191. številka. Ljubljana, v sredo 24. avgusta 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan sveter. izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofit i prejrrrim za a vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., z* jeden meaoc L gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta .'1 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa, se po l')_kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele tuliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naroćbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po (J kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po B kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trga fit. 18, Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon 6t. 3-3=. Shod slovenskih visokošolcev. Nismo minlili, da se nam bo še baviti s uhodom Blovenakih visokošolcev, ker se nam je zdel odpor jako maloštevilnih, takoimenovanih kato liških dijakov proti skupni organizaciji brezpomemben, ali storiti moramo to vsled poročila, katero je o vsedijaškem shodu priobčil „Slovenac". V tem svojem poročila je „Slovenec" zopet jedenkrat sijajno pokazal vsa tista značilna svojstva, katera smo od nekdaj na njem najbolje obču Jovali in katera neizmerno mnogo pripomorejo k ublaženju obstoječih nasprotstev. Uspeh V8edijaškega shoda je, da nam je prinesel izjavo slovenskih visokošolcev za vseučilišče v Ljubljani in da je vstvaril temelj občni dijaški organizaciji. Shod je imel torej vesel pozitiven napeli in je pomemben za ves narod, v katerem bodo sedanji visokošolci v nekaj letih poklicani, zavzeti važna mesta. Važnost shoda tiči v njegovih sklepih. »Slovenec" pa je vso stvar zasukal in vso važnost po* ložil na debato o dijaški organizaciji, na razpor mej dijaštvom, dasi o razporu prav za prav ni možno govoriti, ker je število takoimenovanih katoliških visokošolcev tako neznatno, da ne pride v poštev, kar dokazuje dejstvo, da se je vzlic odpora teh visokošolcev posrečila organizacija, v kateri je združena preogromna večina vsega slovenskega dijaštva. Ta veČina je malenkostni manjšini katoliških dijakov ponudila roko v pošteno spravo na narodni podlagi in za skupno narodno delo. Povabila je katoliške visokošolce na »hod in povabila tudi bogoslovne, dasi ti v pravem pomenu besede ne spadajo mej akademike. Nasvetovala je organizacijo, proti kateri tudi katoliško dijaštvo ni vedelo ničesar bistvenega ugovarjati, a vzlic temu so katoliški dijaki odklonili spravo, odklonili ponuđeni jim kompromis, dočim se ljubljanski in mariborski bogoslovci shoda niti udeležili niso, ker ta že v naprej ni kapituliral pred zahtevami katoliškega dijaštva. Katoliški dijaki so zahtevali kratko malo popolno kapitulacijo ogromne veČine sloven- LISTEK. „Jadao". Spisal S a ve Ij o v. Kostanji so šumeli nad nami in skozi temno vejevje se je videlo tu pa tam zamolklo-sinje, vi eoko nebo. posejano z redkimi zvezdami. Polastilo se nas je nenadoma nekaj nejasnega, — podobnega tihemu, romantičnemu čustvu, kakor ga začuti človek, kadar popije pozno na večer dve čaši čaja in se zagleda s Široko odprtimi očmi v mračno daljavo. Gospodična Koprivnikova je vzdihnila in se naslonila nazaj na stol, da se je zasvetil izza sence njen drobni, beli obrazek, kakor izsekan iz mramor ja. Marko pa si je pogladil svoje silne, navzdol viseče brke ter govoril dalje s precej jednostavnim, malo hripavim glasom. „Krasna je bila ta ženska, — prekrasna ! škoda samu, da ni imela črnih očij . . ., a vrag vedi, — odkar sem videl ta dva čudovita siva bisera, lesketajoča se v rosni luči, — nimam nobene Bimpatije več do temnih dijamantov. Lase je imela temnoru-jave z lahnim zlatim bleskom, in padali so ji globoko na čelo, skoro do obrvij, zapognjeoih v dvoje moj s te rakih valutah. Kar se tiče obraza, — molčimo I Ta zamolklo-bela lica, ta prozorni, drhteči skega dijaštva. Odklonili so vsak kompromis, če5, da s svojimi načeli ne barantajo, pač pa so zahtevali, naj s svojimi načeli baranta vse ostalo dijaštvo, katero ima na svoji strani velikansko večino vseh dijakov. Zaman so stud. pliil. R e i s n e r, stud. pliil. Pirnat in stud. ph 1. Nachtigall z rodoljubno unemo naglašali, d* večina od katoliškega dijaštva no zahteva nobenega sacrifiiio deli' inte-letto, da ne zahteva, naj bi le za las odnehali od svojih načel in da zahteva večina zase samo tisto svobodo, kakor jo radovoljno priznava manjšini. Katoliško dijaštvo vzlic temu ni odnehalo. Odklonilo je kompromis, odklonilo ponuđeno spravo, ako se organizacija ne postavi na katoliško podlago in ker se večina dijaštva svoji svobodi ni hotelo odreči, se katoliško dijaštvo, ki je imelo na shodu mej 2O0 dijakov celih 13 zastopnikov, ni pridružilo »-kupni organizaciji. Materijalnega pomena to pač ne bo imelo, ker je „katoliških dijakov" premalo. Dijaška organizacija bo tudi brez sodelovanja katoliških dijakov močna in uplivna ter ho lahko delovala na dosego svojih .smotrov. Lepše bi seveda bilo, ako bi se bilo vse slovensko dijaštvo zjedinilo, a da se to ni doseglo, tega so krivi jedino in izključno samo katoliški dijaki, ki so nastopili z vso nestrpnostjo in z očitnim namenom, ali dobiti popolno zmago ali pa preprečiti skupno organizacijo, in katerih postopanja ni nihče tako dobro ožigosal, kakor poslanec dr. Žitnik v svojem govoru pri banketu, ko je zaklical „ce iščimo tega, kar nas razdvaja, ampak samo to, kar nas druži". Debata o organizaciji je najlepše