je poročila nemuslimana. Od takrat je Hadži-Halid začel uhajati zdoma, češ da sem jaz kriva za ta zakon, ker po starem običaju mati odgovarja za hčere.« OPERACIJA PRI 114 LETIH Pred tremi leti, 26. novembra 1951, so Hadži- Halida operirali na kirurški kliniki v Sarajevu. Starec je bil spodrsnil na ulici in si prelomil gornji del kosti v stegnu. Po nasvetu nekaterih zdravnikov je pristal na opera- Novi novomeški vodovod: razdelilnik pri glavnem zbiralnika na Marofu Kaj nam bodo pokazale zadruinice v šersiruperij Kmetii-jska zadruga Šentrupert bo priredila 9. in 10. oktobra t. 1. Kmečki praznik z razstavo in pre-movanjem živine in splošno kmetijsko razstavo. Vse delovne za-družnice in kmetijske proizvajalke iz področja kmetijskih zadrug Seotruperta, Mokronoga, Mirne ln Trebelnega aktivno sodelujejo v predpripravah za to razstavo, zlasti na oddelku razstavnega prostora, ki bo nudil našim ženam nazoren prikaz njih udejstvovanja tako v ožjem krogu doma, kot v možnostih izkoriščanja vseh virov drobne kmetijske proizvodnje in domače obrti. Oddelek za kmečko gospodinjo bo prikazal, kako ie treba urediti naš dom in ga s skromnimi sredstvi ob prizadevanju gospodinje spremeniti v urejeno in prijetno družinsko bivališče ter uresničiti težnjo vsake naše gospodinje in matere, ki želi, da se njena družina zdravo in sproščeno razvija. Kaj vse bomo videle? Preprosto in čisto kmečko kuhinji s policami za posodo, mizo s pripravo obrokov za večja kmetijska dela in tabelo, ki nam bo prikazala, kako naj zamenjamo dosedanjo eno'ično in na hranilnih snoveh premalo bogato prehrano s pravilno, zdravo in raznovrstno. Vzor reda in snage bo kmečka soba s posteljo, prekrito z domačim platnom, javorjevo mizo, omaro z urejenimi predali, ko- lovratom, šivalnim strojem, z domačo lekarno s čaji iz naših zdravilnih zelišč, s pregrinjali, zavesami in prti iz domačega platna in domačih vezentn ter s cvetličnimi lončki na oknih. Polna shramba, ki tolaži gospodinjo in siti družino, s policami, naloženimi s konzervirano zelenjavo, sadjem, sadnimi sokovi in vloženimi jajci. Prebeljena klet za presno zelenjavo in sadje, vlože-ženo v pesek in gajbice na police iz letev, kislo zelje in repo v primernih posodah. Na urejenem dvorišču bo stojalo za sušenje mlečne posode, za-sipnice za endivijo in redkev, pa napiialniki in krmilniki za kokoši in drugo živino. Vrt z zelenjavo in cvetjem ter praktičnim vrtnim orodjem. Izdelki domače obrti iz ovčje in angora volne, gosjega perja, lanu, ličkanja, vrbovja in drugih materialov. Sortirano in etiketirano seme domače proizvodnje ter sadike jagodicja in ribeza. S tem kratkim opisom oddelka kmečke go-voodinje na Kmetiiski razstavi v Sentrupertu imamo namen vzbuditi pri naših kmečkih gospodinjah zanimanje za obisk razstave in kmečkega praznika. Poleg opisanega bo še mnogo drugih poučnih oddelkov na razstavi. Zato priporočamo našim zadruž-nicam skupinske odhode iz posameznih >>odroČij v Šentrupert 9. in 10. oktobra. cijo. Operiral ga je dr. Kovače-vić in operacija je povsem uspela. Cez 17 dni je Hadži-Halid že zapustil kliniko. ■AH, DOMOVINA, DOMOVINA!