Kmečka trgrovfn<a Pridelovalci sadja in cene KaSe Casopisje je glede gornjega prineslo «lede&o razpravo, ki jo z ozirom na to, da so naai »adjarji o vsem poučeni, priobčujemo: Izvoz Jabolk v NemCijo je reguliran na podl&gi dogovomih konttngentov. Našemu izvoznlku Je zajamčen odjem, zaaigurana je cena, ki znaaa t& 100 kg 20 RM franko meja, poleg tega pa daje Prbsad izvozno premijo v vislni 25 din za 100 kg, Uko da dobi izvoznik najmanj 280 din. Izvoznike Je Frizad opozoril, naj s to premijo kalkulirajo, tako da bo prišla do lzraza v korist producentov tudi v odkupnih cenah. Iigleda, da «1 izvozniki tega opozorila Prizada, v »mialu katerega naj bl z ozirom na premijo dajali producentom visje cene, niso vzeli k srcu, ter da nameravajo vse koriati premije in Prizadove akcije za izvoz jabolk spraviti le v svoj žep. Izvozniki plačujejo našim sadjarjam jabolka po 1.25 dln kg, v izjemnih primerih plačajo do 1.50 din. Seveda je ta cena v primeri a ceno, ki lo doaeže Izvoznik, mnogo prenizka. Res je, da Ima trgovec z nakupom ln prodajo avoje stroške, vendar je gotovo, da ti atroški ne dosežejo 100% cene, ki jo plača producentu vkljub temu, če ai pri tem kalkulira svoj dobiček. Mnenja smo, da nikakor ne gre, da bi akcija državnega izvoznega zavoda, ki ima namen, da •luži celotnemu našemu gospodaratvu, šla v korlst le trgovatvu, torej posredovalcem, dočim naj bl produoent, ki noei vse breme dela in ves riziko proizvodnje, odšel pri tem praznih rok. Sadna izvozna kupčija z Nemčijo je danea brez velikega rizika, cene so določene, odjemalci aigurnl, plačilo točno, zato ne more biti razloga za kaksen prekomeren dobiček in poseben riziko — premije aadnih izvoznikov. Naj pa ta primer v sadni trgovini opomni Badjarje, da jim je potrebna organizacija, da bodo mogli varovati svoje koriati. Vprašanje zadružnega vnovčevanja sadja ao naši aadjarji doslej že večkrat načeli, žal, ne vedno z uspehom. Vendar bo treba to vprasanje imeti vedno pred očmi, če bomo hoteli, da bo producent res imel vse koristi od prodaje avojih produktov ter da se ne bodo z njegovim delom okoriščali predvsem le drugi. Kaj bomo s sadjem? Fr. Petek, Sv. Tomaž pri Ormožu. Tudi letoa je sadje obrodilo. Sliv je toliko, kot 2e dolgo ne, a jabolk tudi. Nemčija je naš glavni kupec, pa ima tudi aama dobro sadno letino. V našth južnili krajih je prav tako dosti jabolk, tako da ni govora, da bi aadje prodajali na jug Zato moramo gledati, da bomo res samo lepa jabolka izbrali za prodajo, ker je na trgu glavno, da se ustreže očem, potem šele okusu. Ne poalušajmo nakupcvalcev in ne trgajmo jabolk prej, kakor je dovoljeno. Lansko leto se je zgodilo, da ao nakupovalci deset dni prej veleli obrati kanadko aamo zato, da ao jo lahko plačali samo po 1.50—2 din, dočim je bila kanadka pozneje, ko je bila stvarno zrela, po 3 din kg, a je nihče več ni imel. Govori se o ailosih, kjer bi jabolka čakala na boljšo ceno. Ne ve se, če bi v ailosu jabolka ohranila prvotno sočnost. Konkurirajo pa apomladi zraven tega jabolkam še oranže, ki v krajih, kamor pridejo naša jabolka, imajo isto ceno. Za oranže je znižana tudi železniška tarifa od pristanišča, dočim jabolka ne uživajo popusta r.a železnici. Kai tcdaj s sadjem? Ce