spričevalo tolerantnosti in resničnega rodoljub j a slovenskega dijaštva in dokaz nestrpnosti, ne-spravljivoati in bojaželjnosti katoliškega dijaštva. Večina slovenskih visokošolcev je z odklo nitvijo organizacije na katoliški podlagi postopala popolnoma korektno in pravilno in posvedočila, da je v resnici zrela za akademiško svobodo. Ako bi bilo dijaštvo pred katoliškimi dijaki kapituliralo, ako bi si bilo vezalo roke, bi vsakdo in po vsi pravici sklepal, da nima smisla za akademsko svobodo in rimski nosek, ta pohotno se smehljajoča* polna ustnica . . . ah, zdi se mi, da so ustvarjene te lepote samo zato, da jih vidi človek samo jedenkrat v življenju in sanja o njih, kadar se vrača v jasnem večeru iz kavarne. Imš ji je bilo Lejla. In Lejla je imela moža, kakoršni so tam na našem romantičnem slovanskem jugu vsi možje lepih Žen: rujav iu suh, z velikim zakrivljenim nosom, mežiknjočimi, rodeče obrobljenimi očmi in širokimi, lopatastimi rokami . . . Kaj hočemo? In Pera Josi-mović je bil celo zaljubljen v svojo ženo, kar na našem romantičnem slovanskem jugu ni navada! Ob prašni glavni ulici je stala hiša Pere Jo-simovića Stoji še dandanes. Poslopje je veliko in bleščeče belo, na cesto pa gleda samo troje majhnih oken, udolbenih visoko gori in zagrnenih s temnimi gardinami. A časih o mraku se prikaže pri srednjem oknu svetla bela roka, zaleskeče se zlata zapestnica in gardine se razgrnejo. Tam doli na cesti se gnetejo cigani v razdrapanih, pisanih oblekah, sključeni židje v dolgih kaftanih, kmetje v svetlih pruslukih in čakširib, mohamedani v rudečih fesih in naša moderna mestna elita v nerodni črni toaleti, ukrojeni po lanski modi. Nosljavi, zategnjeni glasovi , .. hrupen smeh . . . glasovi harmonike,. . da ne ve, da je svobodno studiranje, svobodno raz-mišljevanje, sploh svobodno gibanje jedro in bistvo akademične svobode. Visokošolci, kateri si dajo pri iskanju resnice delati ovire, kateri resnice ne iščejo, ampak si jo dajo diktirati, kateri si dajo ukazovati, po kakih principih bodo uravnavali vse svoje delovanje in nehanje, tisti akademične svobode niti vredni niso. Vse „Slovenčevo" nelojalno zavijanj« in pre-obračanje ne prikrije dejstva, da so n^spravljivi katoliški dijaki učakali na shodu slovanskih visokošolcev popoln poraz. Izmej 200 vieokoSolcev jih je bilo samo 13, ki so se uprli skupni organizaciji, vsi drngi so bili jedini in solidarni, a ta ogromna večina za vse svobodomiselne rodoljube jamstvo, da bo slovenska inteligenca tudi v prihodnji generaciji zaščita in zaslomba svobode in napredka ter jam* 8tvo, da gotova drevesa tudi v prihodnji generaciji ne vzrastejo nebu pod oblake. Slovensko vseučilišče v Ljubljani. (Na shodu slovenskih visokošolcev govoril stud. jur. Konrad V o dušek.) Slavni zbor! Dragi tovariši ! Tako tedaj prehajamo k prvi, k glavni točki našega zborovanja, našega shoda sploh, k vprašanja o slovenskem vseučilišču v L ubijani. Ko je zapela letos ta struna, — da govorim s pesnikom, — zavzela se je naša domovina in srca vseh Slovencev vzplamtela so v vroči želji, v neugasnem koprnenju, da se nam izpolni ta visokoleteča misel. Tisti čas vihrala je po zbegani Avstriji burna nevihta, visoko in nevarno plulo je valovje nemškega nasilja, krute razdivjanosti. Dan na dan oetnl in hujšal se je vseobči položaj ... Pa glej ! V osrčji naše domovine prebudila se je tisti čas nakrat lepa misel, krasna ideja, ki jej nemška prenapetost ni dala več spavati in snivati: počil je glas po slov. vseučilišču. Mi, akademiki slovenski, ki smo ravno v zvezi s svojimi slovanskimi tovariši borili se za svoje akademične pravice, za svojo akademično eksistenco na tujih, sovražnih nam vseučiliščih, razveselili smo pijana pesem iz najbližje kafane . . . jedrnate jugoslovanske kletve . . . A tam gori ob oknu sloni lepa Lejla, gleda 8 polzatisnjenimi očmi na cesto in sanja. Zakaj Lejla je zaljubljena . . . Ali v kakega Obilica s plamenečimi očmi v zagorelem obrazu z in junaškim srcem v ponosno obokanih prsih? — ali v kakega Rinaldinija s tragičnim pogltdom pod gostimi obrvimi in krvavim jataganom ob pasu? — v južnega pevca 8 sentimentalnimi kodri nad belim čelom in drhtečo tamburico v rokah ? . . . Njena duša si je zaželela Rade Milovanoviča; in Rado Milovanovič je komi v trgovini Žida Nah-mijasa, ki prodaja ob Kamenem šoru preproge iz Sm me, dragoceno srbsko platno in turške vezenine, izdelane od nežnih svetlih prstkov v tihih haremih .. . Lep fant je Rado Milovanovič; krepka, velika postava, zdrav obraz, nedolžne, plave oči in svetli lasje; nedoločen, prostodušen smehljaj plava krog njegovih polodprtih usten in njegove brke so mehke in redke . . . Lep fant je Rado Milovanovič in nenavaden — tepec. Sprehaja se večer za večerom pod oknom Lejli-nem, a ne ozič se gor. Ne ozre se gor in Lejla so se nad to vestjo, odjenjali od brezuspešnega boja in začeli, pazljivo sledeč korake domačih zastopstev, premišljati in razmotrivati o tem prevažaem, za nas reš Inem vprašanja. Danes pa, dragi tovariši, vršimo svojo dolžnost, ko smo se sešli k resni besedi v tej važni zadevi, katero hočemo javno iz-pregovoriti slovenskema svetu. Moji malenkosti pripaJ-1 je referat v tej težavni stvari. Skušati hočem poudariti najvažnejše mom- nte pri idealnem podjetju slovenske univerze v prvo iz narodnega, potem iz državnoprav-nega stališča, poklicati hočem velkr.it tudi številke na pomoč, navesti nekaj važnih podrobuostij, upoštevajoč