« Dokler je Hadži-Halid kot »bedel« romal po svetu, ni hrepenel po svojem rodnem kraju. Danes pa si želi samo še to, da obišče domovino, da ga opiha puščavski veter, po katerem koprni. »Ah, vatan, vatan!« (Ah, domovina, domovina!) je vzdih-nil arabsko, ko smo govorili z njim. Ko smo mu omenili ženo, otroke in vse drugo, kar ga veže na našo deželo, je odgovoril i arabsko versko rečenico: »Hubul vetani minel imani« — ljubezen do domovine je del človeške vere. Nato pa je žalostno pokazal levo nogo: »Pa kaj, ko sem hrom!« Njegova govorica je še sedaj mešanica arabskih .turških in naših besed. Tudi spomin ima še dober, le datume je pozabil. »Se ptica hrepeni po ^gnezdu, kjer se je Izvalila .. .« In tako hrepeni tudi jugoslovanski Metuzalem Hadži-Halid Mohamed ben Ganduri po svoji rodni arabski puščavi. (Po »Globusu«) Dočakal je 103 leta Prejšnji teden v torek je v vasi Rapljevo dokončal svoje 103 leta dolgo življenje Franc Mavsar. Po rodu je bil Koče-var, vendar se je popolnoma poslovenil. Med drugo svetovno vojno, ko so se izselili Ko-čevarji, se je izselitvi odpovedal, češ da je zrasel v Sloveniji in vseskozii živel med Slovenci, tudi njegova žena je Slovenka in zato hoče v Sloveniji tudi umreti. Bil je kočar in je preživljal svojo družino le z dninami, v bivši Jugoslaviji pa je pasel živino. Do zadnje ure življenja je bil vedno zdrav, tudi videl je dobro. Takšni primeri so pri nas zelo redki- II. atletsko prvenstvo Dolenjske in otvoritev stadiona Zadnje dni Je Partizan s pospešenim tempom urejal atletske naprave na Loki. Vsa najnujnejša dela so v glavnem zaključena, do popolne Ugotovitve pa bomo čakali še do 1. maja prihodnjega leta, ko bo z velikim okrajnim nastopom in atletskim tekmovanjem izročen svojemu namenu celoten fizkulturni park na Loki. Otvoritev atletskih naprav je bila v soboto obenem z otvoritvijo II. atletskega prvenstva Dolenjske. Opravil jo Je društveni načelnik tov. Skrt s krajšim nagovorom na prisotne predstavnike ljudske oblasti, zastopnike množičnih organizacij ln zbrane tekmovalce. Poudaril Je, da so bile atletske naprave, kakor že pred mesecem otvorjena odbojkarska igrišča, zgrajene z veliko pomočjo, ki Jo nudi naSa ljudska oblast telovadnim društvom. Obljubil Je, da bo na delavski praznik 1. maja otvorjeno tudi letno telovadi-šče, na katerem se bodo vzgajali, nastopali in tekmovali vsi pripadniki Partizana Novo mesto. Pred poročilom o poteku atletskih tekmovanj moramo omeniti velike zasluge, ki jih ima za gradnjo teh objektov neumorni prof. Glonar, kl se nikoli nI dal odvrniti od misli, da bi ne bilo mogoče na tem mestu postaviti sedanjih naprav. Prepričeval je odgovorne, prosil za pomoč in sam na lastno pobudo prvi začel z izkopi. Delal je nesebično in vztrajno. S svojim zgledom je dokazal, da ni nikoli obupovati ali celo odnehati. In ko so sedanje naprave pričele dobivati svojo obliko, Je začela prihajati tudi pomoč, nekaj iz LJubljane, nekaj iz OLO ln LOMO, nekaj pa tudi od raznih podjetij. II. atletsko prvenstvo Dolenjske Je trajalo 2 dni. Dokazalo