Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS me se tno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedel)»ka Izdata celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Iluslrirani Slovenec« Cene oglaaov 1 stolp. реШ-vnta mali oglasi po 130 ln 2 D.veCU oglasi nad 43 mm vUlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din O Pri večjem џ naroČilu popust Izide ob 4 z|utraj rožen pondelJKo In dneva po prazniku l/prava Ia vKopltarleul ul.it. 6 ^ Čekovni račun: rfubl/ana Stev. I0.650 ln 10.34* ла lnscratc, Saratev o i/. 7.563, Zagret» il. 39.011, Praga ln Ounal SI. 24.797 K seji vodstva SLS. Vukičevičeva vlada zagovarja svoj obstoj s tem, da ji je poverjena naloga, izvesti volitve v državni zbor. Oficielno vlada sicer tega značaja nikjer ni javila, pač pa dela in nastopa, kakor bi imela res namen v kratkem fasu razpisati volitve. Zlasti je Voja Marinkovič z demokratskimi člani kabineta vstopil v vlado predvsem radi tega, da demokrati sodelujejo pri izvedbi volitev. On in dr. Kuma-nudi tega ne prikrivata in vse napake, za katere so prevzeli soogdovornost, zagovarjata z enim samim stavkom: »Hočemo državi za-jamčiti svobodne volitve, da bo novi parlament res pravi izraz narodne volje.« V radikalnem delu vlade, če ga moremo tako imenovati, je ta poanta manj očitna. Radikali, ki niso v sedanji vladi, pa bodo storili vse, da razpis volitev zavlečejo in pridobe časa in možnosti za ustvarjanje kakega novega položaja in nove kombinacije, ki bi bolj odgovarjala radikalnim interesom. Za kulisami se torej bije oster boj za in proti volitvam. To je tudi vzrok, da ravno vladni stranki, kljub temu, da njuni člani vlade proglašajo sedanjo vlado za volivno, dejansko še nista otvorili borbe in nista pristopili k organizaciji volivnih priprav. Slovenska ljudska stranka hodi ravno pot. Njeno odkrito in pošteno delo ji omogočuje, da vsak trenutek z vedrim licem in odločno roko pozove slovenski narod, naj glasuje in odloča o njenih mandatih. Tako je SLS prva izmed vseh strank v državi takoj, ko so se pojavili resni glasovi, da stojimo pred volitvami, sklicala svoji vrhovni instanci, načel-stvo ia vodstvo, in tako začela volivne priprave. To je bil prvi in glavni namen nedeljskih zborovanj SLS. Naši zaupniki so s svojo polnoštevilno udeležbo in živim zanimanjem dokazali, da je strankina organizacija na višku, da stranka uživa popolno zaupanje naroda in da se je to zaupanje v zadnjem času stopnjevalo v navdušeno hvaležnost napram Jugoslovanskemu klubu, ki si je s svojim dvomesečnim sodelovanjem v vladi stekel zgodovinske zasluge, tako za državo, kakor za naš narod in Slovenijo. S temi velikimi pridobitvami bo stopila, če bo potreba, stranka v volivno borbo, ki je že vnaprej odločena. 2e danes je namreč jasno, da bo naša stranka dobila znova enodušno zaupnico vsega slovenskega naroda, pa naj se razpišejo volitve prej ali kasneje, v kakršnihkoli razmerah in pod katerokoli vlado. Slovenski narod je že ponovno in bo sedaj znova izpričal, da je politično tako visoko izšolan in izobražen, da se pri njem volitve »delati« ne morejo. Vsak tak poizkus je naš narod doslej in ga tudi sedaj г indigaacijo odklanja ter vnaprej obsodi na polom. Čisto neodvisno od treaotnega političnega položaja je strankino vodstvo razpravljalo o izpopolnitvi strankinega pravilnika in organizaciji. Vsi ti sklepi so se izvršili v smislu navodil in naročil zadnjega celjskega zbora taupnikov. Najvažnejši tozadeven sklep je nedvomno uvedba rednega letnega strankinega kongresa. Kongres naj bi tvorili vsi narodni in oblastni poslanci SLS ter člani vodstva. Kongres ima namen vsako leto globlje razpravljati o idejnem življenju straake, zavzeti načelno stališče k važnejšim političnim, kulturnim in gospodarskim dogodkom ter ugotoviti vodilne smernice za gibanje stranke v do-tičnem letu. To institucijo smo že dolgo pogrešali. Težko jo je bilo kreirati, dokler se v deželi sploh še ni začelo samoupravno življenje, dokler nismo dobili vsaj delnega naslednika bivših deželnih zborov. Sedaj je ta predpogoj dan in strankin kongres bo najbrže že letos zboroval. Vsi, ki si žele velikopoteznega dela v slovenski ljudski politiki, pozdravljajo la velik korak v napreku naše politične organizacije. Končno podčrtajmo še eno stvar, o kateri so zaupniki SLS razpravljali. To je proslava desetletnice majske deklaracije. Majska deklaracija je za Jugoslavijo, posebej pa za dežele bivše Avstro-Ogrske, zgodovinski dokument, vzidan v vogelni kamen naše države. Njen duh je šel veliko dalje preko črke, šel ie za združenjem vseh južnih Slovanov v skupno narodno državo. Naši možje, posebej dr. Krek in dr. Korošec, so bili njeni ustvari-telji in propagatorji. Po SLS je majska dekla-racija postala last naroda. Nihče ni torej tako legitimiran in tako upravičen proslavljati desetletnico tega dogodka kot ravno naša stranka, ki je, kakor tedaj, tudi danes po desetih letih edina legitimna zastopnica Slovenje. Kakšna naj bo proslava? Sklep nedelj- skega zborovanja se glasi: Proslava majske deklaracije naj bo propaganda za narodno obrambno delo in agitacija za poglobljenje državne misli in utrditev ljubezni do države. Lepše, idealnejše in koristnejše bi proslave pač ne mogli izvršiti kot v tem duhu. Popolneje bi se možem, ki so ustvarjali našo državo in jo gradili z dogodki, ki so v zvezi z majsko deklaracijo, ne mogli zahvaliti za neprecenljivi dar narodne svobode, boljše r>ač ne bi mogli dokazati, da tudi preko vseh težav v pravilnem pojmovanju oporoke, ki jo imamo Belgrad, 10. maja. (Izv.) Današnji vladi blizu stoječe »Novosti« prinašajo na čelu svojega lista kot senzacijo sledečo vest: »Iz povsem zanesljivega vira smo zvedeli, da se bo koncem tega tedna podpisal ukaz o razpustitvi narodne skupščine in da bodo čez tri mesece, torej v avgustu, volitve.« Tako »Novosti«. Vladni krogi so to vedno I demantirali. Razpis volitev, oz. razpustitev I parlamenta v sedanjem času, tako se zdi, še ni povsem dozorel in zaželjen. Zato se nam zdi ta vest prezgodnja. Dokler ni končan spor z Italijo, ni pričakovati tega razpusta. V zadnjem času sicer izgleda, da se bo ta konflikt sam ob sebi lahko likvidiral. Z ozirom na to je optimizem vladnih krogov glede volivnega mandata toliko bolj upravičen. Jasno je, da se bo v zvezi z bližnjimi volitvami izvršila tudi rekonstrukcija vlade, ki naj da vladi povsem nov značaj, katerega smisel in cilj bi bil ta, da se zasigurajo svobodne volitve. Zanimivo je, da spuščajo sam. demokrati z ozirom na to vsakodnevno v javnost vesti o skorajšnji izpopolnitvi vlade in lansirajo vesti o tem, da prihajajo sam. demokrati v poštev za vstop v vlado. Povodom teh vesti, ki jih lansirajo sam. demokrati, nam je ugleden član vlade odločno izjavil, da ni govora o tem, da bi se v vlado poklicali zastopniki samostojnih demokratov. Če se že želi, da bodo volitve svobodne, potem se bodo poklicali v vlado ljudje, ki bodo po svoji osebi jamčili za svobodne volitve. Kako si samost. demokratji predstavljajo svobodne volitve, so najbolj pokazale volitve pod vlado nacionalnega bloka. Nadalje je dejal ta član vlade, da je razumljivo, da so samost. demokrati lansirali te Belgrad, 10. maja (Izv.) V zvezi s popol-njevanjem vlade je danes dopoldne obiskal predsednika vlade Veljo Vukičeviča bivši minister dr. Nikola N i k i č. Popoldne je Vukičeviča obiskal Pavle Radič. Kakor smo zvedeli, je Pavle Radič protestiral proti nameri, da bi se dr. Nikič sprejel v vlado kot zastopnik Hrvatov, češ da bi to Nikičevo imenovanje za ministra smatrala Radičeva stran- »OBZOR» 0 NAPREDNEM BLOKU, v Zagreb, 10. maja (Izv.) >Obzor> piše danes o akciji dr. Žerjava za ustvaritev naprednega bloka v Sloveniji in pravi, da so vzroki, zakaj se ta blok znuje, razvidni, ako pogledamo na osebe, ki prihajajo v poštev pri tej akciji. To so predvsem osebe, ki so inte-resirane pri Slavenski banki in jim je mnogo na tem, da se Ia blok osnuje, ki potemtakem ni naperjen proti SLS, kakor tc oznanjajo samostojni demokratje, ampak ima povsem druge interese. »Obzor» piše dalje, da ta akcija dr. Žerjava nima izgleda ua uspeh, ker se radi- v majski deklaraciji, postavljamo v svoji politiki ljubezen do države na prvo mesto. Pod okriljem naših narodnoobrambnih društev se naj združi ta dan ves narod, da bo šla himria globoko v naša srca in duše in jo bodo slišali vsi braije onstran meja. V teh mislih je v glavnem obsežena zadnja seja vodstva naše stranke. Dovolj mar-kantne so, da izpričajo našo ogromno življenjsko silo. Ob takem zborovanju se razblini v nič vsa nizka in malenkostna intriga, s katero mislijo nasprotniki, da nam morejo škodovati. vesti. Oni hočejo s tem utrditi svoje pristaše in jim obenem dati na znanje, da sam. demokrati niso osamljeni, in jim vlivati nade na bodočnost. Znano pa je dejstvo, da so povsem osamljeni. Vsi njihovi dosedanji napori, da bi se rešili iz te osamljenosti, so bili brezuspešni in bodo tudi v bodoče, vsaj kar se tiče sedanje vlade — tako je dejal član vlade. Nadalje je rekel, da bi vstop sam. demokratov v vlado pomenil izzivanje Slovencev in Hrvatov in nič drugega nego nadaljevanje nacionalnega bloka. Tega nihče ne želi, najmanj sedanja vlada, katera ima povsem drug program, kakor so ga imeli znani nasilni PP-režimi. Belgrad, 10. maja. (Izv.) V zvezi z vestmi o razpustu skupščine poročajo »Novosti«, da bo predsednik vlade Vukičevič še tekom tega tedna odpotoval v Vrnice, da krono podrobno informira o dosedanjem delu. Misli se, da bo od tega momenta imel gotovo listo ministrov iz drugih strank. Ta vlada bi imela izvesti volitve. Sedanja skupščina bi se sploh več ne sestala. Politični krogi, ki so blizu sedanji vladi, zatrjujejo, da bo imel Vukičevič po vrnitvi sestavljeno listo in da se bo ukaz o razpustu skupščine takoj po njegovi vrnitvi objavil. Istočasno se bodo razpisale nove volitve, ki naj bi se vršile v avgustu, tako da bi se skupščina sestala v septembru. Ne ve se natannčo, kako in kdo bo prevzel razne portfelje. Demokrati so zahtevali za sebe ministrstvo za promet. Istotako bi bilo v tej vladi par ministrov brez portfeljev. Za Perica se zatrjuje, da bo prevzel v tej volivni vladi notranje ministrstvo, ker vsi zaupajo v njegovo nepristranost, trdeč da bi on dejansko izvedel svobodne volitve. ka za izzivanje Hrvatov. Dalje je stavil Pavle Radič direktne ponudbe za vstop radičevcev v vlado. Pri tej priliki je ponovno protestiral proti nameri, da bi se vzela SLS v vlado. Sploh je zadnje čase opažati živahno intrigiranje radičevcev proti SLS. Vendar pa na lažnive intrige radičevcev v Belgradu nihče več ne polaga nobene važnosti. čevci odločno upirajo kaki zvezi z dr. Žerjavom in bodo v tem vprašanju v kratkem podali javno izjave. — V istem smislu piše o naprednem bloku tudi »Narodna Politika». ANGLEŠKA KOLONIJALNA KONFERENCA. London, 10. maja. (Izv.) Danes se je otvo-rila prva britanska kolonijalna konferenca, katere se udeležujejo zastopniki 24 britanskih kolonij, protektoratov in mandatov. Konferenca bo pretresala upravna, prometna in gospodarska vprašanja. Težave v finančnem odboru. Belgrad, 10. maja (Izv.) Za danes popoldne бкИсапа seja fin. odbora je bila zelc kratka. Minister za javna dela dr. Hija Šunien-kovič je namreč izjavil, da še ni proučil pravilnikov, ki so na dnevnem redu in da z ozirom na to odpade debata. Proti takšni praksi so odločno nastopili številni člani fin. odbora, češ da je vlada vsekakor imela časa, da te stvari prouči, če jih pa ni proučila, čemu sklicuje sejo fin. odbora? Kljub temu protestu se je seja takoj zaključila. Prihodnja seja je v četrtek ob 3 popoldne. Misli se, da je to odlaganje sej v zvezi z nerazpoloženjem radikalnih članov fin. odbora, ki so odločno izjavili, da bodo glasovali proti vladi. Da ne bi vlada doživela takega poraza, je raje sklenila, da se seja sploh ne vrši. V četrtek prideta na dnevni red oba pravilnika o drž. odboru iu o proračunu. Glede drž. odbora so radikalni člani fin. odbora danes dolgo časa razpravljali o tem, kako naj se imenujejo člani, ali samo iz vladnih strank ali po proporcu. Ker mora o tem končno veljavno sklepati vlada, se ni storil noben sklep. ZynanjepofSts^en svet. Belgrail, 10. maja (Izv.) V najkrajšem času se bo izvolil poseben strokoven svet pri zun. ministrstvu, ki bo v sporazumu z z un. ministrom proučeval vse važne probleme iz zunauje politike in o njih dajal svoje mnenje. Zelo verjetno je, da bodo v ta odbor vstopili zastopniki vseh parlamentarnih skupin, pred-vsem kapacitete za zunanjo politiko. Odbor bi se imel imenovati takoj po Marinkovičevi vrnitvi iz Češkoslovaške. Neugoden potek pogajanj z Grčijo. Belgrad, 10. maja. Poučeni krogi izjavljajo, da naša trgovinska pogajanja v Atenah zaradi svobodne solunske cone ne potekajo ugodno. Čutijo se nam neprijazni vplivi na Grčijo. Grčija zahteva revizijo najvažnejših točk pogodbe, ki je bila sklenjena začasa Pan-galosove vlade in ki jo novi režim ni hoteJ ratificirati. Predvsem zahteva Grčija, da se morajo vse naše in tuje ladje, ki bi prihajale v svobodno jugoslovansko luko v Solunu, registrirati kakor da prihajajo v solunsko pristanišče in plačati pristaniške in ostale takse grškim pristaniškim oblastem. To je v na-sproju z načelom svobodne cone in v nasprotju s tostvamimi določbami v zvezni pogodbi iz 1. 