seveda, da čakamo že dober mesec na spomenico, katero nam obljublja vseučiliški naš odbor in njegov tajnik. — Ko je pred ">0 leti stopil slovenski narod na politiško pOIOfiids, imel je že svoj program. Zahteval je zjedinjeoje slovenskega ozemlja iu osamosvojitev v šoli in v uradu. Zahteval je slovenskih šol, pctezal se za ljudske, sredu.e iu visoke šole, ktr je bilo jasno že takrat, da nirod brez lastnih izobraževali^ nima, pak si tuii ne moro pridobiti prave živijeuske podlage! Kaj se uain je dalo doslej v tem oziru? Ljudskih šol štejemo letos okoli 070. Popolne srednje šole še n.mamo. 3 polovično d.oj~z čne gimnazija so vsa naša pridobitev. Za visoko šolo pa se potezamo ves ias poiitiČDega boja svoj« ga brez vsakega vspeka. Krivica, ki se nam gudi v ozru Ijud skih, zlasti pa sred' ji!i šol, vpije k nebu, se velikokrat raspravlja, pa utkJar dovolj energičuo ne poudarja pri vladi. Za nas ne prihaja danes dalje v pošte v, upajmo pa, da se skoro obrne k boljšemu. Tudi ue jedne visoke šole nam ni še podelila usoda, dasi zgodovina tega vprašanja pripoveduje 2e marsikaj zanimivega. — Ze po izgnanju Franc zov, ki so ustanovili le ta 1809, —1814. v Ljubljani spočetka takozvano „EcoJe central«11 in jo izpremendi pozneje v akademijo, jela je avstrijska vlada bolj ko prej spoštovati slovensko narodnost in njen jezdt. Ustanovila j je tk*Ji lota 1816. in pozneje nekaj slovenskih j Btolic, namre'; v Ljubljani, v Gor ci in v Gradcu. ! Ko je l«to 18 IS vzbudilo naamorno zahtevo po vseuii Išcu v Ljubljani, se je vlada ustavljala malo 1 da ne jedno leto, I. 1840. v poletnem tečaju pak ustanovila hloven-dia predavanja. Radi Mazgonove \ uaodepolue, prerane smrti in preobilih stroškov od j bila je tedaj ^lude Ljubljane vje uadaljne prošnje. ; Pač je leta 18.jO otvorila v Gradcu predavanja na i bog ulov ni ia pravoslovni fakulti, katera so trajala žaJibog le do 1. 1 85 i, ko je prenehal Kranjc s svo-jicui pred-i v^nji. Do 18g8. leta je vse zaspalo Leta «50. zahtevali so razna slovenska zastopstva pravno akad.-mijo v Ljubljani. Strem.iyr, naučni min:ster, ustavil je za leto 1870. po Najvišjem povelji svoto 8600 gld. v -ržavni proračun za d.oje slovenskih ; predavanj v Gradcu, ki se seveda niso oživotvorila, i Leta 1871. v juliju je v državnem zboru pogorel dr. Coata z resolucijo, naj se ustanovi v Ljubljani slovenska pravo in modroslovna fakulta. In dr. j Gias r, zii ni slovenofub, — katerega se bom danes še večkrat, -pomi ajal — pojedel nam je tudi onih 3600 gld. Od tistega časa pa do letošnjega leta, to izpričujejo nekatere reso* lucije in peticije izza leta 1890. in 1891., je naš narod vedno in neprestano, če tudi na tihem, želel in hrepenel po svojem vseučilišču. — Tako je bilo v preteklem času, kamor smo se ozrli, da tem jasneje zremo in vidimo v sedanje in bodoče razmere. — Dandanes šteje narod slovenski, ki živi raztresen po šestih kronovinah avstrijskih, 1,2(50.000 glav (združen s tostranskimi Srbo-Hrvati 1,900.000 glav.) Glavno vprašanje, katero prihaja danes v po-štev je: Koliko visokošolske mladine bode imel slov. narod v prihodnjih letih? Število letošnjih abiturijentov znaša, — kolikor sem mogel poizvedeti — 170 — 180. če upoštevamo trezno-rastoč oarastek srednješolske mladine, vzprejmemo lahko 1200 za osnovno število našega računjanja. Po tem proračunu znašalo bode število slovenskih visokošolcev leia 1900 in uaprej 8 0 0. 35°/» mej temi je bogoslovcev, torej 9 8 0, približno toliko, kakor dandanes in kakor vedno, ker naše bogoslovnice ne morejo vzprejeti večjega kontingenta. 2d°i0 juristov, torej 200; I0°j0 tilozofov, torej ^0. Skupno torej 540. Medicinci in ostali visok šo!ci zavzemajo preostanek. Oai del visokošolcev, ki se poizgubi radi bolezui, radi smrti, radi lahko miselnosti, in oui del abi ur j^-ntov, ki neposredno stopijo v praktično življenje, zuaša skupno 15°/tt. Če odštejemo te odstotke, ki znašajo 120 od skupnega števi'a 800, ostaue nam za bogoslovce, juriste in filozofe (70°/0 vseh visokošolcev) število 436, kateremu lahko prištejemo povprečno 100 vse-učilišJuikov iz Istre in Dalmacije. Na ta način znaša zaključno število 556. Nekaj najbogatejš.h in mo< jgoče najrevnejših mej temi vseu čihšJniki odhajalo bode tudi v bodoče na tuja vseučilišča. Vzemimo torej namesto štev. 556 približno število 520—630. Vendar vsak, ki se bode hotel in nameraval posvetiti službi na domačih tleh, p o a 1 a š a 1 bode v lastni prid slo veuska predavanja in učil se v slovenskem jeziku! To je po mojem mnenju in precej natančnem statističnem proračunu število onih slovenskih vse učiiiščnikov, ki bi v najkrajšem času reprezentovali anditorium slovenske univerze v Ljubljani. Ne glede na dejstvo, da bi ravno ustanovljeno vseučilišče ngodno uplivalo na razvitek in narastek akademične mladine in izobrazbe, je naša želja, kar se tiče števila slušateljev na vsak način opravičena. Začetao število 530 je sicer precej nenavadno, a minimum mej evropejskimi in tudi avstrijskimi vseučilišči pa vendar ni. Saj je leta 1875. imelo vseučilišče v Cernovicah samo 209 slušateljev, v preteklem letu 1897. pa 385; saj sta imeli 1. 