Je, da bo sčasoma tudi Dolenjska odigrala pomembno vlogo v atletiki. Prav gotovo je sedaj na prvem mestu Partizan Kočevje, kl v polni meri vrši svoje naloge. Okoli sebe je zbral vso mladino svojega mesta. Zanimivo je, da predstavlja večino njegovih tekmovalcev delavska mladina, ki jo je znal odtegniti drugim — morda tudi kvarnim — vplivom ln jo povezati v homogeno tekmovalno ekipo, v kateri je tudi nekaj nadarjenih tekmovalcev. Črnomelj je tokrat tekmoval samo izven konkurence. Osporjen je bil nastop tekmovalcev, kl Jih je pripeljal s seboj, a so člani ljubljanskih športnih društev. Vod- S TABORNIKI NA 0STR0ŽNEM O novomeških tabornikih večkrat kaj slišimo. V počitnicah so imeli svoj tabor na Vinici, zadnjič pa so se odločili, da bodo šli na veliko proslavo na Ostrož-no. Tam je od 17. do 20. septembra organiziralo Združenje tabornikov Slovenije II. zlet vseh članov. Prišli so rodovi s Primorske, STO. Staierske. Gorenjske in kot edini z Dolenjske — Novomeščani. V taborišču se je zbralo pod 250 šotori približno 1400 tabornikov. Za vso to vojsko je Starešinska uprava poverila sanitetno službo Rodu Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta, ki ima poseben vod samih bolničarjev. Novomeščani so prišli tja v petek opoldne, postavili svoje šotore, potem pa so imeli še dovolj časa, da so si ogledali slavnostne prostore in zanimivosti Ostroine-ga. Druei dan je bil namenien taborniškemu mnogoboju. Tekmovati smejo samo taborniki mlajši pralni prašek odlične kako* vosli poceni omogoča ugodno oranje ****************** od 18 let. Najbolj zanimiva točka tekmovanja Je bila orientacijski cross. Vsaka skupina Je dobila v zaprti kuverti maršruto poti po aizamutu. Na določenem mestu, nekje med potjo, se je morala ustaviti in narisati kroki tistega terena. Ocenjena je bila kvaliteta krokija in čas, ki so ga porabili za tek od starta do cilja. Druga disciplina je bilo postavljanje šotora za štiri osebe. Ocenjevali so čas postavljanja in kako je šotor stal. Na 1 brž ne boste verjeli, da je mogoče tak šotor postaviti v dobri minuti — taborniki to zmorejo. Zadnje je bilo tekmovanje v štafetnem prenašanju vesti. Od vsake skupine sta tekla dva tabornika od svoje signalne postaje, kjer sta signalista oddala sporočilo sprejemni postaji, od koder sta ga potem druga dva v teku prinesla na cilj. Obe štafetni progi sta bili skupaj dolgi 1630 m, razdal,ja med obema signalnima postajama pa 800 m. Najboljši čas, dosežen v tej disciplini, je bil 7 min. od starta do cilja s signaliziranjem sporočila vred. V vseh disciplinah so tekmovala dekleta in fantje. Novomeščani so se dobro odrezali, saj so dosegli dvoje prvih mest: v orientacijskem crossu (fantje) in štafetnem prenašanju vesti (fantje), kjer so pustili daleč za seboj (2 min.) ostale tekmovalce. Prt postavljanju šotora pa so bilj diskvalificirani, ker je bil eden Izmed tekrnovalecv starejši od 18 let in so ga pogruntall. V končnem plasmanu so zasedli drugo mestu s 99 točkami (za Mariborom s 101.5 točke in pred Mursko Soboto s 71 točkomi) in dobili gumijasto ležalno blazino