1913. — Dalje zahteva grška vlada revizijo prejšnje pogodbe v vprašanju proge Gjevgje-lije—-Solun v tem zmislu, da se izključi pravica Jugoslavije do prometne uprave ua tej progi. Večina delnic te proge je v rokah naše države. Nasprotja so tako v tarifnem vprašanju, ki se pa bodo dala poravnati. Važnejša je grška zahteva, da naj se morebitni spori predlože razsodniku, ki bo predstavitelj Društva narodov, dočim je prejšnja pogodba določala za razsodnika zastopnika fraucoskega naroda. Sploh se od grške strani delajo ovire hitremu poteku pogajanj. Ni dvoma, da so na delu sile, ki ne žele našega gospodarskega in pomorskega vpliva v Egejskem in Sredozem. skem morju. DR. SET0N WATSON V ZAGREBU. v Zagreb, 10. maja. (Izv.) Jutri pride v Zagreb dr. Seton Watson in ostane tu 3 dni, nakar bo odpotoval za nekaj časa tudi v Belgrad. Dr. Watson je dopotoval v Jugoslavijo, da zbere potrebno gradivo za veliko knjigo, katero pripravlja >0 postanku Jugoslavije«, ARETACIJA ŽUPNIKA. • v Split, 10. maja. (Izv.) V Grohotah na otoku Sulet so aretirali župnika dr. Marija Bežiča in ga pripeljali v spremstvu dveh orožnikov z nasajenimi bajoneti v splitske zapore. Tu so ga zaslišali in nato izpustili na prosto. Vzrok aretacije je bil v tem, ker jo dr. Bežič pri preiskavi, ki so jo naredili orožniki v or-lovskem društvu, rekel orožnikom, da vrše preiskavo pristransko. Za te besede so ga takoj aretirali in odpeljali v Split. Med katoliškim prebivalstvom vlada radi tega veliko razburjenje, ker se na tak način postopa proti popolnoma nepolitičnim društvom. VELESE.TEM V OSIJEKU. v Osijek, 10. maja. (Izv.) Gospodarska razstava in velesejem v Osijeku se bo defini-tivno vršil y času od 8. do 18. septembra. Bolgrad, 10. maja. (Izv.) V zvezi s snovanjem volivne vlade je opažati živahno gibanje radikalov, posebno pašičevcev. Precej pozornosti je vzbudilo potovanje predsednika skupščine Marko Trifkoviča, Krste Miletiča in še drugih prijateljev njihovih v Zaječar in okolico, kjer, kakor znano, stanuje Aca Sta-nojević, in kjer je svoječasno pri ustvarjanju radikalne stranke izbruhnil znameniti zaje-čarski upor. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da bodo imeli tam številne informacijske sestanke z Aco Stanojevičem, in sicer predvsem radi novega strankinega voditelja. Glede izvolitve šefa radikalne stranke se v radikalnih krogih vodi ogorčena borba, ker je število pretendentov za to mesto zelo veliko. Dosedaj se imenujejo kot najresnejši kandidati Nikola Uzunovič, Marko Trifkovič, Aca Stanojević, Momčilo Ninčić in Boža Maksimovič. Vse to so kombinacije. Zelo verjetno, da bo vodja stranke Aca Stanojevič, ki se bo raditega v najkrajšem času za stalno preselil v Belgrad. Na drugi strani ima številne nasprotnike, češ da je izrazit pašičevec in da v sedanjem trenotku ne gre, da bi prišel pašičevec na čelo stranke. Prizadevanja radičevcev. Tik pred volivno vlado? SKORAJŠNJA REKONSTRUKCIJA KABINETA. — SAMOSTOJNI DEMOKRATI NE PRIDEJO V POŠTEV? — VOLITVE NAJ BI BILE AVGUSTA. — VOLITVE NAJ BI BILE SVOBODNE. Svetovna gospodarska konferenca. Zbrala ee je brez velikega ropota. Ženeva je na taka zborovanja že navajena in ra-dovodnoet je oetala v običajnih mejah. Zato j« predsednik g. Theunis laibko mirno omejil vse formalnosti samo na svoj predsedniški govor in še tega je porabil za priliko, da je delegatom, zbranim res od vseh strani naše zemlje, povedal, da volitev nobenih ne bo, da bo kar on predsednik in določal red in poslovnik ter vse ostalo, kar poznajo taki parlamenti. Vee svet je bil s tem zadovoljen. Predvsem par podrobnosti, Ici pa jih mora vsak vedeti, kdor hoče delo te konference pravilno razumeti. Najpreje delegati sploh niso delegati t. j. ne zastopajo nikogar, so za svoja mnenja odgovorni samo samim sebi, torej popolnoma svobodni. Njihove izjave ne obvezujejo niti držav, ki so jih poslale, niti ostalih tovarišev iz iste države. Zato pa imajo drugo dolžnost, ki ji pa, — to se vidi že sedaj — večina sploh ni dorasla: Smatrati se morajo za ljudi svetovnega kalibra, sleči morajo svoje narodne in državne plašče in gledati na vse današnje gospodarske težave s svetovnega stališča. Iz svojega. obzorja ne smejo izključiti nobene države, nobenega naroda. So pač člani svetovnega gospodarskega parlamenta. Takih pa je malo. Deloma preje niti vedeli niso, kaj jih čaka, deloma niso niti sanjali kako obsežen materijal jim bo serviran po Zvezi narodov, deloma pa so prišli semkaj z izrecnim namenom, da branijo koristi lastne domačije in jim ni dano, da bi se v par dnevih prelevili v člane svetovnega parlamenta. Zato je pa generalna debata, ki bo trajala cel ta teden, zelo malo plodna. Večina govornikov je dosedaj gledala na svetovne gospodarske težave s stališča lastnega naroda, to pa ne samo morda kolonijalci in bal-kanci, to ozko stališče je imelo tudi že dosti zapadnoevropskih in ameriških govornikov. Da je taka konferenca zgrešila enega iz svojih prvobitnih namenov, je gotovo žalostno in nepobitno dejstvo, toda obupati radi tega še ni treba. Prišlo je pač skupaj okoli 200 ljudi od vseh krajev evetn in čudež bi bil, če bi mogli že prve dni ustvariti svoj lasten milje, kot je običajen pri vsakem zboru ali parlamentu. Prihodnjič bo v tem oziru gotovo veliko Volj še. Led je namreč prebit in že se javljajo posamezniki, ki se ne ozirajo ne na svojo državo, ne na svoj narod, ampak gledajo ves svet in njegove gospodarske težave kot zastopniki celega sveta. Prvi je bil švedski delegat G. Cassel. Svoje znane ideje je zbral v lop sistem, ki temelji na sledečih mislih: Napačna je ideja, da je mogoče z trajnim uspehom razvijati lastno trgovino na ta način, da uničuješ in oviraš tujo. Napačna je dalje trditev, da je kupna moč celega sveta manjša od celokupne svetovne produkcije. Te napačne ideje »o povzročile napačen svetovni gospodarski razvoj: cene za poljedelske proizvode so ostale za cenami za industrijske proizvode; življenji standard je postal preveč različen med posameznimi državami, karteli in monopoli dobivajo vedno večjo moč v škodo kon-zimiu. To je, kar mora konferenco posebno zanimati. Enako, vendar ne tako logično in jasno, sta govorila g. Siemens (Berlin), in g. Layton (London), deloma ludi g. Runciman (London. G. Runciman je podal lepo sliko o težavah, ki jih ima svetovna trgovina. Govoril je o carinah, valutah, o njihovih večnih spremembah in valovanjih, o brezposelnosti, ki Jih povzročata te dva pojava, o načinu, kako je treba vse to popraviti G. Siemens je lepo naslikal odvisnost industrije od poljedelstva in narobe, opozarjal na nesreče, ki jih povzročajo nestalne valute in še bolj nestalne gospodarske taktike posameznih držav v tarifni in carinski politiki, govoril je tudi o brezposelnosti kot posledici splošne gospodarske nesigurnosti. O mednarodnih kartelih in trustih nima g. Siemens dobrega mnenja. Lastna izkušnja mu je pokazala, da je le malo, malo predmetov, ki so zanje taki dogovori mogoči, da je pri takih dogovorih še zmeraj preveč interesentov, ki hočejo vsak po evoje kar največ koristi iz dogovora. O teh etvareh se po njegovem mnenju desetkrat več piše in govori, kot je pa res in v tem ima mož prav. Svetovnega značaja je bil govor g. Lay-tona, ki je urednik angleškega »Economista«. Vzroke sedanji gospodarski položaj vidi v sledečih okoliščinah: najprvo se je industrija v zadnjih SO letih veliko hitreje razvijala kot kdajkoli v 19. stoletju. Deloma je bil ta hiter razvoj že pospešen po svetovni vojni. Dalje je Amerika stopila kot posojevalka denarja na mesto, ki ga je dosedaj imela Angleška. Dočim pa jo Angleška obresti za izposojeni denar sprejemala v obliki uvoza (države dolžnice so pač toliko izvažale v Anglijo, kolikor so tam morale plačevati obresti)- Amerika evropskega uvoza noče in nastane velevažno vprašanje, kako bodo dolžniki sploh mogli Ameriki plačevati obresti in amortizacijske oluroke. Končno pa je po vojni Evropa se razpal» nn celo vrsto novih gospodarskih organizmov, ki so smatrali za svojo prvo Hvljensko nalogo, da podero za sabo vee one gospodarske vezi, ki so bile preje se- staven del svetovnega gospodarskega ogrodja, niso pa sploh mislili, kako naj kar najhitreje postanejo ne razdirajoči amipak ustvarjajoči deli svetovnega gospodarstva. Slednjič je izpadla is svetovnega prometa tudi Rusija, ki ima danes z svetom manj poslov kot jih je imela pred vojeko n. pr. Danska. — O vsem tem naj se bavi sedanja konferenca. Ostali govorniki so sicer povedali dosedaj veliko lepih misli, toda vse je bilo govorjeno bolj z domačega stališča. Morda nam bodoči dnevi prineso pozilivnejših misli in globljih pogledov. * * * RAZPRAVE 0 TRGOVINSKI POLITIKI. v Ženeva, 10. maja. (Izv.) Na današnji seji gospodarske konference je ob pritrjevanju nemške, angleške in belgijske delegacije imel govor avstrijski zastopnik dr. Schlillcr. V govoru ie poudarjal, da se je po vojni pro-tekcionizem v vseh državah zelo poostril, ker se tudi po sklenjenem miru še ni razpršilo medsebojno nezaupanje. Zato se vodi povsod nacionalistična politika, s katero se hoče čimbolj omejiti vsak uvoz. V resnici je mnogo bolj plodonosna politika, ki hoče doseči velik izvoz, kakor pa ona, ki hoče le omejevati uvoz. Napačno je mnenje, da je vsak uvoz za gospodarsko škodljiv. Po vojni so se napačna naziranja o trgovini zopet zelo razširila in igrajo tako veliko vlogo, da je mogoče največji del gospodarske krize pripisovati ravno temu. Proti tej politiki velikih držav je velika industrija sama začela delovati s posebnimi mednarodnimi dogovori in s tem nastaja nov problem, ker eo mednarodni karteli stopili na polje javne oblasti in vplive carin popolnoma spreminjajo. Trgovinska politika Je največjega pomena za gospodarski položaj. Razprave v poljedelskem odbora. v Ženeva, 10. maja (Izv.) Danes je imel v poljedelskem odboru gospodarske konference govor ruski delegat Osinski, ki se je izrekel proti organizaciji poljedelske produkcije na zadružni podlagi. Nemški zastopnik Sernig je izjavil, da je mogoče urediti svetovno gospodarsko krizo edinole z znižanjem zaščitnih carin, ki se mora izvršiti na način, ki bo za vse sprejemljiv. Avstrijski delegat Colorado je v daljšem govoru slikal položaj avstrijskega poljedelstva. V Avstriji so danes zaposleni v poljedelstvu samo mali obrati in povrhutega je treba vpoštevati še dejstvo, da večina poljedelskega ozemlja leži v višini nad 800 metrov. Velika kriza obstoja v nerentabilnosti tega gospodarstva. Nujno je potrebna zaščitna carina, ki edina more rešiti avstrijsko poljedelstvo. Italija in Jugoslavija. Ninčič o rešitvi albanskega spora. Pariz, 10. maja. Revue des Vivants objavlja članek dr. Ninčiča o jadranskem sporu. Dr. Ninčič pravi, da srbsko javno mnenj© trajne umestitve Italije v Albaniji ne more smatrali drugače kot politiko, ki je naperjena proti življenjskim interesom Jugoslavije. Dr. Ninčič ugotavlja, da je italijanska dlplomatična akcija zato tako uspešna, ker ima oporo v Angliji, s katero jo vežejo tačas odnošaji tesnega diplomntičnegn sodelovauja. To dejstvo je dvignilo vpliv Italije v Evropi, posebno v centralni. Kljub sedanji diplomatični napetosti med Italjo in Jrposlavijo smatra dr. Ninčič, da je sporazum mogoč. Mussolini ja pozna osebno kot moža, ki je ves v službi državnih interesov, toda pri tem moder in previden. Najti je mogoče sprejemljivo rešitev, da se konča sedanja napetost in izključi možnost podobnih sporov v bodočnosti. Zelo pa je obžalovati, pravi dr. Ninčič, da Jugoslavija ni apelirula na Društvo narodov, kjer bi se bil spor zanesljiveje in zadovoljiveje rešil. Italijanska zunanja politika in Anglija. Pariz, 10. maja. Glasilo prolilašistične koncentracije »Liberia» objavlja člauek pod naslovom »Italijansko-jugoslovanski spor in mir v Evropi». Uvodoma dokazuje list nezanesljivost Mussolinijeve politike, kako je sklepal prijateljske pogodbe z Grčijo, Rusijo, Jugoslavijo, Nemčijo, a prijateljstva nobeni izmed njih ni držal; posebno nehvaležnega pa se je izkazal proti Franciji. Mussolini je najprej usmeril svoja ekspauzivna prizadevanja proti Mali Aziji, ko pa je tam naletel na neizprosen angleški odpor, se je obrnil na Balkan. Sklenil je tiranski pakt, ki naj afirmira italijansko imperialistično |>olitiko na Balkanu. Da bi prikril svoje načrte., je obtožil Jugoslavijo zaradi vojnih priprav na albanski meji. Italija ne vodi danes svoje lastne politike, marveč je le orodje v rokah Anglije. Mussolini, ki ima zn seboj Anglijo, je pripravljen na vse. Evropa mora biti zato budna in mora odločno nastopiti. Italijanska kampanja. Rim, 10. maja. Giornale d' Italia poroča, da je znani sovražnik Jugoslavije Hasan bej Pristonac, ki je zadnji čas živel v Italiji in izdal že celo vrsto izjav proti Jugoslaviji, poslal sedaj Društvu narodov apel, da naj posreduje za Albance, ki so prišli pod jugoslovansko oblast, češ da jih Jugoslavija zatira. Društvo narodov naj Albancem v Jugoslaviji zagotovi pravice narodne manjšine. v Rim, 10. maja. Bivši zunanji minister Schanzer je stavil interpelacijo, da se razjasni vprašanje, na kakšen način je jugoslovanska vlada izpolnila določbe margheritske pogodbe. V utemeljevanju tega vprašanja pravi, da je jugoslovanska vlada s te/jkimi prestopki kršila to p(godbo predvsem s sledečimi ukrepi: Ker odreka posest in uživanje lastnine v ozemlju 50 km oddaljenem od meje ali od morja; ker je zaprla italijansko šolo v Splitu in Trogiru in ra/pustila Lega Nazionale, ker odvzema pravico obrti in trgovanja za italijanske državljane. Nasprotja v nemški vladi. Berlin, 10. maja. Nemški nacionalci postajajo s svojimi političnimi stran-poticami ostalim strankam vladne koalicije čimdalje bolj neprijetni. Nacionalistični minister Hergt je izzval nov spor s Poljsko, a grof Westarp je v nedeljo v Rostocku znova naglasil, da zahteva njegova stranka vzpostavo cesarstva. Istotako je morala vlada na pritisk nemških nacionalcev dovoliti prireditve Stahlhelma v Berlinu. Zunanji minister Stresemann je reagiral na vse to v svojem