1895./6. vseuč lišči v Ferrari in Urbino v Italiji le nekaj čez 80 slušaieljev, vseučilišče v Rostocku istega Uta le 420 slušateljev ; Saj je imelo letos vseučilišče v Dijonu 604, v Caenu 598, v Grenoblu 476 in v Besani; mu le 197 slušateljev. Slovensko vseučilišče bi torej z ozirom na slušateljstvo ne bilo ni-kak „kuriozum!u — (Dalje prih.) vrača v temno sobo, napolnjeno s težkimi parfumi, zakriva si ohraz z rokami in njeno čudovito telo trepte.8 na divanu od ljubezni in poželenja. Kostanji po šumeli nad nami in zvezde so svetile še jasneje, bele in drhteče, kakor kaplje raztopljenega srebra. „In Lejli je legla na srce bolna melanholija Poklicala je k aebi ciganko Džulizaro in Džulizara je razložila po mizi umazane karte, stisnila ustna ter se zamolila . . . ,Ne žalite se, gospa velemožna, nad svojo ne-ri_dovitc8tjo —!' Lejla ji je podarila deset dinarov ter jo vrgla na cesto. ,Ob, kje mi je, ubožici, dragoceni bisar, da ga popijem v svojo tolažbo, stopljenega v vodi iz Je ruzalema ? Kje je talisman, da ga položim pod svoje vzgla.je iu ss vzdramim z lahkim srcem in jasno dušo V. . . K,e je čarovna p jača, da jo ponudim tebi, ti moj dragi in napojim tvoje misli s sladkim hrepenenjem?4 Kakor se vidi, na svojega moža ni mislila; tudi j- niti najmanj ni palo v glavo, da hi bilo na vsi stvari kaj pregrešnega. Nasprotno ! Kadar je sanjala na divanu, zdelo se ji je, da se oglašajo nad njo poltihi glasovi nevidnih vijolin, in da se odpira pod njenimi očmi sedmi raj nevernega proroka . . . Njena duša se je dvigala, mehki udje no se tresli v nebeškem čutu in ustna so kipela v nezavestnem smehljaju . . . A Rado Milovanovi 6 je bil tepec. Ob, preplakala bom ubožici te Upe, mlade dni. Ne bodo se dotaknila njegova ustna mojega obraza, roke njegove ne bodo objele mojega telesa ... Za tihe zidove bom zaklenila svojo žalost, dokler ne uvenejo moja lica in ne upadejo moje oči. Samo rdeče rože v vazi bodo čule moja vzdihe in blazinice pod mojo glavo bodo pile moje solze . . . Kajti njegova ustna se ne bodo dotaknila mojega obraza in njegove roke ne bodo objele mojega telesa ... Ker je imela zamolklo bela lica, polne, temno-rjave lase, počesane a la vierge, in velike oči, zato je naravno, da je bilo vse njeno mišljenje zelo romantično nadahnjeno. Sanjala je o belem gradu, skritem mej visokimi platanami, obleči je hotela dolgo belo haljo s širokimi rokavi in prepasano z zlatim pasom ... In ona plaka sama in zapuščena pod šepetajočim drevjem in pozabljena mandola leži v utrujenih rokah ; ... ta slika je visela v njeni krasni sobi in slikal jo je angleški prerafaelit v jednostavnih potezah . . . In resnično, — prav tiste dni so prodajali vilo Bukičevo, — imenitno vilo, kakoršne ni več V IJublfanl, 24. avgusta. K položaja. Is Budimpešte se poroča „Neue Freie Presse", da se snide državni zbor 12. septembra, ter da bodo imele današnje mini-sterske konference vsekakor uspeb. Avstrijska vlada je pripravljena za največje koncesije ter bode po dokončanih pogajanjih in potem, ko se sestane državni zbor, d e m i s i j o n i r a 1 a. Nagodba z Oger-sko se dožene bržčas tako, da se sprejme na Oger-skem parlamentarnim potom, v Avstriji pa s § 14. — „Pest. Napio" javlja, da je grof Thun pripravljen preklicati jezikovne naredbe, a da ga pri tem zadržuje še krona, ki želi, da se prej dožene sprava mej Čehi in Nemci. Grof Thun meni pridobiti desničarske stranke z novimi koncesijami. — Ob priliki češkega katoliškega shoda piše glasilo nadškofa grofa Schonborna, „Katoličke Listy" : „Na pragu nove dobe stojimo, dobe velikih del in bojev, ki odločijo obstanek ali razpad države". — O radikalnem govoru poslanca Slame Brno že včeraj poročali v brzojavkah ; dostavljamo le še glasilo sprejete resolucije, katero so volilci Slame živahno aklamirali: Iz dosedanjih bojev smo dobili izkušnjo, da je jedina naša obramba državno pravo, katero si moramo priboriti. Radi nagodbe z Ogersko zahtevamo od svojih zastopnikov, da m ne vdado v boju za naša prava madjarskemu izkoriščanju. H k ratu izjavljamo, da zahtevamo, naj stopijo naši poslanci v slučaju, da se jezikovne naredbo odpravijo, a se z zakonom ne nadomeste, proti vladi v najodločnejšo opozicijo. — „Narodni Listy" pišejo : Češki narod je smatral grofa Tinina za energičnega moža, kateremu ustava v treuotni stiski na bo delala sivih las. Če pa hoče ohraniti ustavo, ko si je vendar pri nastopu pridobil polnomočje podreti itak gnjila konstitucijonalna tla, potem vprašamo, kaj pa je prav za prav njegov namen in njegova naloga ? Ustavno se nagodba ne more izvršiti. Ako se torej Thun ne upa odpraviti sedanjj bankerotne ustave, potem mu ne preostaja druzega, kakor da odpravi naredbe. To pa bi bila že lahko storila Ba-deni in Gautsch. — „Plzenski Obzor" meni, da vzras'e po 24. t. m. bržčas na Češkem vihar, da, pravi orkan, ki pa se ne bo polegel tako, kakor se je leta 1893 —189o., ko je vladalo izjemno stanju. — „Hlas Naroda" pa poživlja Cehe, naj bodo sedaj, „ko je nabujskano vse proti njim", radikalni! —■ Kako težko stališče ima avstrijsko ministerstvo pri današnjih budimpeštanskih koi.f rencah, je razvidno že iz članka v „Fremdenblattu", ki poroča: Glede zahtev ogarske vlade nimamo avtentičnih poročil; ako pa je resnično, kar poročajo ogerski listi, ako zahtevajo ondi res to, kar izraža ogersko časopisje, potem seveda moramo reči, da je sporazumljenje sploh nemožno. Ako hočejo v onstranski državni polovici iz novih in starih pogodb vzeti le ono, kar je Ogerski ugodno, potem je to podlaga, na kateri ni možna nikaka nagodba. Take nagodbe bi v Avstriji ne sprejel nihče, vse stranke brez razločka bi jo zavrnile. Malorusi proti Poljakom. V Lvovu so sklenili zaupni volilni možje Malorusov obširno spome- SJT Dalje