za nagrado. Za marljivo delo med letom jim Je Starešinska uprava podarila še torbico za prvo pomoč in sanitetnega materiala v vrednosti 1500 dinarjev. Nagrade in diplome so sprejeli zvečer ob tnbornem osnju, ki ga je Radio Ljubljana prenašal svojim poslušalcem. Po govoru starešine ZTS dr. Potrča, se Je pričel program, h kateremu so novomeški taborniki prispevali »Turški marš«, plesno točko janlčarjev, ki jo je naštudiral nrof. Dobovšek na Beethovnovo skladbo. Po mnenju vseh gledalcev in spontanem aplavzu, Je bila to najboljša točka Večera. V ponedeljek so pospravili šotore, se poslovili od tabora s trikratnim »Srečno« in se odpeljali proti Novemu mestu. stvo Črnomlja Je na to reagiralo | s tem, da je svoje tekmovalce j umaknilo iz konkurence, vendar so potem le-ti vseeno tekmovali izven nje. Novo mesto Je kljub nezadostni pripravi poželo nekaj uspehov. Grajati Je odnos nekaterih tekmovalcev do društva in trenerja, ki so sicer udeležbo na tekmovanju obljubili, nato pa brez opravičila izostali. Lanskoletnemu zmagovalcu Kočevju je uspelo, da Je tudi letos osvojil prehodni pokal. V celoti je nabral le 23 točk več kot Novo mesto, kar gre na račun že omenjenega izostanka tekmovalcev. Končni rezultat Je bil 251 : 228. Prvoplaslranl tekmovalci in ekipe so prejeli lepe diplome. Organizacija tekmovanja je bila v rokah domačega Partizana. Vrhovni sodnik je bil Ing. Zerjal, vodja tekmovanja Je bil prof. Smerdu, sodniki in časomerilci pa ing. Sodnik, prof. Smerdu Nu-Ša, Cuk, Torževski, Glonar, Bukovec, štarter je bil Romih. Gledalci, ki Jih Je bilo kakih 200, so z zanimanjem sledili posameznim točkam. Najbolj so jih ogreli teki, predvsem na 1500 in 3000 m ter štafete. Skoda le, da je v nedeljo dež oviral tekmovanje. Razmočil je tekmovalne steze ln odskoči-šča, kar je v precejšnji meri vplivalo na rezultate. REZULTATI: MOŠKI: 100 m: 1. Bižal (K) 11,9; 2. Smola (K) 12,0. Krogla: 1. Dolenc 11,38 m; 2. Pučko 10,94 m (oba N. m.). Dalj: 1. Torkar 577 cm: 2. Rudi 563 cm (oba K.). 400 m: 1. Smola 57,9; 2. Bižal 59,6 (oba K.) 1500 m: 1. Doki (N. m.) 4:41,0; 2. Drobnlč (K) 4:44,3 (izven Simonič (Črnomelj) 4:36,0). Disk: 1. Dolenc (N. m.) 37,19 m; 2. Cihal (K) 29,29 m {izven Jamšek (C) 30,64). t x 10o m: 1. Kočevje 50,2; 2. Novo mesto 50,8. 200 m: 1. Bižal 26.0; 2. Smola 26,2 (oba K.). Troskok: 1. Koncilija 1168 cm; Cihal 1146 cm (oba K) (izven Molj k (C) 1166 cm). 800 m: 1. Drobnič (K) 2:16,1; 2. Doki (N. m.) 2:17,9 (izven Simonič (C.) 2:14,2). višina: 1. Smalc 168 cm; 2. Potrč 165 cm (oba N. m.). 3.000 m: 1. Glonar 10:34,0; 2. Doki 10:43,3 (oba N. m.). Palica: 1. Adamič (K) 290 cm; 2. Baudek (N. m.) 270 cm. 4 X 400 m: 1. Kočevje 3:44,0; 2. Novo mesto 4:03. Kopje: 1. Gornik (K) 43,95 m; 2. Pate (N. m.) 4sV S m (izven Plut 53,05; Kastelic 49,20; Mušič 44,60; vsi Črnomelj). ŽENSKE: 100 m: 1. Vidmar (K) 14,8; 2. Robar (N. m.) 14,9; dalj: 1. Vidmar (K) 391 cm; 2. Ferlič (N. m.) 385 cm; krogla: 1. Kozina (K) 7,39 m; 2. Erjavec (N. m.) 7,05 m; višina: 1. Jurkovič 125 cm; 2. Kozina 120 cm (obe K); 200 m: L Vidmar 32,5; 2. Kvaternik 