bomo vae predelali v Jabolčnik, kaj bomo z vinom? Sad.ia pa gre leto za letom ogromno v nič. Priporočajo se sadne kuhinje, kjer bi se aadje prekuhavalo v aadne jnezge, katerim ni potrebno dodati aladkorja. Toda za to ae bo porabilo le malo sadja. Marmelad ai pa kmet ne more privoščiti, ker za napravo marmelad je potreben sladkor, ki si ga danes kmet ne more kupiti. Najbolje bo pač, da se v vsaki vasi osnujc sadna sušilnica, za katero bi morali izvežbati po enega človeka v aušenju, ker naši ljudje še ne znajo sadja pravilno eušiti. Suho aadje se bo vedno dalo prodati. Na spomlad svetovni trg zelo išče suho sadje. A tudi zdravju našega kmečkega Ijudatva bi zelo koristilo, če bl si v čaau, ko primanjkuje avežega aadja, akuhali suhih jabolčnih. krhljev all sllv, kar nlč ne 8tane, je zdravo in hranilno. Pa tudi, dokler še nimamo aušilnic, ne čakajmo. Poskusimo sami, če ne en aam, pa 2—3 sosedje skupaj. Pripravimo el primerno sobo all proatorno kuhinjo, v katero postavimo štedilnik. Nad štedilnl- kom namestimo žičnate ali lescne mieie, kl ne smejo biti preredke. Mreže se nameatijo na okvtr. Jabolka 8uštmo tako, da aveže poatavimo na najtoplejSe mesto, slive (čeSplje) pa obratno. Ce lmamo primerno Stevilo mrež, lahko posušimo na dan 30—50 kg aadja, kar je odvisno od dnevne kurjave. Poskuaimo in videli bomo, kako lep del prihoda nam bo nudilo auho sadje. Nizke cene žganja Letos so slive in Cešplje v Bosni dvakrat bolj obrodile kot pa je to bilo v povprečju zadnjih desetih let. Ker bodo prodali in prekuhali v pekmez samo eno tretjino pridelka, bodo vea preostanek češpelj prekuhali v slivovko. Iz Brčkega (kjer je center trgovine s alivami) poročajo, da se že sklepajo kupčije za češplje za kuhanje alivovke, In sicer po ceni 25—30 par kg češpelj. Tako poceni češplje menda Se niso bile. Ker ae lz 100 kg češpelj dobi 4—5 litrov slivovke, računaJo, da bo liter alivovke, ki ima 30—40% alkohola, atal 4—6 din. Ta nizka cena allvovke bo vplivala na ceno tudi ostalega žganja. Vinskega žganja pa letoa tam doll sploh ne bodo kuhali, kakor so to delali prejšnja leta. Radi nlzke cene Žganja al nameravajo trgovci napolniti vae razpoložljive posode z žganjem, tako da ga bodo imeli še dolga leta na razpolago. Na ta način ae Jim obeta lep zaalužek. Gospodarske zanimivosti Denar. Denar drugih držav je s prištetim pribltkom z našim dinarjem v sledečem razmerju: angleški funt 258 dtn, ameriški dolar 54.80 din, ncmška marka 14.30 din, madžarski pengo 8.60 din, turška papirnata lira 34 din, francoski frank 1.46 din, žvicaraki frank 12.42 din, italijanaka lira 2.28 dln, bolgarski lev 46 par, romunski lej 30 par, ekandinavske krone od 11.20 do 13.06 din, Ceška krona 1.50 din, grška drahma 40 par, poljski zlot 8.30 din. Jugoslavija, Bolgarija in Romunija bodo letos pridelale 900.000 ton češpelj. Proizvodnja auhih češpelj bo znašala okoli 70.000 ton. Eno milijardo lejev je dala romimska vlada za nakup kmetijskih atrojev. Vprašanje odprave prevzemnifa taks, ki so ga sprožili abaolventi kmetijskih šol, o čemer je pisala priloga »Slov. gospodarja« »Kmečko delo«, je našlo močan odmev. Poleg društvenega glasila ZAKŠ »Mlade brazde« je članek prinesel še »Orač«, v izvlečku