v prilogi. na svatu. Postavil jo je bil Buki«: sam po svojem fantastičnem načrtu ; čital je do polnoči v arabskih pravljicah, po polnoči pa je vzel papir in svinčnik ter narisal svoj grad. In spravil je Šeherezado v sramoto. Ali niste stali še nikdar na začaranem kraju, kjer ste si zaželeli smrti, — z mehkim razkošnim hrepenenjem, s sladko otmjenost jo? ... Iz temnega, šepetajočega drevja so se dvigali beli zidovi, kakor lotosov cvet iz valov svete Gange. Šumelo je drevje in trepetalo, opojni vonj je plaval nad tihim jezerom, in veje so se priklanjale in potapljale, da so drhteli na listju rosni kristali. Z visoke verande so prihajali čarobni glasovi; — zdelo se je, da se je izlila vsa ta čudovita krajina v zmagoslavno pesem, — da sanjajo nadzemske akorde te vitke, fantastične črte belega gradu . . . V visoki dvorani, prevlečeni po stenah in stropu s črno svilo, ki je padala do tal v valovitih, mehkih gubah, — plesal je Sava Dukić v romantični obleki iz starih časov, z zlatom vezeni in posejani z dragimi kameni. Črnooke ciganke so igrale na harfe, — ustna so se smehljala in bnjni lasje so padali po razgaljenih ramah. Od daleč se je čulo žvenketanje čai, pijano jecljanje. Upniki Bukičevi •o pili šampanjca. (Dalje prih.) Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 191, dnž 24. avgusta 1898- tiico, katero so poslali cesarja in grofa Thnnu. V spomen:ci se pritožujejo, da jih Poljaki na vseh poljih majorizajejo, ter da jim kratijo cerkvene, narodne, socijalne, gospodarske in kulturne pravice. Poljaki store vse, da bi zatrli narodni značaj M Jo-rusov. Zategadelj pa odklanjajo Mulorusi kar naj-odlcčnejše v {oljskem deželnem zboru sklenjeno adreso, ki zahteva deželno avtonomijo, Sel, potem bi bdi Malorusi izročeni Poljakom na milost in nemilost. Spomenica prosi, da bi se položaj maloruskih kmetov izboljšal s pomaujšanjem davkov, da bi se pomnožilo število ljudskih in srednjih šol, da bi se deželni šolski svet razdelil v poljsko in malorusko sekcijo ter bi se razširile pravice malornskega jezika pri uradih in sodiščih. Zlasti pa si žele Malo-rusi splošnih direktnih volitev Spomenica našteva nebrcj slučajev poljskega političnega nasilstva ter prosi za pravično in nepristransko deželno upravo. — Slovanska vzajemnost bo torej mej Poljski in Malorusi še dolgo le pobožna želja 1 Bolgarsko črnogorska grška zveza. „Neue Froie Presse" je prinesla včeraj impertinenton vvo-den članek, v katerem na najočitnejši način liujska Avstrijo in Turčijo proti Črnigori in Bolgariji. Iz Zofije se baje na Dunaj poroča, da sta pri zadnjem sestanka na Cetinju sklenila črnogorski in bolgarski knez zvezo, vsled katere se Črnagora zaveže, vdreti v ozemlje Drine in v okolico Novega Bazarja, ko bi se začela vojna mej Turčijo in Bolgarijo. Žito pa dobi Črnagora kos turške zemlje. Nadalje pripoveduje BN. Fr. Pr.tt, da deluje bolgarski knez tudi na to, da se sklene zveza tudi z Grčijo. Ta trozveza pa da ima obrnjeno ost tudi proti Avstriji in Srbiji. Finanoijalna kriza t Turčiji. V BMebve« retu" je izšel članek Ahmeta Rize, ki dokazuje, da stoji Turčija na robu fiaancijalne propasti. Volna odškodnina po grško-turški vojni je zaslepila s .mo za malo časa vid Osmanlij, a zdaj je jasno vsem da so imeli korist le tuji kapitalisti in špekulantje. Dolgovi Turčije presegajo najsmelejšo višino, zato pa ne dobivajo niti uradniki, niti vojaki redne plače, nego j m je država dolžna. Toda mlfan, ki ne dela ničesar ter nima nikakega razuma za narodno go-spodarstvo, sprejema vsako leto plačo rednih 25 mi* lijonov frankov, da more razs pno živeti ter rediti celo vrjsko žensk, vohunov in suženjskih slug. Sultan je posestnik 1200 poseste/, ki mu dooašajo vsaj še jedno ietao plačo. Iu le ne rabi za drugo — tako piše Ah o/a t Hiza — kakor za korupcijo in kovanje vsakovrstnih zločinskih načrtov. Jubilejska slavnost v Celji. (Konec.) V ,Nar. domu" smo sn vsedli k skupnemu obeda, s ob tretji uri nas je že klical glas h glavni skušnji. Hj tudi nekaj zemlje, tako da so podobne suri prste debele —i strženu ali cevi. Delavci te kompaktno mase niso mogli potegniti iz odvodne cevi, nego so morah cev razbiti. Morda je tudi pri uekater h drugih hišah ta čudua prikazen vzrok nerednosti v vodovodu. — (Nezgoda.) V pondeljek je nepazljiv izvošček Spitalskih nlicah povozil uecega delavca, kateri je bil precej poškodovan. — (Osebna veat.) Pravni praktikant pri okr. sodišču v Kamniku, g. Ivan Ben kovic, je imenovan avskultantom. — (Ravnateljstvo južne železnice) ss vse lej, kadar je kdo pnaie, zakaj na slovenskem ozem lju ne nastavlja slovenskega jeaika zmožnih uradnikov, izgovarja s tem, da takih uradnikov nima. Istina pa je, da nastavlja nalašč nemške uradnike, dučim namešča slovenske uradnike daleč od domovine. Tako smo izvedeli, da je bil slovenskega jezika zmožen uraduik v Poličanah na slovenskem Štajerskem premeščen na bavarsko mejo na Tirol sii-ui, kjer slovenščine ne potrebuje, dočiin so na mnogih postajah na Slovenskem nastavljeni uradniki, kateri s slovenskim ljudstvom ne morejo občevati in vsled tega prav mnogokrat p ouzročajo ljudstvu škodo. Je-li upati, da se te razmere kdaj premene ? — Klub dolenjskih biciklistov .Novo meato") priredi dne 28. avgusta 1893 izlet v Ribnico in Velike Lašče. Vzpored: I. Dne 2 7. avgusta ob 6. uri zvečer odhod iz Novega mesra — kavarna; vožnja do Staregaloga 32 a ju. Prenočevanje v gostilni g. Eisenzcpfa v Štaremlogu. Kolesarji iz Ljubljane, Krškega, Kostanjevice, Mokronoga, Št. Jerneja, Tulategavrha, Brežic, Celja, lat. Jurija itd. blagovolijo priti 2 7. avgusta v Novo mesto do 5. uro popoldne; oni iz Karlovca, Metlike, Č-rnoralja, Samica, Dvora, Trebnja, Zatičine, Toplic itd. pridružijo se na Dvoru ob 7. uri zvečer dna 27 avgusta v gostilni g. Khnca 2. Dne 28. avgusta ob 7 uri zjutraj odhod iz Staregaloga v Ribuico. Vožnja 24 km. Kolesarji iz Žužemperka in eventualno drugi pridejo k izletnikom v gostilno g. Eisenzopf.i, V Sredojivasi pri Kočevji pristopijo kolesarji iz Do-lenjevasi, Sodražice, Ribnice, Velikih Lašč in event. drugi. Vožnja v Ribnico in po Ribnici. 