32,8 (obe K); disk: 1. Kozina 23,64 (K); 2. Knaflič (N. m.) 21,50; 800 m: 1. Podpečan 3:01,9; 2. Cerovšek 3:05,4 (obe N. m.); kopje: 1. Kvaternik 19,60 m; 2. Kozina 17,60 m (obe K); 4 X 100 m: 1. Kočevje 1:01,6; 2-Novo mesto 1:05,9. Slovensko-hrvaska odbojkarska liga TVD PARTIZAN (Novo mesto) : SD TEKSTILAC (Varaždin) 3:0 (15 : 6, 15 : 12, 15 : 3) Partizan: Pučko, Dolenc, SimiČ, MALI ROKOMET TVD PARTIZAN (Brežice) : TVD PARTIZAN (Novo mesto) 20:1 (9:1) Novomeščani so šele pred kratkim začeli z malim rokometom, toda to jih ni oviralo ,da se ne bi vključili v prvenstveno tekmovanje. Prvo tekmo so morali odigrati v Brežicah, kjer ondotni Partizan že več let goji to igro in tudi z uspehom tekmuje. Zato ni čudno, da so mladi novomeški igralci, utrujeni od naporne vožnje, predstavljali nesigurnega nasprotnika, ki kljub vsej požrtvovalnosti ni mogel zadržati naleta razigranih Brežičanov. Se najbolj sta se izkazala Bele in Medle, ki je dal tudi edini gol. Prihodnjo prvenstveno tekmo bo igral novomeški Partizan doma v nedeljo in sicer s Partizanom lz Polja pri Ljubljani. Tekma bo na bivših odbojkarskih igriščih. Sonc, Lapajne, Medic, ing. Sodnik in Romih. Tekstilac: Abramović, Nemeti, Salopek, Kliček, Zemljak, Vadla. Krn jak. Številni gledalci, med njimi tudi udeleženci II. atletskega prvenstva Dolenjske iz Kočevja in Črnomlja, so bili v nedeljo priče lepe, zanimive in napete borbe. Tehnično premoč Partizana je Tekstilac skušal parirati z izredno požrtvovalnostjo. To mu sicer ni uspelo v prvem nizu, ki ga je Partizan zanesljivo izkoristil, toliko bolj pa v drugem, ko je imel nekaj časa pobudo v svojih rokah in celo vodil s 3 : 0 in 9:6. Partizan, v katerem se je tokrat najbolj izkazala »mladina« Medic, Sonc in Lapajne, je nato prešel v ofenzivo in z ekshibicijsko igro stanje izravnal na 9 : 9 ter neza-držano prešel v vodstvo 12 : 9. Tekstilac tudi sedaj' ni popusti!, boril se je za vsako žogo, pri čemer se je odlikoval zlasti Vadla, vendar Partizana ni mogel več ogrožati. Celo v tretjem nizu je Tekstilac nudil več odpora, kot sicer kaže rezultat 15:3. Partizan Je dokazal, da je trenutno v odlični formi ln sijajni kondiciji. Vse te odlike in še marsikaj bo potreboval v soboto in nedeljo v Ljubljani v tekmah i Ilirijo, zlasti pa z LJubljano, 1(1 mu Je najresnejši nasprotnik » borbi za prvo mesto, na katerend se trenutno nahaja. Ta slednja tekma bo odločala o prvaku slo-vensko-hrvaške lige oz. o kandidatu za neposreden vstop v zvezno ligo. Poleg že omenjenih so v tej tekmi zadovoljili tudi Dolenc, Pučko in Simič. Tekstilac se je krepko upiral, vendar proti razpoloženemu Partizanu ni mogel uspeti, čeprav razpolaga z nekaterimi prav dobrimi posamezniki, kot so Salopek, Nemeti, Kliček in že omenjeni Vadla. Tekmo je z zanimanjem in glasnim navijanjem spremljalo kakih 200 gledalcev. Glavni sodnik Je bil Podbevšek (Ljubljana), sodnik na liniji pa je bil Urh (Novo mesto). Prihodnjo nedeljo potuje poleg moške tudi ženska vrsta v Ljubljano, kjer jo čaka težka preizkušnja z Ilirijo, še posebno pa z AOK, ki bo gotovo skušal oprati nedavni svoj poraz v Novem mestu 1:3. NOGOMET TVD PARTIZAN (Novo mesto) t NK DOMŽALE (Domžale) 3:2 (1:1) Nedeljsko tekmo za prvenstvo ljubljanskega I. razreda so Novomeščani jemali resno. Radi težkega terena se igra ni dala povsem razviti, vendar se je pokazala precejšnja premoč Partizana, katere pa ni številčno izraz.il. Nasprotnik je hotel izsiliti izenačenje in zmago s surovo igro, 8 kakršno je tudi onesposobil enega domačega igralca. Radi grobega prekrška je sodnik izključil enega igralca gostov, ki se pa njegovi odločitvi ni maral pokoravati. Sadnik Je nato nekaj minut pred regularnim koncem tekmo zaključil. Sodil je Stupica iz Ljubljane. Kot prihodnji nasprotnik domačih bo v nedeljo nastopila na Stadionu ljubljanska Svoboda. CRNOMEiLJ za atletsko PRVENSTVO DOLENJSKE Črnomaljski atleti se pridno pripravljajo na atletsko prvenstvo Dolenjske, ki bo v Novem mestu. Vendar jih skrbi, ker so nekateri tekmovalci poškodovani. Težave imajo predvsem z metalci in dol-goprogaši. Trudijo se. da bi se prvenstva udeležilo čimveč tekmovalcev in da bi se čimbolje ort vezali. T. Naše bralce prosimo, da oprostijo, ker so zaradi pomanjkanja prostora tokrat izpadle šahovske in nogometne vesti. OKROGLE BODIČASTE MOJSTRI PLAVALCI Upravnik umobolnice popelje gosta-prijntelja tudi na vrt, proti bazenu, kjer norci skačejo s skakalnice. »Kako lepo skačejo vaši norci!« jih pohvali gost. »To ni še nič, čakajte, da bo voda v bazenu!« se odreže upravnik. Gost ga debelo pogleda, nato pa skoči pod skakalnico in zavpije norcu: »Človek božji, nikar ne skačite na beton, počakajte, da bo voda v bazenu!« »Kaj voda!« ga nahruli norec. »Meni je ista figa, če ni vode, saj tako ne znam plavati.* Zdravnik: »Za vaše hitro okrevanja se morate predvsem zaaualtti vaši ženi, ki vas je ves čas skrbno negovala.« Bolnik: »Prav, tov. zdravnik. Torej bom kar njej nakazal honorar za zdravljenje.« Zakonca sta prinesla v zakon tole doto. Ona kot rubin rdeče ustnice, smaragdne oči in zlate lase, on pa baker na nosu, srebro v laseh in dena v denarnici. Ugleden mlad zakonski mož je bil silno razburjen, ko mu je žena že v šestem mesecu po poroki rodila otroka. »Pomirite se,« mu je rekel zdravnik. »To se primeri le pri prvem zakonskem otroku. Jamčim vam, da se vam v bodoče kaj takega ne bo več primerilo.« i »Poglej, smrkljo domišljavo: prvič gre v Solo, pa ji že mora kavalir nesti torbo!« »Ja, Tinček, kaj pa počnefi?« — »Saj je mamica rekla, da bom v šoli lahko risal in pisal kolikor bom hotel.« Danes sem pa kanil vzeti v precep kukavice v moških hlačah. Saj poznate kukavico, ki se začne oglašati v gozdovih preden ozeleni drevje. Pa njene razmnoževalne navade tudi poznate, kaj ne? Lepa tica, lepo kuka, ni ji kaj reči, samo skrb za odgoj mladega rodu zvijačno prenese na drugega. Toda to je na koncu konca le žival brez pameti. Po svetu pa kolovrati in kolobari več podobnih kukavic, ki so oblečene v moške hlače ln so na zunaj či3to podobne kroni živih bitij, to je močnejšemu človeškemu spolu, pa se vendar tako rade poslužujejo kukavičjih navad v odnosu do sadu lastnega semena. Ali jih poznate? O, prav gotovo, marsikatera jih pozna še preveč. Le poslušajte, kaj se večkrat godi tam na podnožju Trdinovih bajk. Pa to niso bajke, to je it- Drobtine iz dolenjske oootne malhe va resnica, Se več, to so živi ljudje, predvsem otroci. »Jaz sem Kranjčičev Juri, Ma-rička odpri duri ...« je zapel v tiho poletno noč gruntarjev pob, sit vsega, samo dobre vzgoje in olike ne. Prekaljen v verskih resnicah, je vedel, da »kdor trka, se mu odpre«, posebno, če je v ozadiu kreoka domačija, predmet trkanja pa bajtarsko okolje. Potem je prišlo tisto: »Lunca je videla, mamca pa ne .. « Sledilo je: »Zvedli so mamca, zvedel cel svet. . .« Nato se grun-tarska bahavščlna prelevi v kukavico: »Jokaj se al' pa ne ...« In res mu »odpira že drugo dekle«. No, potem se vse še enkrat ponovi kot v prvem primeru. Dva vekavčka zavekata na dveh krajih, dve revi sta več na svetu v sramoto rnam^T"^ in v spotiko v verskih globinah čepečih tercialk. Kukavica gre dalje svojo pot. »Kaj mi pa morejo,« si zapoje in gre pit, za posledice naj skrbi družba. Pa mu res nič ne morejo? O, pa lepo. Tu je paragraf, ki take začopatl In potem se kmalu zasliši tiho stokanje izza mre- žastega okenca: »Prlstrigll, oh, so mi peruti...« Toda navzlic temu, tam: »V borni koči pod goro ...« pa mlada mamica ob zibki deklamira: »Kaj Je tebe treba bilo . . .« Da, prav tako je tam, kjer lažna morala duši so-cilistično zavest in očetovsko dolžnost ter je taka kukavičja metoda klavrn ponos posameznikov. Pravite, da jih nI veliko takih primerov. Ne, res jih ni, na prste ene roke ali nekaj več bi jih lahko preštel v novomeškem okraju, vendar dovolj, da Ima družba pravico lopniti po njih z V30 silo, da bo odmevalo tja do korenin gruntarskega Izkoriščanja in do izvirov lažne morale. Pa še besedo o srakah v klk-ljah, aH v dvetretjinskih hlačah. Tudi srake vsi poznate, pa tiste izreke o njih: »Sraka ln pavje perje«, »Krade ko sraka« in podobne. Zlasti imajo srake rade svetle stvari, in takih je tudi med nežnim spolom dokaj. Te Imajo posebno piko na svetle obročke, aH bolje na tiste, kl jih nosijo. Plklrajo nanje In kradejo toliko Časa, da ukradejo temelje osnovne celice naše družbe, mir, slogo in sožitje družine, pa čeprav so same pri tem velikokrat pošteno okradene. Zal, za take srake pa nimamo paragrafov, čeprav bi nam bili hudo potrebni. Kar je res, je res, takih srak imamo veliko več kot kukavic v hlaj ,h. Ce kdo želi. mu lahko postrežem z imoni in priimki obojih. Ker se že ves čas vrtim v gradivu sodišča, naj mimo grede vtaknem v malho še administracijo okrajnega sodišča v Novem mestu. Menda Imajo tam denarja kot pečka. kajti pošiljajo pisma na uredništvo Dol. lista s 30 din znamk kar po pošti, čeprav nesejo pismo mimo uredništva, ki je na polovico poti med sodiščem in pošto. Bojda Ima sveti Birokracij svoje kremplje vmes. ka-ll? Od samega začudenja sem se držal pukljaslo kot vogalni opl-rač na peronu nove črnomaljske postaje, ko sem videl, kako lepe rožice goje v postajnem vrtu Iste postaje. Pa kaj samo rožice, prava semenogojska služba prvovrstnega osata In raznega plevela. To bo prirastka drugo leto. Ko bodo v črnomaljskem okraju spet krčlH ln orali gmajne, Jim priporočam, da prenrlejo tudi t.a vrt. če žo ni določen za kake specialne poizkuse. Bi Se kaj zapisal It Črnomlja, pa bi ml gotovo očltaH, da sem enostranski, kot tisti avtomobili, ki so vozili ljudi samo na proslavo v Črnomelj, s proslave pa ne. Mimogrede moram pohvaliti metliške gasilce, ker so s tako naglico prilezli na pogorišče Predovičevega poda v Metliki, da so s svojim avtom še Boža-kovščane prehiteli, ki so se pripeljali s konji. Gasilcem na Uršnih selih pa priporočam, da si kupijo vžigalnike. Potem bodo lahko vsaj iz njih dobili bencin za motorno brlzgalno, kadar ilm bo sila. kot oni dan. ko |o v vasi gorelo, njihova motorka pn nI hotela črpati vode brez bencina. »Mlinarji in gostilničarji se od vode rede«, so mi rekli v Šentjerneju, ko sem potožil, da sem plačal za dva deel špricarja v »renome« gostilni 28 din, v drugi pa le 22 din. SIcer pa je s cenami v gostilnah taka komedija, ko skačejo kot žabo navzgor, da bodo marsikomu, upam, še preko glave skočile. Cisto gotovo bodo letos Imela gostišča najvišji hektarski donos, saj se vsako drobno seme podražitve pri njih v enem dnevu pomnoži vsaj za desetki-d, seveda vse ob blagoslovu Gostinske zbornice, ki bi se lahko tudi drugače Imenovala. Kdino kar v tej stroki ne raste, ampak rrje pada, je kvaliteta In socialistična zavest. Postavim na pri- mer bivše privatnike. Prej ni bilo potrebno za čiščenje prostorov nobene prekinitve obratovanja, sedaj v socialističnem upravljanju pa je potrebno zapreti za ta primer vso' gostišče za tri tedne ali več. Je res zlo-mek, če se zavest meri samo na mernike »prigaranih« tisočakov, brez teh pa je še pod nulo. Upam, da se bo tudi demokracija za vse take podražila, kajti pijanost od te je pri nekaterih prevelika. Naj ne ve levica, od kod dobiva desnica, so rekli dušni pa-s1lr v Smarjeii, in da ne bodo kričal predpisi, pogače in Štruk-kljev pa vseeno dovolj pri hiši, so letos poslali po bito dve de-kletci, stari 12 in 13 let. Pridno sta Ubogali dušnega pastirja ln nabral! tam P" !><<'• :n.h Toplicah pri Smarjetl in okolici kar IS mernikov pšenice. Pa je rekel napredni duhovnik v Suhi krajini, da )fl pobiranje blre v njegovih očeh čisto navadno beračenje in poniževalno za Izobraženega človeka. Šmarješki pa gotovo nI takega mišljenja. Sicer pa Je on zelo podoben našim gostilnam, V smislu ponudbe in povpraševanja je dvignil cene uslugam, ker je bale povnra-ševanje večje kot ponudhn Prav ima, mora tudi on z duhom časa naprej. Za njegove opravke Iti f"|tillM *>n iftfMHfi čr> drugo ali ne. Tiste romarje lz mokronoške okolice, ki so Sli z vozovi na božjo pot 19. sept. na Dobersvet pri Kostanjevici pa moram pohvaliti, ker tokrat pa niso preobložlli vozov. Da so potem na povratku dobro zalili pobožnost in pri tem učili tudi otroke »zobati kozarce«, pa itak menda spada k pobožnjaškl vzgoji. Ni šlo drugače, v Trebnjem sem moral tokrat vtakniti v malho začasnega namestnika na ža-kf. A'bina. Ko km:*1 r