govoru na zborovanju svoje stranke. Naglasil je, da je sedanja nemška vlada ob svojem nastopu jasno izjavila, da odklanja vsako revanšo. Glede Poljske zajam-čujejo locarnske pogodbe mirno poravnavo nesporazumov. Končno pa je nemška zunanja politika zadnjih let tako tesno zvezana z njegovim imenom, da bi moral odstopiti, ako bi se na tej politiki kaj bistveno izpremenilo. Dozdaj se kaj takega ni zgodilo. Enako resni opomini prihajajo na račtin nemških nacionalcev iz vrst Centruma. V nedeljo je zboroval v Kôlnu porenski Centrum. Vodilni možje so v svojih govorih naglasfli, da je vrnitev bivšega cesarja izključena. — Na drugem zborovanju je odlični Centrumov politik J o o s izrazil svoje pomisleke proti razvoju sedanje koalicije. Ob viharnem pritrjevanju zborovalcev je izjavil, da utegne zaiti Centrum v nevaren položaj, ako bo sedanje stanje dalje trajalo. Opozoril je, da so Centrumu vrata do velike koalicije še vedno odprta. »Germania« z vso odločnostjo zavrača izjavo grofa Westarpa v Rostocku, da se morajo prihodnje volitve vršiti vznamenju boja proti socialni demokraciji; Centrum takega gesla ne more osvojiti. Razmerje v nemški koaliciji postaja vedno bolj težavno; nesoglasja se pojavljajo vedno češče. Ob drugančih razmerah bi se moglo govori o vladni krizi; danes pa nihče ne ve, kako naj bi se sestavila kaka nova koalicija, ki bi mela za seboj zadostno večino. Zato bodo koalicijske stranke do skrajnosti vztrajale v vladi in skušale vsa nasprotja na kak način prebroditi. Dunaj, 10. maja. Dr. Seiplu se je posrečilo pritegniti v vlado tudi Landbund. S tem je narasla vladna večina v parlamentu na 94 glasov proti 71 socialističnim. Landbundovci dobe ministrstvo brez portfelja, njihov član Schumy postane zopet deželni glavar na Koroškem. Razen tega dobe landbundovci koncesije v gospodarski politiki, ki se bodo uveljavljale predvsem v carinsko-političnih pogajanjih. Izjave madiarskesa socialističnega voditelja. Belgrad, 10. maja. Današnja »Politika« prinaša pogovor svojega poročevalca z mad-jarskim socialističnim poslancem Payerjcm o ogrskih odnošajih nasproti Jugoslaviji. Poslanec Payer se je uvodoma sklical na to, da je že 1. 1925. v ogrskem parlamentu rekel, da vodi ogrska pot v smeri proti Jugoslaviji, ki je najzanesljivešji trg za ogrsko industrijo. Razen tega je jugoslovanski narod miroljuben Romunski narodni jubilej. Bukarešt, 10. maja. (Izv.) Danes so s, otvorile prireditve v proslavo 501etnice ro, munske neodvisnosti. V Bukareétu sta se st Sla zbornica in senat na skupno slavnostni zborovanje. Velika vojaška parada se je bili že pred par dnevi odpovedala, istotako se j, odgodila blagoslovitev temeljnega kamna ђ ogromni spomenik pok. kralja Karola I. To * je zgodilo spričo kraljevega zdravstveneg; stanja, ki ni tako zadovoljivo, da bi se bi mogel kralj udeležiti slavnosti, kakor je bil( prvotno mišljeno. To dejstvo je vzbudilo mt< prebivalstvom novo vznemirjenje. Včeraj sta dospeli v Galac dve italijan, ski vojni ladji; zelo se je opazilo, da je bi sprejem znatno manj prisrčen, nego o prilik prihoda francoskih ladij pred dobrim mese cem. Romunsko časopisje prihod italijanskil ladij samo kratko beleži. in svobodoumen in v zvezi z njim more Ogrska napredovati. Glede Bethlenove politike z Rimom je poslanec Payer izjavil, da mu o njej ni več znanega nego vsakomur, ki bere časopisje, dasi je član parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Madjarska, je rekel dalje poslanec Payer, danes ni zadovoljna, ker so ji mirovne pogodbe odtrgale cele ude. Vendar je najmanj izgubila na Jugoslaviji ln bi bil sporazum z njo zato šc najlažji. Srednjeevropskega političnega Locarna pa bi danes ne mogla podpirati niti čisto socialistična vfada — spričo današnjih meja Madjarske. Bsthlenov obisk v Varšavi. Zagrebški »Jutarnji List« poroča iz Varšave, da se kljub ogrskim demantijem potrjuje vest o obisku grofa Bethlena v Varšavi. Ta obisk je v zvezi z Bctlilenovimi dogovori v Rimu in se izvrši sredi prihodnjega meseca. Ob tej priliki se podpiše v Varšavi prijateljska pogodba med Ogrsko in Varšavo. Hele^îœ Д Krščanski socialci so naenkrat >Jq tru« pri srcu. Seveda samo tisti krščanski bo cialci, ki so dalje časa v opoziciji proti osred njemu vodstvu SLS. Ker pa takih krščanskil socialcev na Slovenskem žalibog ni, piše >Јц. tro< svoje tozadevne vesti le sebi v tolažbo drugim pa za smeh in zabavo. Д Zedinjena Slovenija je dobila v »Jo tru< tudi žalostnega zaščitnika. »Klerikalci « jo namreč na zadnji seji vodstva pokopali« »Jutro« pa jo rešuje s tem, da si je izmislilo to debelo laž. Resnica je namreč, da izpro memba pravilnika SLS predvideva samo kra. javne in okrajne organizacije SLS in osrednje vodstvo za celo zedlinjeno Slovenijo. Stajen ki jih »Jutro« kliče na pomoč, hočejo zedi njeno Slovenijo in so najogorčenejši protiv-ni ki Žerjavove parcelacije. Д Prosto po »Jutrn«. Nepobitno se pokazalo, da pokaže SDS svoje pravo lice šele, če dobi vladajočo moč, pokazalo se je pa tudi, da je SDS nemoralna, reakcionarna, absolutistična in neslovenska. Vse to je nepo bitno dokazal režim PPŽ. Д Jeremijade. »Po svojem končnem ii usodnem porazu« potem, ko so Kristan, Kra mer, Žerjav in drugi zastonj obletali vse bel grajske dveri, potem, ko je Slavenska banki v obupnem položaju in po dostojanstvenen nedeljskem nastopu SLS, »Jutru« res ni ka zalo drugega kot napisati jeremijado. Д Nesposobnost To je tudi poglavje, ki ga obravnava »Jutro« ob priliki seje vodstva SLS Klerikalna nesposobnost se kaže v tem, da j( tekom sedmih let opozicija dvignila slovensk narod k najpolnejši solidarnosti v obramb svojih interesov, k visoki narodni zavesti ii samozavesti tn h konsolidaciji političnih raz mer v največji možnosti. Nesposobnost je po kazala SLS tudi v vladi tako, da je tekom pai tednov izvojevala za Slovenijo znižanje dav kov, taks, trošarin, da je za gospodarstvo dr' zave storila v dveh mesecih več kot vs< prejšnje vlade v dolgih letih. »Jutrovska« ne sposobnost je čisto druge vrste. To se kaže \ izmozgavanju Slovenije, v parcelaciji Slove nije, v uničevanju šole, uprave, zakonitosti ii avtoritete oblasti. Ta nesposobnost se poseb no kaže na gospodarskem polju. Ta nesposob nost je označena s 150 milijoni, ki so jih ju trovski ljudje zapravili slovenskemu narodu pri Jadranski banki, in še enkrat toliko mik jonov, ki so šli po copatah v Slavonski banki in zavodih, ki so vsled jutrovskega pritiska bil s Slavensko banko v zvezi. To jutrovsk« nesposobnost je prav točno označil dr. Tavčai s cekinom. Ta nesposobnost je postala take popularna, da narod primerja njen učinek i bajeslovnim učinkom kopita turškega konja, — kamor ona stopi, kjer se pojavi, tam nI več ne zeleni, tam ni več življenja. Politik« in gospodarstvo SDS pomeni smrt. To je ne sposobnost, ki ima svoj vir v korupciji in ne morali, katero zaščititi je tudi namen snuj» čega se »naprednega bloka«. Д Program. »Jutrovci« so brez progra ma. Zato zanje resnično ni nobena težava me njati program. Oni so lahko danes Jugoslo vani, jutri fašisti, pojutrišnjim >burši«, le Slo venci ne morejo biti, to je za gospodo pre nizko. »Jutrovci« imajo lahko tudi več pro gramov naenkrat, ker itak nobenega ne i z vi šujejo. Oni so v Belgradu patriotje, so dinn stična stranka, državotvorna stranka; v Ljub ljani pa bljujejo ogenj in žveplo na SLS rad njenega dela za dinastijo, ugled in prestiž dr žave. Za »Jutrovce« je pojm program popol noma neopredeljen, ne poznajo ga. Takim lju dem se ni čuditi, če zapišejo, da SLS na sej vodstva sklepa »o reviziji strankinega pro grama, ki ga je treba dovesti v sklad z oblasl nimi samoupravami«. Radi efemernega pc java, kot je vsaka upravna oblika, naj strank izpreminja svoj program, načela na kateri sloni! Ali more kaj takega napisati še kd drugi razen «Jutrovca«? Nemogoče. Д Kamenje. Zadnja seja vodstva SLS j obležala »Jutru« kot kamen v želodcu. Tak zelo tišči »jutrovce« ta kamen, da cclo v uvod niku javkajo o kamenju. Ta kamen je namrc ubil njihove nade, njihove intrige in laži, 1 so jih trosili po Belgradu. Ob ta kamen so ? spocltaknili ubogi prosjaki, ki sedaj prosjačij po Belgradu, naj jim vlada za njihovo »držJ votvornost« podari 20 milijonov, da bodo p' tolažili upnike svojih, skrahlranih bank 1 bančnikov. Kdo bi v Inkom razpoloženju n pisal o kamenju? Kaj se godi doma @irifiieivtiatl Močni obroči za kolesa Nevarno drčanje motornih koles nn ovinkih in mokrih cestah prepreči Centi-Biock Kraftradreifen. Posebno pripravna prefilirunga njegovih zračnih cevi prepreči vsako drčanje, ki je pri gumiju sploh mogoče. VIKTOR BOHI1VEC, LJUBLJANA Slavnosti ob desetletnici majske deklaracije. Vstopili «no v lepi mesec maj, ki nam je pred desetimi leti prinesel ono deklaracijo e katero je slovenski narod prvi pred vsem, takrat za svobodo narodov krvavo borečim se svetom izjavil svojo odločno voljo, da pretrga vse vezi s svojo preteklostjo, da hoče v bodoče živeti v novi državi in skupno z brati istega jezika in iste krvi. Gotovo je, da smo pred desetimi leti, izmučeni od vojne, lakote in trpljenja, gledali z bolj jasuimi in uade-polnimi pogledi na deklaracijo in državno edinstvo nego dane«, ko resnica sama — kakor vedno v gvljenju — zaostaja za našimi željami. Ravno dogodki zadnjih dni so pokazali, da v dneh nevarnosti za nas vso ni druge rešitve, nego v državnem edin st vu, ki je izraženo v naši deklaraciji. Zato je prav in potrebno, da ves slovenski svet proslavi desetletnico majske deklaracije. Na čelo proslav se je postavila Jugoslovanska Matica, ki je pred vsem poklicana, da goji preko vseh dnevnih sporov smisel edinstva in ljubezni do rodne grude, s tem pa tudš skrb za one, ki so pred desetimi leti podpisovali deklaracijo, pa jim ni bilo dano doživeti nje sadove v naši skupni državi. Čas in razmere zahtevajo, da se spominjamo naših nad in obljub pred desetimi leti. Zato naj vsa slovenska javnost sodeluje z Matico pri tej proslavi Vse podružnice Jugoslovanske Matice pa tudi vse narodna društva prosimo, da proslave ta spomin s primerno prireditvijo. Vse šole naj se pripravljajo ali z javno prireditvijo za starše in narodno občinstvo. V vsako narodno hišo naj pride diploma Jugoslovanske Matice. V vse šole in javne prostore, v vsako družino in društvo in sploh v vsako palačo in kočo naj se razširi ta dokaz naše narodne zavesti, Vrhunec dosežejo slavnosti koncem maja v nedeljo 29. maja. Ta dan se proslavi sledeče: 1. Vsak kraj naj na predvečer proslavi spomin i primerno domačo prireditvijo, s predavanji, de-ldameeijami, igrami itd.; Vse šole naj na prejšnji dan ali na predvečer r šoK ali javno prirede majniško slavnost. Drugi dan v nedeljo je mladinski dan, ki se proslavi z obhodom in sporedom, ki je za kak kraj najprimernejši ; 3. V Ljubljani se odkrije na ta dan spomenik neodrešenemu ozemlju, kjer bo gorel večni ogenj v spomin na našo deklaracijo in na one, ki prebivajo izven domovine; 4. Majniške slavnosti in mladinski dan so bolj idejnega nego materijalnega pomena, vendar je želeti, da tudi pri teh prireditvah po možnosti prispeva vsa naša javnoet za cilje Jugoslovanske Matice Koncert na slavnostnem večeru Akademije. List je že včeraj poročal o slavnostnem ve-Seru za snujočo se slovensko Akademijo znanosti m umetnosti in Narodne Galerije. Prireditelji so ai zamislili slavje kot pogled v slovensko duhovno delo preteklosti m sedanjosti, to delo in te sile naj so duhovni temelj, opravičba bitja naši Akademij in njenemu bodočemu delu. Govornik dr. Lončar je razgrnil pred našimi očmi vsa naša velika dela na duhovnem prolju iz preteklosti in napel na slovensko sedanjost, ki je zrela za ustanovo Narodne Akademije. Akademija v Ljubljani je ognjišče in središče slovenskega tvornega duha, i njo, matico, smo se i organizirali kot kulturno -nacionalna enota. Vse naše znanstveno in umetnostno delo dobi z njo hram in impulz. Govoru v tem smislu so sledile glasbene in reettetivne točke — vse slovenske. Častna naloga je bOa poverjena Orkestralnemu društvu Glasbene Matice, ge. P. Lovšetovi m g. ,. Betettu ter reci-tatorju g. Levarju. Koncert je otvorila našega kla- Potovanje po Orientu. Aleksandri ja 2. maja 1927. Zapustivši pri Brindisi italijansko obal, smo jadrali kmalu ob krasnem popoldanskem temenu ob albanskem gorovju, iskajoč z daljnogledi kakih svetlejših, rodovitnejših točk, pa jih nismo našli, kakor diplomatje zaman iščejo svetlo, mirno točko v albanskem vprašanju. Ob otoku Krfu smo se spominjali začetkov naše Jugoslavije in njenega kriškega pakta. Lep je bil naš nedeljski prvi maj, katerega dne smo se skoro ves čas vozili mimo Krete, kjer je našlo pred 30 leti dokaj slovenskih fantov 87. pešpolka svoje prezgodnje grobove vsled trme evropske diplomacije, ki 5e takrat ni hotela priznati Krete kot grško z«mljo, dasj je bil baš tu na visoki gori Idi baje rojen najvišji grški bog Zevs. Sicer pa tudi Venizelos, rojen Krečan, ki je končnove-ljavno priklopil Kreto z Grčijo, ni našel hvaležnosti in razumevanje pri svojih rojakih. Nesrečna grška pohlepnost po Mali Aziji je povzročila poraz Grčije in milijonsko preseljevanje grškega naroda iz Male Azije v staro GTčijo in turškega naroda iz Grčije v Malo Azijo. Na ladji je bila tudi prisrčna majniška Pobožnost. Sploh se je vozilo na ladji večina Potnikov iz verskih vzrokov, ker jim je sveta Sveta dežela. Tudi desetorica evangeličanov je imela vsak dan svojo pobožnost, ki pa so bili sicer tudi pri katoliški majniški pobož-losti. Nekaj judov, med njimi dva izobražena «abinca, je šlo v Paleetino, da se tam za stalno eik - romantika uvertura »Planeti« —prav tako. G. Adamič je uverturo podal tako logično in razumno, da si nismo želeli ob tej interpretaciji ničesar več. Potem je skladatelj Škerjanc izvajal odlomke iz suite k »Žlahtnemu meščanu«; čuli smo jih že, toda zadnji kos je po svoji enostavni kompozicijski logiki in harmonski enostavnosti učinkoval na povsem sodoben okus, čeprav je skladatelj mislil pri njem, ko ga je ustvarjal morda le na eklektičen naslov na približno Molierjev čat,. 0 škerjančevi operi Mlada Breda smo v javnosti že mnogo čuli; no, dobili smo na koncertni oder sedaj vsaj že uverturo. Pisana je v težjem stilu z bolj komplici-cirano tematiko in harmoniko; po lahkih, melodičnih, prozornih akvarelih suite zgleda morda malo natrpana, h kakršnem prvem vtisu je še pripomoglo malo premalo plastično izvajanje. Sicer pa je polna resničnega čustvenega prekipevanja, s katerim učinkuje škrjanc sredi intelektualistične glasbe sedanjosti kot izjema. Uvertura je morala nastati morda že pred par leti; predstavlja znaten višek v Škrjančevem delu, in se tudi nas Slovencev nje ni treba sramovati. Radi bi čuli še kaj novejšega od Škrjanca, morda »Koncert«, ki ga bodo v kratkem dali v Zagrebu. Že uvertura je pokazala višek impresionističnih izraznih možnosti v Škrjančevem razvoju, radovedni smo, ali se je v poznejšem delu že nagnil v modernejši ekstrem. Škrjanc ima lastnost dobrega igralca vživeti se v različne vloge, zato se mu ne bo težko modernizirati, če le ne bi nehal biti s tem sam svoj ali če ga lirik-melo-dik v njem ne bo vedel na pota manj resne glasbe! G. Adamič je dirigiral dalje svojo priredbo Turke-stanske ljubavne pesmi, v kateri je »pikantno« opremil aziatsko lirično linijo z barvito harmoničnim ozadjem, dal je tudi svoj ritmični Potrkan ples. Dirigent je Adamič finejši od škrjanca. Operna člana Lovšetova in Betetto sta pela nekaj Škr-jančevih, Devovih in Lajovičevih pesmi s klavirjem, spremljal je lepo g. Balatka. G. Levar je dodal dve recitacijski točki iz Cankarja in Župančiča. Zlasti prvega je z muzikalično interpretacijo lepo podal. Večer je lepo uspel; Slovenci so znali ceniti rojstvo Akademije, upamo, da bodo i v nadaljnjem pokazali, da se zavedajo svojih dolžnosti napram našemu kulturnemu ognjišču, ki ga moramo postavit z lastnimi silami! S. V. Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. V nedeljo 8. t. m. je bil na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Udeležba je bila naravnost sijajna. Našteli smo okoli 180 delegatov podružnic in društvenih članov. Po pozdravnem nagovoru društvenega predsednika kmetijskega svetnika g. V. Rohrmana, udanostnem trikratnemu živijo-klicem na Nj. Vel. kralja Aleksandra in po pozdravnih nagovorih ravnatelja kmetijske šole na Grmu g. Podgornika, vladnega zastopnika okrajnega glavarja g. Krajška, zastopnika novomeške mestne občine in zastopnika vinarskega društva g. Žmavca iz Maribora, je podal društveni tajnik oblastni nadzornik šolskih vrtov g. A. Škulj obširno poročilo o društvenem delovanju v poslovnem letu 1926., iz katerega poročila posnamemo sledeče: Društvo je imelo v tem letu 5765 članov. Od ustanovitve društva 1. 1923. pa do konca 1. 1926. se je število članov pomnožilo skoro za 4000. Podružnic šteje 109. Samo v minulem letu je bilo ustanovljenih 43 novih podružnic. Po podružnicah je bilo 1. 1926. 168 predavanj in tečajev, kalerih se je udeležil čez 7000 članov. Mnogo podružnic je ustanovilo drevesnice, preskrbovalo svojim članom sadno drevje, semena, sadjarsko in vrtnarsko orodje, razne potrebščine itd. Zaradi slabe letine so bile samo tri sadne razstave, od katerih se je posebno odlikovala ona v Ptuju, ki je dosegla velik moralen, pa tudi gmotni uspeh. Društvo je priredilo junija meseca poučen zlet v St. Pavel, Maribor in Ruše. Udeležilo ee ga je 30 članov. Društveno glasilo »Sadjar in vrtnar« je izhajalo redno vsak mesec v preko 6 tisoč izvodih. Društvo je prejelo od kmetijskega ministrstva 15 tisoč dinarjev podpore za prirejanje razstav in 30 tisoč dinarjev za tri sadne sušilnice, ki so jih zgradile podružnice v Št. Janžu na Dolenjskem, v Pod-brezju pri Podnartu in v Šmartnem ob Paki. Razen tega so prejele nekatere podružnice manjše zneske za drevesnice, sušilnice itd. Iz blagajuikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo 1. 1926. 175.102 Din dohodkov in 150.356 Din izdatkov. Ostane torej za 1. 1927. v bla-gajni 24.746 Din prebitka. Samo za društveno glasilo se je izdalo 125.869 Din. Čisto društveno premoženje koncem 1. 1926. znaša 47.020 Din. V odbor za poslovno leto 1927. so bil izvoljeni sledeči gg.: za predsednika g. V. Rohrman, za I. podpredsednika M. Humek, za II. podpredsednika J. Pnol; za odbornike pa: za ljubljansko okrožje A. Skulj, J. Verbič, F. Gombač, R. Lah, A. Lovše in A. Lap; za mariborsko okrožje: P. Močnik, J. Aplenc, Lj. Sagadin in M. Spindler; za celjsko okrožje: M. Levstik, Fr. Goričan, Fr. Plesec in J. Petkovšek; za novomeško okrožje: J. Podgornik, C. Jeglič, K. Barle in V. Berce. Izmed mnogih predlogov glavnega odbora in podružnic omenimo samo nekatere najvažnejše. Na predlog glavnega odbora se sklenejo nekatere is-j premembe pri izdaji »Sadnega izbora za Slove-I nijo«. Delo bo dovršeno do prihodnje jeseni, ako j se bo kmalu nakazala podpora v zuesku 20.000 dinarjev, ki jo je dovolilo kmetijsko ministrstvo po posredovanju bivšega ministra g. dr. KuIovca. Do konca t. 1. naj se izda poljudna knjižica o sadjarstvu za šolsko mladino višje stopinje kot 1. zvezek »Sadjarske knjižnice«. Potem se naj pa vsako leto izda vsaj ena knjižica, ki bi obravnavala kcko posamezno poglavje iz sadjarstva ali vrtnarstva. Sklene se delati na 1o, da se na vseh treh kmetijskih šolah zopet začno prirejati tečaji za izobrazbo drevesnih pnznikov in tečaji za uči» teljstvo. Na predlog ljubljanske podružnice se sklene ustanovitev zadrugo za razpečavanje sadja in po-vrtnine. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Dr. Spiller-Muys, inženir Zemanek, inšpektor Kunovar, rač. nadsv. Bukovec, J. Kranj? in J. Ložar. Občni zbor za leto 1927. bo v Celju. Kermelj spet začel svoje delovanje. V Preski je v noči od nedelje na ponedeljek (od 8. na 9. majnika) nekdo vlomil v cerkev ter ukradel denar iz dveh nabiralnikov. Orožniki so se takoj dela in vlomilca kmalu izsledili v osebi znanega Kermelja, ki je bil te dni izpuščen iz ljubljanskih zaporov, pa se je takoj zopet podal na svoje priljubljeno rokodelstvo. Kermelj je vlom priznaj in eo ga prepeljali v Ljubljano v zapore. folie d^omače1 ročno delo Ifl. 1ВПВ1Н ШШ najcenejše pri Osrednti Čipkarski zadrug9 Ljubljana, Kongresni trg stavljena tudi cerkev, telesni ostanki pa so prišli v Benetke v cerkev sv. Marka. Orientalska pestrost in živahnost nas je uvela pri najboljšem razpoloženju v svojo bajnost in krasoto. Ako kdo odda za nas do srede 11. maja pismo, ga dobimo v Jeruzalemu dne 18. maja. Naslov je: Jugoslov. družba, Austrian Hospice, Jeruzalem P. 0. Box 265. Palestine. Kaira, 5. maja 1927. Egiptskemu muzeju smo posvetili 4 ure. Seveda si človek ne more ogledati vsega, a v tem času važnejše reči že opravi. Muzej je namreč zanimiv, a manjši je še ko britski, tako da mamenitejše reči človek kmalu pregleda. Največ pozornosti se zdaj posvečuje se-ve Tutankhamenu, ki ima celo dvorane. Neverjetno je, koliko zlata, čistega in masivnega, so mu dali v grob. Na prstih na rokah in nogah je celo imel zlate naprstnike. Nikdar prej in nikdar pozneje se ne bo pokladalo toliko dragocenosti v grob kakega zemljana, če je tudi kralj Gornjega in Spodnjega Egipta. Vse to so kakor bajke iz 1001 noči. Kakor je bila tu nepremostljiva razlika med faraoni in ljudstvom, tako je še zdaj enak prepad v človeški družbi v Egiptu, k nebu ob sijaju krasote v moderni Kairi, k nebu ob sijaju krasoet v moderni Kairi. modernem Ileliopolu in Helonanu. Pravijo, da domačini Arabci niso še toliko inteligentni, da bi moglj zrušiti socialno krivičnost mo. dernega Egipta. Boljševizem ima tu gotovo ugodna tla, če bi mogel najti ucenoe, ki bi ga razumeli. Slika 14člansKe družbe na ladji Helouana, posneta dne 1. maja na morju, en dan pred Egiptom. Sredi se smeji dr. Jehart, čepica na glavi daje Meštrovičevi bradi že egiptski značaj, pred Meštrovičem stoji кгот18етв drame »Mrak». V petek, 13. t m., bo v ljubljanski drami premiera lepo in učinkovite dramo hrvatskega pisatelja Pecijo Petroviča »Mrak». Pecija Petrovič jo našemu občinstvu znan po svoji komediji »Vozel» ter drami »Gozd», ki sta že bili vprizorieni na našem odru. Dramo »Mrak» režira g. Skrbinšek v glavnih vlogah nastopijo poleg njega g. Gregorin, ga. Jirva-nova in drugi. Na to premiero še prav posebej opozarjamo, ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo doma slepih. Mariborsko gledišče Sreda, U. maja: Zaprto. Četrtek, 12. maja ob 20: PERIFERIJA. Gostovanje go. Nablocke iz Ljubljane. Kuponi. Zadnjikrat. Petek, 13. maja: Zaprto. Sobota, 14 maja ob 20: RIGOLETTO. Premijera. Jubilej 251elnega delovanja g. Mitroviča. Zanimivo gostovanjo v »Periferiji». V četrtek, 12. t. m. bo gostovala v »Periferiji» v glavni vlogi »Ane> odlična članica ljubljansko drame ga. Na-blocka,ki je dosegla s lo vlogo v Ljubljani naravnost sijajen uspeh. Pripominjamo, da bo ta zanimiva drama to pot zadnjič v sezoni. Da se olajša tudi abonentom obisk tega zanimivega gostovanja imajo popust, čo vzamejo vstopnico pri dnevni blagajni. Proslava 251°(nicc dirigentskega delovanja ravnatelja opere A. Mitroviča. V soboto, dno 1-L t. m. so vprizori Verdijeva efektna opera »lligoletto». S tem delom bo proslavil ravnatelj opero g. A. Mitrovič 251etnico svojega dirigentskega delovanja. Naše «Ujaštv® J. k. a. d. »Danica«. V četrtek, 12. maja, ob 8. uri zvečer se vrši sestanek v društvenem lokalu. Na r-poredu je predavanje tov. Potokarja v Panevropi ter slučajnosti. Člani pridite vsi! Tovariši iz bratskih društev dobrodošli! Spori NEDELJSKE PRIREDITVE. Nogomet. V Ljubljani sta se vršili v nedeljo predvsem dve prvenstveni tekmi. Primorje je zmagalo dosti lahko nad slabo disponiranim Hermesom s 5:1 ter so plasiralo s to zmago definitivno na 2. mesto prvenstvene tabelo ljubljanskega I. razreda. — V II. razredu se je vršila prvenstvena tekma med Slavijo in Svoboda. Zmagala je Slavija z 2:0; utrdila si je s tem vodečo pozicijo v prvenstveni tabeli. — Rezervno moštvo Hermesa jo zmagalo nad rezervo Primorja s 5:2. Ker je nogometna podzve7.a razveljavila prvorazredni prvenstveni »tekmi«, ki sta bili odigrani 1. t. m., treba odigrati sedaj prod finalom še ponovni tekmi Ilirija:Hermes in Primorje:Slovan, nakar bi bilo okrožno prvenstveno tekmovanje za leto 1926-27 v I. razredu Ljubljano zaključeno. V II. razredu treba odigrati še več tekem. V Novem mestu se Je vi^ila v nedeljo prvenstvena tekma med ondotnim SK Elanom in SK Ja-vornikom iz Rakeka, ki sta, kot smo že pisali, uvrščena v II. razred ljubljanskega okrožja pod-zveze. »Javomik« je imel posebno srečen dan ter je zmagal s 3:0. »Javornikt pride kot zmagovalec sedaj v finale drugorazrednega prvenstva s »Slavijo« ali »Reko«. Prijateljska tekma med Ilirijo in Mariborom v Ljubljani jo končala s sigurno zmago Ilirije v razmerju 6:1. Maribor je pokazal manj kot je bilo pričakovati po njegovih dosedanjih uspehih v letošnji sezoni, kljub temu pa je napravil vsled svojo fair igre, dobre tehnične izvežbanosti in discipliniranosti prav dober utis. Ilirija je preizkusila pri lej priliki nekaj igralcev na novih mestih, in siccr le deloma z uspehom. Jenko je kot hali rešil svojo nalogo dobro, Žitniku še manjka rutine in gibljivosti za težje tekme, KoSenina se bo obnesel med halfi boljše kot v napadu. Doberlet je malega Kreča, ki se je preselil k Gradjanskemu v Zagreb, na levem krilu popolnoma nadomestil. V splošnem jo podalo moštvo Ilirijo agilno igro in dober nogomet. V Mariboru je igral Rapid s celovškim Amateur SK. Izid 5:2 za Rapid smo javil žo včeraj. Rapid je v dobri formi in zdi se, cla bo imela Ilirija z njim prihodnjo nedeljo v podzveznem finalu težak posel. V Celju je gostoval ljubljanski Slovan proti Atletikom. Po zanimivi igri so zmagali domači s 3:2 V Splitu je gostoval v soboto in nedeljo zagrebški Hašk. V 9oboto je dosegel proti Hajduku izid 0:0, v nedeljo 1:1 Hajduk je absolviral obe tekmi s pomlajenim moštvom, brez ikanonov« bratov Bonačič, Podu jo itd., ki so izstopili odnosno bili vsled nedisciplino izključeni iz kluba. V Belgradu jo končala prvenstvena tekma mod Jedinstvom in Slavijo neodločeno 1:1.. V Zagrebu jo v finalu za prvenstvo province podzveze zmagal Krajišnik iz Banjeluke nad bjelo-varskim Gradjanskim z 2:1, ter odigra torej finalo z zagrebškim prvakom Iiaškom. Izid ni dvomljiv. Ilazena. Prvenstvena tekma Imenskih družin Primorja in Atene v Ljubljani ie končala z zmago Primorja v razmerju 7:6. Družina Ilirije jo utrpela v Zagrebu nekoliko nepričakovan poraz po Concor-diji, rezultat so glasi 5:10. Prvenstvena tekma med AsK-om in Vesno v Zagrebu je končala z izidom 13:1 za ASK. Družina ASK-a se nahaja zopet v izvrstni formi. ŠPORTNI DOGODKI. Ni ravno veliko, nekaj jo pa vendarle. Najbolj so zanimajo sedaj za potek igre za Davisov pokal. Danska jo premagala Ilolandsko, Švica Avstrijo, Češkoslovanška Grčijo, Južna Afrika Irsko, Angleška Švedsko. — V »Športnem tednu« jo bila tiskovna napaka, bilo je zapisano: Švica je premagala Avstrijo, Dansko, Ilolandsko —. V tekmi Ame-rikancev proti Nemcem sta zmagala Tilden in Ilun-ter 4:1; točko za Nemco je dobil Froitzheim z zmago nad Hunterjem. Tilden je dejal Froilzheimu »Ja, če bi bil 10 let mlajši! Kakšen jo moral biti pred desetimi leti!« Tilden jih ima 33, Froitzheim 43 let. Francoski nogometni pokalni finalo je dobil klub Olimpique Marseille; to je oni klub, ki so ga lani v rogbyju premagali Maori 87:0. — Na Dunaju jo porazila Admira Rapida 2:0 in ga jo iztisnila iz prvih vrst; kajti Rapid ima sedaj s Simmc-ringom in FAC vred 23 točk, dočim jih iina Admira 30 in BAC 28. — Hakoah je po prvi neodločeni fgri v Ameriki sicer v Filadelfiji nepričakovano zgubila 0:1. so je pa nato v Chicago revanžirala 2!1 in 2:2 (beremo ludi 3:1) — Penarol jo v Pragi proti Šparti spet zgubil 0:1, »pa jo bil vseekoz boljši in je bil poraz res nezaslužen«. Spartln igra-vec Kada je igral v nedeljo svojo 500 tekmo za Sparto, ki ji igra že od letn 1014 naprej. Kada io najbolj priljubljen njen igravec. — V italijanskih tekmah imajo Torino, Milano in Bologna sedaj po 4 točke, Internazionale, Juventus in Bologna pa po 2. — Ali ni to smola? V zaključni tekmi druizo /a nlmen niC večl Seveda preje so me nadlegovale razne bolečine, glavobol, zobobol, neuralglja, revmotizem, sedaj pa Je vse to brez sledu Izginilo. Našel sem talisman, ter ge visoko cenim In spoštujem, to Je Aspirin- tablete pristne semo v originalnih Baye-rovih omotih z modro-belo-rudečo varstveno znamko. divizije na Angleškem jo Manchester City eicei premagal nasprotnika v sijajnem razmerju 8:0, a je bil vseeno za 0.005 za Porlsmouthom, ki ei je priboril prvo mesto. Za 5 tisocinkl Avstrijec Jandl je z 10.8 za 100 m izenačil avstrijski rekord. Bruhmena so pa za vee življenja diskvalificiali; vzroka ne povedo, pravijo pa: »Ljudi to vrste v športu ne moremo rabiti.« Nemška lahkonlletska zveza združuje v 4500 klubih pol milijona aktivnih članov. Lani je priredila lfT pripravljalnih tečajev za olimpijske igre. 72 kg težki Treffny je sunil obojeročno liO kg; seveda ne prosto. Vierkôtter bo plaval v Ameriki v Toronto 3krat na 31 km; ni še gotovo, če ho plaval tudi na 50 km, Young bo gotovo plaval. — O dveh novih Weissmilllerjevih rekordih poročajo: 200 m 2:08, 220 y 2:09. Weissmiillerjev rekord na 200 m jo bil doslej 2:15.3, Borg jih je plaval tudi žo v 2:13; W. rekord na 220 y jo bil 2:15.1, a jih jo ie sam plaval v 2:10.8. Vmesni čas nn 100 y je bil 51, za 1 sekundo boljši kot dosedanji V/, rekord ; plaval jih je sam tudi žo v 50.4 in 49.8. O Sondermayerovem in Bajdakovem povrat-ku jo pisal včerajšnji »Slovenec«. — St. Roman j« kljub prepovedi odletel če« Atlantik, in se nič o njem ne ve. — Odletela sta tudi Nungesser in Coll; enkrat beremo, da sta so morala spustiti na morje dol ,drugič pa, da sta srečno pristala v Halifaxu 1 Ameriki. PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 322.6, Praga 348.$ Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava 980. Četrtek, 12. maja. Zagreb: 20.30 večer arij in pesmi, 21.45 po. ročila, 22 vokalni koncert pevskega združenje »Zvf-jezda«. Breslau: 20.20 troje grotesk A. Averčenka: 1. »Der Ilerzensbrccher«, 2. »Der Liebesbrief«, 3. »Das beste Rezept«, 21.25 musikalične humoreske, 22.30 prenos iz kavarne >llijidenburgt. — Praga: 20.40 konccrt, 21.40 liferarlčna oddaja, 22 časovni signal praško zvezdarne, poročila, 22.20 zabavna glasba. — Franfurt: 20 nemški operni večer (prenos iz Wiesbadena), 21.15 dialektična izmed oddajnih postaj Frankfurt in Stuttgart. — Brno: 19.15 »Liebelei« opera po Schnitzlerjevi drami, 22 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 Concerto di Musica Ita-liana. — Langenberg: 21 H. J. Rehfischa tragiko-modija »Wer weint um Juckenack?«, nato do 24 koncert. — Berlin: J. Barbicrova opera »Iloffman-novo pripovedke« glasba J. Offenbacha, 22.30 do 24.30 plesna godba. — Dunaj: 20.15 M. llomova pravljica »Der Roso Pilgerfahrt«, 21.30 domača glasba, nato športna poročila. — Varšava: 19.15 prenos iz Poznanja (Poznanj: koncert). Potek, 13. maja. Zagreb: 19.30 prenos opere iz zagrebškega narodnega gledališča, nato poročila — Breslau: 2015 narodne pesmi L. v. Beethovena, 21.25 od resnosti do veselosti, 22.20 esperanto. — Praga: 20.40 koncert, 21.40 predavanje, 22 časovni signal praško zvezdarne, poročila, 22.20 prenos iz kavarne Zavrel. — Frankfurt: 20.15 koncert Zulaufovega madrigalnega zbora, 21.15 koncert kasselskega sinfoničnega orkestra (prenos iz Kassela), nato plesna godba (prenos iz Kasela). — Brno: 20 mo-ravski skladatelji, 21. plesna godba, 22 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 Selezione deli' Operetta »II Re di Chez Maxim« di M. Costa. — Langenberg: 20.30 vesele pesnitve ,22.40 prenos koncerta iz kavarne Corso, Dortmund. — Berlin: 20.30 200 let orkestralne glasbe, 22.30—24.30 koncert. — Dunaj:' K. v. Bakonyeva opereta »Ein Herbstinan6ver« glasba E. Kûlmâna. — Varšava: 20.15 prenos sinfoničnega koncerta varšavske filharmonije. Sobota, 14. maja. Zagreb: 20 komorna glasba, 21.45 poročila, 22 plesna godba. — Breslau: 20 koncert pevskega društva avstrijskih železniških uradnikov na Dunaju, 21.vesela večerna glasba, 22.15—24 plesna godba. — Praga: 21 opereta, 22 časovni signal praško zvozdarne, poročila, 22.20 reproducirana glasba. — Frankfurt: 20.15 operni večer, 21.15 koncert moškega zbora mestno pevsko visoko šole, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 20 koncert, 21 zbor tamburic »Harmonija«, 22 prenos iz Prage. — Rim: Transmissione da un Teatro. — Langenberg: 20 jubilejni koncert moškega pevskega zbora ob priliki 75 letnice obstoja, 22.30 vesel večer, nato do 1. plesna godba. — Berlin: 20.30 vesel zaključek tedna, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj:! 19 Mosenthalova opera »Dio Kfiulgn von Saba« glasba K. Goldmarka, nato večerni plesni koncert. — Varšavo: 20.30 večerni koncert, 22.30 plesna godba. POLJSKI ČASNIKARJI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga, 10. maja. Današnja »Prager Presse«, objavlja v pozdrav poljskim časnikar^ jem uvodnik, v katerem naglaša važno nalogo časnikarstva obeh dežela, da pospešuje in utrjuje poljsko-čeSkoslovnško prijateljstvo. Članek zaključuje, da se češkoslovaški narod dobro zaveda, da je poljsko-češkoslovaško prijateljstvo najboljše jamstvo za mir v srednji Evropi in za uspešen razvoj; obeh republik. Državna razredna loterija. . Izžrebani dobitki dne 9. maja 1927. Efektna banka M. Jankole, Ljubljana. 0639 877 851 152 622 212 503 427 555 223 775 443 332. 1405 064 873 106 082 277 653 556 678 969 299 902 107 558 621 369 102. 2985 096 230 627 20-1 823 339 427 542 702 367 (2000) 198 678 511 582 274 962 866 902 527 651 983. 3116 613 820 606 (2000) 301 827 686 (2000) 763 926 690 968 742 108 224 752 398 187 796 232. 928. 4615 755 514 888 218 507 426 981 773 336 942 273 820 882 (2000) 382 893 960 258 489 506 481. 5967 622 961 306 459 165 504 283 833 357 MS 107 151 3S0 816 870 766 867 069 369 443 861 848 599. 6962 762 650 584 232 866 547 770 079 742 265 488 531 771 837 665 057 740 295 025 997 596 898 007 036 511 778 692 274 (2000) 290. 7646 990 299 453 472 473 951 709 523 845 628 982 923 398 202 733 (2000) 789 418 249 704 035 519 894. 8086 420 474 923 838 (2000) 753 365 635 949 614 964 (2000) 152 121 064 149 767 049 230 001 962. 9324 367 988 453 9:M 982 784 494 105 851 984 441 030 669 041 802 080 10377 722 063 670 84-1 989 833 362 119 218 452 911 134 613 (2000) 879 668 597 617 625. 11942 472 698 683 918 852 469 020 639 (2000) 433 224 651 261 805 744 062 (2000) 605 12159 483 362 402 (2000) 846 876 061 450 741 765 270 284 911 804 518 120 4Ć2 635 951. 13126 754 975 026 740 413 257 956 (2000) 622 211 882 685 327 458 929 210 436 899 998 016 346 274 985 280 567 113 724 966 860 781. 14603 887 555 947 078 826 764 (2000) 588 437 251 405 333 356 763 800 (2000) 056 387 868 905 935 777 623. 15561 947 960 749 473 570 863 995 314 634 479 996 653 870 (2000) 867 649 418 067 420 443 189 973 519 627 764 431. 16548 (2000) 977 482 177 759 530 005 934 B82 760 003 069 103 956 227 139 031 272 364 672. 17380 892 927 672 (2000) 504 866 (2000) 998 665 700 234 391 791 016 608 117 058 611 664 646 801 078 129 977 578. 18666 809 (2000) 721 478 103 521 830 793 644 372 385 695 (2000) 805 729 (2000) 201 060 699 635 560 235 894 987 016 564 281 253. 19678 327 035 602 899 484 702 946 044 362 401 409 532 253 241 029 729 621 294 548 420 048 249 578 943 215 300 464 237. 20445 (2000) 680 344 181 203 039 742 800 313 306 264 556 381 773 340 821 009 092 268 815 923 069 741 324 349 781 911. 21202 157 239 787 707 561 287 378 344 465 535 631 469 838 805 883 580 229 360 755 676 610 254 228 727 075 668 953 158 365. 22143 324 487 292 657 233 435 550 378 352 013 225 137 102 222 407 320 853 979 914 357 384 017 474. 23675 920 642 337 (2000) 413 451 867 758 075 230 791 110 688 700 575 255 615 063 321 563 866 504. 24973 118 084 840 051 487 816 446 014 147 (2000 ) 326 059 827 526 270 762 (2000) 539 129 406. 25512 839 (4000) 120 557 525 203 315 401 623 (2000) 033 024 294 937 812 132 (2000) 503 840 675 679 011 218 593 582 236 174 320 102 250. 26670 331 921 654 189 929 358 242 894 177 801 747 371 260 121 746 833 140 760 562. 27425 424 498 092 409 070 476 533 249 783 753 791 001 455 797 784 405 413 460 587 761 990. 28145 875 441 990 670 896 663 772 658 036 729 577 247 083 211 007 771 724 585 279 499 858 064 780 727. 29261 808 752 101 433 881 396 386 676 729 843 605 512 182 007 042 267 (2000) 526 846 681 839 506 864 171 352. 30866 942 672 468 632 540 122 641 093 790 400 879 612 804 177 041 173 027 497 566 526. 81193 689 061 832 859 951 (4000) 043 361 403 (2000) 466 828 675 838 259 325 037 136 346 854. 32207 918 030 427 905 576 (2000) 834 698 396 573 642 454 (4000) 679 957 995 302 401 15H 005 695 519 935 785. 33765 455 029 663 581 084 969 014 651 620 S88 041 833 737 710 201 316 259 326 302. 34509 041 836 302 153 243 085 612 901 069 168 735 699 (2000) 386 107 981 490 925 767 253 544 386 674 296 506 250 758 048 461 845. 35659 393 944 212 (4000) 135 850 053 717 383 964 250 861 808 702 809 320 866. 36985 779 714 821 798 920 020 373 888 177 B67 307 299 582 765 (2000) 569 635 160 439 387. 37261 159 839 299 223 602 393 298 546 451 168 222 636 073 170 035 917 250 873 846 526 982 281 104 325. 38187 696 426 440 740 709 150 924 573 910 770 016 646 929 987 609 129 0G7 2&7 433 545 943 (2000) 848. 39943 180 687 867 156 544 692 833 485 266 222 604 094 268 (2000) 807 362 866 589 752 284 540 40077 861 328 476 933 127 219 289 748 745 878 981 234 685 337 501 540 435 952 601 089 108 946 536 824. 41785 712 700 469 566 055 455 368 994 002 361 932 566 950 570 040 632 094 811 (2000) Ш 697. 42716 020 706 840 008 711 957 440 196 048 672 (2000) 176 166 028 526 381 180 617 057 772 (2000) 552 481. 43419 974 595 064 987 980 020 582 785 (2000) 918 (2000) 700 883 467 (2000) 240 340 107 509 728 828 393 158 03 044 837. 44205 402 917 444 572 102 347 925 340 674 235 088 427 914 896 262 372 913 (2000) 369 738 497 (2000) 159 619 553 (4000) 48B 820 299 (2000) 583 287 521. 45687 764 899 (2000) 461 870 724 258 (4000) 068 127 267 640 925 641 966 133 492 870 326 106 672 928 121 379. 46993 976 460 190 625 230 668 719 606 507 617 199 109 327 487 186 808 606 571. 47599 815 567 354 906 852 320 962 067 101 (2000) 642 563 014 088 733 610 787 793 866 912 497 015 183 266 48777 158 744 480 466 592 885 327 118 686. 49290 263 628 342 209 563 571 128 153 304 087 572 882 419 501 815 333 115 288 682. 50002 983 456 706 363 049 862 416 107 318 (2000) 047 122 142 108 587 289 597 439 403 306 666 358 578 836 138. 51796 509 968 204 622 892 840 315 661 013 857 296 593 801 197 233 827 189 719 666 240 061 610 790 006. 52473 892 906 401 974 528 038 480 007 502 937 242 43S «49 422 966 546 389 628. 53918 099 164 024 (2000) 160 472 396 838 956 546 293 239 702 346 538 683 782 212 563 393 900 961 836. 54404 209 840 786 896 860 492 818 053 678 (2000) 012 427 507 926 869 886 800 066 728 843. 55607 584 214 124 163 670 897 297 371 964 064 381 190 659 807 180 189 836 968 473 048 098 015. 50132 297 467 981 895 519 417 740 (2000) 662 835 038 629 996 066 248 497 215 318 154 500 119 896 870. 57696 887 841 429 276 800 082 (2000) 738 1.18 438 453 906 966 465 002 760 926 929 541 970 561 319 993 376 183 946 062 515. 58106 060 175 050 267 164 835 079 049 148 879 (2000) 322 517 511 259 867 158 288 184 887. 59778 562 716 631 593 976 (2000) 905 043 353 856 664 907 807 381 (2000) 021 554 668 989 594 766 731 964 160. 60429 840 285 049 624 849 (2000) 355 427 268 793 309 037 669 744 180 337 244 790 149 933 646. 61802 038 449 563 044 729 644 (2000) 621 766 533 238 097 554 606 039 236 569 832 206 941 897 680 893 139 160 996 505 (2000) 069 268. 62067 422 717 208 072 (2000) 879 086 413 212 614 727 344 194 797 (2000) 931 599 891. 63177 365 440 053 599 070 551 (2000) 751 505 308 983 810 142 036 229 064 923 962 528 976 001 238 929. 64964 096 772 849 (2000) 943 113 450 627 673 787 671 173 701 126 651 858 628 705 439 929 278 520 709 400. 65094 962 892 290 242 961 486 247 960 968 988 514 882 402 523 701 734 095 169 667 (2000) 044 747 576 947, 6S761 462 569 469 311 926 648 539 346 880 387 139 712 478 070 083 865 942 340 934 465 (2000) 923 414. 67161 972 249 611 706 215 506 3"2 662 062 978 (4000) 753 560 231 (4000) 010 756 081 992 614 431 973 253 811 173 561 927 070 290 426 68496 537 076 886 465 822 143 (2000) 839 027 967 872 550 356 066 924 501 254 164 636 879 733 826 (2000) 924 613 444 314 241 232 806 573 046 652 989. 69028 418 500 396 780 948 862 085 487 577 408 256 633 889 722 860 206 240 430 523 172 917 238 521 203. 70294 092 533 (2000) 877 41-5 122 766 059 466 (40 000) 083 142 928 643 611 459 433 273 9?2 (2000) 420 541 857 454 622 060 757 805 346 618 899 (2000) 199 051. 71913 (2000) 696 215 900 123 (2000) 453 056 973 (2000) 686 978 543 748 065. 72484 459 763 583 275 808 125 387 792 019 183 966 507 (2000) 462 510 325 172 445 180 702 737 831 653 901 728 025 548 766 367 329. 