3 Oo 9. uri zjutraj zbiranje v hotelu g. Arko, pozdrav, skupni obed, prosta zabava. 4. Ob 3. uri popoldne točno dirka iz Ribnice v Vedike Lašče. Vzpored posebej! 5. Ob 41 uri vožnja po Velikih Laščah, cdstop v gostilni g. Hočevarja, pozdrav, naznanitev dirki-nega rezultata in razdelitev dobitkov, prosta zabava. — 6. Ob $*/»• uri na večer odhod do želea niške postaje in cez Krko v Žužemperk ; vožnja 33 km. V Žužemperku event prenočevanje-; vožnja Žužemperk-Novo mesto 24 km. Do Ribnice in Vel Lašč pride se lahko z železnico trikrat na dan — isto tako se odide I Prosi se obilne udeležbe ! izlet vršil se bo le ob lepem vremenu! Gostje dobro došli! — (Cesarska slavnost v Krškem .■ Deklamacijo, katero je zložil dr Mencinger, govori gdč. M. Gregorinova Pri vseh točkah svira popoloa vojaška godba. Vzpored koncerta dobival se bode na dan slavnosti. Vstopnina h koncertu: Zi osebo 50 kr., za družino (8 f>sebe) 1 gld., vsaka oseba več plača 30 kr Čisti dohodek namenjen je za ustanovitev glavnee v podporo revnih prebolmkov. — (Iz Železnikov; so nam piše: Dne 18 t m. na lojstni dan cesarja praznovalo jo našs „prostovoljno gasilno društv* ustanovno »-lavnost, — na pa, kakor je poročano v „Slov. L|stuM, juh lejsko sUv-nost, dasiravnn se je g. poročevalci dvakrat jasno povedalo — in naša šolska mladina zaključek šol ekega leta, kar prej ni bilo mogia'e radi prezida* vanja v šolskem poslopji in se je šolsko leto moralo prej nego navadno skončati. Polnoš:e vil no prostovoljno gasilno društvo napravilo je popoldne dve mali vaji na Jesenovcu, pol ure od Železnikov, in glavno vajo v jedno uro oddaljenem Zalilogu. -Moštvo navzoče je bilo polnofiteviluo. Poskusila se je nova naprava gospođa Franjo Dmširja, t. j. liydrant njegovega volovoda, — morebiti doslej jedina naprava izven Ljubljane. Dasi smo v času najnižjega vodnega stanja, dal je vodovod toliko množino vole, di je dve močni brizgdnici ne morete porabiti. Kar presežejo g. Demš»rjeve cevi, zamore se gabiti brez brizgalnice, za dalje, t. j. spodaji in polovica gorenje vasi zimoglo se je z brizgalnico in cevi prevladati. Z uspehom poskušnje zamoremo biti popolnoma zadovoljni in le častitati je vasi Zililog, da si je omislil na lastne stroške za celo vas toli koristno napravo, pri kateri je pa imel zraven velikih stroškov še druge neprijetnosti. Po končanem delu se je moštvo nekoliko odpočilo in okrepčalo, potem se pa vrnilo korakoma domu s zavestjo, da je rojstni din presviltega cesarja najlepša v proslavo, zabavo in poduk prebilo. Prva čant stotniku g. Fran Košmeljn, ki z največ,o požrtvovalnostjo vodi, druga čast vaem členom, ki z navdušenjem posnemajo izgled vodje. —o—. — (Za Prešernov spominek) priredi Slovensko bralno društvo v Tržiču s svoj'm pevskim in tamburaškim zborom koncert v Begunjah v go stilni g. I. Avsetnka v nedeljo 28. avgusta t. 1. ob 4. uri popoludne. Ustopnina 20 kr. za o^bo. Pri neugidnem vremena se koncert preloži na nedeljo 4. septembra — (Šulvereinska sala na Slatini.) Nemški listi poro'ajo z zadovoljstvom, da osnuje nemški Šulvereiu na Slatini nemško šolo, in sicer s 1. no vembrom. Namen tej šoli je, „bei der Bevolkerung die Kenntuis der deutschen Sprache zu verbreiten", to 10 pravi, germanizovati slovensko deco- „Ta gespošta" javlja, da se je lov na slovenske otroke že začel. Pozor torej, slovenski rodoljubi ! Ako stori vsak svojo naroduo dolžnost, ne bo v tej po-nemčevaluici nobenega slovenskega otroka. — Gomjegrajski valpet) Prijatelj našega lista nam piše sledeče: BI sem 21. t. m. v Gornjem gradu, kjer so na prav slovesen način odkrili lep spomenik nauemu cesarju. Ves trg je bil okusno okrašen in vse polno je vihralo zastav iznad streh. Ker je trg Gorojigrad izključno slovenski, je umevno, da jo pretežna večin t zastav, lahko rečem skoro vse, bda v narodnih slovenskih barvah Nekako čudno se mi je pa zdelo, ko nisem videl na obširni graj-ščini ljubljanskega škofa niti jedne slovenske zastave. Vprašal s m nekega domačina po vzroku temu dejstvu, la kaj mi je ta odgovoril? Rekel je, da vsemu teinu je kriv jedini Nemec v trgu, oskrbnik, znani nemški nacijonalec. Nadalje mi je pravil ti domačin, da so minuli teden neki večer pri odprtih oknih v graščini prepevali provokatorično nDie Wacht am Rljeja", in da so to pesem tolikokrat ponavljali, da so s; drugi v bližini bivajoči prebivalci že jezili nad tem nastopanjem. Kak > dolgo bode še to trajalo? Temu nemškemu oskrbniku je svetovati, da, če hoče prepev.iti take izlivajoče pesmi, naj gre tja v »rajo." — tukaj na zemlji slov nski ni prostora za take in jednake provokacije S tem nikakor nočemo žaliti našeg i nadpastirja, ker vemo, da bi on gotovo ne odobraval počenjanja tega strastnonem-škega oskrbnika — ki še iz dobe Missijeve kraljuje v Gornjem gradu — ko