pa »Trgovski list«. Gre za odpravo prevzemnih taks pri prevzemu posestva po ainovih, in sicer pri posestvih, katerih kataatralna vrednost ne preaega 50.000 din, za ostala večja posestva bi se pa plačala sarno ena četrtina dosedanjib taks. Cene goveje živine Voli. Maribor prvovrstni 5 din, drugovrstni 4 din, tretje vrste 3.60 din; Celje prvovrstni 5.50 din, ostali 4—5 din, Ptuj 3.25—4.25 din, Slovenjgradec 3—4 din, Slov. Konjice 4—4.50, Brežice 4—5.50 din, Ljubljana prvovrstni 5.50 do 6 din, drugovrstni 5—5.50 din, tretje vrsto 4—5 din kg žive teže. BHd. Ptuj 2.50—3.50 din, Lendava 4—4.50 din kg žtve teže. Krave. Maribor 4 din, Celje 8.50—4.60 dln, PtuJ 8.75 din, Lendava in Slovenjgradec 8 dln, Slov. Konjlce 4 dln, Brežice 8.50—4.75 din, Ljubljana 4.50—5 dln kg žive teže. Tellce. Maribor 4.63—5.25 din, Celje 6—6.50, Lendava 4—4.50 dtn, Slovenjgradec 4 din, Slov. Konjice 4—4.50 dln, Brežiee 4—5 din LJubljana 4.50—5.50 din kg zive teže. Teleta. Maribor 4.50—6 dln, Celje 4.50—5 dln, Lendava 4.50—5.50 din, Slovenjgradec 6—6 dta, Slov. Konjice 4.50 dln, Brežice 4.50—5.50 din, Ljubljana 7—8 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor mlad prašič 5—6 tednov 80—100 dln, 7—9 tednov 110—120 din, 3—4 meaece 180—240 din, 5—7 meaecev 310—450 dln, 8—10 meaecev 470—515 din, 1 leto 710—920 din; kg žive teže 6—8 din. Ptuj 6—12 tednov atarl 90—200 din glava, kg žive teže pa 6.75—7.25 dln. Pršutarjl (proleki). Maribor 9.50 dta, Celje in Ptuj 7—8 din, Slovenjgradec 6 dln, Slov. Konjic« 8 din, Brežice 7 din, Ljubljana 8—9 din kg žive teže. Debelo svinje (Speharji). Maribor 7 din, Celja 8—9 din, Slov. Konjice 9 din, Brežice 8.50 din, Ljubljana 9—10 din kg žive teže. Vino Maribor levi breg navadno meSano vino 10 din, finejše sortirano 13 din liter pri vinogradnikfh. Okolica Lendave. Navadno mesano vtno 3.50 do 4.50 din, finejše sortirano 5—6 din liter prl vinogradnikih. Okolica Brežic. Navadno mešano vino 4.50 do 5 din liter, finejae sortirano vino 6—7 din Iiter pri vinogradnikih. Tržne cene Hrma. Maribor sladko seno 65—70 din, deteIja 85 din, slama 40 din stot; Celje seno 65 din, lucerna 80 din, slama 40 din stot; Ptuj seno 50 din, alama 25 din; Brežice seno 55 din, lucerna 70 din, slama 25 din stot. Drva. Maribor 105 din, Celje 90 din, Lendava 105 din, Slovenjgradec 70 din, Brežice 70 din, Ljubljana 90—110 din kubični meter. Sadje. Jabolka 3—6 din, hruške 4—6 din, marelice 6—8 din, breskve 5—12 din, grozdje 10 do 12 din, slive (ringlo) 4—6 din kg, borovnice 1.50 do 2.50 din liter, maline 4—5 din, ribez 2.50—4, ringlo 1—2 din, jagode 12—15 din iiter na mariborskem trgu. Zelenjava. Krompir 1—2 dtn kg, glava zelja 0.50—3 din, kumara 0.50—2 din, kg paradižnikov 5—6 din, fižola v atročju 6 din, liter luščenega graha 5—7.50 din. Sejmi 14. avgusta svinjski: SrediSče; živinski v Mariboru (15. praznlk!) — 16. avgusta živinaki in kramarski: jHakičane, Mozirje, Sevnica ob Savi, Vuzenica; svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje -— dne 17. avgusta tržni dan a svinjami: Turnišče; živinski in kramarski: Kapela pri Brežicah, Šmarje pri Jelšah — 18. avgusta svinjski: Maribor — 19. avgusta svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje.