191. številka. Ljubljana, v sredo 24. avgusta 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan sveter. izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofit i prejrrrim za a vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld.,  z* jeden meaoc L gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta .'1 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa, se po l')_kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele tuliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naroćbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po (J kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po B kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trga fit. 18, Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t. 3-3=.
Shod slovenskih visokošolcev.
Nismo minlili, da se nam bo še baviti s uhodom Blovenakih visokošolcev, ker se nam je zdel odpor jako maloštevilnih, takoimenovanih kato liških dijakov proti skupni organizaciji brezpomemben, ali storiti moramo to vsled poročila, katero je o vsedijaškem shodu priobčil „Slovenac". V tem svojem poročila je „Slovenec" zopet jedenkrat sijajno pokazal vsa tista značilna svojstva, katera smo od nekdaj na njem najbolje obču Jovali in katera neizmerno mnogo pripomorejo k ublaženju obstoječih nasprotstev.
Uspeh V8edijaškega shoda je, da nam je prinesel izjavo slovenskih visokošolcev za vseučilišče v Ljubljani in da je vstvaril temelj občni dijaški organizaciji. Shod je imel torej vesel pozitiven napeli in je pomemben za ves narod, v katerem bodo sedanji visokošolci v nekaj letih poklicani, zavzeti važna mesta.
Važnost shoda tiči v njegovih sklepih. »Slovenec" pa je vso stvar zasukal in vso važnost po* ložil na debato o dijaški organizaciji, na razpor mej dijaštvom, dasi o razporu prav za prav ni možno govoriti, ker je število takoimenovanih katoliških visokošolcev tako neznatno, da ne pride v poštev, kar dokazuje dejstvo, da se je vzlic odpora teh visokošolcev posrečila organizacija, v kateri je združena preogromna večina vsega slovenskega dijaštva.
Ta veČina je malenkostni manjšini katoliških dijakov ponudila roko v pošteno spravo na narodni podlagi in za skupno narodno delo. Povabila je katoliške visokošolce na »hod in povabila tudi bogoslovne, dasi ti v pravem pomenu besede ne spadajo mej akademike. Nasvetovala je organizacijo, proti kateri tudi katoliško dijaštvo ni vedelo ničesar bistvenega ugovarjati, a vzlic temu so katoliški dijaki odklonili spravo, odklonili ponuđeni jim kompromis, dočim se ljubljanski in mariborski bogoslovci shoda niti udeležili niso, ker ta že v naprej ni kapituliral pred zahtevami katoliškega dijaštva.
Katoliški dijaki so zahtevali kratko malo popolno kapitulacijo ogromne veČine sloven-
LISTEK.
„Jadao".
Spisal S a ve Ij o v.
Kostanji so šumeli nad nami in skozi temno vejevje se je videlo tu pa tam zamolklo-sinje, vi eoko nebo. posejano z redkimi zvezdami. Polastilo se nas je nenadoma nekaj nejasnega, — podobnega tihemu, romantičnemu čustvu, kakor ga začuti človek, kadar popije pozno na večer dve čaši čaja in se zagleda s Široko odprtimi očmi v mračno daljavo.
Gospodična Koprivnikova je vzdihnila in se naslonila nazaj na stol, da se je zasvetil izza sence njen drobni, beli obrazek, kakor izsekan iz mramor ja. Marko pa si je pogladil svoje silne, navzdol viseče brke ter govoril dalje s precej jednostavnim, malo hripavim glasom.
„Krasna je bila ta ženska, — prekrasna ! škoda samu, da ni imela črnih očij . . ., a vrag vedi, — odkar sem videl ta dva čudovita siva bisera, lesketajoča se v rosni luči, — nimam nobene Bimpatije več do temnih dijamantov. Lase je imela temnoru-jave z lahnim zlatim bleskom, in padali so ji globoko na čelo, skoro do obrvij, zapognjeoih v dvoje moj s te rakih valutah. Kar se tiče obraza, — molčimo I Ta zamolklo-bela lica, ta prozorni, drhteči
skega dijaštva. Odklonili so vsak kompromis, če5, da s svojimi načeli ne barantajo, pač pa so zahtevali, naj s svojimi načeli baranta vse ostalo dijaštvo, katero ima na svoji strani velikansko večino vseh dijakov.
Zaman so stud. pliil. R e i s n e r, stud. pliil. Pirnat in stud. ph 1. Nachtigall z rodoljubno unemo naglašali, d* večina od katoliškega dijaštva no zahteva nobenega sacrifiiio deli' inte-letto, da ne zahteva, naj bi le za las odnehali od svojih načel in da zahteva večina zase samo tisto svobodo, kakor jo radovoljno priznava manjšini. Katoliško dijaštvo vzlic temu ni odnehalo. Odklonilo je kompromis, odklonilo ponuđeno spravo, ako se organizacija ne postavi na katoliško podlago in ker se večina dijaštva svoji svobodi ni hotelo odreči, se katoliško dijaštvo, ki je imelo na shodu mej 2O0 dijakov celih 13 zastopnikov, ni pridružilo »-kupni organizaciji.
Materijalnega pomena to pač ne bo imelo, ker je „katoliških dijakov" premalo. Dijaška organizacija bo tudi brez sodelovanja katoliških dijakov močna in uplivna ter ho lahko delovala na dosego svojih .smotrov. Lepše bi seveda bilo, ako bi se bilo vse slovensko dijaštvo zjedinilo, a da se to ni doseglo, tega so krivi jedino in izključno samo katoliški dijaki, ki so nastopili z vso nestrpnostjo in z očitnim namenom, ali dobiti popolno zmago ali pa preprečiti skupno organizacijo, in katerih postopanja ni nihče tako dobro ožigosal, kakor poslanec dr. Žitnik v svojem govoru pri banketu, ko je zaklical „ce iščimo tega, kar nas razdvaja, ampak samo to, kar nas druži".
Debata o organizaciji je najlepše spričevalo tolerantnosti in resničnega rodoljub j a slovenskega dijaštva in dokaz nestrpnosti, ne-spravljivoati in bojaželjnosti katoliškega dijaštva. Večina slovenskih visokošolcev je z odklo nitvijo organizacije na katoliški podlagi postopala popolnoma korektno in pravilno in posvedočila, da je v resnici zrela za akademiško svobodo. Ako bi bilo dijaštvo pred katoliškimi dijaki kapituliralo, ako bi si bilo vezalo roke, bi vsakdo in po vsi pravici sklepal, da nima smisla za akademsko svobodo in
rimski nosek, ta pohotno se smehljajoča* polna ustnica . . . ah, zdi se mi, da so ustvarjene te lepote samo zato, da jih vidi človek samo jedenkrat v življenju in sanja o njih, kadar se vrača v jasnem večeru iz kavarne.
Imš ji je bilo Lejla.
In Lejla je imela moža, kakoršni so tam na našem romantičnem slovanskem jugu vsi možje lepih Žen: rujav iu suh, z velikim zakrivljenim nosom, mežiknjočimi, rodeče obrobljenimi očmi in širokimi, lopatastimi rokami . . . Kaj hočemo? In Pera Josi-mović je bil celo zaljubljen v svojo ženo, kar na našem romantičnem slovanskem jugu ni navada!
Ob prašni glavni ulici je stala hiša Pere Jo-simovića Stoji še dandanes. Poslopje je veliko in bleščeče belo, na cesto pa gleda samo troje majhnih oken, udolbenih visoko gori in zagrnenih s temnimi gardinami. A časih o mraku se prikaže pri srednjem oknu svetla bela roka, zaleskeče se zlata zapestnica in gardine se razgrnejo. Tam doli na cesti se gnetejo cigani v razdrapanih, pisanih oblekah, sključeni židje v dolgih kaftanih, kmetje v svetlih pruslukih in čakširib, mohamedani v rudečih fesih in naša moderna mestna elita v nerodni črni toaleti, ukrojeni po lanski modi. Nosljavi, zategnjeni glasovi , .. hrupen smeh . . . glasovi harmonike,. .
da ne ve, da je svobodno studiranje, svobodno raz-mišljevanje, sploh svobodno gibanje jedro in bistvo akademične svobode. Visokošolci, kateri si dajo pri iskanju resnice delati ovire, kateri resnice ne iščejo, ampak si jo dajo diktirati, kateri si dajo ukazovati, po kakih principih bodo uravnavali vse svoje delovanje in nehanje, tisti akademične svobode niti vredni niso.
Vse „Slovenčevo" nelojalno zavijanj« in pre-obračanje ne prikrije dejstva, da so n^spravljivi katoliški dijaki učakali na shodu slovanskih visokošolcev popoln poraz. Izmej 200 vieokoSolcev jih je bilo samo 13, ki so se uprli skupni organizaciji, vsi drngi so bili jedini in solidarni, a ta ogromna večina za vse svobodomiselne rodoljube jamstvo, da bo slovenska inteligenca tudi v prihodnji generaciji zaščita in zaslomba svobode in napredka ter jam* 8tvo, da gotova drevesa tudi v prihodnji generaciji ne vzrastejo nebu pod oblake.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani.
(Na shodu slovenskih visokošolcev govoril stud. jur. Konrad V o dušek.)
Slavni zbor! Dragi tovariši !
Tako tedaj prehajamo k prvi, k glavni točki našega zborovanja, našega shoda sploh, k vprašanja o slovenskem vseučilišču v L ubijani.
Ko je zapela letos ta struna, — da govorim s pesnikom, — zavzela se je naša domovina in srca vseh Slovencev vzplamtela so v vroči želji, v neugasnem koprnenju, da se nam izpolni ta visokoleteča misel.
Tisti čas vihrala je po zbegani Avstriji burna nevihta, visoko in nevarno plulo je valovje nemškega nasilja, krute razdivjanosti. Dan na dan oetnl in hujšal se je vseobči položaj ... Pa glej ! V osrčji naše domovine prebudila se je tisti čas nakrat lepa misel, krasna ideja, ki jej nemška prenapetost ni dala več spavati in snivati: počil je glas po slov. vseučilišču.
Mi, akademiki slovenski, ki smo ravno v zvezi s svojimi slovanskimi tovariši borili se za svoje akademične pravice, za svojo akademično eksistenco na tujih, sovražnih nam vseučiliščih, razveselili smo
pijana pesem iz najbližje kafane . . . jedrnate jugoslovanske kletve . . .
A tam gori ob oknu sloni lepa Lejla, gleda 8 polzatisnjenimi očmi na cesto in sanja. Zakaj Lejla je zaljubljena . . .
Ali v kakega Obilica s plamenečimi očmi v zagorelem obrazu z in junaškim srcem v ponosno obokanih prsih? — ali v kakega Rinaldinija s tragičnim pogltdom pod gostimi obrvimi in krvavim jataganom ob pasu? — v južnega pevca 8 sentimentalnimi kodri nad belim čelom in drhtečo tamburico v rokah ? . . .
Njena duša si je zaželela Rade Milovanoviča; in Rado Milovanovič je komi v trgovini Žida Nah-mijasa, ki prodaja ob Kamenem šoru preproge iz Sm me, dragoceno srbsko platno in turške vezenine, izdelane od nežnih svetlih prstkov v tihih haremih .. .
Lep fant je Rado Milovanovič; krepka, velika postava, zdrav obraz, nedolžne, plave oči in svetli lasje; nedoločen, prostodušen smehljaj plava krog njegovih polodprtih usten in njegove brke so mehke in redke . . .
Lep fant je Rado Milovanovič in nenavaden — tepec.
Sprehaja se večer za večerom pod oknom Lejli-nem, a ne ozič se gor. Ne ozre se gor in Lejla so
se nad to vestjo, odjenjali od brezuspešnega boja in začeli, pazljivo sledeč korake domačih zastopstev, premišljati in razmotrivati o tem prevažaem, za nas reš Inem vprašanja. Danes pa, dragi tovariši, vršimo svojo dolžnost, ko smo se sešli k resni besedi v tej važni zadevi, katero hočemo javno iz-pregovoriti slovenskema svetu.
Moji malenkosti pripaJ-1 je referat v tej težavni stvari. Skušati hočem poudariti najvažnejše mom- nte pri idealnem podjetju slovenske univerze v prvo iz narodnega, potem iz državnoprav-nega stališča, poklicati hočem velkr.it tudi številke na pomoč, navesti nekaj važnih podrobuostij, upoštevajoč seveda, da čakamo že dober mesec na spomenico, katero nam obljublja vseučiliški naš odbor in njegov tajnik. —
Ko je pred ">0 leti stopil slovenski narod na politiško pOIOfiids, imel je že svoj program. Zahteval je zjedinjeoje slovenskega ozemlja iu osamosvojitev v šoli in v uradu. Zahteval je slovenskih šol, pctezal se za ljudske, sredu.e iu visoke šole, ktr je bilo jasno že takrat, da nirod brez lastnih izobraževali^ nima, pak si tuii ne moro pridobiti prave živijeuske podlage!
Kaj se uain je dalo doslej v tem oziru? Ljudskih šol štejemo letos okoli 070. Popolne srednje šole še n.mamo. 3 polovično d.oj~z čne gimnazija so vsa naša pridobitev. Za visoko šolo pa se potezamo ves ias poiitiČDega boja svoj« ga brez vsakega vspeka. Krivica, ki se nam gudi v ozru Ijud skih, zlasti pa sred' ji!i šol, vpije k nebu, se velikokrat raspravlja, pa utkJar dovolj energičuo ne poudarja pri vladi. Za nas ne prihaja danes dalje v pošte v, upajmo pa, da se skoro obrne k boljšemu.
Tudi ue jedne visoke šole nam ni še podelila usoda, dasi zgodovina tega vprašanja pripoveduje 2e marsikaj zanimivega. —
Ze po izgnanju Franc zov, ki so ustanovili le ta 1809, —1814. v Ljubljani spočetka takozvano „EcoJe central«11   in  jo  izpremendi  pozneje v akademijo, jela je avstrijska vlada bolj ko prej spoštovati slovensko narodnost in njen jezdt.   Ustanovila j je  tk*Ji  lota   1816.  in pozneje   nekaj  slovenskih j Btolic, namre'; v Ljubljani, v Gor ci in v Gradcu. ! Ko je l«to 18 IS  vzbudilo naamorno zahtevo po vseuii Išcu v Ljubljani, se je vlada ustavljala malo 1 da ne jedno leto,   I. 1840. v poletnem tečaju pak ustanovila  hloven-dia predavanja.   Radi Mazgonove \ uaodepolue, prerane smrti in preobilih stroškov od j bila je tedaj ^lude Ljubljane vje uadaljne prošnje. ; Pač je leta 18.jO  otvorila v Gradcu predavanja na i bog ulov ni ia pravoslovni fakulti, katera so trajala žaJibog le do 1. 1 85 i, ko je prenehal Kranjc s svo-jicui   pred-i v^nji. Do 18g8. leta je vse zaspalo Leta «50. zahtevali so razna slovenska zastopstva pravno akad.-mijo   v  Ljubljani.   Strem.iyr, naučni min:ster, ustavil je za leto 1870. po Najvišjem povelji svoto 8600 gld. v -ržavni  proračun  za d.oje slovenskih ; predavanj v Gradcu, ki se seveda niso oživotvorila, i Leta 1871. v juliju  je v državnem zboru pogorel dr. Coata z resolucijo,  naj se ustanovi v Ljubljani slovenska  pravo   in  modroslovna   fakulta.   In dr. j Gias r, zii ni slovenofub, — katerega se bom danes še večkrat, -pomi ajal — pojedel nam je tudi
onih 3600 gld. Od tistega časa pa do letošnjega leta, to izpričujejo nekatere reso* lucije in peticije izza leta 1890. in 1891., je naš narod vedno in neprestano, če tudi na tihem, želel in hrepenel po svojem vseučilišču. —
Tako je bilo v preteklem času, kamor smo se ozrli, da tem jasneje zremo in vidimo v sedanje in bodoče razmere. —
Dandanes šteje narod slovenski, ki živi raztresen po šestih kronovinah avstrijskih, 1,2(50.000 glav (združen s tostranskimi Srbo-Hrvati 1,900.000 glav.)
Glavno vprašanje, katero prihaja danes v po-štev je: Koliko visokošolske mladine bode imel slov. narod v prihodnjih letih?
Število letošnjih abiturijentov znaša, — kolikor sem mogel poizvedeti — 170 — 180. če upoštevamo trezno-rastoč oarastek srednješolske mladine, vzprejmemo lahko 1200 za osnovno število našega računjanja. Po tem proračunu znašalo bode število slovenskih visokošolcev leia  1900 in uaprej 8 0 0.
35°/» mej temi je bogoslovcev, torej 9 8 0, približno toliko, kakor dandanes in kakor vedno, ker naše bogoslovnice ne morejo vzprejeti večjega kontingenta. 2d°i0 juristov, torej 200; I0°j0 tilozofov, torej ^0. Skupno torej 540. Medicinci in ostali visok šo!ci zavzemajo preostanek. Oai del visokošolcev, ki se poizgubi radi bolezui, radi smrti, radi lahko miselnosti, in oui del abi ur j^-ntov, ki neposredno stopijo  v praktično življenje, zuaša  skupno 15°/tt.
Če odštejemo te odstotke, ki znašajo 120 od skupnega števi'a 800, ostaue nam za bogoslovce, juriste in filozofe (70°/0 vseh visokošolcev) število 436, kateremu lahko prištejemo povprečno 100 vse-učilišJuikov iz Istre in Dalmacije. Na ta način znaša zaključno število 556. Nekaj najbogatejš.h in mo< jgoče najrevnejših mej temi vseu čihšJniki odhajalo bode tudi v bodoče na tuja vseučilišča. Vzemimo torej namesto štev. 556 približno število 520—630. Vendar vsak, ki se bode hotel in nameraval posvetiti službi na domačih tleh, p o a 1 a š a 1 bode v lastni prid slo veuska predavanja in učil se v slovenskem jeziku!
To je po mojem mnenju in precej natančnem statističnem proračunu število  onih slovenskih vse učiiiščnikov, ki bi v najkrajšem času reprezentovali anditorium slovenske univerze v Ljubljani.
Ne glede na dejstvo, da bi ravno ustanovljeno vseučilišče ngodno uplivalo na razvitek in narastek akademične mladine in izobrazbe, je naša želja, kar se tiče števila slušateljev na vsak način opravičena. Začetao število 530 je sicer precej nenavadno, a minimum mej evropejskimi in tudi avstrijskimi vseučilišči pa vendar ni. Saj je leta 1875. imelo vseučilišče v Cernovicah samo 209 slušateljev, v preteklem letu 1897. pa 385; saj sta imeli 1. 1895./6. vseuč lišči v Ferrari in Urbino v Italiji le nekaj čez 80 slušaieljev, vseučilišče v Rostocku istega Uta le 420 slušateljev ; Saj je imelo letos vseučilišče v Dijonu 604, v Caenu 598, v Grenoblu 476 in v Besani; mu le 197 slušateljev.
Slovensko vseučilišče bi torej z ozirom na slušateljstvo ne bilo ni-kak „kuriozum!u — (Dalje prih.)
vrača v temno sobo, napolnjeno s težkimi parfumi, zakriva si ohraz z rokami in njeno čudovito telo trepte.8 na divanu od ljubezni in poželenja.
Kostanji po šumeli nad nami in zvezde so svetile še jasneje, bele in drhteče, kakor kaplje raztopljenega srebra.
„In Lejli je legla na srce bolna melanholija Poklicala je k aebi ciganko Džulizaro in Džulizara je razložila po mizi umazane karte, stisnila ustna ter se zamolila . . .
,Ne žalite se, gospa velemožna, nad svojo ne-ri_dovitc8tjo —!' Lejla ji je podarila deset dinarov ter jo vrgla na cesto.
,Ob, kje mi je, ubožici, dragoceni bisar, da ga popijem v svojo tolažbo, stopljenega v vodi iz Je ruzalema ? Kje je talisman, da ga položim pod svoje vzgla.je iu ss vzdramim z lahkim srcem in jasno dušo V. . . K,e je čarovna p jača, da jo ponudim tebi, ti moj dragi in napojim tvoje misli s sladkim hrepenenjem?4
Kakor se vidi, na svojega moža ni mislila; tudi j- niti najmanj ni palo v glavo, da hi bilo na vsi stvari kaj pregrešnega. Nasprotno ! Kadar je sanjala na divanu, zdelo se ji je, da se oglašajo nad njo poltihi glasovi nevidnih vijolin, in da se odpira pod
njenimi očmi sedmi raj nevernega proroka . . . Njena duša se je dvigala, mehki udje no se tresli v nebeškem čutu in ustna so kipela v nezavestnem smehljaju . . .
A Rado Milovanovi 6 je bil tepec.
Ob, preplakala bom ubožici te Upe, mlade dni. Ne bodo se dotaknila njegova ustna mojega obraza, roke njegove ne bodo objele mojega telesa ... Za tihe zidove bom zaklenila svojo žalost, dokler ne uvenejo moja lica in ne upadejo moje oči. Samo rdeče rože v vazi bodo čule moja vzdihe in blazinice pod mojo glavo bodo pile moje solze . . . Kajti njegova ustna se ne bodo dotaknila mojega obraza in njegove roke ne bodo objele mojega telesa ...
Ker je imela zamolklo bela lica, polne, temno-rjave lase, počesane a la vierge, in velike oči, zato je naravno, da je bilo vse njeno mišljenje zelo romantično nadahnjeno. Sanjala je o belem gradu, skritem mej visokimi platanami, obleči je hotela dolgo belo haljo s širokimi rokavi in prepasano z zlatim pasom ... In ona plaka sama in zapuščena pod šepetajočim drevjem in pozabljena mandola leži v utrujenih rokah ; ... ta slika je visela v njeni krasni sobi in slikal jo je angleški prerafaelit v jednostavnih potezah . . .
In resnično, — prav tiste dni so prodajali vilo Bukičevo, — imenitno vilo, kakoršne ni več
V IJublfanl, 24. avgusta. K položaja. Is Budimpešte se poroča „Neue Freie Presse", da se snide državni zbor 12. septembra, ter da bodo imele današnje mini-sterske konference vsekakor uspeb. Avstrijska vlada je pripravljena za največje koncesije ter bode po dokončanih pogajanjih in potem, ko se sestane državni zbor, d e m i s i j o n i r a 1 a. Nagodba z Oger-sko se dožene bržčas tako, da se sprejme na Oger-skem parlamentarnim potom, v Avstriji pa s § 14.
— „Pest. Napio" javlja, da je grof Thun pripravljen preklicati jezikovne naredbe, a da ga pri tem zadržuje še krona, ki želi, da se prej dožene sprava mej Čehi in Nemci. Grof Thun meni pridobiti desničarske stranke z novimi koncesijami.
— Ob priliki češkega katoliškega shoda piše glasilo nadškofa grofa Schonborna, „Katoličke Listy" : „Na pragu nove dobe stojimo, dobe velikih del in bojev, ki odločijo obstanek ali razpad države".
— O radikalnem govoru poslanca Slame Brno že včeraj poročali v brzojavkah ; dostavljamo le še glasilo sprejete resolucije, katero so volilci Slame živahno aklamirali: Iz dosedanjih bojev smo dobili izkušnjo, da je jedina naša obramba državno pravo, katero si moramo priboriti. Radi nagodbe z Ogersko zahtevamo od svojih zastopnikov, da m ne vdado v boju za naša prava madjarskemu izkoriščanju. H k ratu izjavljamo, da zahtevamo, naj stopijo naši poslanci v slučaju, da se jezikovne naredbo odpravijo, a se z zakonom ne nadomeste, proti vladi v najodločnejšo opozicijo. — „Narodni Listy" pišejo : Češki narod je smatral grofa Tinina za energičnega moža, kateremu ustava v treuotni stiski na bo delala sivih las. Če pa hoče ohraniti ustavo, ko si je vendar pri nastopu pridobil polnomočje podreti itak gnjila konstitucijonalna tla, potem vprašamo, kaj pa je prav za prav njegov namen in njegova naloga ? Ustavno se nagodba ne more izvršiti. Ako se torej Thun ne upa odpraviti sedanjj bankerotne ustave, potem mu ne preostaja druzega, kakor da odpravi naredbe. To pa bi bila že lahko storila Ba-deni in Gautsch. — „Plzenski Obzor" meni, da vzras'e po 24. t. m. bržčas na Češkem vihar, da, pravi orkan, ki pa se ne bo polegel tako, kakor se je leta 1893 —189o., ko je vladalo izjemno stanju.
— „Hlas Naroda" pa poživlja Cehe, naj bodo sedaj, „ko je nabujskano vse proti njim", radikalni! —■ Kako težko stališče ima avstrijsko ministerstvo pri današnjih budimpeštanskih koi.f rencah, je razvidno že iz članka v „Fremdenblattu", ki poroča: Glede zahtev ogarske vlade nimamo avtentičnih poročil; ako pa je resnično, kar poročajo ogerski listi, ako zahtevajo ondi res to, kar izraža ogersko časopisje, potem seveda moramo reči, da je sporazumljenje sploh nemožno. Ako hočejo v onstranski državni polovici iz novih in starih pogodb vzeti le ono, kar je Ogerski ugodno, potem je to podlaga, na kateri ni možna nikaka nagodba. Take nagodbe bi v Avstriji ne sprejel nihče, vse stranke brez razločka bi jo zavrnile.
Malorusi proti Poljakom. V Lvovu so sklenili zaupni volilni možje Malorusov obširno spome-
SJT Dalje v prilogi.
na svatu. Postavil jo je bil Buki«: sam po svojem fantastičnem načrtu ; čital je do polnoči v arabskih pravljicah, po polnoči pa je vzel papir in svinčnik ter narisal svoj grad. In spravil je Šeherezado v sramoto.
Ali niste stali še nikdar na začaranem kraju, kjer ste si zaželeli smrti, — z mehkim razkošnim hrepenenjem, s sladko otmjenost jo? ... Iz temnega, šepetajočega drevja so se dvigali beli zidovi, kakor lotosov cvet iz valov svete Gange. Šumelo je drevje in trepetalo, opojni vonj je plaval nad tihim jezerom, in veje so se priklanjale in potapljale, da so drhteli na listju rosni kristali. Z visoke verande so prihajali čarobni glasovi; — zdelo se je, da se je izlila vsa ta čudovita krajina v zmagoslavno pesem, — da sanjajo nadzemske akorde te vitke, fantastične črte belega gradu . . .
V visoki dvorani, prevlečeni po stenah in stropu s črno svilo, ki je padala do tal v valovitih, mehkih gubah, — plesal je Sava Dukić v romantični obleki iz starih časov, z zlatom vezeni in posejani z dragimi kameni. Črnooke ciganke so igrale na harfe, — ustna so se smehljala in bnjni lasje so padali po razgaljenih ramah. Od daleč se je čulo žvenketanje čai, pijano jecljanje. Upniki Bukičevi •o pili šampanjca. (Dalje prih.)
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 191, dnž 24. avgusta 1898-
tiico, katero so poslali cesarja in grofa Thnnu. V spomen:ci se pritožujejo, da jih Poljaki na vseh poljih majorizajejo, ter da jim kratijo cerkvene, narodne, socijalne, gospodarske in kulturne pravice. Poljaki store vse, da bi zatrli narodni značaj M Jo-rusov. Zategadelj pa odklanjajo Mulorusi kar naj-odlcčnejše v {oljskem deželnem zboru sklenjeno adreso, ki zahteva deželno avtonomijo, Sel, potem bi bdi Malorusi izročeni Poljakom na milost in nemilost. Spomenica prosi, da bi se položaj maloruskih kmetov izboljšal s pomaujšanjem davkov, da bi se pomnožilo število ljudskih in srednjih šol, da bi se deželni šolski svet razdelil v poljsko in malorusko sekcijo ter bi se razširile pravice malornskega jezika pri uradih in sodiščih. Zlasti pa si žele Malo-rusi splošnih direktnih volitev Spomenica našteva nebrcj slučajev poljskega političnega nasilstva ter prosi za pravično in nepristransko deželno upravo.
— Slovanska vzajemnost bo torej mej Poljski in Malorusi še dolgo le pobožna želja 1
Bolgarsko črnogorska grška zveza. „Neue Froie Presse" je prinesla včeraj impertinenton vvo-den članek, v katerem na najočitnejši način liujska Avstrijo in Turčijo proti Črnigori in Bolgariji. Iz Zofije se baje na Dunaj poroča, da sta pri zadnjem sestanka na Cetinju sklenila črnogorski in bolgarski knez zvezo, vsled katere se Črnagora zaveže, vdreti v ozemlje Drine in v okolico Novega Bazarja, ko bi se začela vojna mej Turčijo in Bolgarijo. Žito pa dobi Črnagora kos turške zemlje. Nadalje pripoveduje BN. Fr. Pr.tt, da deluje bolgarski knez tudi na to, da se sklene zveza tudi z Grčijo. Ta trozveza pa da ima obrnjeno ost tudi proti Avstriji in Srbiji.
Finanoijalna kriza t Turčiji. V BMebve« retu" je izšel članek Ahmeta Rize, ki dokazuje, da stoji Turčija na robu fiaancijalne propasti. Volna odškodnina po grško-turški vojni je zaslepila s .mo za malo časa vid Osmanlij, a zdaj je jasno vsem da so imeli korist le tuji kapitalisti in špekulantje. Dolgovi Turčije presegajo najsmelejšo višino, zato pa ne dobivajo niti uradniki, niti vojaki redne plače, nego j m je država dolžna. Toda mlfan, ki ne dela ničesar ter nima nikakega razuma za narodno go-spodarstvo, sprejema vsako leto plačo rednih 25 mi* lijonov frankov, da more razs pno živeti ter rediti celo vrjsko žensk, vohunov in suženjskih slug. Sultan je posestnik 1200 poseste/, ki mu dooašajo vsaj še jedno ietao plačo.   Iu le ne rabi za drugo
— tako piše Ah o/a t Hiza — kakor za korupcijo in kovanje vsakovrstnih zločinskih načrtov.
Jubilejska slavnost v Celji.
(Konec.)
V ,Nar. domu" smo sn vsedli k skupnemu obeda, s ob tretji uri nas je že klical glas h glavni skušnji.
H<tro se je zvečer napolnila prostorna dvorana v „Nar. domu" z občinstvom, željnim izrednega niitka. Priznati moramo, da nam ta ni izostal.
Mej pevskimi točkami je svirala veteranska godba iz Zagreba večinoma slovanske skladbe. Ista godba je preskrbela tudi godbo za ples, ki je trajal do ranega jutra.
Mej tem pa, ko smo mi v našem svetišču čestili Muze, imel je celjski mob po mestnih uticah svoje orgije. Policija je pokazala zopet, da nikakor ni zmožna ukrotiti nemirneže. Dogajali so se nečuveni prizori. Prakticirali so tako, da se je nemški fakin zaletel v kmetskoga fanta. Ako se je slednji potem postavil po robu, je začel fakin na ves glas klicati policijo na pomoč, češ, da ga je fant zmerjal in razžalil. Stražnik je kar po informaciji mestnega fakina zgrabil kmetskega fanta ter ga tiral v zapor. Pozaprli so na ta način kakih 20 krnetsk h fantov. Če je kmetski fant, zavpil „živio", hitro ja bila policija na mestu in brez ugovora hajd v zapor. Fa-kinaža pa je nekaznovano in mirno tulila naprej, žvižgala in razgrajala, ne da bi ji kdo le žal besedico očital. Vprašali smo orožnike, kako da smejo nasprotniki nekaznovano razgrajati in zakaj jih ne zapro. Odgovorilo se nam je, da orožniki iz lastnega nagiba ne smejo ničesar storiti, ker so le v pomoč mestni policiji; da smejo še le tedaj intervenirati, kadar bomo napadeni. Lepe varnostne na prave, katere naj bi me stoprav tedaj Ščitila, kadar bom že nož čutil mej rebri I Pa bilo je žalibog tako! Ovadili smo slučaj, koje stražnik držal kmet skega fanta, štirji mestne barabe so ga pa tepli. B • je so to bili 4 nemški akademiki, pa tega ne veru jemo. Ko so naši gostje odhajali na kolodvor, čakali so jih nasprotniki kakor cestni roparji, metali vanje kamenje, jajca, hudičevo olje in črnilo. Orožniki in policija pa so stali poleg ter mimo gledali divje početje. Slučajno so pri hudodelcem početji zgrabili zloglasnega Oobsa. Branil se je na vse kriplje orož nikom, ki so ga aretovali ter klical ne pomoč — mestno polioijo. Uklenjenega so ga odpeljali v zapor,
komaj je bil tam pat ruinnf, že je prijel vodja mestnih uradov, da se mora Oohs izpustiti. Na ta način so baje Och.sa fihrikrat zaprli in zopet izpu-sti'i, da fakiniža ni ostala brez vodje. V zadnjem slučaju se (»r. ž odi i vender niso ndali t r ga k-ikor hndodelca sasačsnega pri zločinu tarnam odvedli v zapor na okrožno sodiš"n. Drugi dan pa — čnjte in strmite! — sta šla župm in podžupan c-d j skega mesta do predsednika okrožnemu sođiŠ3a prositi da bi upustili hudodelci. Ni li to značilno za naše razmere — celjski župa prosi za prostost človeka, ki je bil že več kakor 27 kaznovan?!
Priptila se je tndi težka telesna poškodba, ko je nekdo izmej druhali z nožem dregnil nekega poštnega uradnika.
Upravičeno pa sedaj kličemo na pomoč dr ž.ivne oblasti, da nas store deležne istih pravic, katerp uživajo drugi avstrijski državljani. Tudi v rm stn C lju 8a h tavamo, da nam je zagotovljena telesna varnost in prostost, ter varnost lastnine. Ako pa nam mestna uprava s svojo samoupravo teh ne more ali noče zagotoviti; tedaj je dolžnost državnih oblasti j, da imm jih zagotovi. Proč s tako sa • moupravo, ki zlorablja svoje pravice. Taka samouprava obstoji le še v Bramoto državi, ki so še nazivlja piavno državo. Namauje pa kar smrtno in tudi morami zahtevati je to, da dobimo drugo varnostno upravo. Mestni policiji mi celjski in ok liški Slovenci ne zaupamo in ji tudi ne moremo zaupati. Policiji sama se mora zavedati, d t ni več sposobna vladati tistih sletttSa107, katere je bila sama odgojila« K«j je treba dobri polieji v pomoč vojaštva in orožnikov? Saj nam je c. kr. okrajni glavar sam dejal, du se upa s pomočjo dveh orožnikov narediti normalno razmere v C-lji. Najskrajnejši čas je, da se srore normalae razmere. Ž'vimo kakor v roparskem brlogu. Zlasti po noči smeš izza vSaOfga i gla pričakovati napad Streljanje iz samokresov je na dnevnem redu. Policija pa je slepa in g'uha za vse stvari. Saj so Slovenci napadeni !
Koliko je mestni upravi do pravicoljubja in do ravnopravnosti, ali pa, da se izraz mo po njenem načinu, do Javnega miru in reda", pokarala je v ponedeljek dne 15. t m Nemškim biciklistom je dovolila sprevod skozi mesto in ker jih seveda najkrajša pot vodi na Graško cesto, kjer so i m • 1 < dirko, so nli mimo .Narodnega doma". V spremstvu so imeli vse celjsko barabstvo, ki je zagnalo divje vpitje spričo „R-itsfssts*. Jedini stražnik, ki jih je spremljal, jih je komaj vzdržal, da niso udrli v „Nar. dom". Nas takrat ni bilo doma. I detel i smo bili deloma na Teharj , deloma v Ždec. Tedrtj pa so ti junaki kazati svoj pogum. Zveer prt ti sedmi uri pa so v polni organizaciji ša jedenkrat naskočili ,Narodni dom" ; pregnale so jih doma ostale ženske z mokrimi cunjami in vodo. Okrajni glavar pa, ki je opazoval ves prizor, je naglo po slal po vojaštvo, da je isto zopet zaprlo vse dohode do BN*r. doma".
Še jedenkrat torej apelujerao do pravičnosti drživnih oblavtij. Ako nas one n^ bodo ščitile, bode na sramoto avstrijske države v našem mesta prav kmalu nastopila doba „Faustreclita" 1
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24 avgusta
— (Konfiskacija) Včerajšnjo našo številko je zaplenilo državno pravdništvo radi prve notice, v kateri smo poročali, da je sodiŠčo v Cmmekn odbilo vlogo dr. P.puša, ker ni b la pisana v nemškem jezika, da je višjo sodišče v Gradcu to odobrilo, in da je pravosodno ministeistvo temu pritrdilo.
— (Imenovanja.) Začasna deželnovladna kon cipisra dr. E. S t a d 1 e r  pl. Wolfersgru i   in H Hofbauer pl. Hohenvvall sta imeno?ana stalnima deželnovladnima koncipistoma.
— (Županski shod.) V svojem poročilu o županskem shodu navedli smo imenoma tiste državne in deželne poslance, katere smo videli ali o katerih smo čuli, da so bili na shodu navzoČni. Izmej goriških poslancev so bili imenovani gg. prof. Berbuč, dr. Gregorčič in Muha, a udeležila sta se shoda tudi deželna poslanca gg. Blaž Grča in Anton K 1 a n č ič.
— Shod kranjskih gasilnih društev.) Gasilna drust-a kranjska imela so v nedeljo povodom desetletnega obstanka deželne zavezo kranjskih gasilnih društev slavnostni shod v Ljubljani. Shoda udeležilo se jo 57 gasilnih društev. Ob osmih zju-t.iaj udeležili so se delegati maše v stolni cerkvi, ob devetih pa je bilo slavnostno zborovanje v dvo rani starega strelišča. Predsedoval je načelnik zveze gosp. Fr Dober let, ki je, otvorivši zborovanje, predstavil zastopnika deželnega odbora, gospoda cesarskega svetnika Murnika in ljubljanskega župana gospoda Hribarja, ter se potem v kratkem ogovoru ozrl na dosedanje uspešno delovanje zaveze želeč jej tudi v prihodnje najlepšega uspeha. Slavnostni govor govoril je tajnik zaveze, gospod Fr. Trošt. Vsi narodi širne Avstrije, vsa društva in korpora c je tekmujejo, kako bi kar najlepše proslavili petdesetletnico  vladanja presvetlega cesarja Franca
Jožefa. Tudi gasilci DSOSJO zao = tat i, marveč se hvaležno spominjajo jubileja vladarja, za kojega vlade se je gasilstvo šele pričelo in bujno razvilo. Leta 1856 ustanovilo se je v Rohlicah na Češkem prvo prostovoljno gasilno društvo, a danes obstoji že na tisoče teb človekoljubnih društev, pripravljenih braniti in čuvati narodovo imetje un čajotaga požara. Ni ga menda gasilnega društva na Kranjskem, ki hi povodom svojega ustanovljenja ne bilo prejeli izdatne podpore od presvetleg* cesarja, ki je tudi sicer z modrimi zakoni dal gasilstvu ono krepko podlago, na kateri more danes toli blagodejno delovati Vsi gasilci pa povoJom te slavnost i obljubijo, da bodo tudi v prihodnje z združenimi močmi izpolnjevali svojo dolžnost, ko se jih pokliče na pomoč Govornik končal je s klicem BS'ava presvetlemu cesarju", kateremu klicu so se zborovalci navdušeno trikrat odi ali. —Načelnik zavese pred lagal je potom, naj s* izvoli deputacija treh členov, ki naj se pokloni deželnemu predsedniku s prošnjo, da na najvšje mesto sporoči izraz odanosti kranjskih gasilcev. V to deputacijo bili so izvoljeni gospod;* D jberlet, Ahčin in Guštin. Načeln k zaveze, gospod Dober let, pozdravil je p^tem gospoda cesarskega svetnika Murmka kot zastopnika deželnega odbora in gospoda žipana Hribarja, ki se je včeraj prvič ndeležil zborovanja zavez«? gasilnih društev. Dolgo vrsto let trudilo se je gasilno društvo ljubljansko, da dobi primeren dom za društvo in gasilno orodje, šele sedaj za žopanovanja vseskozi skrbnega župana Hribarja so mu je ta želja izpolnila. Govornik izreče mu toplo zahvalo za ta dom, ki ne bo le na čast Ljubljani, ampak celi deželi. Gospod cesarski svetnik M urnik, zahvalivši he za pozdrav g. načelnika, izjavi, da bode deželni odbor vselej rad podpiral zavezo gtsdnih društev v izvrševanju lepe njene ualog.?. Le v združenju je moč in zatorej peli govornik, da bi kmalu vsa gasilna društva naše dežele pristopila zavezi. Gospod župan Hribar izrazi svoje veselje, da ima priliko, udeležiti se zborovanja slovenskih gasilcev, ki so na tako lep način proslavili danes cesarski jubilej. „Gospod načelnik — rekel je govornik — spominjal se je s toplimi besedami zgradbe mestnega doma, ki bo ob jednem tod«, dom gasilnega društva, a da se gndi ta dom, to ni moja zasluga; zahvala gre torej občinskemu svetu, ki je 8 tem, da je dovolil potrebni kredit za zgradbo, dokazal, da ve ceniti občekoristno delovanje gasilnega društva. Tndi jaz simpatizujem z našim gasilstvom in mu želim najlepšega razsoja. Mnogo ste storili v desetih letih obstanka zaveze; uspešno delovanje v preteklosti naj vam bode bodrilo za bodočnost!" — Burni živioklici so sledili besedam gospoda župana. Tajnik zaveze, gospod Fr. Trošt, je poročal o delovanju z ozirom na desetletni obstanek zaveze gasilnih dru štev ter v kratkih potezah načrta! osnovo in razvoj zaveze Danes obsloji na Kranjskem 98 gasilnih društev, od katerih jih je 84 že pristopilo zavesi, ki bode torej kmalu v resnici zaveza vseh gasilnih društev kranjskih. Poročilu blagajnika gospođa Ah čina povzamemo, da je imela zaveza v času od 1. avgusta 1897 do 1. julija 1898 I. 1752 gld. 30 kr. dohodkov in isto toliko troškov. Devetero ponesrečenim gasilcem izplačalo se je 131 gld. podpore; stroški za „ Gasilca" znašajo 497 gld. 1 kr., za pisarn ške potrebščine izdalo se je 207 gld., za tiskovine in poštnino 63 gld 96 kr., za potnino zavezinim odbornikom 212 gld. 50 kr., nadzornikom 139 gld. 2 kr.. delegatom na Dunaj in v Ioo-most 160 gld., 341 gld. 81 kr. pa je blagajniškega prebitka. Poročili tajnika in blagajnika vzel je občni zbor brez ugovora na znanje. Načelnik viško glin-škega gasilnega društva, gospod G oru p, je predlagal, naj bi zaveza za svoje člene ustanovila bolniško blagajno Predlog izročil se je odboru, da se o njem posvetuje ter pri prihodnjem občnem zbora stavi primerne preloge. Končn) vršila se je volitev zavezinega odbora. Izvoljeni so bili per acelama-tionem dosedanji odborniki, in sicer gg. Ahčin, Doberlet, Fajdiga, Guštin, Juvančič, Papler, Petrič, Rii ing, Stricelj in Trošt. Po občnem zboru bil je na Hafnerjevem vrtu skupen obed zavezinih de legatov.
— (Županskemu shodu) so došle naslednje brzojavke: Idrija: Zaradi bolezni zadržan, kličem zbranim slovenskim županom v imenu mesta Idrije ktepki: živeli! Dragotin Lapajne. — Kranj: Svou pout po horach slovmskveh končime pranim, by slovinskv narod stale mohutuel a krasna Lnblan s nim. Vam, osvčlčenemu priteli našeho naroda! Zdar ve vsem I Za 14 členu češke podružnice slovenskeho planinskeho društva: Chodounskv, Franta, Mareš, Pracheusky. — Podnart: Kot odposlanec občine Kamna gorica vsled birme zadržan, udeležiti se shoda, želim po tej poti najboljšega uspeha. Lazar. — Pragersko: Občini Morje in Loka izražata tele-grafično udanost presvetlemu cesarja in soglasje 8 sklepi glede vseučilišča in nadsodišča. Koren, župan. Hojnik, župan. — Račje: Občina Fra m radi županove bolehnosti izraža telegraiično udanost presvetlemu cesarju in soglasje s sklepi, zlasti glede nad sodišči v Ljubljani, akoGralec noče ravnopravnosti priznati. Župan Gert. — Solkan: Našim poslancem in vrlim slovenskim županom srčni pozdrav! Živela pravica! Rejec, župnik čepovanski, Kokošar, žnpnik sebreljski, Kodrič, kurat trnovski, Pahor, vikar kron-berški, Rejec, župan aebreljski.—Nabrežina: Zapro* slavo vladarja in prospeh našega naroda zborujoči«
kličemo: Na zđar! Nabrežinski rodoljubi. — Solkan : Bip blagoslovi posvetovanja slovenskh županov ! Živeli! Primorski list. — Nabrežina : Slava presvetlemu cesarju ! Capt priredite-l.em in udeležencem ! O.loTrujfm sklepe. Ivan Kralj, župan »liven-ski. — Kanal: Z*držan, čestitam shodu, žebč dober vspeh. Župan Avški. — Pazin: lavolite u ime ob čire Pazin primiti izraz naše najiskrenije zahvale na pozivu. Žabć, Sto ne mogu osobno prisustvovati koti svečanosti, pridružujem se u duhu i nadam se, da črt ovaj slu d nase bmcM imati dobrih posljedica i za ovaj potišteni Lrvatski narod. Dr. Kuretič, načelnik
— (Topničarski polk štev. 7), kateri bo nastanjen v novi topničarski vojašnici , pride v Ljubljano dne 8. septembra.
— (Zaraščena vodovodna cev.)  Na Martinovi cesti, v hiši št. 13. so se kazale pri vodovodu že dolgo  časa čudne   nepravilnosti in nerednosri, katenh si ni in:gel razlagati nihče Te dni so mo r.di zategadelj  mestni  delavci odkopati  ztniljo in tedaj se je pokazal zares nepričakovan   vzrok ne reda. Iz zemlje je pognalo tisoč in tisoč vlakuastih koreninic ter je zlezlo vsaj  tri mitre v soko na vzgor po odvodni cevi. Koreniuicj so potegnile seb >j tudi  nekaj zemlje,  tako da so podobne suri prste debele —i strženu ali cevi.   Delavci te kompaktno mase niso mogli potegniti iz odvodne cevi, nego so morah cev razbiti.    Morda je  tudi  pri   uekater h drugih hišah ta čudua prikazen vzrok nerednosti v vodovodu.
— (Nezgoda.) V pondeljek je nepazljiv izvošček Spitalskih nlicah povozil uecega delavca, kateri je bil precej poškodovan.
— (Osebna veat.) Pravni praktikant pri okr. sodišču v Kamniku, g. Ivan Ben kovic, je imenovan avskultantom.
— (Ravnateljstvo južne železnice) ss vse
lej, kadar je kdo pnaie, zakaj na slovenskem ozem lju ne nastavlja slovenskega jeaika zmožnih uradnikov, izgovarja s tem, da takih uradnikov nima. Istina pa je, da nastavlja nalašč nemške uradnike, dučim namešča slovenske uradnike daleč od domovine. Tako smo izvedeli, da je bil slovenskega jezika zmožen uraduik v Poličanah na slovenskem Štajerskem premeščen na bavarsko mejo na Tirol sii-ui, kjer slovenščine ne potrebuje, dočiin so na mnogih postajah na Slovenskem nastavljeni uradniki, kateri s slovenskim ljudstvom ne morejo občevati in vsled tega prav mnogokrat p ouzročajo ljudstvu škodo. Je-li upati, da se te razmere kdaj premene ?
— Klub   dolenjskih   biciklistov .Novo
meato") priredi dne 28. avgusta 1893 izlet v Ribnico in Velike Lašče. Vzpored: I. Dne 2 7. avgusta ob 6. uri zvečer odhod iz Novega mesra — kavarna; vožnja do Staregaloga 32 a ju. Prenočevanje v gostilni g. Eisenzcpfa v Štaremlogu. Kolesarji iz Ljubljane, Krškega, Kostanjevice, Mokronoga, Št. Jerneja, Tulategavrha, Brežic, Celja, lat. Jurija itd. blagovolijo priti 2 7. avgusta v Novo mesto do 5. uro popoldne; oni iz Karlovca, Metlike, Č-rnoralja, Samica, Dvora, Trebnja, Zatičine, Toplic itd. pridružijo se na Dvoru ob 7. uri zvečer dna 27 avgusta v gostilni g. Khnca 2. Dne 28. avgusta ob 7 uri zjutraj odhod iz Staregaloga v Ribuico. Vožnja 24 km. Kolesarji iz Žužemperka in eventualno drugi pridejo k izletnikom v gostilno g. Eisenzopf.i, V Sredojivasi pri Kočevji pristopijo kolesarji iz Do-lenjevasi, Sodražice, Ribnice, Velikih Lašč in event. drugi. Vožnja v Ribnico in po Ribnici. 3 Oo 9. uri zjutraj zbiranje v hotelu g. Arko, pozdrav, skupni obed, prosta zabava. 4. Ob 3. uri popoldne točno dirka iz Ribnice v Vedike Lašče. Vzpored posebej! 5. Ob 41 uri vožnja po Velikih Laščah, cdstop v gostilni g. Hočevarja, pozdrav, naznanitev dirki-nega rezultata in razdelitev dobitkov, prosta zabava. — 6. Ob $*/»• uri na večer odhod do želea niške postaje in cez Krko v Žužemperk ; vožnja 33 km. V Žužemperku event prenočevanje-; vožnja Žužemperk-Novo mesto 24 km. Do Ribnice in Vel Lašč pride se lahko z železnico trikrat na dan — isto tako se odide I Prosi se obilne udeležbe ! izlet vršil se bo le ob lepem vremenu! Gostje dobro došli!
— (Cesarska slavnost v Krškem .■ Deklamacijo, katero je zložil dr Mencinger, govori gdč. M. Gregorinova Pri vseh točkah svira popoloa vojaška godba. Vzpored koncerta dobival se bode na dan slavnosti. Vstopnina h koncertu: Zi osebo 50 kr., za družino (8 f>sebe) 1 gld., vsaka oseba več plača 30 kr Čisti dohodek namenjen je za ustanovitev glavnee v podporo revnih prebolmkov.
— (Iz Železnikov; so nam piše: Dne 18 t m. na lojstni dan cesarja praznovalo jo našs „prostovoljno gasilno društv* ustanovno »-lavnost, — na pa, kakor je poročano v „Slov. L|stuM, juh lejsko sUv-nost, dasiravnn se je g. poročevalci dvakrat jasno povedalo — in naša šolska mladina zaključek šol ekega leta, kar prej ni bilo mogia'e radi prezida* vanja v šolskem poslopji in se je šolsko leto moralo prej nego navadno skončati. Polnoš:e vil no prostovoljno gasilno društvo napravilo je popoldne dve mali vaji na Jesenovcu, pol ure od Železnikov, in glavno vajo v jedno uro oddaljenem Zalilogu. -Moštvo navzoče je bilo polnofiteviluo. Poskusila se
je nova naprava gospođa Franjo Dmširja, t. j. liydrant njegovega volovoda, — morebiti doslej jedina naprava izven Ljubljane. Dasi smo v času najnižjega vodnega stanja, dal je vodovod toliko množino vole, di je dve močni brizgdnici ne morete porabiti. Kar presežejo g. Demš»rjeve cevi, zamore se gabiti brez brizgalnice, za dalje, t. j. spodaji in polovica gorenje vasi zimoglo se je z brizgalnico in cevi prevladati. Z uspehom poskušnje zamoremo biti popolnoma zadovoljni in le častitati je vasi Zililog, da si je omislil na lastne stroške za celo vas toli koristno napravo, pri kateri je pa imel zraven velikih stroškov še druge neprijetnosti. Po končanem delu se je moštvo nekoliko odpočilo in okrepčalo, potem se pa vrnilo korakoma domu s zavestjo, da je rojstni din presviltega cesarja najlepša v proslavo, zabavo in poduk prebilo. Prva čant stotniku g. Fran Košmeljn, ki z največ,o požrtvovalnostjo vodi, druga čast vaem členom, ki z navdušenjem posnemajo izgled vodje.        —o—.
— (Za Prešernov spominek) priredi Slovensko bralno društvo v Tržiču s svoj'm pevskim in tamburaškim zborom koncert v Begunjah v go stilni g. I. Avsetnka v nedeljo 28. avgusta t. 1. ob 4. uri popoludne. Ustopnina 20 kr. za o^bo. Pri neugidnem vremena se koncert preloži na nedeljo 4. septembra
— (Šulvereinska sala na Slatini.) Nemški listi poro'ajo z zadovoljstvom, da osnuje nemški Šulvereiu na Slatini nemško šolo, in sicer s 1. no vembrom. Namen tej šoli je, „bei der Bevolkerung die Kenntuis der deutschen Sprache zu verbreiten", to 10 pravi, germanizovati slovensko deco- „Ta gespošta" javlja, da se je lov na slovenske otroke že začel. Pozor torej, slovenski rodoljubi ! Ako stori vsak svojo naroduo dolžnost, ne bo v tej po-nemčevaluici nobenega slovenskega otroka.
— Gomjegrajski valpet) Prijatelj našega lista nam piše sledeče: BI sem 21. t. m. v Gornjem gradu, kjer so na prav slovesen način odkrili lep spomenik nauemu cesarju. Ves trg je bil okusno okrašen in vse polno je vihralo zastav iznad streh. Ker je trg Gorojigrad izključno slovenski, je umevno, da jo pretežna večin t zastav, lahko rečem skoro vse, bda v narodnih slovenskih barvah Nekako čudno se mi je pa zdelo, ko nisem videl na obširni graj-ščini ljubljanskega škofa niti jedne slovenske zastave. Vprašal s m nekega domačina po vzroku temu dejstvu, la kaj mi je ta odgovoril? Rekel je, da vsemu teinu je kriv jedini Nemec v trgu, oskrbnik, znani nemški nacijonalec. Nadalje mi je pravil ti domačin, da so minuli teden neki večer pri odprtih oknih v graščini prepevali provokatorično nDie Wacht am Rljeja", in da so to pesem tolikokrat ponavljali, da so s; drugi v bližini bivajoči prebivalci že jezili nad tem nastopanjem. Kak > dolgo bode še to trajalo? Temu nemškemu oskrbniku je svetovati, da, če hoče prepev.iti take izlivajoče pesmi, naj gre tja v »rajo." — tukaj na zemlji slov nski ni prostora za take in jednake provokacije S tem nikakor nočemo žaliti našeg i nadpastirja, ker vemo, da bi on gotovo ne odobraval počenjanja tega strastnonem-škega oskrbnika — ki še iz dobe Missijeve kraljuje v Gornjem gradu — ko bi vedel na kak način se vede „Gornjegrajski valpet" proti prebivalcem slo venskega trga Gornji grad in slovenske Savinske doline.
— (Razglednice dopisnice) V današnjem listu priobčili smo oglas narodnega umetniškega zavoda S. Magolič v Celji, kateri priporoča v najčistejšem modernem svetlotisku razglednice v vsakem številu po jako nizkih cenah. Tudi za razglednice potrebne fotografije napravlja zavod brez plačno. — Ker so dandanes razglednice v jako ukusnih izvršitvah, posebno v druzih krajih silno razširjene, ne smel bi tudi pri nas biti ni jeden kraj več brez njih. Ne moremo pa dovolj opozar jati, da se naj iste ce naročajo v sicer dragem, a malo vrednem litegrafi nem barvotisku, katere se vsiljujejo po židovskdi agentih, kajti za razglednice j-d.o i priklarhn je č sti svetlotisek, kateri vspo dablja kraj tak, kakoršen je v resnici. Vsled tega priporočamo tudi mi občinstvu ta narodni zavod k^r mjr.opleje. — Cene in pogoje pošilja na željo pismeno: 3. Magolie, umetniški zavod v Celji.
— (Ljutomerski kolesarji „Ptići selici") prirede v Četrtek dne 8 septembra t. 1. točno ob 3 uri popoludne I. oestoo dirko na cesti Ljutoraer-sv Križ Stara vas Vržeje - Cven, na kojo se p. n. društvo, p. n, kol« sarji in kolesarioe ter prijatelji in prijateljica kolesarskega športa vabijo. Ta dirka je otvorjena samo za voziče društva »Ljutomerski kolesarji ,Ptiči sklici'". 8 darila. Start: hiša g. Ku-kovca prj kolodvoru v Ljutomeru C Ij: kapela na C venu. Po cestni dirki je na Cvenu — 100 m dol žino — 1. polžja d<rka, otvorjena za vse vozače ude narodnih kolesarskih diuštev. Darilo dobi tisti, kateri potrebuje za določenih 100 m največ časa, ne da bi stopil raz kolo. Po završetku ob»h dirk razdelitev daril v gostilni g Šenčurja na Cvenu.
— (Iredente ni l)   V Gradiški  so nekateri luški mladeniči hoteli povodom izleta goriške „Gim-nas tiče" razdeliti iredentistiško pesem, a policija je to pesem konfiskovala, tista policija, ki vedno za trjuje, da na Goriškem iredente ni.
— (Iz Tolmina) se nam piša 22. avgusta:
Včerajšnjo nedeljo (21. avg.) so praznovali gorenje soški trgi cesarjev rojstni dan s primernimi slav-nostimi. V Tolminu je priredilo društvo za olepša-vanje trga in pogozdovanje goličav veselio s tam-buranjem, šaljivo loterijo in plesom, ki je bila prav dobro obiskovana in se nenavadno živahno razvijala. Tudi gmotni usp h je bil prav dober, le škoda da niso bolj primernih prostorov izbral*. Naš trg ter sosednja Sv. Lucija in Volče so letošnje poletje prav živahni, pa saj ni čuda, ker se odlikujejo ti kraji ne le po romantični legi in prirod ii krasoti, nego tuli po umetnih nasadih in drevoredih. Zlasti Tolmin je zadnja leta v tem obzira zelo napredoval in se lahko ponaša z malim, a divnim parkom, v katerem celo voda skače. Vse prodajalnio, gostilne in obrtnije so dobile letos nove nadpiane table in pr. d kratkim se je pojavil celo prvi „hotel*. S tem pa še ni vsem potrebam zadoščeno, ker manjka n. pr. še prostornega, dišečega vrta za fakošm veselice pod milim nebom, kakoršna je bila nedeljska; potem primerne verande z razgledom čez soško dolino ob času slabega vremena itd. Lepih prostorov za to se ne manjka, n. pr. tam, kjer stoji sedaj okrajna ječa, ki prav zares kazi vso okolico, zlasti še sosednjo šolo (ironija!). In vendar, kako lahko bi se dalo ravno temu nedostatka odpomoči t Sedanji naš g. glavar je zelo unet za olepšavo trga, priporočamo mu toraj, naj reši tudi to vprašanje. — Včeraj se je znesla velikanska nevihta s točo md okolico našega trga, ki je uničila vse sadje in večiao ajde. Taka nesreča je zadela letos nekatere vasi že v tretje. Ubogi poljedelec, kako se boš preživel, s čim boš plačeval davke 1
— (»Ce je res, je nezaslišano".) Pod tem zaglavjem smo ponatisnili is »Edinosti* notico, katera je poročala, da je tržaški mapni arhiv odpustil celo vrsto pomožnih nradu kov. „Bitnost" pojasnjuje sedaj, da so bili vsi pomožni uradniki najeti samo začasno, da je bil le jeden izmej njih italijanski državljan, in da je mapni arhiv dotične uradnike odpuščal sukcesivno, kakor dovrše svoje delo, tako da ostaneta v prihodnje pri mapnem arhivu k večjemu dva taka pomožna uradnika. Vzrok odpusta z a • časno nastavljenih pomožnih dnevničarjev ni bil ta, da bi , ubogi Avstriji pri manjkalo denarja", kakor je po zatrdilu iz merodajne strani tendencijozno pisal dopisnik „E linosti", nego ta, ker je bilo končano delo, za katero so bili najeti, to je revizija zemljiškega katastra, in kjer ni dela, tam tndi delavcev ni treba.
— (Žumberak.) Ogersko hrvatska komisija, kateri je preiskati, pripadali Žumberak Kranjski ali Hrvatski, je svoje delo končala in predloži o svojih preiskavah ogerskemu ministerskemu presedniku posebn) spomenico, na katere podlagi se potem začno pogajanja mej avstrijsko in mej ogersko vlado.
— (.Sama svoja1,) novela Fr. Govškarja, ki je izšla I. 1895. v .Ljubljanskem Zvona1, izhaja v dunajskem dnevniku .Arbeiter Zeitung" pod naslovom „Auf e i gen en Fiissen". Prevedel jo je
Jaromir.
— (,Slovenisohe Dichter") se zove serija podlistkov, katere objavljajo ,S t i m m e n a u a B o s n i e n* v Sarajevu. Doslej je obdelal gospod Fran Selak Prešerna, Levstika in Stritarja Studija se odlikuje s temeljitostjo s finim slogom in z izbornimi prevodi nekaterih slovenskih pesmij.
* (Andree živi?) Is Nevr Yorka dohaja vest, da je Thiatle, kapetan nekeladije, pri lova na kita v sibirskih vodah ustrelil goloba, pri katerem je našel poročilo, da je Andree povsem zdrav ter da je dospel na severni tečaj. V jednem peresa je vtisnjen pečat z Andreejevim imenom.
* (Dva milijona za reveže) Ker stopi prihodnji mesec na holandgki prestol mlada kraljica Viljemina, bode njena mati Ena, dosedanja regen tinja, odstopila. Zategadelj je vlada ponudila kraljici K ni 2 milijona kot dar kraljestva. Kraljica je dar odklonila ter prosila vlado, da ga razdeli v ustanove za reveže.
* (Nobene nesreče ne bo veš na ieleznioi,) ako se obnese neka varnostna naprava, katero so poskušali praktično 19. t. m na Franc Jožefovi železnici pri postajališču Zsiselmauer na Niijeavstrij-skem vpričo železniškega ministra in mnogih dvornih svetnikov. Priprava, ki je bajš prav dobra, ima obliko obeliska, ki stoji poleg železnične proge ter nosi belo znamensko ploščo in zaklopnico. Ako je proga piosta, t. j. ako sme vlak voziti dalje, stojita plošča in zaklopnica boricontalno; ako pa je proga zaprta ter se mora vlak ustaviti, se priprava povesi, udari ob piščalko na lokomotivi ter na vakuumsko zavoro. Piščalka brlizga neprestano in vlak se ustavi sam (brez strojevodje) v daljavi 600 m, strojevodja in sprevodniki ga ustavijo vdaljavi 200 m.
* (Nov Robinson.) Alojzij pl. Rougemont iz Genove je živel 30 let mej ljudožrci v Avstraliji ter je doli vel najverjetnejše dogodke. Leta 1870. se je peljal s holandskim parnikom ,Vlielandom" iskat bisernic. Vihar je razbil parni k ter ga zanesel daleč v morje. Rešil se je na samoten otok, kjer je živel prav kakor Robinson Crusoe. Z Jadije je prinesel nekaj orožja, streljiva in orodja ter se preživljal z jajci in mesom ptičev ter i želvami. Tudi psa je rešil s seboj. Ta mu je bil več let jedini tovariš in jedina zabava. Nekega dne pa so prišli Štirje črnci
ter bo ga vzeli seboj. Z raznimi „coprnijami" si je pridobil reipekt mej Ijudožrci, se oženil z Ijadožrko ter končno ušel ter po nepopisnih težavah dospel do kopačev zlata. Ti so ga rešili. Rongemont je sedaj v Londona. Spisati hoče knjigo o svojem življenja.
* (Na ženitovanjskem potovanja)  V Po
sitanu pri Sorrentu na Italijanskem sta prebivala početkom julija dva mlada zakonca. Hodila sta vsak dan na sprehod ob obali. Nekega večera pa se je vrnil soprog sam ter je pripovedoval, da mu je padla lena, ko .si je zavezovala čevlje, z ograje v morje. In res so našli ženo mrtvo. Moža so zaprli, a čez 4 dni zopet izpustili, ker se ni moglo ničesar izkazati proti njemu. Sedaj pa so prišli Členi neke banke v Sorrent, ki so povedali, da je bila mlada žena zavarovana za 250000 frankov. Soprog, Possem, jo je bržčas sam pahnil v morje, da bi se polastil denarja.
* (Blazni kolesarji.) V Parizu je priredil neki podjetnik v vi lodromu v bois de Boulogne dirko, ki je trajala neprestano 72 ur. Darila so znašala 3U0— 2500 frankov in častna znamenja. Oglasilo se je 31 dirkačev, katerih 2C pa je mej dirko odstopilo ali pa odpadlo. Dirkači so se onesvešČali, nekaj jih je celo zblaznelo. Zmagal jo Amenkanec Kari Viljem Miller, ki je ostal celih 7 2 ur neprestano na kolesu ter je prevozil 1812 klm.
* (Nečloveški oče.) V Parizu je pred kratkim skušal delavec Jean D e b lan der na strašen način usmrtiti ženo in itroka. Deblander je bi spočetka blagajnik neke tovarne, a izgub:! je svojo službo ter postal končno navaden dninar. Vsled ljubosumnosti je skušal svojo ženo zadaviti tod i rešili so ]o sosedje, kateri so ji prihiteli na pomoč. Ko je hitela potem žena k svojima otrokoma v drugo sobo, ju ni našla. Dobili h t ju lede drugi dan v nekem jarku. Nečloveški oče je zvezal deklicama noge ter tolkel z glavama ob tla. Mlajša deklica je bila že mrtva, starejšo pa so prinesli v bolnico. Očeta niso megli najti, bržčas se je usmrtil.
* (Ropar Caillard usmrćen ) Pred kratkim so usmrtili v Evrenxu na Francoskem roparskega morilca Cullarda, kateri je v jednem dnevu umoril rodbinu obstoječo iz šestero oseb Skozi okno je ustelil oaipr e nadzornika tovarne sladkorja Leb-londa, ko so prihiteli v sobo žeoa in dva sina, umoril je prav tako tudi te, potem je zabodel malo Lebl< ndovo hčerko in končno je ustrelil še hromo nadzornikov-! mater
* (Ljubezen starke) V Berollnn je živel štiridesetleten delavec v divjem zakonu s sedem denetletno starko, katera pa je tako ljubila, da mu ni pustila ničesar delati. Več let ga je vzdrž-vala z delom svojih rok, dok ni radi starosti onemogla, Tedaj se je je hotel nje ljubimpc os-oboditi, zato jo je umoril R-darstvo jo prišlo zločinu na sled vjelo je merilca v nekem berolin kevn gledališču.
* (Štirikrat se je oženil) in vender je imel v resnici samo dve ženi. Tako poročajo amerikanski listi o nekem možu v St Luis. kateri se je ločil od svoje prve žene ter se poročil z drago, Ko so je te naveličal, oženi se jo v drupo s svojo prvo ženo; ta se je pa zopet kmalu ločila od nji g**, in mož se je poročil Še jedenkrat s svojo drug) ženo.
Darila a
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Albina Visnikar v Ribnici 2 0 kron, nabrane v veseli ribniški družbi v Prigorici dne po glavni skupščini. — G. Andrej Jur tel a, profesor v Sfavro polju v Kavkazu, 2 0 kron. — G. Fran Neu-bauer v Mirni 0 kron 4 0 vin., koje je darovala vesela družba v Stari Gori z geslom: „Da narod splava na površje!" — G. E. Orožen, notar v Trebnjem, 8 kron, darovali veselo zbrani Tre-banjci pri ekspediciji na Mrzlolužo. — Gg slo venski podčastniki v Celovci 8 kron 9 0 vin., nabrali v veseli družbi z geslom: „Zjedinjena Slovenija v okviru habsburške monarhije." — G. J. Rusjan v Badanjih nad Vipavo 11 kron 5 6 vin., katere sta nabrali gdč. Perhavec in g. Runjau v veseli družbi pod skalo v Vipavi kot kazen, ker niso imeli nekateri „narodnih" užigalic. — Iz gostilne g. Thalerjeve v Železnikih 3 krone. — Skupaj 8 0 kron 8 6 vin. —Živeli rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki!
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Gosp. Fr. Papler, nadučitelj v Borovnici 30 kron, kot čisti dohodek tamošnje veselice dne 14 t. m., za spomenik pesnikov. — Gosp. dr. J. Vilfan, od vetnik v Ravdovljici 15 kron, katere so darovali: gosp. Jurij Auer 10 K, gg. žup. Ivan Berlic in sodni tajnik Frau Kobler, vsak po 2 K, in gosp. Leop. Fii r sage r, trgovec 1 K. — Skupaj 4 5 K. '— Živeli rodoljubni darovalci in njih posnemovalci !
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 23. avgusta. Ministerski predsednik grof Thun, finančni minister dr. K ai z 1 in trgovinski minister dr. Barnreither odpotujejo nocoj v Budimpešto, kjer se začno jutri pogajanja radi nagodbe. Ogerski ministri 80 imeli danes o nagodbi daljše posvetovanje, kateremu se pripisuje velika važnost.
Dunaj 23. avgusta. Višje sodišče je odbilo apelacijo magistratnega ravnatelja, kateri je bil obsojen radi zlorabe uradne oblasti, ker je v prostorih gremija trgovinskih uslužbencev izvršil hišno preiskavo, ne da bi bil v to opra vičen.   Magistratni  ravnatelj je izvršil hišno preiskavo povodom volitve načelnika tega gre mija, pri kateri je propadel dolgoletni krščansko socijalni načelnik in je bil na njegovo mesto izvoljen socijalni demokrat.
Praga 23. avgusta. Češki katoliški shod, katerega se udeležujejo največ samo duhovniki in fevdalni aristokratje, se je izrtkel za konfe sijonalno šolo.
Budimpešta 23 avgusta. „Pesti Napio" zatrjuje, da se mu poroča iz najzanesljivejšega vira, da je dunajska vlada že sklenila, preklicati jezikovne naredbe, ker upa, da reši s tem avstrijsko krizo. „P. N." pravi, da se jezikovne naredbe prekličejo že tekom prihodnjih dni j.
London 2o. avgusta. Me] Angleško in Špansko je nastal diplornatičen konflikt. An geška  je   protestovala   proti   temu,    da je Španska v bližini Gibraltarja napravila večje utrdbe, na kar je Španska odgovorila, da na pravlja utrdbe na svojem teritoriju, koder hoče.
Wi sh ngton 23  avgust--. Vlada raz glasa, da ne posije na Filipine novih vojakov.
Praga 24. avgusta „Narodni jListy" prijavljajo dopis iz posanskih krogov, kuteri pravi in to na p' d^agi najzanesljivejše informacije, da so vesti o razveljavljen j u jezikovnih naredb popolnoma ne osnovane, in da je princip popolne ravnopravnosti, kateri je V jezikovnih naredbah deloma izveden, definitivno in nepre k 1 i c 1 j i v o  zagotovljen    D^lje pravi dopisnik.    da   se   vlada   tudi    sedaj drži že na  spomlad  razglašene  izjavr,   da   se v jubilejskem letu neče odločiti ne na desno in ne na levo, vsltd česar so za to leto vse govorice o preinembi ustave in o pre membi državnozborskega volilnega reda neosno vane.   Končno praviio „N. L.", da avstrijsi i Slovani nimajo iiobenfga vzroka,  udeležiti se gonje proti Banffvju.
Budimpešta 24 avgusta. K nft renče mej avstrijsko in mej < gersko vlado so se za čel« danes ob 11 uri dopoludne. Avstrijsko vlado zastopajo Thun, Kaizl in Biirnrei ther, ogersko pa Banffv, Lukacs, D fini el in Daranvi. Ministri so se sjedinili, da ostanejo posvetovanja in sklepi tajni Sklepi se predlože najprej cesarju, a če jih c<sar odobri, pridejo v javnost tisti dan. ko se snide ogerski držauii zbor, in se mu predloži nagodba«
H mi 24. avgusta. P*tpež se počuti tako dobro, da se je včeraj mogel izprehajati po vatikanskih vrtih.
Berolin 24. avgusta Socijalni demo kratje so sklenili, da se ne udeleže deželno zborskih volitev na Pruskem.
Madrid 24. avgusta. Kraljica regentinja je podpisala dekret, s katerim se razpisujejo volitve v generalna zastopstva.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovska in obrtniška zbornioa v Ljubljani
(Dalje.)
To učiliače se misli kot celoskupna sestavina trgovinskega muzeja, da se bodo trgovinske zbirke, kakor tudi knjižnica zavoda zato lahko porabile in slušateljem priliko dalo pregledati informacijsko poslovanje, s katerim se muzej že precej let bavi in katero se peča z dajanjem pojasnil in svetov o dobavi in spečavanju blaga, o kreditni zmožnosti inozemskih tvrdk, o carinskih in naknadnih razmerah itd. Ta združitev z muzejem ima še namen absol-virane slušatelje pri njih prestopu v prakso sezna niti s primernimi tvrdkami in jih pri morebitnem delovanju v inozemstvu podpirati, pa tudi nadzorovati.
Smoter zavoda, ki se ima ustanoviti, meri na to, da se onemu, za mej narodno delajoče kroge v trgovini in industriji določenemu naraščaju, pri katerem zraven občne prve trgovske omike v sedanjem času ne zadostuje kupčijska vajenost in praksa, nudi današnjim zahtevam tega stanu primerna izobrazba, ki se bo razširila, pa tudi omejila na vse strokovne znanosti, ki tvorijo pogoj za uspešno delovanje v inozemstvu.
Učna tvarina obsega torej poleg jezikovnega pouka, tičočega se popolne izvežbanoiti najvažnejših
trgovskih jezikov v govoru in pisavi, posebne za trgovanje merodajne predmete iz narodnogospodarskega znanatva in politike, pod skupnim imenom trgovsko-politične geografije združeno poučevanje o produkcijskih razmerah inozemstva, mejnarodoi trgovski promet, različne kupčijske običaje in razmere na trgoviščib, kakor tndi slednjič poznavanje blaga, ki naj bi, urejeno v posamezne industrijske stroke, razjasnevalo sestavo, porabo in predelavanje najvažnejših surovin, negotovih izdelkov in končnih izdelkov.
Ta ekonomično trgovinski del učne tvarine se bode po vzgledu seminarjev predaval in se namerava vodstvo seminarjev izročiti ne samo teoretično izobraženim, ampak tudi že v praktičnem delovanji izkušenim močem, katerim bodo za posamezne podrobnosti posebni strokovnjaki pridodeljeni, ki bodo poleg za dotični seminar po načrtu določene učne tvarine predavali posebna poglavja iz te tvarine.
Posamezni tečaji o predmetih, ki se bodo težko v okviru seminarjev obravnavali, bodo spopolnjevali izobrazbo.
I)-la v \zorni pisarni bodo že pred vstopom v to šolo pridobljene znanosti z vajami o poslovodstvu, zlasti pod pridržkom izvoznih opravil na inozemskih trgoviščih, v dotičuem tujem jeziku dopolnjevala.
Šola bode sestajala iz dveh letnikov in pripravljalnega tečaja, v katerem so bodi oni aspi-rantje izobraževali, ki se pri vz]>rejemni skušnji za prvi letnik niso izkazali s potrebnim znanjem, vendar pa so pokazali pmnerno sposobnost z nadaljno izobrazbo.
To podlago organizacije sem jaz kakor tudi gospod minister za uk in bogoč^stje odobril, zlasti ker je UČna tvarina omejena na malo, a za trgovino jnko važnih strok in ker je res tr«--ba pr like, da ne temeljito nauči najvažnejši"' trgovskih jezikov (angbški, francoski, španski iu laški).
Ker bode vsled tega zavoda naša vnanja trgovina lahko razpolagala n sposobnimi močmi, ki bodo tudi za naprej uživale stalno podporo trgo vinskega muzeja, ki se peča s praktičnim pospeševanjem našega izvoza, s«m prepričan, da se bo 8 tem zavod ustanovil, ki bo v okviru svojega delovanja, s tem, da nudi naraščajočemu trgovskemu «taou modernemu trgovanju primerne praktična vednosti, gotovo tudi sposoben pripraviti pot bodočemu razvoju naših mejnirodnah trgovinskih zvez. (Dalje prih.)
Deputaciji svobodno mislečih visokoš dcav, ki je bila včeraj in danes v uredništvi „Slovenčevem" zahtevat pojasnila, naznauil je g. dr. Žitnik, da sem jaz dotični liberalni dijak, ki je pri sobotnem ko-merzu po „Slovenčevern" poročilu v družbi blagorodne g. dr. Tavčarjeve z „nesramnimi opazkami* napadal Rlovenske delavce.
Pod čistno besedo torej izjavljam, da jaz is ust goBjie dr. Tavčarjeve nisem slišal besed, katere jej podtikajo .Slovenčevi" poročevalci: „Es ist a m bnsten. vvenn raan die Arbeiter in Ruhe lii^st wie vvuthsnds Hiifide", ter proglašam za nesramno laž, da Mera jaz dotični liberalni dijak, ki jej je na to pritrdil z opazko: „Se sind noch iirger wie vvuthende Hunde."
Tudi v imenu družbe, ki je tisti večer sedela pri isti mizi ko gospa dr. Tavčarjeva, namreč go-pic Prosenčeve in Dolenčeve, gospodov Prosenca Fr. U sav. Souvana ml., jur. Škaberneta in dr. mi ie izjaviti, da nihče mej njimi ni shš d gospej dr. Tavčarjevi v „Slovencu" oi'-itanih besed.
Za druge napade, katere si je „Slovenec" v poročilu o komerzu privoščil na mojo osebo, se ne menim in niti tem niti drugim potem več ne odgovarjam.
Juriflt laoiirii«! V«Mlii*rik.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1S98.
I/horno dolnje
gSP Tanno-Chiiiin tinktura za lase £5
jkrepraije in ohranjuje lasisfie in preprečuje izpadanje laa Cena l steklenici z rabilnim navodom 5«» kr.
TedJ.xa.et zetlogrst (886—25)
lekarna UI. Leiistck, Ljubljana
Resljeva cesta fit. 1, zraven mesarskega mostu. Telefon Hlev.
Najnovejše železniške nesreče
dokazujejo znova miuoMt »»varovanj« proti neiRO*
U »m in posebno (1263—3)
dosmrtnega zavarovanja proti železniškim nezgodam
ve 1J »vitega >n v ne deiel« sveta.
j= I gld. 10.000 enkratna premija za vse življenje gld. 30. 2^ l   m   25.0JO       . , .
50.000 100.000
75.
150. 300.
Prva avstr. splošna zavarovalna družba proti nezgodam
Dunaj, I., Bauernmarkt fit. 2. Glavno zaitopatvo t Ljubljani pri g. J. C. Mayer-Ju
Umrli so ▼ ffju1>1jaiil:
Dnč 19. avgusta: Vida Poreber, delavčeva hči, 14 Tnes., Cerkvene ulice st. 21, jetika. — France Avbtdj, čevljarjev lin, 8 n ts.. Poljanska cesta St. 81, jetika. — Angela Meh bar. čevljarjeva hči, 5 mes., VVdmat st. 13, Črevesni katar.
Dne 80. avgusta: Alojzij Bray, magacincrjev sin, 2 tnes , Voduiat St. 9H, črevesni katar.
V deželni bolnici:
Dne lii. avgusta: F.ma Strcitenberger, babica, 43 let,
jetika.
Dne 18. avgusta: Toma?. Jereb, f^ostač, 83 let, srčna
hiba.
Metcorologično poročilo.
Visina nad morjem 806*8 m.
g m M	C&s opa« zevanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C	Vetrovi	Nebo	1 «» B   n M f 1 s S t* aH O* r»
88.	9. zvečer	741*6	80 4	si. szah.	jasno	
23	T. rjutraj	741 9	18*4	brezvetr.	megla	03
«•	2. popol.	7404	86 o	sr. jug	jasno	
m 24. •	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	789-9 ; 789*6 737-4	19 3 14 »J 88*8	' sr. svzb. sr svzb si. vzjvzh	jasno jamo jasno	0*0
Srednja temperatura ponedeljka 80*9*.  «a 87" in 21" nad  aormaloiu. -poludne kratka nevihta.
in torka 90 91 in - V ponedeljek po-
dn- 24  avgusta lb98 Sknpu! državni dolg v notah.....101 <ld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101
Avstrijska zlata renta....... 121 „
Avstrijska kronska renta 4° „..... 101 ,
Ogerska ■tlata renta 4° , .   ,..... 120 „
Ogerska kronska renta 4°/,,..... 98 ,
Avstro-ogerske bančne delnice     .... »10 .
Kreditne delnice......... 359 ,
London vista.........                                           . 120 a
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 „
80 mark............ H
80 frankov........... 9
Italijanski bankovci......                             .   . -14 „
C. kr. cekini........... 5 #
Dna" 23 avgusta 18^7.
4°,„ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. l«54 gld.
Državne srečke iz 1. 18*54 po KX) gld.    . 193 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 189 „
Zemlj. obč. avstr. 4'///,, zlati sast. listi    . 98 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 15ti n
Ljubljanske srečke......... 23
Rndolfove srečke po 10 gld...... 2t> „
Kretlitue srečke po 100 gld...... 203 „
Tramway drufit. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 513 ,
Papirnati rubelj.......... 1
65 kr.
50 .
60 ,
80 ,
65 B
55 ,
80 \
05 ,
88«/, .
75 . 53'/t .
30 .
<i4 .
50 kr.
25 .
75 .
50 „
s :
50 ,
50 ,
273/4 I
I1
Zahvala.
Nemogoč, da se za mnogobrojne prisrčne dokaze zveste in prijazne naklonjenosti mei dolgo, teSko  boleznijo iu ob smrti svojega nepozabnega
soproga
rZarola Till-a
vsakemu posebej dostojno zahval.m, prosim vse ljube sorodnike iu znance, da tem potom sprejmejo mojo najtoplejšo in najsrčnejšo zahvalo. Posebno mi je dolžnost, da se zahvalim za prebogate in krasne poklonjene vence in cvetke ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu slavni evan-gelski občini in p. n. društvom: tilharmonični družiti, trgovinskemu bolniškemu društvu iu ljubljanskemu nemSkemu telovadnemu društvu, prvi posebno Se za ginljivo nagrobno pelje.
(1284)
Roza Till.
Vzprejmptn se
dva dijaka au dijakinji
pod ngodnimi pogoji tam hrano In «tiauovnn|e pri neki boljši, v sredi mesta stanujoči rodbini. (1219—2)
Natančneje se poizve pri upravništvn „Slov. Naroda".
j*^^^ so "*WI
prostor za troovino in gostilno
na deželi brez konkurenci, da lahko trije ljudje živ6, ali v nnjtiu ali pa se kupi do 15u0 gld. — Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod šifro : ,,Trjr«i% Jn»*'- |m»mi«> reiitnnte I*»mIuJIhm. — Kdor tak prostor priporoči, dn s*i vzprejme, dob: nagrado 10 gld. (1287—1)
Ces. kr avstrijske đfc državne Zel/met.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dno 1. Junija 1808 lota.
Odhod Is l<)ublJMiie jnž. kol. Proic* *e« Trbli
Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; če? Klein-ReiHing v Stcyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solne grad; čez Klcin-Reitling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare: Heb, Francove vate, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj. - - Ob  11. uri 50 m. dopoludne osobni  vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sel; tnal, Dunaj. — Ob 4. uri 8 m. popoludne osoimi vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lene - Oastein Zeli ob jezera,   Inoraost, Uregenc,   Curih, Genevo   Pariz; čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj Marijin« vare, Beb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lif sko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 6, uri 39 m. po-poluduo v Lesce-Bled. — 1'roicn v Nov« ine«a«» 1l v Kočevje.  Mešani vlaii: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m.   popoludne, ob b\ uri  30 m. »večer — Prihod v L|ubljMa<» j. k.   Proge la Trhli«.   Ob  5. url  4t> m. zjutraj osobni   vlak z Dunaj«  via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov,   Karlovih  varov,  Beba, Marijinih varov, Ptznja, Budejevic, Solno^rada, Liuca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Behaka. Fran teusfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11.  uri   17 m. dopoludne osobni  vlak   z De naj a via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo« Ptznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve  C uri ha,  Bregeuca, Inoraosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Puntah la. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja Ljubna,   Selzthala,   Beljaka.   Celovca,   Franzensfeste, Pod tabla. — Ob 9. uri »i m. zvečer osohni vlak s Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H -ha, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 9. ari 55 m. vlak iz Lesc Bleda. — ProgM la \ov«-hm meata in la HoreijN Mešani  vlaki: Ob 8. uri   19 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m, popoludne iu r.b 8, uri 35 m. zvečer. — Odhod la L.|ub-IjMUft d. k. v Haiuulk. 01   i. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob H. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Prihod v Ljubljano d. k. Iz Knuiulki*. Ob t>. uri 56 m. zju traj, ob  11. uri H m. dopoludne, ob H. rtr   lo m.  in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in prazmkih. f 1044-41)
«*e <m1«Iu tukoj jati m novina letom v uafena.
Kavcije 100 gld. — Tudi se [»rotita        (1290 — 1)
ležeča blizo farce cerkve, novozidana, 12 let prosta davka, v kateri ae nahaja zgoraj omenjena gostilna. Pri hni je sadni vrt, nekaj polja in njive.
Naslov pove upravnUtvo BSlov Naroda".
Pri poŠte ni rodbini blizu realke ae na hranom in stanovanje vzprejmo
dijaki ali dijakinje.
Klavir j« na razpolago. — Kje? pove uprav« nitStvo ^Slovenskega Naroda". (12HG—r
sedmogimnnzijecf išče stanovanja s pri merno instrukcijo (tudi domačo deco)
Pofiiljatve naj se odpošljejo pod „instruktor1*
na uprrvništvo „Slov. Naroda". (1282—lj
IŠč© sa za tukajšnjo trgovino z deželnimi, pridelki v vhhIi pisarničntti delih izurjen
komptoirist
s takojšnjim vstopom. Znanje slovenskega, nemškega m italijanskega jezika  m obli dno potrebno.
Ponudbe pod „A. 100" na upravništvo „Slov Nareda". (1270—2)
Trgovski pomočnik
vedč v raam fakturni in špecerijski trgovini, vzprejmo se takoj. — Ponudbe na konsumno društvo v Ra dečah pri Zidanem mostu (1883—1)
Jednonadstropna hiša
v kateri se nahajata goatllna in vedja trgovina, v prijaz nem večjem trgu na Kranjskem, ae prostovoljno proda.
Prostori v tej hiši so pripravni za vsako podjetje. Pri hiši so tudi prostorne kleti, hlev in lep vrt. Hifia leži blizu železniške postaje. Cena primerna in plačilni pogoji ugodni. — NatatK-neja pojasnila daje A. Kalil, posredovalni zavod v JLJubijani. (1253—3)
vQt»OfePwQ»|Qi j
Tridesetleten samec
kateri ima <>0cO gld. gotovine, ftell ae poroditi z
dekletom ali vdovo v primerni starosti, katera ima približno toliko premo/.enja kot on. Isti hoče v lepem in prijaznem trga na Kranjskem otvoriti svojo trgovino in gostilno.
Ponudbe v z prejema A. fiuilA-m poeredovalul '  UVOd v I^JubljMul. (1262—2)
Sprememba prodajalaice.
Usojam se časritemu p. n. občinstvu naznanjati, da sem se iz svoje dosedanje prodajalnice na Starem trfru z avgustovim terminom preselil in da bodem nadaljeval svojo • • w, • 9
rokovicarsko in bandažno obrt
Pod Trančo štev. 1.
Zahvaljujoč se najtopleje za dosedaj izkazano zaupanj«1, prosim, da se mi isto ohrani tudi nadalje in se bodem potrudil s solidno in točno postrežbo zadovoljiti svoje p. n. naročnike. (1240—2), Z Vblespoštovanjem ndani
rokovičar in bandažiet.
nadučitelj
Valentina Jfaukler roj. Grošelj
podučiteljica ^»>X* poročena. »«♦ (iS8fi D. >f. v Uurbcrgu, dnč 24. avgusta 189d.
ijšem Hvetlotisktt (JAchtdrurk)
po tuko nizkih cenahf kakor
t* najflm
/C^/f #*4r*#/#^ I*° tuK(> nizh-ih cena Ji. kakor
w?      S. Magolič %™'voZT£Z
ramalednfce, napravijo j*o narodni"    tti+ncr *r1 X**
kori šel/4 UM L ^LSlUL MlU.
m'i'i i  <Ktti.%-  i-4izfit*'«iui<v  sr  in*štjt>  /t**pf4'j  nt* — IVmroČUm st'
itrvrinjejtt   nujktisitvjt'  f   ititih   tttlnilt.  —  fttt/vji   in   trn t' ttismt'nt*.
(»»-i)      S. Mago/ič, umetniški zavod v Celji.
A. 214/98/9.
OUsilic-
(1272)
Na prošnjo Jakob« Peleriiel>n r. Kletln, varuha nedoletne JTo-mipliie Jekler, priglašene dedico Aue Jekler, dovoljuje se prostovoljna,
zavarovanim upnikom torej nekvarna
dražbena prodaja
v zapnsoino Ane Jeltler »padajočih /ciuIJIh«*, iu sicer:
1 ) pod vi. fit 1 kat. obč. Bled nahajajočih se travnikov parcel St. 362,
363/1 iu 363/3 kat. obč. Bled;
2. ) pod vi. st. 2 kat. obč. Bled nahajajoče se ntavbene parcele fit. 19 s hiSo št. 7o* in vrtom pare. fit 363/4 kat. obč. Bled ;
3. ) pod vlož. fit. 1 kat. obč. Bled nahajajočih se travnikov pare fit. 350 in 851/1 kat. obč. Bled.
Izklicna cena znhfia za travnike pod 1.) po 5 gld. za kvadratni seženj, za travnika pod 3.) po 3 gld. za kvadratni sežeDJ, za bifio in vrt pod 2.) pa skupaj 6500 gld.
Za izvršitev dražbo določa se jedini narok na dan
9. septembra 1898
ob 9. uri dopoludne na lici medta na IIUmIii s pristavkoro, da se bodo označeua zemljišča p odala le za ali nad izklicno ceno.
Dražbeni pogoji, po katerih je zlasti položiti 20°/0 kot varščino, leže tiiBodno na vpogled.
Pri istem varuhu vršila sa bode ob jednem prostovoljna dražba v isto zapuščino epadajočih Niurekuvlh tn Jelovih, v Mrzli dolini ležečih, 203 s»/ mereči h lilo«lov, ki se bodo izklioali za 609 gld in prodali le za ali nad izklicno ceno proti takojšnjemu plačilu.
C. kr. okrajna sodnija v Radovljici
dn<5 18. avgusta 1898.
Izdajatelj in odgovorni afrutaJki Josip NolJi.
Lnatnma in tiok „Narodne Tiskarne*,