bi vedel na kak način se vede „Gornjegrajski valpet" proti prebivalcem slo venskega trga Gornji grad in slovenske Savinske doline. — (Razglednice dopisnice) V današnjem listu priobčili smo oglas narodnega umetniškega zavoda S. Magolič v Celji, kateri priporoča v najčistejšem modernem svetlotisku razglednice v vsakem številu po jako nizkih cenah. Tudi za razglednice potrebne fotografije napravlja zavod brez plačno. — Ker so dandanes razglednice v jako ukusnih izvršitvah, posebno v druzih krajih silno razširjene, ne smel bi tudi pri nas biti ni jeden kraj več brez njih. Ne moremo pa dovolj opozar jati, da se naj iste ce naročajo v sicer dragem, a malo vrednem litegrafi nem barvotisku, katere se vsiljujejo po židovskdi agentih, kajti za razglednice j-d.o i priklarhn je č sti svetlotisek, kateri vspo dablja kraj tak, kakoršen je v resnici. Vsled tega priporočamo tudi mi občinstvu ta narodni zavod k^r mjr.opleje. — Cene in pogoje pošilja na željo pismeno: 3. Magolie, umetniški zavod v Celji. — (Ljutomerski kolesarji „Ptići selici") prirede v Četrtek dne 8 septembra t. 1. točno ob 3 uri popoludne I. oestoo dirko na cesti Ljutoraer-sv Križ Stara vas Vržeje - Cven, na kojo se p. n. društvo, p. n, kol« sarji in kolesarioe ter prijatelji in prijateljica kolesarskega športa vabijo. Ta dirka je otvorjena samo za voziče društva »Ljutomerski kolesarji ,Ptiči sklici'". 8 darila. Start: hiša g. Ku-kovca prj kolodvoru v Ljutomeru C Ij: kapela na C venu. Po cestni dirki je na Cvenu — 100 m dol žino — 1. polžja drejemni skušnji za prvi letnik niso izkazali s potrebnim znanjem, vendar pa so pokazali pmnerno sposobnost z nadaljno izobrazbo. To podlago organizacije sem jaz kakor tudi gospod minister za uk in bogoč^stje odobril, zlasti ker je UČna tvarina omejena na malo, a za trgovino jnko važnih strok in ker je res tr«--ba pr like, da ne temeljito nauči najvažnejši"' trgovskih jezikov (angbški, francoski, španski iu laški). Ker bode vsled tega zavoda naša vnanja trgovina lahko razpolagala n sposobnimi močmi, ki bodo tudi za naprej uživale stalno podporo trgo vinskega muzeja, ki se peča s praktičnim pospeševanjem našega izvoza, s«m prepričan, da se bo 8 tem zavod ustanovil, ki bo v okviru svojega delovanja, s tem, da nudi naraščajočemu trgovskemu «taou modernemu trgovanju primerne praktična vednosti, gotovo tudi sposoben pripraviti pot bodočemu razvoju naših mejnirodnah trgovinskih zvez. (Dalje prih.) Deputaciji svobodno mislečih visokoš dcav, ki je bila včeraj in danes v uredništvi „Slovenčevem" zahtevat pojasnila, naznauil je g. dr. Žitnik, da sem jaz dotični liberalni dijak, ki je pri sobotnem ko-merzu po „Slovenčevern" poročilu v družbi blagorodne g. dr. Tavčarjeve z „nesramnimi opazkami* napadal Rlovenske delavce. Pod čistno besedo torej izjavljam, da jaz is ust goBjie dr. Tavčarjeve nisem slišal besed, katere jej podtikajo .Slovenčevi" poročevalci: „Es ist a m bnsten. vvenn raan die Arbeiter in Ruhe lii^st wie vvuthsnds Hiifide", ter proglašam za nesramno laž, da Mera jaz dotični liberalni dijak, ki jej je na to pritrdil z opazko: „Se sind noch iirger wie vvuthende Hunde." Tudi v imenu družbe, ki je tisti večer sedela pri isti mizi ko gospa dr. Tavčarjeva, namreč go-pic Prosenčeve in Dolenčeve, gospodov Prosenca Fr. U sav. Souvana ml., jur. Škaberneta in dr. mi ie izjaviti, da nihče mej njimi ni shš d gospej dr. Tavčarjevi v „Slovencu" oi'-itanih besed. Za druge napade, katere si je „Slovenec" v poročilu o komerzu privoščil na mojo osebo, se ne menim in niti tem niti drugim potem več ne odgovarjam. Juriflt laoiirii«! V«Mlii*rik. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1S98. I/horno dolnje gSP Tanno-Chiiiin tinktura za lase £5 jkrepraije in ohranjuje lasisfie in preprečuje izpadanje laa Cena l steklenici z rabilnim navodom 5«» kr. TedJ.xa.et zetlogrst (886—25) lekarna UI. Leiistck, Ljubljana Resljeva cesta fit. 1, zraven mesarskega mostu. Telefon Hlev. Najnovejše železniške nesreče dokazujejo znova miuoMt »»varovanj« proti neiRO* U »m in posebno (1263—3) dosmrtnega zavarovanja proti železniškim nezgodam ve 1J »vitega >n v ne deiel« sveta. j= I gld. 10.000 enkratna premija za vse življenje gld. 30. 2^ l m 25.0JO . , . 50.000 100.000 75. 150. 300. Prva avstr. splošna zavarovalna družba proti nezgodam Dunaj, I., Bauernmarkt fit. 2. Glavno zaitopatvo t Ljubljani pri g. J. C. Mayer-Ju Umrli so ▼ ffju1>1jaiil: Dnč 19. avgusta: Vida Poreber, delavčeva hči, 14 Tnes., Cerkvene ulice st. 21, jetika. — France Avbtdj, čevljarjev lin, 8 n ts.. Poljanska cesta St. 81, jetika. — Angela Meh bar. čevljarjeva hči, 5 mes., VVdmat st. 13, Črevesni katar. Dne 80. avgusta: Alojzij Bray, magacincrjev sin, 2 tnes , Voduiat St. 9H, črevesni katar. V deželni bolnici: Dne lii. avgusta: F.ma Strcitenberger, babica, 43 let, jetika. Dne 18. avgusta: Toma?. Jereb, f^ostač, 83 let, srčna hiba. Metcorologično poročilo. Visina nad morjem 806*8 m. g m M C&s opa« zevanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C Vetrovi Nebo 1 «» B n M f 1 s S t* aH O* r» 88. 9. zvečer 741*6 80 4 si. szah. jasno 23 T. rjutraj 741 9 18*4 brezvetr. megla 03 «• 2. popol. 7404 86 o sr. jug jasno m 24. • 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 789-9 ; 789*6 737-4 19 3 14 »J 88*8 ' sr. svzb. sr svzb si. vzjvzh jasno jamo jasno 0*0 Srednja temperatura ponedeljka 80*9*. «a 87" in 21" nad aormaloiu. -poludne kratka nevihta. in torka 90 91 in - V ponedeljek po- dn- 24 avgusta lb98 Sknpu! državni dolg v notah.....101 „ Kretlitue srečke po 100 gld...... 203 „ Tramway drufit. velj. 170 gld. a. v. . . . 513 , Papirnati rubelj.......... 1 65 kr. 50 . 60 , 80 , 65 B 55 , 80 \ 05 , 88«/, . 75 . 53'/t . 30 . reiitnnte I*»mIuJIhm. — Kdor tak prostor priporoči, dn s*i vzprejme, dob: nagrado 10 gld. (1287—1) Ces. kr avstrijske đfc državne Zel/met. Izvod iz voznega reda veljaven od dno 1. Junija 1808 lota. Odhod Is l<)ublJMiie jnž. kol. Proic* *e« Trbli Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; če? Klein-ReiHing v Stcyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solne grad; čez Klcin-Reitling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare: Heb, Francove vate, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj. - - Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sel; tnal, Dunaj. — Ob 4. uri 8 m. popoludne osoimi vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lene - Oastein Zeli ob jezera, Inoraost, Uregenc, Curih, Genevo Pariz; čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj Marijin« vare, Beb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lif sko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 6, uri 39 m. po-poluduo v Lesce-Bled. — 1'roicn v Nov« ine«a«» 1l v Kočevje. Mešani vlaii: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, ob b\ uri 30 m. »večer — Prihod v L|ubljMa<» j. k. Proge la Trhli«. Ob 5. url 4t> m. zjutraj osobni vlak z Dunaj« via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Ptznja, Budejevic, Solno^rada, Liuca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Behaka. Fran teusfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z De naj a via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo« Ptznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve C uri ha, Bregeuca, Inoraosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Puntah la. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pod tabla. — Ob 9. uri »i m. zvečer osohni vlak s Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H -ha, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 9. ari 55 m. vlak iz Lesc Bleda. — ProgM la \ov«-hm meata in la HoreijN Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m, popoludne iu r.b 8, uri 35 m. zvečer. — Odhod la L.|ub-IjMUft d. k. v Haiuulk. 01 i. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob H. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Prihod v Ljubljano d. k. Iz Knuiulki*. Ob t>. uri 56 m. zju traj, ob 11. uri H m. dopoludne, ob H. rtr lo m. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in prazmkih. f 1044-41) «*e 0cO gld. gotovine, ftell ae poroditi z dekletom ali vdovo v primerni starosti, katera ima približno toliko premo/.enja kot on. Isti hoče v lepem in prijaznem trga na Kranjskem otvoriti svojo trgovino in gostilno. Ponudbe v z prejema A. fiuilA-m poeredovalul ' UVOd v I^JubljMul. (1262—2) Sprememba prodajalaice. Usojam se časritemu p. n. občinstvu naznanjati, da sem se iz svoje dosedanje prodajalnice na Starem trfru z avgustovim terminom preselil in da bodem nadaljeval svojo • • w, • 9 rokovicarsko in bandažno obrt Pod Trančo štev. 1. Zahvaljujoč se najtopleje za dosedaj izkazano zaupanj«1, prosim, da se mi isto ohrani tudi nadalje in se bodem potrudil s solidno in točno postrežbo zadovoljiti svoje p. n. naročnike. (1240—2), Z Vblespoštovanjem ndani rokovičar in bandažiet. nadučitelj Valentina Jfaukler roj. Grošelj podučiteljica ^»>X* poročena. »«♦ (iS8fi D. >f. v Uurbcrgu, dnč 24. avgusta 189d. ijšem Hvetlotisktt (JAchtdrurk) po tuko nizkih cenahf kakor t* najflm /C^/f #*4r*#/#^ I*° tuK(> nizh-ih cena Ji. kakor w? S. Magolič %™'voZT£Z ramalednfce, napravijo j*o narodni" tti+ncr *r1 X** kori šel/4 UM L ^LSlUL MlU. m'i'i i /t**pf4'j nt* — IVmroČUm st' itrvrinjejtt nujktisitvjt' f ititih tttlnilt. — fttt/vji in trn t' ttismt'nt*. (»»-i) S. Mago/ič, umetniški zavod v Celji. A. 214/98/9. OUsilic- (1272) Na prošnjo Jakob« Peleriiel>n r. Kletln, varuha nedoletne JTo-mipliie Jekler, priglašene dedico Aue Jekler, dovoljuje se prostovoljna, zavarovanim upnikom torej nekvarna dražbena prodaja v zapnsoino Ane Jeltler »padajočih /ciuIJIh«*, iu sicer: 1 ) pod vi. fit 1 kat. obč. Bled nahajajočih se travnikov parcel St. 362, 363/1 iu 363/3 kat. obč. Bled; 2. ) pod vi. st. 2 kat. obč. Bled nahajajoče se ntavbene parcele fit. 19 s hiSo št. 7o* in vrtom pare. fit 363/4 kat. obč. Bled ; 3. ) pod vlož. fit. 1 kat. obč. Bled nahajajočih se travnikov pare fit. 350 in 851/1 kat. obč. Bled. Izklicna cena znhfia za travnike pod 1.) po 5 gld. za kvadratni seženj, za travnika pod 3.) po 3 gld. za kvadratni sežeDJ, za bifio in vrt pod 2.) pa skupaj 6500 gld. Za izvršitev dražbo določa se jedini narok na dan 9. septembra 1898 ob 9. uri dopoludne na lici medta na IIUmIii s pristavkoro, da se bodo označeua zemljišča p odala le za ali nad izklicno ceno. Dražbeni pogoji, po katerih je zlasti položiti 20°/0 kot varščino, leže tiiBodno na vpogled. Pri istem varuhu vršila sa bode ob jednem prostovoljna dražba v isto zapuščino epadajočih Niurekuvlh tn Jelovih, v Mrzli dolini ležečih, 203 s»/ mereči h lilo«lov, ki se bodo izklioali za 609 gld in prodali le za ali nad izklicno ceno proti takojšnjemu plačilu. C. kr. okrajna sodnija v Radovljici dn<5 18. avgusta 1898. Izdajatelj in odgovorni afrutaJki Josip NolJi. Lnatnma in tiok „Narodne Tiskarne*,