73216 263 041 504 198 570 107 719 396 338 048 (2000) 248 903 114 (2000) 188 495 090 213 106 420 623 096. 74788 293 909 (2000) 162 272 290 877 921 214 823 092 437 552 502 035 627 590 692 623 243 807 306. 75726 154 296 973 403 272 206 (2000) 827 400 828 030 210 (2000) 496 766 833 850 055 949 64в 350 780 76390 311 649 118 157 (2000) 723 457 899 850 (2000) 890 (2000) 076 119 990 134 070 620 741 759 547 (2000) 589. 77018 (2000) 788 807 956 476 510 872 539 000 585 349 317 806 043 754 125 542 028 501 056 706 014 827 541 612 3C6 465. 78033 638 524 318 682 491 679 900 563 9S9 661 606 788 809 (2000) 392 214 862 337 589 2113 949. 79260 680 046 263 698 906 637 533 498 721 441 671 943 351 954 392 132 889 030 654 517 187 194 941 276. 80280 082 723 663 687 465 973 781 912 987 002 509 479 517 660 766 224 486 866 046 020 935 472 745. 81926 978 455 929 520 756 262 494 164 137 764 099 611 179 654 022 017 327 038 938 256 961 276 909 831 82474 090 386 460 836 927 681 733 053 260 397 298 757 181 691 081 398 989 789 164 813 490. 83804 452 (2000) 680 888 550 704 316 339 667 057 646 294 142 074 092 016 523 037 984 248 795 076. 84360 817 208 702 (2000) 002 151 641 (2000) 531 443 168 827 673 017 462 033 187 477 (2000) 618 920 864 717 798 787 226 85700 572 880 211 778 189 561 341 (2000) 081 247 856 272 815 874 620 331 993 579 091 605 918 583 175 441 364 012 265 725 133 231 886. 86068 471 241 968 410 596 835 506 286 793 358 940 927 001 064 203 027 584 564 (2000) 606. 87266 933 (2000) 013 397 542 288 285 402 439 602 332 312 614 189 399 190 375 102 912 682 143 508 414 853 846 150 888. 88505 241 (2000) 977 007 090 998 027 732 147 798 627 694 89219 076 684 173 475 047 397 (30Л00) 091 297 022 618 662 881 278 046 557. 90784 506 793 392 544 885 550 099 678 (2000) 482 091 429 015 996 533 690 651 318 028 189 221 012 294 742 658 988 761 821 850 068. 91771 934 618 752 243 077 592 708 308 181 022 201 221 418 (2000) 868 520 717 148 464 679 196 328 154 604 445 391 719 063 107 098 903 095 406 733 (2000) 450 404 367, 92458 117 584 869 700 058 959 874 096 706 030 279 512 140 040 647 020 592 567 931 027 116 (2000) 652 162 210 037 841 938. 93733 219 015 (2000) 293 563 093 088 824 111 438 122 775 042 908 601 534 001 963 823 259 085 489 762 851. 94958 468 460 807 825 067 131 209 106 063 490 883 731 709 267 626 175 227 905 759 453 677 (2000) 646 430 487 567 786 95626 000 449 397 328 904 732 546 777 122 380 746 420 614 283 093 674 915 362 031 966 609 610 103 687 866 927 279 994. 96000 412 286 343 225 110 899 890 730 234 803 597 802 873 242 953 972 879 809 (2000) 091 206 787. 97066 327 088 882 687 493 609 573 233 888 205 501 996 599 909 067 366 (2000) 590 518 865 856 488 290 840 363 147 109 988 187. 98870 492 481 344 339 (2000) 152 663 640 952 633 831 270 524 719 645 801 250 341 785 882 281 929 "99924 413 758 890 020 988 515 447 904 395 108 678 152 104 777 537 914 064 513 275 851 384 804. 100459 888 043 (2000) 709 557 642 384 209 482 854 150 736 458 851 056 498 963 721 200 (4000) 374 256 432 189 840 770 808 753 175 880. 101240 144 411 045 113 532 456 987 545 048 395 046 109 121 250 442 711 021 374 857 792 277 308 904 236 052 135 488 324 506 050. 102706 854 418 343 426 120 394 702 «55 891 209 705 935 563 031 154 (2000) 624 105 673 (2000). 108118 475 940 481 252 405 663 471 266 218 856 914 25-4 843 877 451 986 263 557 995 406 449 (2000) 844 404 224 411. 104980 920 660 815 698 199 407 213 662 850 013 548 609 894 468 693 565 487 457 065 904 365 073 695 049 586 449 167. 105155 978 382 897 208 851 141 (2000) 912 921 597 750 031 523 104 741 660 954 721 608 792 266 278 105 378 695 109 211. 106654 021 157 217 (30.000) 025 997 160 030 180 287 360 707 1 34 708 078 839 743 136 998 756 (2000) 01.9 226 542 702 803 158. 107878 994 416 711 889 023 807 224 206 467 056 720 (2000) 418 (2000) 176 840 562 614 174 818 226 060 650 (2000) 619 192 206 061 687 704 (2000) 446. 108266 (2000) 821 816 (2000) 788 778 (2000) 010 073 171 817 747 565 517 255 326 139 844 650 048 718 066 068 501 930 786 816 079 80.000. 109014 964 489 930 465 (2000) 511 336 283 278 910 288 239 648 013 212 (2000) 727 801 829 518 518. 110889 707 199 055 459 222 217 685 275 976 950 793 564 700 937 802 078 411 285 740 (2000). 111330 032 065 316 746 779 830 687 026 694 987 497 187 535 993 754 863 731 623 230 476. 112263 839 194 869 864 118 (2000) 106 322 021 436 819 237 929 295 787 366 192 681 466 563 566 120 743 091 529 524 817 851 052 072 587 394. 113210 814 351 136 776 725 695 120 426 721 895 148 (2000) 542 577 209 601 897 569 906 534 652 570. 114186 (2000) 636 234 365 685 601 (2000) 048 197 744 348 486 001 443 482 970 598 288 997 320 249 994 519. 115860 663 232 439 063 968 539 785 996 362 259 428 264 253 335 130 689 676 338 541 328 879 262 902 631,118 827. 116002 649 324 010 578 103 837 731 140 938 631 692 150 314 635 674 362 873 883. 117257 778 956 808 646 921 041 (2000) 231 042 410 043 872 033 622 184 -669 911 004 436 532 103 (»5 382 286 581 729. 118553 941 766 575 226 (2000) 302 264 262 141 851 201 895 298 ?06 062 520 821 (2000) 130 684 (2000) 558 307 3S5 783. 119582 505 780 552 688 423 491 530 371 430 687 993 472 875 311 449 141. 120872 3Ô0 028 363 696 286 367 907 505 916 991 221 218 341 (2000) 334 110 735 867 495 849. 121202 413 P81 730 274 660 977 113 417 707 911 925 033 913 109 363 900 907 876 712 193 444 519 353 566 890 198 944. 122366 894 979 242 749 441 442 263 090 587 032 462 454 020 561 573 698. 193610 617 221 289 085 184 225 274 519 953 205 557 080 759 534 612 500 239 546 107 997 594 724 547 374 692 130 879. 124435 997 732 161 533 604 506 179 260 262 089 499 042 918 (2000) 063 062 902 247 729 929. Strašen vihar v Ameriki, v Nowyork, 10. maja. (Izv.) V državah Kansas m Missouri je divjala velika nevihta, ki je rasen materielne škode zahtevala tudi mnogo človeških življenj. Po dosedanjih ugotovitvah je 150 mrtvih in preko 1000 ranjenih. Materielna škoda pa znaša več milijonov.. Tornado je napravil največ škode v mestu Po-iplar Bluff. Ozračje je odmevalo kot pri ognju granat, vihar je rušil strehe in ruval drevesa. V mestu so se dogajali strašni prizori, ko so ljudje lezli izpod razvalin in jih je nato zagrabil vihar. Podrla se je tudi neka šola in pokopala pod razvalinami več otrok. Rdeči križ je odredil, da se preskrbi za prehrano in stanovanje ponesrečencev. KRVAV ZAČETEK KOMITSKE AKCIJE V MACEDONIJI. Belgrad, 10. maja. (Izv.) Iz Aten brzojav-ljajo, da so bolgarski komitaši 8. t. m. prekoračili mejo ia pokvarili železniške tire na glavnih progah. Razvil se je oster boj, v katerem je padlo več komitašev, nakar so se ostali Bolgari umaknili. Knjige in revije Dr. Jakob Kelemina: Literarna reda. Pregled njenih ciljev in metod. V Ljubljani, 1927. Založila Nova založba. Kdor vsaj površno spremlja naše književno življenje, vidi, da danes stojita pisatelj-pesnik in pisatelj-kritik zopet tesneje drug ob drugem bodisi da kritik nastopa kot tolmač estetskih in miselnih vrednot pesnikovih, bodisd da je njihov ocenjevavec in varuh. Teoretsko zanimanje za književne pojave se je v zadnjem času tako poglobilo, da razmeroma presega pesniško produkcijo; postali smo občutljivejši za vsebino in obliko in hočemo, da se vse naše duševne in materialne sile izrabijo kar najbolj mogoče vestno in ekonomično. Toda pri vsem tem, da je naše leposlovje najvidnejši znak naše narodne samobitnosti, je znanstveni aparat, s katerim smo doslej motrili lepo knjigo, negotov, neizdelan in zaostal. Dočim so si druge vede več ali manj že uredile svojo terminologijo in svoje področje strogo opredelile, nahajamo vprav v literarnih razgovorih splošno neorientiranost. Zato se tudi ne smemo čuditi, da še do danes nimamo prave literarne zgodovine, saj se vsa literarna znanost v naših oficielnih zgodovinah končuje v materialuo-zgodovinskih ugotovitvah, in skoraj bi dejali, da bo kljub nesorazmernosti prispevkov kmalu slovenski biografski leksikon — naša najboljša literarna ln kulturna zgodovina. Upajmo, da nam univerza oskrbi vsaj tudi literarno zgodovino, ki bo primerna našemu času in njegovim potrebam in bo tudi metodično na višku. Prav radi tega je Keleminova Literarna veda rabnega upoštevanja vredna knjiga. Marsikoga oplaSla njena aksiomna strnjenost, Iti skoraj spominja na učno knjigo; težki, zgolj pojmovni slog bo za tistega, ki ima dar lahkega jezika, utrudljiv; filozof bo pogrešat enotnega, iz notranjosti kipečegu in prepričevalnega gledanja na predmet. Toda vst ti oziri in pomisleki se morajo umakniti ob dejstvu, da je ta knjiga nujno potrebna in da bi brez nje še dolgo čakali na sistematično proučevanje literarnih vprašanj Dr. Kelemina je zaoral na ledino in tisti, ki bo vlačil brano za njim, bo opravljal lažje in manj zaslužno delo. 0 enem nas ta knjiga že na prvih straneh prepriča; da je proučevanje literarnih vprašanj mnogoličen problem, vozel križa-jočih se vidikov in stališč in da mu more prav do živega eamo temeljito znanje in oster čut. Prav navaja pisatelj že v uvodu, ko pravi: »Naj bi ee naši bodoči spisovatelji slovenskih poetik, metrik in estetik zavedali, da je treba obdelati ta področja z enotnega vidika, ako se naj doseže v prikazih po-edinih disciplin notranja soglasnost...» Predmet te knjige je razdeljen na štiri poglavja: I. splošen pregled nalog literarne vede, II. literarna veda kot sistematika, IU Analiza pesniških umotvorov, IV. Literarna veda kot zgodovinska disciplina. K vsakemu poglavju so na koncu dodane še Opazko, ki povečini navajajo obširno inozemsko in deloma tudi domačo literaturo o tem predmetu. Prvo poglavje obravnava problem in vidike literarne vedo nn splošno, izloči iz nje filologijo ter razdeli lit. vedo v dva dela, v poetiko kot sistematsko estetiko, ki se opira na analitsko postopanje in na lit. zgodovino, ki zgodovinska dejstva veža v višje enote in tedaj mora biti sintetska. Zaključek tega poglavja se zaostri v dognanje, da »sodobna literatura mora torej ostati predmet ia to- rišče liter arno-estetske pedagogiki in pa kritike» in ne more imeti trdne znan. stvene veljave. V drugem poglavju htiamo aistematfko literarne vede, pravzaprav literarno filozofijo. Naj-prej pisatelj opisuje in analizira zakone umetniškega ustvarjanja, razpravlja o govorici kot »izrazil u» pesniške umetnosti in prehaja na pesniški umotvor; za tem obravnava pesniško snovi la vrste. Poglavje o umotvoru je najtehtnejše m poleg tega tudi najbolj problematično. Značilno je, da imamo u ločitev med vsebino in njeno usednino, ali kakor ji pisatelj pravi zadržaj. Za vsebino jemlje Kelemina »vsote prikazanega gradiva, ki more pripadati področju občutkov, zaznav, spoznanj ali stremljenj in čuvstvovanj (str. 26), zadržaj pa mu je še nekaj več: »Globlje kot vsebina, ki jo dojamemo že z zmiselnim čitanjem, leži zadržaj, do katerega se moremo často dokopati le z našim čuvstvenim spoznavanjem» (istotam). Skoraj ne bo drugače ,da bo za ta poslednji pojem morala obve. ljati naša slovenska »vsebina»; zadržaj kot pojem ni srečno ime, jezikovno pogrešeno im ne pove nič tistega kar vsebuje »Gehalt». Pisatelj je pri določitvi pojmov Inhalt in Gehalt najbrž prezrl, da se pojem vsebina pri nas zlasti v šolah napačno rabi za organizirano snov. Gehalt je vsebina, teža, usednina umetnine, njena duhovna moč, njen skrivnostni pogon. Pravtako bo raziskovalec poetičnega oblikovanja opazil, da Kelemina loči samo naturalistično in idealistično smer oblikovanja ali prikazovanja, realizem mu je obenem podlaga za naturalizem in idealizem. Tretji del obsega analizo pesniških umotvorov. V genetski razlagi umetnine beremo o vplivih, ki so privedli do umetnine, o dožitku ali bolje o zarodku umetnine; ta del razlage najlaže opravlja biografsko historična metoda, dočim pomeni estetska analiza umotvora šele pravo vrednotenje umetnine, Tu govori pisatelj o kompoziciji, o jezikovnem stilu, o stilu osebnosti, o pred-metnem stilu, o stilu pesniške vrste in o razmerju med vsebino in obliko. Zadnje poglavje tega dela ima tudi kratek odstavek o vrednotenju pesnitev. V tem poglavju nas na strani 77. zaboli beseda, da je Prešeren mojstrsko »ponarejal» težavne metričke oblike. Beseda ni tista, ki jo je pisatelj hotel, pa zdi se, da tudi nazor ni pravilen. Tudi antiteza o sonetih, ki jih navaja, ni zabrisana. Četrto poglavje je posvečeno teoriji literarne zgodovine. Tu sem spadajo cilji in metode življenjepisa, dalje naloge, M jih mora imeti literarna zgodovina kot kritika vsebine in stila in smeri, v katerih prikazuje lit. zgodovina svojo snov. Iz navedenega vidimo, da je v drobni knjižici 120 strani zbran velik in dragocen material, ki ga bo treba s študijem prekvasiti, Kritika, literarna zgodovina in vsakršnokoli umstveno razmotrivanje o literarnih vprašanjih se bo moralo nasloniti na to knjigo in ob nji nadaljevati začeto delo. V prvi vrsti pa je knjiga namenjena kot pomoček pri univerzitetnem študiju in bo kot repetitorii dobrodošla. Pisatelj zasluži za svoje težavno delo priznanje. —r. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI B r o r s F., Kleine Bausteine zum grossen Werk. Betrachtungen. 309 str., nevez. 89.50 Din. C o h a u s z 0-, S. J., Seherblicke anl Patmos. Eine gemeinversffindliche praktisehe ErklSrung d. Geheimen Offenbarung des hI. Johannes 260 str., vez. 76.50 Din. Dir k s C. J., S. J., Zu Jeen Fflssen. I-VII Teil. vez. 349 Din. Fahnenbruch F., Der Gottesdienk des Kindes. 104 str. veredvsem da ne bi povzročila večjega naraščanja jrezposelnosti. Racionalizacija pa, ki izvira samo iz pohlepa po čim večji produkciji brez ozira da povzdigo življenjskega nivoja, širokih ljudskih plasti in brez upoštevanja duševnih in moralnih dobrin, ki pri tem docela izginejo, je treba v principu odklonili. Pri izvajanju racionalizacije se ni ozirati samo na interese podjetja, ampak predvsem na interese ljudi, še posebej pa na koristi posameznega delavca. V splošnem naj se ukrenejo posebne odredbe za zaščito brezposelnosti. Semkaj spada tudi raz- delitev večjih javnih del v času krize. Radi tega je nujno potrebno zavarovanje delavcev za slučaj brezposelnosti, П1. Agrarno vprašanje. Krščansko delavstvo priznava velik pomen kmetijstva za splošno ljudsko blagostanje, Od stanja kmetijstva zavisi v veliki meri tudi življenjski standart industrijskega dclavca, nameščenca in uslužbenca. Najširše plasti ljudstva imajo torej velik interes pospeševati kmetijstvo s primernimi sredstvi. Kmetijska produkcija se mora zboljšati a) Z zmernimi cenami kmetijskih produkcijskih sredstev (kmetijski stroji, umetna gnojila Itd.): b) s primernimi plačami, dobrim ravnanjem in človeka dostojnimi stanovanji kmetskih delavcev; c) z brezobrestnimi, dolgoročnimi krediti, izdelavo statistike, pospeševanjem kmetijskega zadružništva in kmetijskega pouka širokih plasti; d) z ojačenjem direktnega prometa med kmetijskimi produktivnimi zadrugami na eni in kon-zumi na drugi strani. Ne uredi naj se pa agrarno vprašanje tako, da bi se oviral napredek kmetijstva in zdrava konkurenca. Na drugi strani je vsekakor treba opustiti izvozne prepovedi tudi za kmetijske pridelke. V interesu kmetijstva je tudi modernim razmeram primerno urejeno zakupno in najemninsko pravo. Na polju zaščite najemnikov so potrebne v posameznih državah številne spremembe. IV. Sodelovanje delavcev !n podjetnikov. Zastopniki krščanskih strokovnih organizacij, ki se pri tej svoji programatični izjavi naslanjajo na osnove svetovno gospodarskega programa, ki ga je sestavila Internacionala krščanskih strokovnih organizacij 1. 1922,, želijo s tem poudariti predvsem, da je po njihovem naziranju mogoč zdrav razvoj svetovnega gospodarskega življenja le na podlagi sodelovanja delavcev tn podjetnikov. Vendar je tudi tako sodelovanje mogoče le tedaj, ako delavcem in nameščencem druga interesna skupina njihove pravice prizna in morejo ti v vodstvu gospodarstva sodelovati, posebno tam, kjer se v imenu gospodarstva posameznih držav podajajo mnenja in predlogi ter padajo odločitve. Delovni pogoji naj zadostno ščitijo naravnost človeško dostojanstvo, delovno moč in zdravje delavca in mu omogočajo svoboden razvoj in razmah njegove osebnosti, kakor tudi izpolnjevanje njegovih obveznosti napram Bogu, družini in družbi. Dobra ureditev delovnih pogojev pa mora bazirati nn konvencijah, ki- so iih sprejele mednarodne delavske konference. Zastopniki krščanskih delavcev so mnenia, da ie zadnii čas, da se voditelji gospodarstva v vseh državah zavedajo, da predstavlja neratifikacija vclepomembnih mednarodnih delavskih konvencij in predvsem neizvajanje osemurnika pomembno oviro za ozdravljenje gospodarskega življenja. Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. Včeraj popoldne ob petih se je vršil občni zbor članov Ljubljanske borze za blago in vrednote, ker je bil prejšnji občni zbor, kar se volitev tiče, razveljavljen radi formalnih napak. Od 165 članov borze se ga je udeležilo deloma osebno deloma po zastopnikih 132. Predsednik g. Ivan Jelačin ml. je uvodoma pozdravil prisotne zastopnike oblasti ter podal v kratkem historijat borbe za devizno borzo. Na koncu izčrpnega poročila je predlagal zahvalo zastopniku trg. ministra, fiančnemu ministru ter slovenskim ministrom zadnje Uzunovičeve vlade gg, dr. Kulovcu, inž. Ser-necu in dr. Gosarju za njihovo prizadevanje za izpopolnitev borze. Po besedah o kandidaturah in repliki na ugovore gg. Kavčiča in Hienga, zastopnika gotovih trgovskih grup, se je prešlo na volitve. Izvoljeni so bili v borzni svet (oddanih veljavnih glasov 93) gg.: Karol Čeč, Ivan Jelačin ml., Viktor Meden, inž. Vlad. Remec. R. Skubec, Janko Jovan, Jožko Javornik, Fran Pogačnik (vsi razen zadnjega (65 glasov) so dobili po 93 glasov); v finančni odbor: 93 oddanih veljavnih glasov, vsi za gg.: Josip Gogala, Ivan Kostevc, Anton Kralj, dr. Miroslav Lukan in Karlo Prohaska; za razsodišče: oddanih 94 veljavnih glasov, vsi za gg.: Fran Heinrihar, Simon Jurčič, Jožko Majaron, ar. Ernest Rekar, V. II, Rohrmann, Anton Rojina, A. Skaberne. Opozicija (okoli 40 glasov) se je vzdržala glasovanja. Nato je predsednik g. Jelačin zaključil občni zbor. Devizna borza v Ljubljani. Kakor je Izjavil predsednik borze g. Ivan Jelačin ml. na občnem iboru, se bo poslovanje devizne borze začelo že prihodnji mesec. Potrebne eo pa ie gotove «tvurl, katere bo predsednik v Belgradu v kratkem uredil. S svetovne gospodarske konference. Definf-tivni sestav naše delegacije na svetovni gospodarski konferenci je v primeri s prejšnjim izpreme-njen in je sledeč: delegati: dr. Slavko Sečerov, Vlada Ilić (Belgrad), dr. Oton Frangei (Zagreb), Ivan Avsenek (Ljubljana) in Konstantin Gutič, vladni delegat pri Društvu narodov. Razen gg. Av-seneka in Frangcša so delegati čisto drugi kakor prej. Eksperti pa so ostali isti kakor dosedaj. — Splošna debata na konferenci je zaključena ln 9. t. m. se je začelo podrobno delo v komisijah in podkomisijah. Izvoljeni so predsedniki kmetijske, industrijske ln trgovinske komisije. Za predsednika agrarne komisije je bil izvoljen dr. Oton Frangeš, profesor iz Zagreba. Zveza trgovcev v Hrvatski in Slavoniji je imela dne 8. t. m. občni zbor v Zagrebu. Predsednik zveze trgovec E, Griinwald je v obširnem referatu pokazal na razmere, v katerih iivi trgovina. Zlasti se je bavil z davčnim vprašanjem. Tajnik dr. Aranicki je poročal o delu zveze, katere imovina znaša okoli 200.000 Din. V odbor )« bilo izvoljenih osem novih članov. Zopet pančevski most. 2e ko so prišle v javnost vesti o oddaji gradbe mostu, ki bi vezal Belgrad s Pančevom čez Dravo, se je pritoževala naša industrija upravičeno, ker so bila vsa dela in dobave oddane Nemcem. Sedaj pa zopet javljajo, da bo tudi cement uvožen iz Nemčije. To pa nikakor ne sme biti, saj imamo doma izredno razvito cementno industrijo, ki ogromno izvaža tudi v inozemstvo. V tem oziru sta se centrala industrijskih korporacij kakor tudi belgrajska industrijska zbornica obrnili do trg. ministra dr. Spaha, da naj se upošteva domača industrija. Inozemski kapital v naii državi. Agrarna in komercialna banka Sarajevo-Belgrad zvišuje svoj kapital od 15 na 25 milijonov dinarjev z emisijo 200.000 novih delnic (dosedaj 300.000). Od teh dobe 100.000 stari delničarji, 100.000 po kurzu 57.50 pa prevzame sindikat pod vodstvom londonske bančne firme Lazard Brothers & Co. Ltd. in dunajske banke Ephrussi & Co. (komandit berlinske Discontogesellschaft). Upoštevati je, da jc znaten del delnic v praških in budimpeštanskih rokah. Banka ima ozke zveze z Hrvatsko eskompt-no banko. Ustanovitev »Samopomoči« za trgovce v Mariboru. Mariborski trgovski gremij je ustanovil »Samopomoč« za trgovce v smrtnih slučajih članov. Največja hidrocentrala Evrope. 15. marca t, I. so začeli graditi ob Dnjepru največjo hidro-centralo Evrope »Dneprovstroj«. Zajezili bodo brzice Dnepra med Jekaterinoslavom in Alcksan-drovskom na višini Kičkaza in zgradi postopoma centralo z delamožnostjo 150.000 ozir. 350.000 in najvišje 650.000 k. s. Sredstva za te gradbe so zaenkrat dovoljena v znesku 148 milijonov rubljev. Letos se bo porabilo (večinoma za predpriprave) 17 milijonov rubljev. Centrala bo dovršena po- polnoma spomladi 1. 1932., torej pet let po začetku dela. V prvi vrsti bo služila centrale za oddaja toka, potem pa za nove železniške proge med centrom železne industrije Krlvoj Rog in telezorad-niki ob Donu. 2e se grade poslopja za 2500 delavcev in uradnikov, V ivezi s to gradbo je tudi načrt velikopoteznega namakanja ob spodnjem toku Dnepra ležečih step na prostoru 300.000 ha. Najprvo so hoteli dati izvedbo gradbe centrale v roke inozemcev. Ponudbe sta dali nemški Sle-mens-Bauunion in ameriška tvrdka Cooper. Toda: sovjeti so dali izvedbo svojiru ruskim inženjerjem, katerim pa stoje ob strani kot pomočniki in tehnični svetovalci zastopniki obeh omenjenih tvrdk. Bora;o Dne 10. maja 1927. DENAR. Znerel». Berlin 13.499—13.519 (13.50-13.58)', Italija 305.41—307.11 (308.928—310.920), London 270.30—277.10 (270.30—277.10), Newyork 50.75 do 56.95 (56.75-50.95), Pariz, 222.25—224.25 (222.75 do 224.75), Praga 108.30-109.10 ((168.30—109.10), Dunaj 8.005—8.035 (8.005— 8.035), Curih 10.1U do 10.97), Amsterdam 22.792-22.862 (22.7825 do 22.8425). Curih. Bolgrad 9.135 bi. (9.135 bi.), I'eôta 90.625 (90.65), Berlin 123.21 bi. (123.22 bi.), Italija 28.125 bi (28.475 den.), London 25.2675 blago (25.26625 1)1.), Newyork 520.0635 bi. (520.0635 bi.), Pariz '.'.О.Зв bi. (20.3775 bi.), Praga 15 1075 (15.41), Dunaj 73.20 (73.20 .len.), Bukarešt 3.30 bi. (3.81), Sofija 3.75 bi (3.75), Madrid 92 bi. (92.05 bi.), Varšava 58.15 (5S.15 bi.), Amsterdam 208.10 (208.10 den.). Dunaj Devize: Belgrad 12.1575, Kodanj 189.35, London 34.46, Milan 38.43, Newyork 709.15, Pariz 37.79, Varšava 79.25. — Valute: dolarji 700.10, lira 38.37, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.98. Praga. Devize: Lira 181.30, Zagreb 59.22, Pariz 132.05, London 163.47, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 84 - 85, vo}. odškodnina 338-339, zastavni listi 20-22, kom. zadolžnico 20—22, Celjska 195-197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, Praštediona 850 den.. Kred. zavod 1C0—170, Trbovlje 510 M, Vevče 138 den.. Stavbna 55-65, Sešir 104 den. Zagreb, 7 odstot. invest. posojilo 84—81.50, agrari 50 znklj., vojna odškodnina 310, maj 340 den., junij 343—346, Hrv. esk. 90.50, llipobankn 61.50 den., Jugobanka 94, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 150 den., Sečerana 490 505, Slavonija 28, Trbovlje 505, Vevčo 138-142. Dunaj. Don -snvska-jadr. 82 40, Alpine 46.10, Kranjska industrijska 50, Trbovlje 68.75, Leykara 12, Jugobanka 11.50, Hip. banka 7.70, Avstrijske tvornice ze dušik 87 50, Gutmann 10.25, Mnndui 171.50. BLAGO. Ljubljana. Tendenca za los čvrsta, za del pridelke jako čvrsta; zaklj. les 4 vag., kurzi n». izpremenjeni. _ Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 10. maja 1927. Višina bnromelra 308'8m Opazovani» Barometer Toplota » C1 Rel. т| aga » % Vel« ln brzina » m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin i4-» 1 5 lil krat fn» nb opsiovan|u r mndo7n 1 756-8 14-8 92 N 4 .0 del 3 21-2 13-5 LJubljani« (dvorec) 8 19-7 62 NE 7 10 14 753-8 11 755-3 15-5 84 SW 4 10 Maribor 7562 18-0 81 NW 8 5 • 23 14 Zagreb 756-2 16-0 08 W 2 8 dež 2 23 M Belgrad 8 Sarajevo SkoplJe 760-1 17-0 84 mirno 10 dež 7 21 14 Dubrovnik 757-3 16-0 73 S 4 9 dež 4 — — Praga 15 Split 7 757-2 15-0 91 ■ ' ! ESE 10 10 dež 1; .. 5 24 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 705 mm)" prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 11. maja: oblačno, ponekod bo še deževalo, nekoliko hlad neje. Sven Elvestad: 30 Mož, ki je oropal metfo. V. Asbjorn Krag je oetal s policijskim načelnikom šo v hotelu, ko sta odšla uradnika z obema zločincema. Nihče ni opazil, da so ju prijeli. Vezi se niso videle, in ker so gostje neprestano hodili sem in tja, ni bilo nič čudnega, ako so štirje gospodje skupaj zapuščali hotel. Asbjorn Krag je peljal načelnika v zgornje nadstropje in odšel z njim znova k milijonarju v sobo štov. 26. Gotild je ravno narekoval pismo svojemu tajniku. Ko je pa slišal, kdo je prišel, je gospoda takoj sprejel. »Mislil sem si, da bosta prišla,« je rekel prijazno in jima stisnil roko. »Saj jo še nekaj, o čemer nista obveščena. Ne vesta namreč, zakaj sem se razgovarjal z obema sleparjema, ki sta sedaj, upam, že na varnem.« »Ker sta se izdajala za policijska uradnika,« je odvrnil Krag. »Drugače bi se jima gotovo ne zaupali.« »To ne zadostuje, ako hočem povsem pojasniti zadevo. Kakor sem rekel, sem prejel od sleparjev pismo. Dobro. V njem sta namigovala na neke reči, H jih nisem smel pustiti z vida. Da naravnost povem: na policijo sem šel iz strahu — pa mi verajta ali ne.« Asbjorn je motril orjaško, v zdravju kipečo postavo in nasmehoma zmajal z glavo: »Strah?« je dejal. »To no zveni prav verjetno!« »Bo lakoj bolj verjetno, če vama povem, da sem mož, ki je obsojen na smrt.« »Kdo vas je obsodil?« »Neka morilska tolpa.« »Tako. Tn zakaj?« »Ni lahko vama vsega pojasniti. V Ameriki se ùoga.ia marsikaj, kar se zdi Evropejcu zelo čudno in noverjolno. Imamo na primer tam neko vrsto izsiljevalcev, kakršnih tostran morja ne poznate. Začenja se takole: Bogataš dobi pismo, kjer mu ukazujejo, naj plača do določenega časa neko svoto denarja. Drugače da mu bodo zažgali njegovo letoviščno vilo. Ali se za pismo sploh ne zmeni, ali ga odda na policijo, ali verjame grožnji in se skuša pred napadom zavarovati: vedno se konča zadeva tako, da mu vila zgori — če ne plača. Tako se večinoma začne. Razmeroma nedolžen začetek. Nato pride na vrsto kaka zelo dragocena umetnina, tvoja jadrnica ali kaj siičnega. In če ne plačaš, se dogodi isto kot v prvem slučaju. Če pa plačaš, se s tem vendarle ne iznebiš izsiljevalcev; pridobil si samo malo na času, bodi pa uverjen, da se bodo spet kmalu oglasili. In nekega dne boš dobil grozno sporočilo: Življenje tvoje žene je v nevarnosti. To je navadno prvi znak, da se je pričelo strašno preganjanja. Slučaji, o katerih sem govoril, služijo večinoma za uvod. Lopovi se pri svojem opravilu držijo izdelanega načrta. Pokazali hočejo, da se ne strašijo ničesar in da so zmožni vsega. Bodi še tako mogočen in vpliven, še tako zamozavesten, vendar ti je nemogoče, da bi se za grožnje ne zmenil. Mnogo bogatašev v Ameriki taji, da bi kaj plačali, a lažejo. Žo iz njihovega odkritega, brezskrbnega obnašanja moreš spoznati, da so se odkupili in si tako nekako zavarovali življenje. Moža, ki bi se drznil upreti, tajnostnim, skrivnostnim nasilnikom preganjajo še hujše ko divjo zver. Nima več miru. Neprestano so skrivati, obdati z detektivi, ki strogo pazijo nanj, in vendar ga neprenehoma preganja strašna misel, da ga kljub temu vsi varuhi ne varujejo dovolj. Ve, da ga bo udarec zadel ravno tam, kjer ni zavarovan. Ali jo tedaj kaj čudnega, če se bogataš rajše na tihem poniža in se odkupi? Ako se ustavljaš, boš živel v večnem strahu ko pes. Začel boš bolehati in trgovina ti bo propadala, kajti vsak si no more, kakor B.oeke-feller, postaviti na kakšnem zapuščenem otoku lastne trdnjave. Dobro, in vendar se naide tu pa tam še kdo, ki se postavi po robu. Dokler je šlo za mojo ženo, sem | rajši plačal, kakor bi jo puščal v izredni nevarnosti. Toda potem mi je žena umrla — da, umrla res naravne smrti — in ko sem nekaj mesecev nato prejel sporočilo, da je moje življenje v nevarnosti, ako na določenem mestu ne vplačam dvetisoč kron, sem se sklenil upreti. Boj je bil izredno hud, vendar me je na svoj način osvežil. Vem, da me morejo morilci doseči povsod, menim vendar, da sem bolj varen, če živim izven Amerike. Zato sem nekaj let prebil na potovanju. Ko sem prišel sem v vašo lepo, miroljubno deželo, sem se začutil zelo olajšanega. Dolgo časa nisem nič cul o svojih sovražnikih. Tedaj sem pa naenkrat dobil to pismo od policijskega načelnika. Pismo je bilo ponarejeno, toda tega nisem mogel vedeti. Govorilo je o boju, ki sem ga bil vodil s tajnostno tolpo. Pravilo je, da so prijeli sumljivega človeka, ki mi očitno streže po življenju. Dovolj, šel sem na redarstvo, in kar je sledilo, vam je znano. Priznali boste, da sem šel tja iz strahu.« »Ali iz opreznosti«, je rekel Krag. Amerikanec je zmignil z rameni. »Toda sedaj ste ju zaprli«, je odvrnil. »Tako, mislim, bora nekaj časa spet imel mir.« »Nista samo ta dva.« Amerikanec je priikmal: »Res je.« Nato je nenadoma pristavil: »Sicer vama pa lahko nekaj povem. Starejši, ki je zrl tako topo predse---« »Da, Franzoz Raspail...« »Ni Francoz.« »Ni?« »Norvežan je.« Pojasnilo je prišlo tako nenadoma, da tudi tako odločen mož, kakor je bil Asbjorn Krag ni mogel prikriti svojega presenečenja. Policijskega načelnika je pa zadelo naravnost ko strela. »Norvežan!« je kliknil. »Tedaj so naju spet prevar 11 L« ;in= 3 2 f-> ? cr si Г1 ^ « o S ° E. a — » co e-i "a -i P« 8 ° 5 o ° Ш o » a. g S Г 3 oo „ D - « 2 s- o ■ej ■o S s» p o O < ="• c S D.J.» t» ^ 'У "oS-8 « 1 S* S » I I n. ■ л 1 o o ч ul 9 м à s g - S i 8 ? S I am S i< f t' Л s fi 10 ni d " S^p — O O e » ~ Б < U t* « o. U 0> I - 2 2 Г O. M M 3 ■ < 4 111 = 111 = ORIGIHHLNE BARVE, MATRICE (KOŽE), VOŠČENI PAPIR, ZA GESTE TNER-CYKLOSTIL, SPECIJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOBI VEDNO IN NAJCENEJE PRI L&ID. BHRHGH, LJUBLJHHH ŠELENBURGOVA UL. 6/1. TELEFON št. 980 ШЛ Vsalia drobna vrstica 1-30 Uin ali vsaka beseda SO par. Na]man|šl oglu 3 ali 3 Din. Oglasi »ač 4lcvet vrstic se račune Jo vli«. Za odftovor znamko! Na vpraianja brez znanke ne odgovarjamo! PLETÎLKA se išče za nogavice in druge pletenine. Stanovanje in hrana v hiši. — Janko Krapec, Pejačevi-čev trg 12, Zagreb. 3672 V odvetniški pisarni izven Ljubljane išče službe slov. stenograiinja in strojepiska — z večletno prakso. Ponudbe upravi pod: »TakojSen nastop«. (nfPf ncože- OUICI njen, z dobrimi spričevali, pošten in trezen, išče mesta za takoj, najraje k »Fordu«. - Ponudbe upravi pod št. 2204. PRODAJALEC prvorstna moč, vešč slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na upravo lista pod številko 3602. pnspodarji, gospodinje! Ull . Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite se na »Poselsko zvezo« - Ljubljana. Stari trg 2/1. Za odgovor znamko I Zanesljiva HIŠNICA, ki dobro razume vrtna dela, se takoj sprejme. Lepo naturalno stanovanje in plača. Hišnica, katere mož je vrtnar, ima prednost. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevki plače in rodbinskimi podatki je poslati na Poštni predal 113 v Ljubljani. 3675 DoriPS se prejme za rClIod stalno. Stanovanje, hrana, drva in pa elektr. luč prosta, plača po dogovoru. Pralnica je na stroje z električn. pogonom in služi za domačo potrebo graščine. — Nastop takoj. Ponudbe na grad Ravne, p. Guštanj. Izurjene pletilje se iščejo, za Jaquard-Links-Links in za Flach-stroje. Pismene ponudbe na naslov: Ljudevit Rus, Ljubljana, Kotnikova 3. 2 prazni stanovanji, obstoječi vsako iz 1 predsobe. 2 sob, kuhinje, kopalnice, sobe za služkinje in jedil, shrambe ter pri-tiklin, je oddati, eno s 1. julijem, drugo s 1. avg. t. L v novi palači »Vzaj. posojilnice«, Miklošičeva cesta. — Pojasnila daje: Ravnateljstvo »Vzajemne posojiluicc«. 3578. ženitev ! Želim znanja z gospodično, trgovsko in v gospodinjstvu izobraženo — v starosti 24 do 30 let, s prim. premoženjem. Sem samski, srednjih let, lastnik dobroidočega podjetja in lepe hiše v mestu Savinjske doline. Rcsm dopisi s sliko pod: »Maj 1927« it. 3620 na upravo. kupite nalcencie pri tvrdki A. VOLK, LJUBLJANA Uesljeva ccsta 24 Veletrgovina z žitom ■Wf&ùP- • 'i* v'.-*'' Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Deklico pž1ednooiX: vo, ki ima veselje do otrok, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3680. Mesarskega vajenca zdravega in močnega, poštenih staršev, sprejmem takoj. Naslov se izve v upravi lista pod št. 3681. Ključavn. pomočnik pošten, vesten, vojaščine prost in v tej stroki dobro izvežban, dobi takoj službo. Hrana in stanovanje v lastni oskrbi. Ponudbe pismeno ali osebno na: K. ALBRECHT -Kamnik. Čevljarski delavec se potrebuje za prešival-ni stroj (Durchnaher). — Pism. ponudbe je poslati na: »Vranisko tvornico čevljev« Koste Petroviča v Beogradu, Balkanska ulica «t. 25. 3651 VAJENEC i dežele, se sprejme. — Janko Zaletel, čevljar — Fažine pri Ljublj. 3674 DOPISNIKA trg. izvežbanega, za slovenski, nemški in angleški jezik, išče za takojšni nastop svinčeni rudnik v Mežici. Podrobne ponudbe z navedbo pred-izobrazbe s prepisi spričeval in predslužbovanja ter zahtevkov plače je nasloviti na The Central European Mines, Limited ZAGREB - Palmotičeva ulica 7-L Samci imajo prednost. Ponudbe je napraviti v anglešk. jeziku in lastnoročno. 3637 Dr. FR. KOLTERER Sefzdravnik zdravilišča Rogaška Slatina ordlnlra od maja do oktobra Fotografski ATELJE v Ljubljani oddam v najem. Ponudbe na upravo pod šifro: »ATELJE«. .KOLESARJI! Znižane cene. Oglelte si zalogo dvokoles najfinejšega tipa Tribuna, Rekord. Schampton, Stvria, Biankl. Fafor. Per a. Diamant že od Din 1300 -плрге| Pneumatlka Dunlop, MlcheUn. 0 nlkl franko. Prodaja na obroke. îrib&wa f. B, L LiuDliana Tovarna dvokoles ln otroSk vozičkov. Prodam na Bledu VILO z vrtom. Naslov v upravi lista pod številko 3300. DOMAČI MLIN iz tovarne Gaus-Rosen, Baumgartner v Grazu, in KOSILNI STROJ rabljen, pa v dobrem stanju, sta naprodaj na posestvu »Impolca«, pošta Sevnica. 3636 Okna, nova z dvojnim steklenim za-piralom in temnicami ? nadsvetlobo, vel. 180/100 cm, proda po nizki ceni Jernej Kopač, Celovška cesta St. 14, 1. nadstrop Večja množina rujavih telovadnih čevljev vse štev. se razproda po tovarniški ceni pri »Ame-rikancu«, Ljubljana, Stari trg štev. 10. 3443 ŠTEDILNIK za vzidanje, dobro ohranjen, kupim. - Ponudbe s ceno upravi pod St. 3659, Kupimo motor 18 PS, 300 Volt, za istosmerni tok »Tekstilana«, tovarna sukna d. d., Kočevje. Vezani letnik ÎÎ U se še dobi za ceno Din 80. Poštnina posebej. Naročila sprejema uprava „Slovenca" Srbohrvatsho- slovcnshi slovar. Sestavil dr. Alb. Vilhar. V platno vezan Din 60—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Orehov les okrogel, od 35 cm sred premera in od 2 m dolžine navzgor, Ia., kupi več vagonov tvrdka AL. NEUDAUER Izvoz lesa, Gor. Radgona, Priporoča se trgovina železnino A. SUŠNIK, Ljubljana ZaloSka cesta. Damski slamnik se sprejemajo v preobli kovanje po najnovejši fa zoni. Prodajajo se novi od 50 Din naprej. — To-▼arna slamnikov Alojzi ŠKRABAR — Domžale ANTON FUCHS, kleparstvo, KriževniSka nlica St. 6 — Ljubljana, IzvrSevanje lesnocement nih streh, kritje z lep ljenim papirjem, napelja va strelovodov itd. Kle parska dela pri novih zgradbah kakor tudi vsa popravila solidno in naj ceneje, Proračunil пшВЗшаЗм* tneijrey oves m Koruzo Deske S-ïï&ïk&Shfi kupuje stalno vsako množino tvrdka Alojz Neudauer, eksport lesa, Gor, Radgona. - Prosim za ponudbe franco naklad, postaja. štampllje PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po JSF-- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4. lfelezanimiD je ilustrirani, popularni »Radioi---. •••• t.y.A;:--;": Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da fe naša srčno ljubljena mati, stara mamica, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa Dosipina Treo roj. Jonke zasebnica dne 9. maja po dolgotrajni mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala, Pogrob drage pokojnice se bo vršil v sredo dne 11. maja 1927 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta Stev. 12, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. maja 1927. ANTON TREO, stavbenik, Ptuj; Dr. EMIL TREO, zdravnik, Rogaška Slatina; proL RUDOLF TREO, stavbenik, Ljubljana, sinovi. - FRANC in ADOLF JONKE, brata. — AMALIJA JONKE ln HEDVIGA DERNJAČ, sestri — in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Razpis natečaja. Cerkveno konkurenčni odbor Sv. Bolfeuk na Kogu pri Središču ob Dravi razpisuje v smislu odločbe g. sreskega poglavarja v Ptuju z dne 30. nov. 1926, Br. 9682/5—1926, oziroma z dne 28. marca 1927, Br. 1 584/14—1927 natečaj za zgradbo novega gospodarskega poslopja pri na4-darbini Sv. Bolfenk na Kogu. Proračunjeno je delo tako: I. Adapcijska dela.....Din 7.400--. II. Izkopna in zidarska dela . . „ 59.274-59 III. Tesarska dela......„ 22.133-62 IV. Mizarska, ključavničarska, pleskarska in šiparska dela . , „ 11.995-— V. Kleparska dela . , , . , , „ 3.495-40 VI. Različna dela....... 1.389-— VII. Nabavna cena potrebnega materiala 1000 Središče ... „ 95.000 — Vili. Dovoz materiala in vode na stavbišče......... 55.300-- IX. Vsi upravni stroški...... 4.012-39 Skupaj . , . Din 260.000 — Ponudbe naj se pošljejo na cerkveno konkurenčni odbor v roke načelnika Jože Breznika, Sv. Bolienk na Kogu pri SrediSču ob Dravi, kjer je tudi načrt in proračun na vpogled razpoložen. — Ponudbe je podati do 1. junija 1927. Odbor si pridrži pravico, delo oddati', komur hoče, seveda po naročilu g. sreskega poglavarja v Ptuju potom oiertalne licitacije najnižjemu po-nudniku. Cerkveno konkurenčni odbor Sv. Bolienk na Kogu pri Središču ob Dravi, dne 8. maja 1927. Načelnik: Jože Breznik L r, SO Ol vir j I In piasiini zaloga: j M.Ropa^Celje Vsa popravila in uglaševanje strokov-njaško. Znižane cene in tudi na obroke. dražbe mehkega in trdega lesa na panju, Meščanske korporacije v Kamniku. Temeljem odobrenja sreskega poglavarja • Kamniku z dne 20. septembra 1926, št. 12.219 b Okrožnega agrarnega urada v Ljubljani z dna 26. avgusta 1926, štev. 1656, proda Meščanska korporacija v Kamniku, Slovenija, potom ofertalnc ponudbe v svojem gozd. okr. Dol v Kamniški Bistrici 30.000 plm. (trideset tisoč polnih metrov), in sicer približno 30% bukovine in 70% smrekovine na panju. V ponudbi je navesti: 1. Krstno in rodbinsko ime ponudnika, na slov podjetja ter bivališče. 2. Točno označbo predmeta dražbe. 3. Ceno za 1 plm. okroglega lesa in drv za kurjavo na panju, ločeno za mehki in trdi les. 4. Izjava, da je ponudniku posebni pravilni! glede prodaje mehkega in trdega lesa na panju zi okr. Dol, Meščanske korporacije znan in da iste ga brez pridržka prizna. 5. V ponudbi in na zavitku se ima napisati Ponudba za mehki in trdi les na panju v gozd okr. Dol Meščanske korporacije v Kamniku. Ponudbo ima kupec lastnoročno podpisati zapečatiti. Posebni pravilnik glede prodaje mehkega u trdega lesa na panju za okr. Dol je kupcu pq upravništvu Meščanske korporacije v Kamniku ni razpolago. Olerte je vložiti do 1. julija 1927 pri uprav niStvu MeSčanske korporacije v Kamniku. Kamnik, 7. maja 1927. Upravništvo Meščanske korporačij« v Kamniku. Za jusotlov. patente Štev. 409 od 15. avgusta 1913 na: »Postupak za proizvodnju staklenih tijela pomoč« Izdlzanja iz rastopljene mase«. Štev. 455 od 29. avgusta 1916 na: »Postupak I nredjenje za oduzimanje staklen mase iz peči za taljenje stakla«. Štev. 458 od 15. junija 1912 na: »Napravu za vučenje staiklenih cilindera Iz ra» topljene mase«. Štev. 459 od 1. decembra 1913 na: »Urcdjenje za otkidonje kapa od staklenih valjaka Štev. 462 od 1. julija 1913 na: »Napravu za odlaganje staklenih cllindera i slično« Štev. 507 od 15. aprila 1913 na: »Uredjenje za pravljenje Supljih staklenih tijela naročito staklenih valjaka pomoču Izdizanj Iz rastaljene mase«. Štev. 585 od 29. avgusta 1916 na: »Sablrnl prsten za otvore oduzimanja na pečin* za taljenje stakla«. Štev. 916 od 24. julija 1915 na: »Regenerativna peč«. Štev. 1137 od 1 . decembra 1922 na: »Pisak za vučenje stakla«. Štev. 1138 od 1. decembra 1922 na: »Postupak I naprava za Izvlač. staklenih cilindera« Štev. 1139 od 1. decembra 1922 na: »Postupak I naprava za izvlač. staklenih cilindera Štev. 1377 od 1. februarja 1923 na: »Naprava za vučenje staklenih cilindera«. Štev. 1405 od 1. marca 1923 na: »Postupak vučenja Supljih staklenih predmeta IŠČEJO SE KUPCI ALI ODJEMALCI LICENC Cenjene ponudbe na: ING. MILAN ŠUKLJE — LJUBLJAN/ Šelenburgova ulica Stev. 7. Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karol Ce& Izdajatelj: dr, Fr. Kulovec. Uradniki Frane Iroedlav.